•M • - " -) "lagen
1
J
Ust ljudstvu v pouk in nabavo.
fsfcaj« vsak četrtek ln velja s poitnino vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto 1 K, pol leta 2 K In m Četrt leta I Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage IrranavBMiS; štteBa 6 Ki Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K« Naročnina se pošilja na: Upr&vnifitvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, — List se dopoSilja do odpovedi. — Udi» KafcA, gskoraega društva" dobivajo list brea posebne naročninflj **---------- ■	•. ,«.— —	1	- — - - -	- -	—
Posamezni Usti stanejo 10 vin» Uredništvo: Koroška cesta Stev4 6, cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, fnmrate se plačuje od eaostopne petitviafe s^ wiral IS sfe» sa dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InseraH se sprejemaj do srede zjutraj,
zaprte reklamacije so poštnine prosta«
Eokopial se ne vračajo, i— Upravništvo: Koroto
Nss
_Današnja številka obsega 12 strani.
* Srečno fn bagoslovljgno nevo leto
1913 želimo vsem našim naročnikom, dopisnikom, agitatorjem in prijateljem. Božji blagoslov naj vedno ostane pri Vašem in našem delu! Z Bogom za blagor ljudstva, za njega pravi narodni in krščanki napredek!
Uredništvo in upravništvo »SI. Gospodarja.«
Položaj in trpljenje prekmurskih Slovencev.
Nek prijatelj „Slovenskega Gospodarja" med prekmurskimi Slovenci nam je iz krogov naših bratov onstran Mure poslal 2 dopisa, v katerih nam opisuje žalostni položaj in mnogotero trpljenje naših prekmurskih bratov» Dopisa v naslednjem objavimo v celoti.
I.
Mažari na delu.
Dozdaj se Mažari niso dosti brigali za ogrskfc Slovence, Smatrali so jih že zapomadžarjene in v toliko potlačene, da se jim ni treba bati, da bi se ta narod kdaj več zavedel svoje narodnosti. Kako veli-kjo je bilo to preziranje, nam kaže dejstvo, da mažar-ska javnost do najnovejših časov sploh ni znala, ali na Ogrskem bivajo tudi Slovenci ali ne. Sedaj je pa postalo v tem pogledu drugače. Mažarov se je namreč v zadnjem času polotil velik strah in se bojijo za ogrske Slovence ter si ojačujejo med njimi svoje postojanke. To nam kažejo naslednji trije važni dogodki: prvič, da hočejo Mažari v kratkem času nastaniti v Belatincih okrajno glavarstvo; drugič, da hočejo v sredini Prekmurja, v trgu Sobota, otvoriti srednjo šolo, in tretjič, da hočejo izdajati naenfkrat kar tri časopise v slovenskem jeziku, Pomudimo se malo pri teh treh nakanah.
Belatinci so ostali s svojo okolico najbolj slovenski del Prekmurja. Mažari so sicer poskusili s šolami, s knjigami in v zadsnjem času tudi s Časopisjem odtujiti ljudstvo, pa dozdaj so dosegli pelo malo. Lahko se reče, da v Belatincih in okolici, katera pa šteje približno tretji del vsega prekmurskega prebivalstva, še dozdaj ni v narodnem oziru nič izgubljenega. In ravno to jezi tamkajšnje Mažare in mažaro-
ne, da sedaj hočejo vsiliti okrajno glavarstvo v Bela-tince.
Druga nakana, ustanoviti srednjo šolo v Soboti, ■ni nova, Srednjo šolo prosijo sobočki liberalci že več desetletij. Pa vlada jim je prej vselej odbila prošnjo, Češ, da v Soboti ni treba srednje Šole, ker jih je v bližini, namreč v bližnjih mažarskih mestih, vec. Sedaj je pa ustanovitev samostana in' šole v bližnjem Mavrskem trgu Veržeju prinesla v tej zadevi velik preobrat, Ker se namreč Mažari bojijo, da bi prekmurski dečki zahajali v to šolo na Štajersko, je zdaj baje že zagotovljeno, da se srednja šola v Soboti s pri-četkom prihodnjega šolskega leta otvori. Ce bo pa i-mela ta Šola obstanek., je veliko vprašanje, ker se na^-h'aja v bližini res več srednjih šol in že te dobivajo premalo učencev. Pa tudi trg Sobota Še ni toliko po. mažaren, da. bi se slovenski učenci tam mogli naučiti pravilno mažarski.
Tretja nakana je, izdajati Časopis v prekmurskem narečju. To bo pač težko delo, zato si pa tudi duhovi niso edini. Sobočki liberalci bi namreč radi izdajali svoje mažarsko glasilo v slovenskem jeziku; saladski mažaroni bi radi polnili svoje glasilo s slovenskim besedilom; pristaši ljudske stranke pa hočejo, da bi izdajala „Katoliška zveza" svoje mesečno glasilo v slovenskem jezika. Kateri izmed teh treh časnikov bo prodrl, in če bo sploh kateri prodrl, je težko povedati. Največ upanja ima še glasilo „Katoliške zveze", ker to podpira tudi duhovščina. Ker je pa to samo mesečno glasilo društva, in dnevnih ter političnih novic sploh ne prinaša, zato bo tudi za ta časopis težko pridobiti potrebno Število naročnikov. Z druge strani bi bil pa, tudi ti' časopis za Slovence naj-nedolžnejši in na polju nia'^I, zacije ne bi prinašal dosti sadu.
Tem trem nakanam, s katerimi hočejo Mažari preprečiti narodno probuditev naših prekmurskih bratov, bodo sledile bržčas še druge, ker se v zadnjem Času dosti piše po mažarskih časnikih o ogrskih Slovencih.
II.
Neznosne razmere.
Kaikor je videti, hočejo Mažari zabraniti, da ogrski Slovenci ne bi hodili na Štajersko, Samo pa ta način si lahko razlagamo naslednji dogodek, kateri se je zgodil zadnje dni.
Neki dijak v Dekležovju se je napotil v Križe v_ ce na Štajersko, kjer je imel nekaj opraviti. Ko j» prišel že blizu Mure, ga primeta 2 orožnika in ga vprašata, kam da gre. Dijak jima je odgovoril, da gra v Križevce in jima tudi povedal, kakšen posel da ima tam. Orožnika mu tega nista verovala, temveč sta ga sumničila, da hoče odpotovati v Ameriko. Dijalc je vzel nato iz žepa neko pismo, katero je dobil ravno isti dan od šolskega nadzornika in v katerem se mu naznanja, da naj pride dne 23, decembra, k skušnji. S tem pismom se je hotel opravičiti, da ne namerava potovati v Ameriko. Pa to ni nič pomagalo. Orožnika sta mu zapretila s kopiti pušk in moral ju je hočeŠ-nočeš peljati na svoj dom. Tam sta najprej vprašala roditelje 'dijaka, Kam da je bil njihov sin namenjen. Ti so jima odgovorili, da ima sin nek posel v Kri-ževeih in je hotel iti tje. Orožnika tudi roditeljem nista hotela verovati in sta začela preiskovati dijakovo sobo, če bi moigoče Kaj takega našla, Kar bi bilo v zvezi s potovanjem v Amerikio. (Bržčas sta pa liotela vse kaj drugega najti.) Našla nista nič drugega, kot mnogo učnih knjig, po katerih' bi se bila lahko prepričala, da imata res posla z dijakom in bi ga potemtakem laihko pustila pri miru. Pa tega nista storila, nego sta peljala dijaKa k županu. Tudi župan je izjavil, da ta dečko ni nameinjen v Ameriko, ker ]e dijak in se ravnokar pripravlja za sKušnjo. Človek bi mislil, da bodeta orožnika zdaj po županovi izjavi klončala to stvar in bo dijaK osvobojen nadaljnih neprijetnosti. Pa temu hi tako. Orožnika sta napisala o celi zadevi protokol in ga poslala na sodišče obmejnih' orožnikov v Cakovec, Sedaj bo pozvan ubogi dijak še pred to sodišče, in vse to zavoljo tega, Ker je hotel iti na Štajersko, Kjer je imel mali opraveK.
Ta dogodek, ki pa ni edini, temveč jih' j» mnogo enakih, nam jasno kaže, za kaj se gre tukaj tem nadutim Mažarom. Radi bi namreč zabranili vsak stik med Štajerskimi in, prekmurskimi Slovenci, ker se bojijo, da bi ti zadnji postali tudi narodno zavedni,
Ubogi ogrski Slovenci! Sedaj lahko pričakajo, da če bi hotel kateri iti v Veržej opravljat sveto izpoved, Kakor so bili dozdaj navajeni, da ga potem primejo žandarji in ga gonijo od Poncija do Pilata pod pretvezo, da je hotel uiti v Ameriko, akoravno njemu to niti na misel ni prišlo. To so res taKe razmere, da jim v Aziji ni enakih.
LJSTEIL
v
Kako sta si Simen in Zefa voščila Novo leto.
„Simen, Kaj dobim, če (ti jaz prva voščim novo leto P4' — vprašala je Zefa v jutro starega leta dne svojega moža.
„Ja, ne vem še", je odvrnil Simen previdno; „pa povej mi ti poprej, kaj boš ti meni dala, Če jaz tebe prebitim?"
Zefa, Ki je poznala Simnovo trdno spanje in je bil« vsled tega skoro za trdno prepričana, da stavo gotovo dobi, je hotela korajžo in srčnost Simnovo pod-kuriti in je v ta namen rekla kar naravnost:
„Cuj, možeK, najlepšo, s srebrom okovano pipo ti kupim pri kramarju; po tej se ti že lahko sline cedijo."
Simen je bil radi tolike požrtvovalnosti svoje ljubeznjive, sladke ženkice skoro do solz ginjen ter je brez vsakega dolgega premišljevanja zatrdil:
„No, moja sladka Zefa, Če pa me ti preliitiš v vošSlu, ti „Špendiram" novo kikljo iz svilnatega blaga, po kateri tako poželjivo obračaš svoje oči."
„Velja!" pravi Zefa z žarečim pogledom.
„Velja!" pritrdi Simen slovesno.
Nato sta se podala vsak na svoje delo. Kolikor-krat sta še Čez dan srečala, vsikdar sta se drug drugemu nekako lokavo nasmehnila. Vsak izmed njiju si jo namreč že osnoval svoj načrt, kako bi mogel drug drugega prekaniti. Zefa je sklenila, da bo veliko stensko uro potisnila za 10 minut nazaj, Ko bo morala ponoči pomiriti malega PepčKa v zibeli, ki se redno ob 11, ari začne jokati in brcati. Simen pa si je iztuhtal veliko aanimivejfci načrt.
Ko so se po večerni molitvi hlapci ip dekle za-
kopali v svoje brloge, sta se tudi Simen in Zefa podala k počitku, Simen si je bil popolnoma srest da ne sme za noben denar pred polnočjo zaspati, 'sicer je njegova igra izgubljena. Predobro je poznal slabosti svojega umrlfivega trupla, ki bi imele v tem slučaju zanj žalostne posledice; če enkrat zaspi, potem bi mu kdo brez najmanjše skrbi lahko koso klepal na njegovem nosu, a on se ne bo prebudil. Zefa je že precej dolgo Časa smrčala, kakor kak jazbec od Sv. treh1 kraljev; saj se je popolnoma lahko zanesla na svoj živi budilnik v zibeli.
Okoli 5411, ure se je podal Simen izvrševat svoj načrt, katerega je prej seveda prav temeijito preštudiral. Kakor smo že omenili, je bil njegov načrt vseskozi duhovit. Po vsej pravici je dejal sam pri sebi, da je njegova igra vendar še zelo kočljiva, Četudi bedi do 12. ure; najbrže tudi brezuspešna, Če ima njegova boljša polovica Zefa v tem opasnem času tudi svoje oči odprte. Zeli je namreč podaril Bog neizrečeno hiter jeziček, na katerega je bila ona po vsej naravni in nadnaravni pravici tudi ponosna. Predpo je mogel Simen, ki se je odlikoval v občudovanja vredni polževi počasnosti, samo le enega edinega svetnika poklicati na pomoč, je Zefa že desetkrat rekla: „Prosi za nas!" In čeje Simen s svojim okornim jezikom še-le besedici: „Jaz voščim!" spravil na dan, ie Ze-a že meter dolgo voščilo izorgljala; zato je pa. Simen izprevidel, da se mu bo treba pomakniti v Kako skrivališče in od tam napasti brzojezično Zefo.
Ko se je Simen dovolj prepričal, da spi Zefa trdno kot klada, zmuznil se je na tihem iz postelje, vzel svojo obleko ter se splazil neslišno v kuhinjo. Tu se je oblekel prinesel si iz shrambe za orodje mar lo lestvico ter jo postavil kolikor mogoče brez šuma pod dimnik v kuhinji. Kakega pol metra nad odprtino so bili vzidani v dimniku trije železni drogovi, na katere so vesili meso v dim. Semkaj gori se spravi naš iznajdljivi. Simenl vsede se na železlne drogove,
potegne lestvico za seboj ter jo ostotaKo postavi na en drog, naredi se kolikor je bilo pač možno, udobno, ter sklene tako pričakovati novega jutra, ko bo prišla Zefa v kuhinjo pripravljat kavo, kjer jo bo mogel potem od zgoraj s svojim novoletnim voščilom presenetiti.
Ura je odbila enajst, Trenotek za tem je dal mali pepček' v sobi glasno znamenje. Simen je začul nek Šum. Kmalu je bil otrok vtihnil; toda koraki v sebi so bili veijno bolj slišni. Cez malo časa je pri-šlapala Zefa vun v vežo ter je nekaj iskala; končno je prišla, držeč malo lučko v roki, v Kuhinjo, ter je svetila v vsak kot,
„Kje za božji svet tiči ta Šimen, ta razlimani?" hudovala se je glasno.
Simen je komaj premagoval smeh. — Zefa je šla zopet v sobo, a kmalu se je zopet prikazala v kuhinji.
„Ne vem, ne vem, kako čudno spanje imam nocoj", jo je slišal Simen spodaj mrmrati. „Simen gotovo tiči v kakem kotu, in če ne bedim, potem je izgubljeno . . . Maram si navsezadnje res skuhati za par požirkov kave, da ne zaspim,"
Simen se je začel potiti, ko je zaslišal te ženine besedo; pa kmalu se je potolažil, 6e§, kot orjaški kadilec bo to malenkost dima vendar prenesel. Toda stvar se je zasukala drugače. Spočetka, Ko je naredila Zeia ogenj, se je vrtel dim v tanKih KolobarčKih skozi dimnik; kakih 10 minut pozneje pa se je priva-lila kar cela debela megla dima, lioteč Simna zadušiti, Simen se je potil v dimniku kakor krompir vlon-cu; z vso silo se je zadrževal, da ni kihnil. Slednjič pa tudi to ni šlo več. Kih'nil je strašno: „HČe!"
„Jejmene, vsi dobri daihovi!" ie kričala Zefa spodaj pred ognjiščem. Toda zopet je še močnejše zfv hreščalo: „Hče, hče, hče", obenem pa je padla ta® lestvica z groznim ropotom iz dimnika.
O osebno dohodninskem davku in o „priznalnicah" za njegovo odmero,
(Piše drž. in dež. posl. Fr. Pišek).
III.
Kaj se v „priznalnici" za odmero osebno-dohodninskega davka ne more odpisati?
L Kupne svote za povečanje ali arondiranje posesti, če se s tem posestvo tudi izdatno izboljša. — Vzgled: Posestnik kupi njivo, travnik ali gozd, in sicer radi tega, ker leži dotična parcela poleg njegove, ali pa ker si hoče s tem izboljšati posest in mu bo mogoče rediti več živine.
2. Zneski, s katerimi se plačajo dolgovi,
3» Vsi stroški, oziroma izdatki, kateri se porabijo za lastno osebo, kakor tudi za družino, ženo in otroke, to je: za hrano, pijačo, stanovanje, kurjavo, luč, hišno opravo, kuhinjsko opravo, obleko i. dr. Ravno tako se ne morejo odbiti izdatki za zdrajvnika, stroški za časa bolezni, zia zdravila, in pogrebni stroški, Hrana in plača stalnim delavcem se pa more, kakor poprej povedano, odraČuniti.
Do.voljen odpis iz ozira na družino.
Ce ima posestnik več kot 2 nepreskrbljena otroka, tedaj se sme za druge otroke za vsakega ena dvajsetina od Čistega dohodka odpisati. Vzemimo vzgled: Posestnik Kopriva ima 1»400 K čistega dohodka, pa 6 nepreskrbljenih otrok; on sme torej za 4 otroke za vsakega eno dvajsetino ali za vse 4 vkup e-no petino od 1.400 K, to je 280 K, odtegniti, in kjer mu ostane potem samo 1.120 K čistega dohodka, je vsled tega davka prost.
Izpolnujte priznalnice pravilno in pravočasno!
Pri napovedbi za odmero dohodninskega davka se v priznalnici pa ravno navedene postavno dopustne odpise dostikrat ne ozira in zato se jih mnogo prepozno pritožuje, da morajo plačevati osebno dohodnino, kar se ne bi zgodilo, Če bi bili priznalnico pravilno izpolnili* Posestnik, ki svojo priznalnico tako izpolni, da odstrani vse postavno dovoljene svote od čistega dohodka, s tem ne stori državi nobene krivice, ker se poslužuje svoje pravice, ki mu jo daje postava. Prepričali sem, da je pri nas zelo malo posestnikov, ki bi imeli 1.200 kron čistega dohodka po odbitku postavno določenih izdatkov* Nobenemu ni treba svojih dohodkov zamolčati, pač pa naj vsak vse izdatke, ki se po postavi smejo in morajo od Čistega dohodka odpisati, v priznalnici navede,.
Svetujem vam tudi, dragi kmetje, da se natančno Časa, določenega za, vlogo izpolnjenil znalnic ali rekurzov. Dostikrat se slišijo pritoži davčne oblasti prestrogo postopajo, Če se predi čas zamudi in priznalnica prepozno vloži; ra1 ozirom na zamujeni čas se odbije največ rekurz se morajo plačevati previsoke davčne svote.
Sicer je bil v državnem zboru stavljen predlog, da se naj s prepozno vloženimi prlznajnicami milejše postopa, ker davčne oblasti temeljne paragrafe 42 in 213 postave o osebno-dohodninskem davku prestrogo izpolnjujejo. Doslej ta predlog še ni imel uspeha. Dokler torej bodisi postavodajjalnim Bodisi naredbenim potom ne dosežemo teh olajšav, veleva vsakemu lastna korist, da pravočasno, to je Še ta mesec, priznalnico pravilno izpolni ter odpošlje.
„Jezus, Marija in Jožef!" je zatulila prestrašena žena, „tatovi, roparji!"
Hitro kakor srna je zbežala klicat hlapcev.
„Franc, Jaka, Joža! — Pojdite hitro, roparji so tu — vlomilci!"
Ravno so prihiteli hlapci z Zefo v kuhinjo, vsi oboroženi s sekirami, ko se je spustil Simen iz dimnika, ker mu ni bilo več mogoče prestati. — Bil je črn kot pristni zamorec, Nikdo ga ni spoznal. Hlapci, ker ga niso spoznali, go ga hoteli zgrabiti.
Simen se pa zadere na vse grlo: „Glejte, da se mi poberete, me boste vendar poznali!"
Hlapci so sedaj spoznali gospodarja po glasu ter so odstopili. Med tem pa je ravno tolkla stenska ura 12, ali nikdo ni mislil na novoletno voščilo. Zefa je bila strašno razkačena, da jo je spravil njen ljubi mož v tolik strah,
„iTi. . .!" je kričala, „ali ne veš nič pametnejšega početi! . . ."
„Ti. . .! Ali moraš celi hram spraviti pokonci? .. ."
To je bilo pač lepo novoletno voščilo na obeh straneh. — Hlapci so se smejali, da so se tolkli po kolenih; sedaj so prišle tudi dekle iz svojih zavetišč, in vsi so si voščili veselo in srečno novo leto. Oba zakonca pa sta bila tako čmerna drug na drugega, da si nista izpregovorila se samo nobenega voščila, ampak sploh nobene prijazne besede.
Drugega "dne sta hodila drug mimo drugega Kakor dva. pravcata mutca in pol tedna nista Črhnila niti besedice med seboj.
Končno je postala ta komedija Simnu predolgo-časna. Sel je h kramarju, da bi lčupil svilnato obleko Zefi za kikljo. Pa, ko je stopil v trgovino, je zagledal v svoje veliko začudenje Zefo notri, ki je ravno izbirala lepo, s srebrom okovano pipo. Simen je seveda malo pozno, vendar-le voščila veliko sreče v novem kupil, dasiravno je Zefa na vse pretege branila, blago njej za kikljo. Na potu proti domu sta drug drugega Še malo podražila, in slednjič sta si, četudi Že precej pozno, voščila Novo leto.	Al. Leben.
Še nekaj opomb in nasvetov, ki se naj upoštevajo.
Razen davčne oblasti, katera odmerja osebno-dohodninski davek, obstoji tudi
a)	cenilna komisija in
b)	prizivna komisija.
Število članov komisije določa finančni minister. Polovico članov volijo zadevni davkoplačevalci v okraju, drugo polovico Članov imenuje finančni minister. Želimo in tudi pričakujemo, da se v komisijo za osebno-dohodninski davek volijo, oziroma pošljejo možje, ki so nam pravični ter poznajo naše razmere.
Ravno, ko to danes, dne 28, decembra, pišem, se objavlja v listih, da je včeraj, dne 27. decembra izdalo finančno ministrstvo sledečo važno odredbo glede napovedi osebne dohodnine:
Odredilo je namreč, naj se vložijo napovedi do 15. marca mesto do konca meseca januarja. Vlada računa namreč s tem, da se izvede reforma (izpremem-ba) osebno-dohodninskega davka in da se dovoli po-miloščenje za davčne p "istopke, Dosedaj se je vršila napoved tako, da se je napovedal povprečni dohodek zadnjih treh let; odslej se bo napovedal samo zadnje g a 1 e t a dohodek.
Iz navedenih navodil se je lahko mnogo naših kmečkih posestnikov prepričalo, da Če bi bili priznalnice pravilno izpolnili in vse postavno dopuščene izdatke odpisali, bi bili vsakega osebno-dohodninskega davka prosti,
Ce bi se pa pripetili slučaji, da bi se davčne oblasti na opravičene slučaje ne ozirale, naj vloži vsak v teku 30 dni priziv, kateri je k oleKaprost. KaKo se naj delajo pri živi, je „Slovenski Gospodar" že objavil v 30. številki dne 25, julija 1912.
Davčni nastavki.
Kakor določa § 172 znaša osebno dohodninski davek vsako leto:
vrsta	od K	do K			vrsta	od K	do K		
1	1200-	1250	K	72	9	1800-	1900	K	168
2	1-250-	-1300	J)	80	10	1900-	-2000	f)	18 4
8	1300-	1350	j	8-8	11	2000-	-2200	D	200
4	1H5C-	-1400	)5	96	12	2200-	2400	D	24 0
5	1400-	-1500	t)	10'8	13	2400-	-2600	»	28 0
6	1500-	-16! 0	j)	12 0	14	2600-	-2800	Ti	33 0
7	1600-	-17(0	D	13-6	15	2800-	-3000	55 J?	36 0
8	1700-	-1800	D	152	20	3800-	-4000		600
Kako je na Balkanu«
Dasiravno se vrše v Londonu pogajanja med Turki in balkanskimi zavezniki, vendar se na Balkanu bojni ples še ni pomiril» Dočim vživajo pri Catald-Či bolcrarski in hir£ti i7r>ioVi r>..!;nfrni.c
joju, aoi iui»M puveijniK. oKaura noče vzeti na znanje, da je stopilo premirje v veljavo, temveč dan za dnevom napada Črnogorce in Srbe pred mestom, Dri-nopolje Še ni padlo, dasiravno pravijo poročila, da je položaj mesta brezupen.
Pred Skadrom.
Tudi med božičnimi prazniki ni prenehal bojni grom. Dne 23., 24. in 25. decembra so Turki izpadli iz trdnjave in napadali črnogorske čete. Dne 23. dec. so se baje Srbi, ki niso imeli pripravljenega topništva, morali umakniti pred Turki, Nekatera poročila celo trdijo, da so se Srbi morali umakniti do Leša, ker vsled premirja niso bili pripravljeni na turški napad. Dne 24, decembra pa so vrgli Srbi Turke zopet nazaj. Boj je bil zelo hud. Bojišče je bilo čez in čez pokrito z mrliči. Nemški listi poročajo, da je zašlo 300 Srbov pred Skadrom v močvirje, kfter so jih baje Turki zajeli. Iz Cetinja se poroča, da so Srbi preprečili poizkus turške posadke v Skadru, ki je hotela obiti desno krilo srbske divizije. Nemški poslanik v Skadru je zapretil turškemu poveljniku Hasan, Riza-beju, da če Turki ne bodo držali premirja, se bo ž njimi postopalo kakor se postopa z, vojaškimi begunci. — Dne 24. decembra se je vršil na ravnini pred Skadrom boj med Črnogorci in Turki. Trajal je do polnoči» Črnogorcev je bilo 7 mrtvih' in 24 ranjenih.
Grško-turški boji.
Mesto Janina, katero brani 25.000 Turkov, oblegajo Grki že več tednov, Grki so večinoma zavzeli vse važnejše postojanke pred Janino. Turki se v Janini, ki je precej utrjena, dobro branijo. Na božično biljo se je začel pred Janino hud artilerijski boj, ki je trajal cel dan. Pred Janino pridejo te dni 3 sveže grške divizije, ki prodirajo iz Makedonije in vedno zasledujejo ostanke pri Bitolju poražene turške armade. Te turške čete imajo namen, zadrževati prodiranje novih grških Čet proti Janini» Pričakuje se, da se začne v kratkem odločilni boj za Janino. Turški posadki v Janini poveljuje Essad-paŠa. — Grki so severno od Janine zavzeli gorski prelaz Sagoni in Mo-rovo-planino, ki sta bili močno utrjeni. Premagali so tudi Turke pri mestu Korica in so mesto zavzeli.
Mirovna pogajanja v Londonu.
Vsled turškega zavlačevanja gredo pogajanja zelo počasi naprej. Turki nočejo priznati upravičenosti zahtev balkanskih zveznih držav in se protivi-jo, odstopiti ozemlje, ki so ga zasedle armade balkanskih držav. Posebno krčevito se upirajo bolgarski zahtevi po predaji Drinopolja in da bi bila bodoča meja bolgarske države od Midije ob Črnem morju do Rodosta ob Marmarskem morju. Po tej zahtevi balkanskih držav bi ostal Turčiji le Carigrad in mal
kos ozemlja pred njim. Zatorej se Turki na vse krip-lje ustavljajo zahtevam za,veznih, držav, ker bi njihovo uresničenje pomenilo konec Turčije v Evropi. — v soboto, dne 28. decembra, se je zopet vršila skupna seja zastopnikov Turčije in balkanskih zaveznikov. Predsedoval je Turek Rešid-paša, ki je predložil turške protipogoje. Ti pogoji so sledeči: 1. Vilajet Dri-nopolje ostane pod turško upravo. 2. Makedonija se izpremeni v posebno kneževino s Solunom kot glavnim mestom. Ta kneževina bi naj bila, pod vrhovno oblastjo turškega sultana, vladal pa bi jo knez, katerega bi izvolile zvezne balkanske države, sultan pa imenoval. Knez bi moral biti protestant in' iz kake nepristranske države. 3.. Albanija dobi samoupravo pod vrhovno oblastjo turškega sultana in pod knezom iz turške sultanove rodbine; ta knez bi se izvolil za dobo 5 let, mogla pa bi se ta izvolitev tudi podaljšati. 4. Vsi egejski otoki ostanejo turški. 5. Kretsko vprašanje se pri pogajanjih pe obravnava, temveč se uredi po pogovoru med Turčijo in velevlastmi. — Ti pogp-ji so za Bolgarijo, Srbijo, Črno goro in" Grško nesprejemljivi. Ce bi se tem turškim zahtevam ugodilo, bi balkanske države od svojih zmag nad Turki pravzaprav ne imele skoro nobenega dobička. Ce Turki pri svojih zahtevah vstrajajo, se pogajanja skoro gotovo razbijejo. In potem začneta zopet govoriti puška ip top. — Sobotna seja pooblaščencev se je potem, ko so se turški predlogi prečitali, prekinila, in se je nadaljevala zopet v ponedeljek, dne 30. decembra.
Kako je v Drinopolju?
Begunci, ki prihajajo iz Drinopolja, pripovedujejo, da je položaj v obleganem mestu brezupen. V sedanjih dolgih nočeh so prebivalci Drinopolja popolnoma v temi, ker so že vse zaloge petroleja, olja ini sveč izčrpane. Že davno so pošle tudi vse zaloge soli, ri-ža in tobaka» Prebivalstvo že željno pričakuje, 'da se sklene mir ali da se mesto uda. Poveljnik turške posadke, Sukri-paŠa, trdovraten Arabec, je premirje sicer sprejel, a o predaji noče nič slišati. Dne 10. dec» je bil baje že pripravljen, izročiti mesto Bolgarom, a-ko bi Bolgari dovolili, da sme 150 častnikov brez o-vire odpotovati v Carigrad, ne da bi Bolgari vedeli za njih imena. Iz tega se sklepa, da je v Drinopolju večje število nemških oficirjev, ki bi radi skrivaj odšli iz Drinopolja, Odkar so odklonili Bolgari ta skrivnostni odhod, so se nemški oficirji in Sukri-par-ša zopet odločili za obupno hrambo trdo obleganega mesta. Listi poročajo, da preti Drinopolju glad, ker so že večinoma vsa živila porabljena, dovažati pa se jih v mesto pe more od nobene strani.
Kolera.
Ko se je Turkom v bojih proti Bolgarom godilo prav slabo ter so Bolgari prihajali vedno bližje proti Cataldči in Carigradu, so Turki vedeli veliko poročati o koleri» Potem so poročila več ali manj obmolknila» Sedaj pa listi zopet poročajo, da je obolelo doslej ob Cataldči 23.000 oseb za kolero in legarjem (tifus)« Te kužne bolezni so se vgnezdile posebno med turško armado, pa tudi med bolgarskimi četami jih je nekaj, V Carigradu je "dne 26, decembra obolelo 34 o-seb za kolero. Zadnje tedne je obolelo skupno v Carigradu za kolero 2228 oseb, umrlo pa 1107.
Balkanske vdove.
Mnogo črnih robcev bo videti po Končani vojski na glavah balkanskih Žen. To je znak vdov. Vdova ima na Balkanu še posebno nevesel položaj. Za možem mora žalovati celih 40 dni; črno krilo pa mora nositi eno leto. V tem letu ne sme med žene-predice, ne sme z drugimi vred veselo hoditi na trg, ne na ples. Pravico ima še naprej ostati v moževi hiši, ali pravzaprav je to njena dolžnost. Akb pa gre od hiše umrlega moža, ne sme vzeti s seboj ničesar razun svojo doto. V slučaju, da se vdrugiČ omoži, mora pustiti vse darove, katere ji je bil dal prvi mož. Ali v obče je dsuga možitev sramota. Usoda balkanskih u-dov je izražena v srbski prislovioi: Vdova je uboga,-
Politični ogled.
—	Dne 27. decembra: Državni zbor se ja
danes zbral zopet k seji in je razpravljal o uradniški predlogi. Končno je bila predloga v tej seji sprejeta, in sicer v tisti obliki, kot je zahtevala gosposka zbornica. — Na Ogrskem pripravljata vlada in večina novo volilno preosnovo. Listi poročajo, da bodo nemadžarske narodnosti po tej preosnovi še bolj pri-tisnjene k tlom. — Na Francoskem bodo imeli 1. 1918 volitev predsednika ljudovlade. Ponuja se mnogo kandidatov.
—	Dne 28. decembra!: Cesar je sprejel danes ogrskega ministrskega predsednika Lukača v avdijenci, da mu oroča o nameravani ogrski volilni preosnovi. — Včeraj se je v seji klubovih načelnikov državnega zbora sklenilo, da začne državni zbor zopet zborovati v drugi polovici meseca januarja, da reši mali finančni načrt. — Danes je sprejela zbornica začasni proračun. Seja je 'trajala čez polnoč in se je končala še-le ob 3. uri zjutraj, — V začetku januarja bodo zborovali nekateri deželni zbori. — Čuvaj bo najbrž vendar šel. Na višjih mestih, so spoznali, da postopanje Cuvajevo s Hrvati ni bilo pravično. Čuvaj je že odpotoval iz Zagreba na dopust, s katerega se ne povrne več. Hrvatje se za Čuvajem gotovo *e bodo jokali. Za načelnika notranjih zadev pri hrvaški vladi je imenovan dr. Karol Unkelhiluser,
2. januarja 1913.
« i OVPIN8R1 GOSPOD Ä K.
Stran 8
—	Dne 29. decembra: Cesar je potrdil iz. volitev dr. WeiBkirchnerja za dunajskega župana. — Češki Nemci so postali nezadovoljni s Češkim cesarskim namestnikom grofom Thurtom, ki je šel baje Cehom pri spravnih pogajanjih bolj na roko kot Nemcem, — Po novi ogrski volilni preosnovi, kateri je cesar baje že dal predpotrjenje, se tO Število volilcev za državni zbor pomnožilo za 800.000, skupno Število volilcev bo 1,808.172. Kmečkih volilcev bo 1,091.190. Volilna preosnova bo zopet tako po madžarsko prikrojena, da po njej Slovani na Ogrskem ne bodo dobili svojih pravic, ki jim gredo na njih število prebivalstva. — Ruski notranji minister 'Makarov je odstopil; na njegovo mesto bo imenovan oblastnik Mak-lakov,
—	Dne 30. decembra: Gosposka zbornica je rešila danes začasni državni proračun. — Sekcij-ski načelnik za notranje zadeve pri hrvatski vladi, dr. Unkelhauser je došel danes v Zagreb in je prevzel vodstvo uprave. — V Stuttgartu na Nemškem je umrl državni tajnik za zunanje zadeve, Kiderle.n-W&chter, Zadela ga je srčna kap. Kiderlen-Wachtcr je bival v Stuttgartu pri svoji sestri na božičnih počitnicah. — Iz Carigrada se poroča, da kandidira za albanski kneževski prestol turški princ Abdul Medšid. To kandidaturo baje podpirajo zaliodne evropske države.
danji čas pa nam dokazuje, da je bila ta politika odlično narodna ter dalekovidna, Narodna je bila: naše ljudstvo se je nagibalo k nemŠIcutarstvu, Nemšku-\ tarstvo je znamenje in prikazen narodove slabosti, | Slabi ljudje se naslanjajo pa močnejšega in gre.'o za njim. Zato je treba]o samozavestnega nastopa naših politikov, ki so se uprli s silo onim, ki so.dosedaj tlačili naš narod, Dalekovidna je bila, ker je imel s tudi smoter, da opozarja vso javnost na naraščajočo zavest slovenskega naroda in na njegov pomen za celokupno avstrijsko domovino.
Danes je ponos, biti Slovenec in Hrvat; vsak klan je skozi zadnje mesece rastel naš pomen/Mi smo |v osprediiu splošnega zanimanja in naša naloga, da, »ostanemo branitelji in nositelji katoliške avstrijske imisli med Jugoslovani, se je začela upoštevati. Ako ''Bog da, gremo polagoma zares lepšim dnevom nasproti. Toda na svoje visoko zvanje se moramo tudi res-ino pripravljati. Ostanimo zvesti svoji veri, dvigajmo po naših organizacijah izobrazbo svojega ljudstva ter Skrbimo, da bomo tudi v gospodarskem oziru vzgled svojim jugoslovanskim bratom, Vedno naprej in kvišku tudi v novem letu!
Darila pridnim agitatorjem.
Za pridne agitatorje, ki nam pridobijo do 31.jan.
1913 nove naročnike in nam tudi pošljejo od njih celoletno naročnino, razpisujemo sledeče nagrade:
1.	Za 5 novih, za celo leto plačanih naročnikov lep molitvenik v zlati obrezi.
2.	Za 10 novih, za celo leto plačanih naročnikov fino vezan molitvenik.
3.	Za 15 novih, za celo leto plačanih naročnikov lep križ ali pa lepo stensko podobo.
4.	Za 20 novih, za celo leto plačanih naročnikov dragocen križ ali pa veliko stensko podobo.
Te nagrade bomo razposlali koncem februarja 1913.
Slovenski Gospodar stane za celo leto 4 K, za polleta 2 K za četrt leta 1 K.
Upravnlilvo,
Naša naloga.
Veselo novo leto smo si pred par dnevi želeli drug drugemu, a naš obraz je bil zraven resen. Živimo v izredno resnih časih in ne vemo, kaj nam prinesejo že prihodnji dnevi. Se ni mesec od tega, ko je ves svet vsak trenutek pričakoval, da izbruhne velika svetovna vojska., v katero bo zapletena tudi naša država. Sedaj je sicer nevarnost za vojsko precej prenehala, a še ne popolnoma. Iz Londona, kjer se balkanske države s Turčijo pogajajo za mir, ne prihajajo vesela poročila. Vsak čas se je bati, da se pogajanja razbijejo in da bodo na Balkanu zopet gromeli topovi in zarožljale sablje, Potem bomo stali zopet pred nevarnostjo novih zamer in zapletljajev med velikimi državami. Toda eno zavest imamo: naš cesar je tako velik in vnet prijatelj miru, da bomo zagrabili za o-rožje samo takrat, kadar bo to zares zahtevala skrb za obstoj naše države.
Toda Čeprav nas tare skrb, ali nam ohrani novo leto mir ali prinese vojsko, vendar ne smemo v tem strahu prezreti nalog, ki čakajo naše ljudstvo v pričetem letu. Cilj naše katoliške politike je, da ohranimo našemu narodu nravno silo, da mu vzbudimo ponosno narodno zavest in da ga gospodarsko utrdimo. To je naš jaseni cilj, katerega Hočemo doseči s pomočjo božjo in z lastnim, krepkim delom.
Pomen Slovencev se je vsled dogodkov na Balkanu nepričakovano povečal%ipocim so še pred ttfG§£ ci gledali na nas SlovenčeT kakor da bi ne imeli nobenega pomena za državo, nas sedaj smatrajo tudi najbolj zagrizeni nasprotniki kot velevažnega činite-lja na jugu avstro-ogrske države. Od nas se pričakuje, da smo branitelji in nositelji dveh velikih misli med drugimi Jugoslovani, misli katoliške in avstrijske. Zadnji par meseci so nam prinesli nalogo apostolov med Jugoslovani za katoliško vero in za udanost napram naši avstrijski domovini. Slovenci smo poklicani, da med našimi južnimi brati, ki niso v naročju katoliške cerkve, širimo ljubezen in spoštovanje do naše katoliške vere in da se po nas utrjuje tudi prijateljstvo jugoslovanskih, drŽav 'do avstro-ogrske monarhije.
Z ozirom na širjenje avstrijske misli pa je iudi 7,a našo državo nastala nujna dolžnost, da Slovence in Hrvate v Avstriji vse drugače upošteva kakor do-sedaj. Vse njihove opravičene želje se morajo izpolniti. Avstrijske vlade morajo prenehati s staro navado, da bi tlačile Slovence in Hrvate, a podpirale Nemce. Alpski Nemci nimajo daleko toliko pomena več za državo, kakor mi Slovenci in Hrvatje. Zdi se nam, da je začelo v visokih krogih, in tudi pri nemških,, Še državi zvestih politikih, to prepričanje polagoma prodirati, Seveda polagoma. Za to pa ne moremo biti dovolj hvaležni sedanjim našim državnim in deželnim poslancem, ki so s krepko politiko v deželnih zborih in v državnem zboru opozarjali ves svet, da se Slovenci in Hrvatje z vsakim dnevom bolj čutimo in da hočemo res zasesti tisto mesto, ki nam pripada vsledi naše vedno večje važnosti za habsburško monarhijo.
Majhni ljudje med nami so se pogostoma zgražali nad krenkim nastopom naših poslancev v Gradcu in na Dunaju, in nekateri so bili celo tako malenkostni, da so smatrali tako postopanje za nespodobno. Se-
Državni zbor.
Marsikdo se je vprašal, zakaj so naši poslanci meseca decembra na Dunaju obštruirali. Odgovor na to je: ker so hbteli cel svet opozoriti, da živijo tu' di v avstro-ogrski državi zavedni Jugoslovani, in ker so imeli namen, vse stranke naše države in vlado o-pozoriti na dosedanje zapostavljanje jugoslovanskih narodov, Hrvatov in Slovencev. Pod pritiskom hrvat-j [sko-slovenske obštrukcije v državnem zboru je morali [Čuvaj na dopust, s katerega ne pride več kot komi-jar na Hrvatsko nazaj. A tudd stranke v državi in vlada so uvidele, da se morajo tudi na jug ozirati, a-ko hočejo imeti v državnem zboru redno delovanje. Ko so se naši poslanci uverili, da so svoj namen dosegli, so opustili obštrukcijo ter tako omogočili, da se je mogel sprejeti Omesečni proračun za leto 1913. Namena, da bi razbili državni zbor in povzročili nove volitve, pa takrat itak niso imeli, kakor so se že bali liberalci in socialni demokratje. Pri proračunu sta govorila d r, Korošec in Gostinčar.
Kakor vedno, so se kot najbolj trapasti politiki izkazali med to obštrukcijo zopet naši liberalci. Ti so si izmislili, da radi tega obštruirajo slovenski poslanci, ker hočejo dobiti za ljubljanske posojilnice oči vlade nekaj denarja. Toda naše ljubljanske posojilnice imajo denarja v izobilju, vrlui tega pa bi morala sestajati vlada, ki bi darovala denarnim zavodom, kateri izborno stojijo, iz samih slovenskih liberalcev, da bi bila. tako neumna. Toda nekaj drugega so dosegli naši poslanci še tudi s svojo obštrukcijo. Vlada in stranke so se izrekle pripravne, da se v novem letu ustanovi osrednja blagajna za vse avstrijske zadruge, ki bo posredovala za posamezne zadruge, da dobijo denar, ako ga bodo rabile, po nizki obrestni meri in' da ne bo treba vsakokrat, ako nastane kaka tesnoba, na denarnem trgu, zviševati za posojila obresti tako visoko kot dosedaj. Da je to velikanskega pomena za kmečki in tudi za, obrtniški kredit, tega seveda .naši liberalci ne razumejo, ker so preomejeni. Pustimo jim torej, naj še naprej zmerjajo čez obštrukcijo i.n naše poslance.
V državni zbornici se je sprejel zakon za povišanje uradniških plač. Vse stranke so glasovale za ta zakon, le naša stranka ne, zvesta.navodilom naših, pristašev. Slovenski poslanci, dr. Korošce, Demšar in Gostinčar so razložili zbornici v večkratnih govorih stališče slovenskih volilcev. Nadalje se je sprejel nov društven zakon, ki daje društvom večjo prostost, in zakon, ki daje olajšave za klanje živine v sili, O zadnjih dveh zakonih bomo poročali natančneje. Zaradi pravoslavnih praznikov ima sedaj zbornica počitnice do 1G. januarja, ko začnejo delovati odseki, oziroma do 27. januarja, ko bo imela zbornica zopet sejo.
Razne o vice.
Godovi prihodnjega tedna.
5. nedelja: Ttlesfor, p muéc&ec, Simeon Stolpnik.
6 p ndeljfk: 8». Trije Kralii; Razglašenje Gospodovo.
7.	torek: Valentin, škof; Lucijan, mučenec.
8.	sreda: Severin, opat; Bog ijub, mučenec.
9.	četrtek: Juljan in Bdzilisa.
10.	pftek: Pavel I., papež; A .-ato, papež
11.	sobi,ta: Higin, pape», in muč ; Božidar, opat.
Iz učiteljske službe. Na dvorazrednici pri Sv.
Jederti nad Laškim (drugi piačnni razred) je odííati mesto stalnega učitelja, na petr,azrefVnici okolica Laški trg (prvi plačilni razred) pa mesto stalnega, e-ventuelno tudi provizoričnega učitelja: prošnje do dne 15, ja|n.
Iz finančne službe. 'Imenovani so: finančni koncipist dr. Oton Brantner za finančnega komisarja, davčni pristalvi Henrik Kampl, Ru k>lf Ramšak, Ernest Wanke, Karol Pötscher, Norbert Klaus, Jos. Hortig, Ljudevik Messner. lAnton Uršič, Ed. Majcen, Jože! Winter in Janez Färber za d^frčne ofici-jale; praktikajita Gustav baron Grutschreiber in Ad. Pristolič sta imenovana davčnim pristavom.
Iz politične službe. Okrajni komisajr A. baron Ramlierg je Imenovan za namestniškega tajnika za Štajersko.
* Iz pošte. Za poštne nadoficijale sta imenovana oficijala Franc Natek in Artur Charvat v Celju;
za oficijale pa asistenti Milan Zemljič v Lipnici, Jos. Blazine v Brucku in Karol D ob r še k v Zidanem mostu.
*	Cesarjevi božični prazniki. Božične praznike je preživel naš cesar v Senbrunu v ožjem rodbinskem krogu. Že v soboto so prispeli v Senbrun nadvojvoda Franc Salvator s soprogo in otroci.
*	Škof Flapp umrl. V Poreču v Istri je dne 27. decembra ponoči umrl nagle smrti poreški škof dr Ivan Krstnik Flapp. Zadela ga je kap. Zjutraj so ga našli mrtvega.
*	Štajerski deželni zbor. „Slovencu" se poroča z Dunaja: Radi omogočenja zasedanja štajerskega deželnega zbora je posredovalo Štajersko veleposestvo. Ker so se pa med Slovenci in štajerskim deželnim odborom radi gotovih dogodkov v deželnem zboru pojavila nova nasprotstva,, je veleposestvo odložilo posredovalno vlogo. Posredovanje je prevzel štajerski cesarski namestnik. Cesarski namestnik je o tem poročal ministrskemu predsedniku in dobil od vlade navodilo, naj to svojo vlogo dalje zasleduje.
*	Novi dunajski župan. Za župana krščanskemu Dunaju je bil dne 23, decembra pr, L izvoljen bivši minister dr. WeiBkirchner. Od 155 oddanih glasov jih' ie dobil 120.
*	Sodba pravi^igiu Neaica. Nemški pisatelj O-ton 1 farrrnck'jv&t) :"^^ajveč]a napaka, ki jo je mogla Avstrija narediti pri Jugoslovanih, postaja žal eno leto sem žalostna navada, in ta je: pravno in politično zatiranje lastnih jugoslovanskih, državljanov v korist nenasitnim Madjarom, Ako hoče Avstrija, svojo zgodovinsko zemljepisno nalogo na Balkanu mirno vršiti, je prvi pogoj, da zopet 'napravi mir z Jugoslovani v njenih lastnih mejah."
*	Jabol, lajder! Znani dopisnik „Slqge" ima svoje vinske dobe, v katerih mu pošast alkohol precej hudo zrahlja vezi njegovih možganov. Zadpja taka doba je posebno dolgotrajna, ker ga neprenehoma drži od večerje delegatov v Budimpešti meseca novembra, Od te večerje sta udarili na, njegovo uho samo dve besedi : jabol in lajder, druge je v svoji vinjenosti preslišal, In sedaj klati in kriči okoli sebe: „jabol in lajder", in, v svoji alkoholični zamaknjenosti, boljše zarukanosti, noče nič drugega slišati in priznati kakor samo: jabol in lajder. Tudi mi pravimo: jabol, tak se godi, komur vilice diši; in pomilovalno dostavimo: lajder.
*	Liberalno gospodarstvo pri nas in drugod. Da liberalci niso rojeni kot posebno skrbni in dobri gospodarji, je pri nas na Slovenskem že predobro znano. V „spominu" je marsikateremu polom liberalne Glavne posojilnice, Agro-Merkurja itd. V ljubljanskem občinskem gospodarstvu, kjer imajo glavno i e-sedo liberalci in kjer županuje glavar slovenskih liberalcev, izkazuje občinsko gospodarstvo žalostno lice. Velik primanjkljaj mestne občine je za leto 1912 neizogiben. Saj ne more biti drugače! Liberalec ni bil še nikdar dober gospodar. — Enako kot slovenski, gospodarijo liberalci na Portugalskem. Gospodarstvo sedanje liberalne klike je videti iz. številk portugalskega izseljevanja. Do leta 1910 pred vstajo se ,e izselilo s Portugalskega na leto približno 40,000 ljudi v tujino. Ali takoj prvo leto liberalne vlade je ostaviio domača tla 58.000 Portugalcev ter hitelo preko široke morske ceste v neznano tujino. Izseljevanje pa venomer narašča, zakaj v prvi polovici lanskega leta je doseglo število izseljencev 80.000. Svobodna domovina, pa vse beži iž nje.
*	Koroški Slovenec o „Štajercu". Zvesti prijatelj našega lista nam piše s Koroškega : Ravno tako, kakor pri vas na Štajerskem, dela pri nas na Koroškem prepir in zmešnjavo ptujski list ...Stajerc"., imenovan pri nas „igiftna krota". List je že tudi na Koroškem razširjen in je vsiljiv kakor tisti hudobni pes, ki ga pri enem kraju spodiš, pa pri drugem že zopet nazaj priteče. Tak list torej v resnici zasluži, da ga vržeš v kraj, katerega „Stajerc" sam večkrat imenuje. Torej slovensko ljudstvo na Štajerskem in Koroškem, proč s takimi listi, kakor je „Stajerc". in na delo za dobre in poštene liste, kakor je „Slovenski Gospodar", kateri se mi med vsemi najbolj dopade. — Na Zihpoljah je bil na božičen večer hud pretep, tako, da, so morali enega prepeljati v bolnišnico. To so torej ljudje, ki pijejo vodo iz „StajerČevega" vrelca.
*	Soc. demokratje -- prijatelji delavcev? Kako socialistični voditelji v resnici ljubijo delavstvo, so pokazali nedavno na Nemškem. Iz svoje stranke so izključili rdeči voditelji 7 aodrugov zato, ker niso hoteli svoje plače, ki so jo zaslužili dne 1, majnika, izro-biti njihovi blagajni. Radi tega silnega „zločina" ne smejo več pripadati ti sodrugi rdeči stranki. Ta dokaz naj zadostuje, da delavstvo izprevidi, da se ne gre rdečkarjem za prav nič drugega, nego za polno blagajno. Odtod tudi dejstvo, da se .na vseh' rdečih shodili vedno napravi „ofer", ki dobro nese voditeljem.
*	10.OOO--13.OOO. Krepak korak naprej je napravil „Slovenski Gospodar" leta 1912, Odkar izhaja — celih. 40 let — še ni nobeno leto pridobil toliko novih naročnikov kot minulo leto, Četudi so nemškutnr-ji, liberalci in socialni demokratje kot sovražniki vsega, kar je slovensko in katoliško, rohneli proti našemu listu, vendar stoji danes „Slovenski Gospodar" kot zmagovalec nad svojimi sovražniki. Število njegovih novih naročnikov se je tekom enega leta pomnožilo za nad 3,000. Komu se imamo zahvaliti za t iko lep napredek? Vrlim našim kmečkim somišljenikom, vneti naši mladini! Imamo več posameznih prijateljev, ki so nam pridobili do 50 in še več naročnikov. „Slovenski Gospodar" je ponosen na svoje agitatorje in jim izreka tem potom iskreno zahvalo za ves trud in napor, V novem letu pa le zopet nevzdržno naprej!
Stran 4.
SLOVENSKI QOSPODÄR.
2. januarja 1913.
Mi nimamo trgovcev, ki bi po stotinah metali naš list med ljudstvo, kot to delajo nemškutarski trgovci pri agitaciji za ,.,Štajerca", nimamo učiteljev, ki bi vsiljevali „Slovenskega Gospodarja", kot vsiljujejo liberalni učitelji „Narodni List", ne, mi imamo med našim vrlim ljudstvom samim agitatorje, ki neutrudno širijo svoje, stanovsko in krščansko-narodno glasilo. „Slovenski Gospodar" pa se priporoča tudi sam. Od leta 1868, ko je začel izhajati, pa do danes, Še pi krenil s pota, katerega si je začrtal. Zvest je ostal katoliškim načelom, zvest branitelj narodnih pravic, zvest slov. ljudstvu, ki ga spoštuje in ceni posebno s tem, da si ga leto za letom v večjem številu naroča ip čita. U-redništvo obljublja, da bo vodilo list po dosedanji poti v izobrazbo in prospeh slovenskega ljudstva. Naš skupni cilj za leto 1913 pa naj bo: Pomnožimo naročnike „Slovenskemu Gospodarju" od 13.0 0 0 -15,0 0 0.
*	Pozor! Naše čitatelje, posebno one, ki so dolžni plačevati osebno-dohodninski davek, opozarjamo na Članek, državnega in deželnega poslanca Pišeka „O osebno-dohodninskiem davku in o „priznalnicah" za njegovo odmero", ki ga je prinesel „Slovenski Gospodar" v današnji in zadnjih dveh številkah. Shranite si te tri številke, ki vam bodo gotovo še prav prišle.
*	Pomenljive besede. Francoski pisatelj Drvimo ad je dejal pred kratkim: „Jasno je, da bi bili k;t-toličani vsled vzvišene misli, ki jo predstavljajo, naravnost nepremagljivi, ko bi resnično krščansko Čutili* Krščanskim pisateljem im časnikarjem bi lahko o-mogočili uspešno delo in jim dajali pogum. Predvsem naj premožni katoličani pomislijo, da svojega imetja ne biodo vzeli seboj v grob in da potrebuje dobro in plemenito delo krščanstva — podpore. Še-le tedaj, ko se bodo katoličani zavedali moči, ki jo ima danes časopisje, bodo tudi zmagale ideje krščanstva." Te besede veljajo v obili meri tudi za nas. Uspeh našega dela, bodisi političnega, izobraževalnega, verskega, gospodarskega in socialnega, je odvisen od tega, ali imamo močno Časopisje, ki naj Širi naše nazore in jim pomaga do zmage. Vsakdo naj se zajveda, da je njegova krščanska, pa tudi narodna dolžnost, naročati in čitati slovensko katoliško Časopisje. Zato naj vsakdo širi z vso vnemo tudi našega „Slov. Gospodarja". Cim več naročnikov bo, tem boljši in večji bo lisi!
*	Ob dolgih zimskih večerih. Zima je. Večeri so dolgi. Zvečer se zbirajo delavske rodbine okoli svetilke, Ali more biti kaj lepšega, kot tak zimski večer v družinskem krogu? Žal, da so tudi taki, ki ne znajo rodbine ceniti in presedajo večere po gostilnah, in kar je Še hujše, po žganjarnali. Med krščansko mislečim slovenskim ljudstvom hvala Bogu je pa Še smisel za rodbinsko življenje zelo razširjena. Ko sedimo zvečer po trudapolnem dnevu v krogu rodbine, je Čas, da skrbimo za izobrazbo svojega duha in da kaj Či-tamo, Kakor vedno zahteva telo hrane, jo zahteva tudi naša duša, katere ne smemo pustiti, da strada. Krščanski Slovenec, Slovenka, polagamo ti na srce: či-t.aj dobre spise in pred vsem čitaj „Slovenskega Gospodarja", naj ti ne vzamejo poguma tisti sestavki, ki jih morebiti, ko jih boš prvič Čital, ne bodeš takoj razumel. Citaj jih, dokler jih ne razumeš! Povabi pa k sebi tudi svoje sosede in prijatelje, pa jim razloži to in ono. Zimski čas naj bo Čas izobrazbe za naše ljudstvo !
*	Slovenski protialkoholni kongres (shod). V nedeljo, dne 29. in ponedeljek 30. decembra., se je vršil v Ljubljani III. slove.nski protialkoholni kongres. Unionova dvorana je bila polna zborovalcev. Sftodaso se udeležili mnogi odlični možje, med njimi ljubljanski knezoškol dr. Jeglič, deželni glavar dr. SusterŠič, več poslancev, posebno Številno pa so bili zastopalni slovenski zdravniki, iz Štajerskega: dr. Schwab iz Celja.. S.hod je otvoril urednik „Bogoljuba" in „Zlate Dobe", župnik Kalan. Po pozdravnih govorih so se vršila zanimiva predavanja. Iz Štajerskega sta predavala dr, Schwab in učiteljica Antonija Stupca. Želimo, da se razširi treznostno gibanje po vsej naši slovenski domovini.
*	Cecilijansko društvo za. celo Škofijo se obrača do vseh prijateljev in pospeševateljev dostojnega, po cerkvenih predpisih proizvajanega petja, da ga podpirajo v njenem, za poveličevanje službe božje vnetem stremljenju z blagovoljnim prispevkom. Preteklo leto se ni obrnilo društvo na blage prijatelje, da bi ne postalo preveč nadležno, zato pa prosi, da bi se sedaj odzvali vsi velečastiti podporniki vsaj z malim prispevkom, Če bi kateremu ne bilo možno poslati cele udnine (4 K); da se prihranijo pošiljalin stroški, priložilo je društvo vsaki prošnji tudi poštno položnice. Darovi se porabijo za organistovske kurze itd.
*	Tržna poročila. Iz Japonskega prihaja poročilo, da se cene rižu vzdigujejo. Pričakuje se, da se dvigne cena za 2—3 K pri 100 kg. Kot vzrok se navaja, da je bila riževa letina leta 1912 na Japonskem in Kitajskem zelo slaba. Let.a 1911 se je pridelalo na Japonskem 71 milijonov meterskih stotov, leta 1912 pa samo 66 milijonov met., stotov riža, — Cena žitu stalno pada. Padanje cene sicer ni veliko, a vendar zelo upliva na razvoj žitne trgovine. Kakor poroča nek graški list, je avstrijska vojna uprava preklicala pri žitnih' trgovcih veliko naroČilo na oves, katero je sklenila pred nekaj tedni za zelo visoko ceno.
Mariborski okraj.
m Maribor. Naš okrajni zastop bo, kakor se sliši, letos tudi povišal okrajne doklade. Torej zopet večji davek, ki nam ga naložijo naši nemško-nacio-nalni „vzorni" gospodarji. Kaj pa ima okraj od tega? Kje je izboljšanje cest, kje so jiove okrajne ceste, kje
izboljšanje živinoreje po navodilu okrajnega zastopa, kje drugo gospodarsko delo ? Kdo sedi v okrajnem za-stopu? Sami nemški „purgarji" ip njih politični prijatelji. Slovenske kmečke občine in slovenski veleposestniki pa nimajo besede. To ni prav! Kdor plačuje okrajne doklade, naj bi imel tudi pravico govoriti pri gospodarstvu z okrajnim denarjem.
Slovenski dijaki iz Maribora, vabijo na predstavo, , ki se vrši pod pokroviteljstvom prečastitega gospoda profesorja dr. A. Medveda v nedeljo, dne 5. prosipca 1913 v hotelu .„Avstrija" >v, Slov. Bistjrici, Predstavlja se .„Zaklad." Ljudska igra v štirih dejanjih, in „V civilu." Burka v enem dejanju.. Cene: sedeži I. vrste 2 K, sedeži II. vrste K 1.40, sedeži III. vrste 1 K, stojišče 30 vin. Začetek ob 4. uri popoldne. Kdor noče zamuditi jpar veselih ur, naj pride. Ker je namenjen prebitek Dijaški kuhinji v Mariboru,, se preplavila hvaležno sprejemajo. Letos je Dijaška kuhinja v Mariboru posebno potrebna pripore. Pridite v velikem številu,, da opomorete učeči se mladini slovenski. Lajni je dala dijaška predstava dobička 200 K. iZveze z vlaki so od vseh strani ugodne. — Prireditelji.
Maribor. Za d'jaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotni/d in dobrotnice: dr. Urban Lemež 10 K, Marzidovšek Rado, c. kr. vojni kurat v pokoju, 10 K; ¡Spindler Franc, kaplan, 6 K; dr. Jianko Sernec, zdravnik v Celju, 20 K; K. Sernec, posestnica v Vojniku, 10 K; namesto v(enca na krsto rajnega gospoda ¡'šolskega svetnika Janeza Koprivnika, Steinmec Alojzij v KrčeVini pri Mariboru, 4 K; Viher Simon, nadučitelj v Vuzenici, 5 K; okr. zastop Šmarje CO K: dr. Rudolf, Konjjce, 20 K; dr. Pavel Turner 10 K namesto venca na krsto gospoda šolskega' svetnika Janeza Koprivnika; dr. Jainez Klasinc v Gradcu 10 K; dr. JerovŠek 20 K; Mohorjani v Slivnici pri Mariboru 60 K. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam Bog plati! Srečno novo leto!
m Gor. Sv. Kungota. V nedeljo, dne 29. dec. 1912 zvečer je tukaj nepričakovano umrla nagle smrti viničarica Terezija Serjan. Zapušča moža in več otrok.
m Sv. Marjeta ob Pesnici. V novembru 1. 1911 se je omožila Mimika Mulec z Jožefom Gamser k Zg. Sv. Kungoti; nekaj tednov pozneje se je omožila Ana Mulec s Konrad Grahernikom i s to tam. Poleg tega sta, obhajala oče in m.ati neveste 251etnico svoje poroke, pri kateri je imel C. g. župnik krasen nagovor. Opomnil je, kako naj mladi par varčno in skrbno gosrO-dari in s tem stariše razveseljuje. Opisal je pa tudi pretečeno življenje jubilantov. Želeti je, da bi vča-kala Še zlato poroko. Novembra leta 1912 pa se je o-možila Genovefa Mulec s Francom Celcerjem v Lo-žanah. Vsem trem sestram, vsem trem parom, očetu in materi, želimo obilo Dožjega blagoslova,
m Jarenina. V letošnjem adventu je nemila smrt od nas vnovič zahtevala ?rtve. Dne 8t decembra je u-mrl splošno priljubljeni Čevljar in posestnik Matija Senek'ovec, Čez teden dni pa je umrla dobra žena A-polonija rojena Pregl, ki je mnogo trpela na svoji bolezni ; odrezali so ji nogo, vendar se ji zdravje ni več povrnilo. Svoje otroke je vse dobro vzgojila. Dne 12. decembra pa je preminul vulcovski župan Janez Santl. Vsem trem je mnogoštevilna množica izkazala pri pogrebu zadnjo čast. Naj počivajo v miru!
m Polička vas. Naš očka bi zopet rad zlezel na županski stolec, Ker pa je pri svojem penzioniranju izgubil že ves ugled,baje iz teh želj ne l>o bogve kaj. Da pa Še vendar občani ne pozabijo, koga imajo v svoji sredi, si je modra glavica izmislila, da se morajo zabraniti pota, katera Že nad 100 let obstojijo in katerih se poslužujejo naši občani že odkar pomnijio ljudje in Se predno je bil naš očka na Poličkem. Pa glejte spaka, naenkrat napis: „Zur Zeit freiwillig gestatteter Weg" in „Točasno dovoljena pot", Ce pa naš očka misli, da bo to vleklo, se jako moti, ker ako se 41 ši občani drže njegovega mnenja, tedaj on niti 10 korakov od svoje hiše ne sme. Posebej pa bi mu svetovali, da odpravi divjačino, katera napravi vsako leto ogromno škodo v novo nasajenih vinogradih in bo res treba našim posestnikom stopiti najemniku lova bolj odločno na prste.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Božična slavnost bralnega društva „Edinost" se je na Štefanovo prav dobro obnesla,. Dvorana je bjla prenapolnjena. Ljubki sta bili božični deklamacijL M.. Androjnova je opisala balkanske dogodke in povzela nauke, ki nas jih tičijo balkanski Slovani s svojim vernim domoljubjem, krepostnim življenjem. Zlasti slovenski mladenič in mladenka naj posnemata čednostno balkansko mladino! Igro „Mojstra Križnika božični večer", ki ima dokaj poučnih prizorov, žalostnih in šaljivih, so mladeniči spretno uprizorili. Ugajala sta zasti Križnik in jud Levi. Cela društvena prireditev s prosto zabavo se je vršila v najlepšem redu in soglasju. Hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, hVala iskrena zlasti vsem, ki ste darovali razne mične in vabljive dobitke!
m Sv. Martin pod Vurbergom. Tukajšnje Gospodarsko izobraževalno društvo je priredilo dne 26. decembra 1012 žaloigro: „Mlinar in njegova hči", katera se je prav izvrstno obnesla. Mladenič Anton Ma-jerič je v navdušenem govoru pozdravil vse navzoče. Vsi igralci so svoje vloge dobro rešili. Hvala lim! Mnogo truda in časa nas stane priprava na gledališko predstavo, toda požrtvovalnost in srčnost naših igralcev in igralk premaga vse z neko posebno lah-koio. Ob koncu igre se je mladenič Alojz Lorenčič za» hvalil udeležencem: domaČim faranom kakor tudi na-
šim sosedom od Vurberga in od Sv, Barbare, da so nas v tako velikem številu obiskali» Na Sv. Treh kraljev dan zopet na svidenje!
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Dne 26. decembra smo spremili k večnemu počitku Marijo Kaučič, hčerko Franceta Kaučiča v Ihovi, Pokojnico so spremila v velikem številu belo oblečena dekleta od doma v težavnem potu s pomočjo veterancev do cerkve. Gospod kaplan je imel na pokopališču lep nagrobni govor. — Svetila rajni večna luč!
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Novo leto smo nastopili i.n bojev za naš narodni obstanek nam tudi to leto ne bo manjkalo. Pa nič se ne ustrašimo; Le pogumno naprej, Bog in pravica sta z nami. Na severni meji naše fare, kjer mejimo takorekoČ že na Nemce, stoji v Sčavniški dolini ščavnišfca šola. Že je ste-gaJa Siiclmarka svoje kremplje po tej, dosedaj slovenski šoli, k.i jo obiskujejo slovenski otroci benediške, petrovške in negovske fare, in le pozornosti narodnih' naših obmejnih mož gre hvala, da so ob pravem Času spoznali nevarnosti in neustrašeno zastopili pot po-nemčevalnemu delu tamkajšnjega Spende-ja, rodom iz nemške (?) Savinjske doline. Narodni možje, sami vrli pristaši Slovenske kmečke zveze, kakor Kraner F., Križan, Roškpr, Weis in drugi so po hudem boju najprej vrgli posilinemški krajni Šolski svet, ki je bil le mrtva mašina v rokah g, naduČitelja, izvolili načelnikom odločnega narodnjaka posestnika Roškarja iz petrovške fare, uvedli zopet slovensko molitev pred in po pouku in nastavili na Soli lastnega, zanesljivega kurjača. Siidmarki pa so kratko povedali, naj si išče svoje denarje pri tistih, kj so jo prosili za posojilo, ne da bi vprašali druge, ki imajo tudi pri šoli kaj govoriti. Treba le še odstraniti nemški napis: „Stain-zer-Schule" in ga nadomestiti s slovenskim,. Seveda dela okrajno glavarstvo ljutomerško novemu slovenskemu kraju emu šolskemu svetu dosti sitnobe, toda vrli možje: Kraner, Weis, Roškar, Križan in drugi, nič se ne ustrašite, le pogumno naprej v boj do popolne zmage! Vi ste naši obmejni Čuvaji, stojte na straži, ohranite nam Sčavniško dolino slovensko, kakor je bila od nekdaj;
m Jaieoina. Ztiur Dekliške zveze se 11« vrši, kakor se je z»d-njič poročalo 22., ampak 12 jamarja.
m Sv. Martin pud Vurbsrgom. Igra „Mlinar in njegova hči" se bo na Kraljevo, 6. januarja 1913 po vtčernicah zopet ponovila. Veselica se vrši ob v-akem vremenu.
m Slo». B btrica. Na bv. Treh kraljev dan se vrši pri nas v hote'u „Austritt" zborovanje kat. političnega društva. Nastopi več govornikov. Radi bližajočih se volite» v okcajni zastop bo shod vele ažen. Pr.dite t si!
m S». Jurij v SI«v. g ar. Kmet. podružnica imi dne 12. anuarja 1918, t. j. v nedeljo po r*ai maši v gost lni f. Fr. Krajnca svoj občni zbor. Po g.vora g predsednika in običajnem daevnem redu, bo pobiranje udnin* za leto 1913 in tudi sprejem novih udov, kakor tudi naročitev različnih semen.
Ptujski okraj«
p*Vurberg. Tukaj je peki vrli naš pristaš na
nekem križpotju prilepil na drevo agitacijski plakat za „Slovenskega Gospodarja". Stajerčijanec pa je ta plakat hitro raztrgal ter ponoči na isto mesto prilepil „Štajerca". Znamenje, da „Btajerčevi" pristaši spadajo v družbo ponočnjakov. Kakoršen list, takšni so njega pristaši, Vkljub temu si pridobiva pri nas „Sl._ Gospodar" od dne do dne več naročnikov.
p Sv. Barbara v Halozah. Po dolgi in mučni bolezni je dne 19. decembra pr. 1.. previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal priden in skrben gospodar Jožef MilošiČ v Slatini, Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal njegov ©bilein pogreb, ki se je izvršil ob navzočnosti domačih gospodov duhovnikov. C. g. župnik je imel pri odprtem grobu ganljiv govor. Nato so pa pevci zapeli pod vodstvom gospoda organista in gospoda kaplana prekrasno žalostinko, Pokojniku svetila večna luč!
p Središče. Preteklo nedeljo je začela poslovati naša novoustanovljena Kmečka hranilnica in posojilnica in je že prvi uradni dan pokazal, da je zanima^ nje za kmečki zavod zelo veliko» Hranilnica uradiuje vsako nedeljo od 8. ure zjutraj naprej v hiši preč. g. župnika Dogša. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar in se obrestujejo po 5%, posojila se dajejo le posestnikom v župnijah Središče in Sv. 'Miklavž po 6%; delež, katerega mora plačati vsakdo, ki želi postati Član ali pa dobili posojilo, znaša 10 K. Vsa na^ daljna posojila se dobe ,ob uradnih dnevih. Ker so km, posojilnice tudi v neugodnih časih obrestno mero za posojila pustile neizpremenjeno in ker niso odpovedovale posojil, kar je storilo mnogo drugih posojilnic, se bo vsak zaveden kmet posluževal v vseh slučajih kmečkih posojilnic. Kmečki denar v kmečko posojilni, co! Kdor rabi pomoč, naj išče isto v lastnem zavodu!
p Sv. Bolfenk pri Središču» Zdravi in veseli smo obhajali božične praznike. Lepo Število se nas je zbralo pri polnočnici. Tukaj se je zopet pokazalo, da so liberalci najhujši razgrajači. Dva mlekozobpa fan-talina in obenem velika liberalna divjaka, sta počenjala v cerkvi take neumnosti, da jih ne moremo popisati. Eden izmed teh je član središkega Sokola, — Stariši, to vam je zopet dokaz, kakšna je mladina, ki zahaja v liberalne družbe. Zato pa že v začetku novega leta 1913 sklenimo: Proč z liberalizmom, proč s slabimi Časniki!
p Slatina. Gospoda Segula vprašamo, koliko lastnih hranilnih vlog ima njegova, v graški Zvezi se nahajajoča posojilnica in toliko si je izposodila (po Segulovem „napumpala") v Gradcu. Pove naj, koliko sestric posojilnice pri Sv. Roku, katere so pri nemški Zvezi v Gradcu, ima lasten denar. Povemo mu, da je mnogo teh nemških posojilnic, ki so 4krat toliko ip še več Zvezi dolžne, kakor znašajo njihove vloge. Ce
r
2. januarja 1913.
]l0čo g. Segula toliko Hvaljene nemške posojilnici spra-li v pravi tir, ima še mnogo dela in mu ne bo preostalo časa za resnične spise o slovenskem zadružništvu, Žalostno je, da slogaši uporabljajo vsako lažnji-vo vest nemških listov proti rodnim bratom in slovenskim organizacijam.
p Vurberg. Gaspcdtrsko bralno in izobraževalno društvo na Vurbergu naznanja, da ima dne 6. januarja na pravnik sv. Treh kral jev po litanijah v društveni sobi svoj letni občni zbor. Na vspi redu so razni govori in volitev novega < dbora. K obilai udeležbi vabi odbor.
p Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo, dne 12. januarja po večer-nicah se vrši občni zbor Bralmga društva pri Sv. Marku.
p Sv. Lovrenc na Drivskem polju. Na pravnik sv. Treh kraljev, dne 6. prosinca po večernicah priredi brslno društvo gledališko predstavo. Vprizoiili bodo mladeniči veseloigro v dveh dejanjih „Dr Vse-ziial in njegov sluga Stipko Tifek" in mlad nsko igro s petjem v treh dejanjih „Deklica s timburico". Vmes bo petje narodnih in božičnih pesmi in doklamacija pre 1 razsvetljenim božičnim drevesom. Vs!opnina je za sedeže 60 vin, za stojišča 30 vin. Vsi domačini in sosedi se najuljudneji vabita * obilni udeležbi!
p Središče, članicam tukajšnje Dekliške zveze se tem potom naznani, da se \rši na praznik s--. Treb kraljev po večernicah redni m sečni shod v društvenih prostorih. Pridite vse.
p Sv. Florjan ob Boču vas vabi na zanimivo Slomšekovo veselico, katero priredi tukajšnje bra'no društvo dne 6. januarja po večernicah. Po slavnostnem govoru se bo in sic9r v šoli predstavljala cd vrlih florjanskik mladenčev čez vse šaljiva igra „Rspoštev"; med posameznimi prizori pojejo domači pevci Po vredsta«i pa bo veselica s petjem, dražbo iti. v gostilni Mihaela Vizovišek. Za vstopnino se bomo že tukaj „zglihali", le pridite, da nas bo do ti.
Ljutomerski okraj,
1 Stara-nova vas. Novoizvoljeni občinski odbor je izvolil dpe 22. decembra pr, 1. enoglasno za predstojnika uglednega moža, nekdanjega predsednika Bralnega društva in večletnega naročnika ¡„Slovenskega Gospodarja", Jakoba Stuheca, za svetovalca Antona MagdiČa in Franca Laha:» Čestitamo!
1 Sv. Jurij ob Scavnici. Pretekli četrtek je u-nn-1 v Dragotincih splošno priljubljeni in spoštovani kmet Anton Sinko, brat vlČ, g. Jožefa Sinka, duh. svetnika in župnika pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., ter oče č. g. Franca Sinka, kaplana v Šmarju pri Jelšah, katera sta se oba udeležila velikanskega pogreba in, govorila poslovilne in hvaležne ter tolažlji-ve besede ob grobu, Rajni je bil vzor- značajnega katoliškega moža in očeta. Vsepovsod — bil je vsestransko delaven — je neustrašeno zastopal katoliško stranko. Čudovito je bil udan in spoštoval duhovnike. „,S1, Gospodar" prihaja že od svojega začetka vedno v Sin-kovo hišo, kakor tudi drugi dobri listi ter knjige. Nepozabnega ranjkega priporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem v blag spomin in molitev,
i čfto-ij^jgi Veliki Nemec nadučitelj Spori de trdi, da je božji gTas in enoglasna ljudska volja, naj bo tam popolna nemška šola. Kaka je ta enoglasna ljudska, volja in celo božji glas, spoznamo, če upoštevamo prečudne umetnosti nekoga, ki jih je kaj dobro izvajal pri Sv, Miklavžu, zdaj bi bil pa Še tu rad vzrok neizmerne nesreče» Ce kaj nevednežev res hoče imeti nenarodno šolo in nenaraven pouk, jili, je treba poučiti in za dobro vzgojiti, ne pa hujskati in napeljevati ter Še celo c. kr. politično oblast klicati na pomoč. Ce se Spende bvali, da neki vojak bridko obžaluje, ker ne zna nemški, prvič ne moremo biti prepričani, da je to res; drugič nadučitelj sam sebe bije po zobeh, ker je dotični fant itak hodil v njegovo po-nemčevalno šolo» Kaj pomagajo serguti, če fant pride iz ponemčevalnice in nič nemški ne zna. Kaj pa zna? Možje, če Še niste udarjeni s slepoto, spreglejte! Saj pa Še niste vsi štajerčijanstvu in krivemu preroštvu prodane duše.
1 Mursko polje. Radovedni smo, kako se počuti na, Meleh neka velika hiša, kadar jo iz rodbinskih ozirov poseti neki ugledni gospod in sedi za mizo, do. Čim nad njim za tablo sv. Jurija kraljuje list, ki neprenehoma blati in obrekuje njegovo stran. Vrli svak je pred leti že izpregledal svojo zmoto, jo za nekaj časa popravil, potem se pa zopet dal prekaniti in zar pisati krivemu preroku, Za^ zdaj pika.
1 Ljutomer Slov. pevsko društvo v Ljutomeru ima 4. janna j* ' nri zvečer svoj ledni občni zbor o poslovnem leta 1912 v pevski sobi.
1 Braho društvo v Negovi ima v nedeljo, dne 12. jan. popoldne gvoj redni občni zbor. Udje se uljudno vabijo k obilni udeležbi.
Slovenjgraškl okraj,
s Slov. Gradec. Umrla je gospa Helena Vider-man, stara mati mestnega župana, ki je bila radi svoje globoke pobožnosti zlasti v duhovskih krogih dobro znana, v 93. letu življenja.
s Šmartno pri Velenju. Naša prireditev na Štefanovo se je obnesla v našo zadovoljnost. Odzvali so se našemu povabilu domaČi žu pij a/ni v obilnem Številu ter napolnili našo prostorno dvorano na 'A prostora. Posebno hvalo smo dolžni nekaterim vrlim trža-nom iz Velenja, ker so s svojim obiskom pokazali, da so prijatelji našega društva ter se strinjajo z delovanjem naših jia krščanski podlagi stoječih izobraževalnih društev. Tudi nekaj fantov in deklet iz sosednje škalske župnije je prihitelo v naš lepi društveni dom ter pokazalo s tem svojo sosedsko prijaznost. Igro-kaz „Božja Dekla", ki tako živo popisuje trpljenje in bridkosti žene pijančeve, je tako glede vsebino kakor glede spretnega nastopa naših deklet vzbujal pri gledalcih splošno pozornost in priznanje. Po dovršeni igri je povzel besedo domaČi g. kaplan, ter govoril o namenu naših društvenih prireditev. Po tem govoru pa je sledilo Še obdarovanje revnih šolskih otrok, ki so z velikim veseljem sprejeli svojie darove in s hvaležnimi čuti odšli na svoje domove. Tako je naša prireditev udeležence vsestransko zadovoljila.
SLOVENSKI GOSPODXH,
s Skale. Tukaj je zmagala pri občinskih volitvah v vseh treh razredih naša stranka. Slava zavednim volilcem!
s Skale. V nedeljo, dne 5, januarja 1913 po večernicah se bodo pri nas sešli zastopniki vseh posojilnic v okrajih Šoštanj in Slovenji Gradec k svojemu letnemu posvetovanju. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za gospodarski napredek kmečkega stanu. Razun razgovora o delovanju posojilnic se bo vršilo predavanje: „Gospodarske organizacije in posledice vojske". Želeti je, da se domačini v prav obilnem številu udeleže zborovanja.
s Skale. Županom občine Škalske je izvoljen tukajšnji veleposestnik g. Anton Jan,. — Gospa Julijana Rotner, mati škalskega dekana, obhajala je na praznik sv. Štefana svoj 801etni rojstni dan. Čestitamo!
s Marenberg. Naša prireditev na božični večer se je dobro obnesla. Soba v mežnariji je nila vsa pol. na gledalcev. Igri, posebno ona: „JeznŠČku v jaslicah" ter petje je ljudem zelo ugajalo. Obiskal nas je tudi neki Ribničan ter deklamiral miČno pesem.
s Šital» V nedeljo, dne 5. jaouaria 1913 po večernic&h se vrši v lopi župn-šča okrožni zadružni ahod za okraj Šoštanj in Slovenj-gradec. Govorili bod i nadrevizor Vladimir Pušenjak iz Maribora in razni zastopniki posojilnic Shod se začne po večernicah. Vsi, kateri imate bodisi kot člani, bodisi kot vhgatelji kako zrezo s posojilnicami pridite na shod
s Šoštanj. V nedeijo, 5. januarja vse od blizu in daleč na planinsko veselico v Šoštanj.
s Marenberg. Igra »Pri gospodi" in „Jezusčku v jaslicah" se bo na dan sv. Treh kraljev ob pol 3. nri p-poldne „Pri stari pošti".
Konjiški okraj.
k-^oiiiifft. Skrajna ogorčenost vlada med našim vei niil'1 IffUbivalstvom, kako se drzno žalijo njega najnežnejša Čustva, in to celo v okrilju državne uprave. Ob državni cesti se namreč postavljajo drogi in razpenjajo žice za telefon. Tu se dela. v nedeljo kakor ob delavnik, delo pa nadzorujejo uslužbenci v uniformi in s cesarskim orlom. Ali je to dovoljeno? Opozarjamo merodajne činitelje na to žalostno dejstvo.
Konjice. Nekateri naši nemški tržan.' so o zunanji fiolmki". o balkanskih razmerah, o Turčiji itd. skrajno slabo poučeni. Kmetje, kojili politično obzorje je brezprimerno širše in jasnejše, imajo prijetno zabavo, če naletijo na takega .,turkofilskega patriota" in izvabijo iz njegovega Šarastega političnega zaklada nad vse smešne „larifari". Takih bedastoč najhujšemu sovražniku ne privoščimo, zato jim svetujemo, naj bodo pri politikovanju malo bolj premišljeni, da se ne bodo le preveč osmešili. Mi se že poznamo, ali izven našega kota se s takimi nesmiselnimi izrodki naj nikar ne prikažejo!
k Konjiška okolica. Torej po dolgem odlašanju je trgovec Kupnik potrjen za načelnika okrajnega zastopa v Konjicah. Pa glejte spaka, tisti, ki so ga izvolili, sedaj naenkrat niso zadovoljni ž njim: pravijo, da se ne bodo udeleževali sej ter ga tako prisilili, da odstopi, in se razpišejo nove volitve, Predno to početje nekoliko osvetlimo, si izrecno prepovemo kako očitanje, Češ, za Kupnika so. Mi nismo za Kuipnika, saj ga tudi volili nismo, ampak mi smo za stvarno in mirno delo v okrajnem zastopu, kjer čaka veliko nujnih zadev, ki jih je treba rešiti in urediti, n. pr. cesta v Oplotnico, preložitev državne ceste v Slovensko Bistrico, cesta na Pohorje k Sv. Kunigundi ali še dalje, železnica Konjice—Poljčane itd,, same važne stvari zaceli okraj in vse davkoplačevalce, med katerimi mi slovenski kmetje nismo zadnji, Kaj nas briga Kupnik, ali Lederer, ali Kovač, to so osebe, še manj nas briga njih „špispurgarski" prepir med „akademiki" in obrtniki, ali Če hodijo v „akaclemično" gostilno k vdovi Verbnik ali vdovi Ajtič, ali pa k Sutterju in Fili-piču. Nas, pa tudi vsakega odbornika okrajnega zastopa, mora pred vsem skrbeti le skupen blagor in napredek celega okraja. Ker smo Slovenci v okrajnem zastopu v manjšini, ne smemo s kakim, ne dobro premišljenim korakom pomagati jie eni ne drugi konjiški trški stranki, ampak gledati, skrbeti in delati za blagor slovenskih kmečkih koristi v okraju, za kar smo izvoljeni. Toliko za sedaj, a stvar bomo zasledovali in jo mirno in stvarno presojali.
Celjski okraj,
c Celje. Na praznik Sv. Treh kraljev, to je 6. prosinca, se vrši pri „Belem volu" ustanovni shod nove skupine Jugoslovanske strokovne zveze. Delavci iz vseh tovarn, rokodelci, obrtniki in posli, vsi ta dati k „Belemu volu" na shod! Nobeden naj ne izostane! Poročat pride odposlanec Jugoslovanske strokovne zveze, g. Vekoslav Zaje, Začetek točno ob 10. uri dopoldne.
c Celje. Vsled posredovanja državnega poslan, ca dr. Korošca, so dobili po uimah poškodovani posestniki vranskega in celjskega okraja približno 50 tisoč kron državne podpore. Železniško ministrstvo je istemu poslancu, kakor nam poroča, tudi naznanilo, da je zgradba železnice Polzela—Motnik sedaj popolnoma zasigurana in se tozadevni predlog že prihodnje mesece predloži zbornici za razpravo in sklepanje.
c Celje. Stibler pa — Stibler. Ker je menda večina liberalnih posojilnic vsled suše v blagajnah ii-stavila svoje delo, ima Stibler mnogo zlatega časa, katerega je posvetil politiki. V zadnjem „Narodnem Listu" je vzel na piko naše državne poslance. Njegov Članek priča, da — milo rečeno! — mož ne razume dogodkov v državnem zboru in da Črpa vso svojo politično modrost iz „Slovenskega Naroda" in „Narodnega Lista". Zanimivo je, da zabavlja zoper central-
Stran li-
no blagajno, v „Zadrugi" pa isto odločno zahteva. Ker so se mu baje ježili lasje, ko je dobil uradno revizijsko poročilo Zadružne Zveze v Ljubljani v roke, mu lahko povemo, da bi se mu še-le ježili lasje, Če bi nam njegovi prijatelji dali poročilo celjske Zveze na razpolago. Mislim, da se razumemo! Zabavljanje zoper našo gospodarsko organizacijo si naj prihrani tako dolgo, dokler ne bo konec konkurza Glavne, ne bo bo uredil liberalne posojilnice v Šoštanju, v Brežicah, v PoljČanah itd in preštudiral bilanc naših kranjskih in štajerskih zadrug, katere so mu tako na potu, S samim zabavljanjem, in sicer zelo neokusnim, ni liberalnim posojilnicam pomagano! Denar jim dajte, g. Stibler!
c Sv. Jurij ob j. žel. Liberalci v okoliški občini niso vedeli, kako bi prišli z ljudmi sedaj pred volitvami v dotiko. Po dolgem Času so jo le pogruntali. Nekdo jim je sestavil kaj duhovite ugovore ali proteste o zadevah1, ki spadajo izključno v področje cerkvenega predstojništva, odnosno krajnega šolskega sveta na Prosoniškem in ki so Čisto v redu. In sedaj vam pobirajo na te pole podpise pri svojih vernih pristaših (naših si ne upajo nadlegovati) in pripovedujejo strmečim poslušalcem o hudih bremenih', ki jih klerikalci po nepotrebnem nalagajo. Njihov namen je sedaj ob volitvah dovolj prozoren; kmetu se hočejo predstaviti kot varuhi njegovih koristi. Pa pustimo jim to veselje, smo že videli in še bomo, Če jim bodo podpisi pomogli na zeleno vejo!
o Sv. Jurij ob južni železnici. Umrl je v Pod-gradu pri Sv. Juriju ob. južni železnici ravnokar ože-njeni, Še-le 28 let stari posestnik Franc Samec, Pokojni je bil splošno priljubljen. Pogreb je bil v sredo, dne 25. decembra.
c Dramlje. Ljubi mir bi pristaši Kmečke zveze za Božič in vedno prav radi imeli z vsemi farani tudi z Jarnovičem. Ž njim pa ni mogoče. Sodite, kaj sedaj dela, Prve dni decembra bi moral novi občinski odbor začeti službo. Prišel je Božičt a Jarnovic še ni izdelal imenikov. Od ene strani nas on zaklinja, dane sme biti med nami nič več strankarstva, od druge strani pa je pred adventom on s KopinŠeSkom in' Šo-lincem stopil v novi odbor Narodne stranke, da bo pri nas strankarstvo še naprej bujno cvetelo, V „Slov. Gos*podarju" očitanih 7 pogreŠkov ne popravlja Jarno-viČ, in sicer nobenega ne, pa tudi ne dokaže svoje trditve, da je dopisnik z očitanjem hinavsko lagal. Za odbornike on vriva večino liberalcev, tudi takega, ki ne zna brati ne pisati; le duhovnik mu je premalo študiran» Najsposobnejši bi bil seveda zopet on sam za odbornika in tajnika» Pa ne bo več tako.
c Vransko. Pri nas so cele božične praznike žalostno peli zvonovi. Na Božič smo pokopali blago krščansko posestnico gostilne „Na pošti", gospo Terezijo Lukovnak» Bila je Še ena izmed dobrih kršč, gospodinj; naj počiva v miru! — Na Štefanovo je u-mrl 171etni Jakob Brinove, ki je dokončal letos trg. šolo v Ljubljani; vzela ga je neizprosna jetika. Ta dan je umrla tudi na jetiki v Ljubljani pri svojem o-četu g. dr. Traunerju, višjem deželnem sodnem svetniku, gospa Milka Šerko, soproga tukajšnjega- zdravnika.
c Mozirje. Kakor da se pere zamorec, a z milom maže ga norec: a „,Eksemplare" tega zamorca, veselijo našega norca —. Tukaj po Mozirju strašilo, krožilo je besedilo; — Äpfelagent postal bo*študent. Osmelimo si staviti na slavno županstvo eno vprašanje: Kaj pa naš redar, Ii res dobi 2meseČni „Vorschuß"! ? Resnica in pravica, Če ne! Mera je polna.
c Sv. Rupert nad Laškim. Vsepovsodi se sliši, da je bila leta 1912 šolska mladina obdarovana z darovi, Tudi pri nas smo imeli „Miklavževo siavpost", pri kateri je večina ubogih otrok dobila obleko. Seveda za vso to dobroto se ima zahvaliti mladina dobrotnikom, pred vsem č» g, župniku, kateri so največ darovali» V imenu mladine najiskreneja zahvala!j Bog plati! Katoliško izobraževalno društvo pa nam je priredilo na Štefanovo prav krasno igro: „Na betlehem-skih poljanah", katero so igralci, posebno vodja, igralcev, prav dobro pogodilij gledalci so bili zelo zadovoljni. Prosimo torej naše igralce in vodjo igralcev, naj nam uprizorijo v kra'ikem še kako lepo igro.
Trbovlje. Pretečeno nedeljo je imela skuhana Jugoslovanske strokovne zveze predavanje o slabih stanovanjih. Govoril je govornik iz Ljubljane. Zal, da ¡se njegovo predavanje pri nas ne more uresničiti, ker ako si človek nekoliko ogleda privatna stanovanja, potem je osupnjen. Živ krst bi ne mislil, da stanujejo v takih luknjah ljudje, a povrh še mora placevajti šest do osem kron, pa mora, biti še zadovoljen, da ima tako stanovanje. Ni lahko v kakem mestu za stanovanja tako sltfbo preskrbljeno, kakor ravno v Trbovljah.
Trbovlje. V nedeljo, dne 22. decembra, so se stepli na domu v kasarni rudarji med seboj. Križnik Rudolf in Bregar Franc ležita v rudniški bolnišnici in prvi najbrž ne bo okreval, več je pa še tudi lahko ranjenih. Pred leti je bila navada, da so bili pretepači odslovljeni od dela, dandanes se pa naim zdi, da iso ravno pretepači najbolj veljavni v Trbovljah. Se ni dolgo, da je prišel neki rudar iz zaipora. ki je obsedel štiri mesece, pa je bil1 takoj prav slovesno sprejet v delo. 'Seveda, to se dogatfa samo v Trbovljah.
Prošnja za novo bolnišnico v Savtinjski dolini. Provincialat usmiljenih bratov v Gradcu se je meseca decembra 1912 obrnil s pismeno prošnjo na slavne okrajne zastope, občinske (urade in denarne zavode po Spodnjem Štajerskem v svrlio podpore za nameravano bolnišnico. Daines se z isto prošnjo obrača do vsega p. n. prebivalstva, da radodarno pod-
Stran 6.
8 T, O v R M R K T GOSPODAR
2. januarja 1913.
pira blagi namen,zakaj le pod tem pogojem se začne prepotrebni zavod graditi v letu 1913, če je podpora zagotovljena. Več občin je že obljubilo poT^ore po 1000 K, istotako nekateri okrajni zalstopi in tudi denarni zavodi, za kar jim izreka provincialat že sedaj iskreno zahvalo. Ker od c. ikr. namestnije pooblaščeni nabiralec ne more obhoditi šest okrajnih glavarstev v par mesecih v svrho pobiranja pri posar meznikih, izdale so se po nekaterih občinah nabiralne pole, da gospodje župani z občinskimi odborniki in uglednimi možmi1 pobirajo vsak po svoji', občini. Nabiralne pole se naj blagovolijo do ¡kfonca, meseca februarja poslati na proVinciala.t usmiljenih bratov v Gradcu, Ker bi se za nameravano bolnišnico v Savinjski dolini rabili) okroglih 500.000 K, je jasno, da se bo zamogel človekoljubni namen doseči le z združenimi močmi. — Gradec, dne 23. decembra 1. 1912. — Provincialat usmiljenih bratov.
c Izobraževalno društva v CM.;u pr redi pri Belem vola v soboto dne 4. jan. 191i ob 8. uri zvečer in v nedeljo dne 5 januarja 1«13 ob 3. uri pop. igri „Sinovo maščevanje" in „Za letovišče". K-r sta igri po eni strani zelo žalostni, po d>ugi pa zelo veseli in smerni, pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Predprcdaja vstopnic iz prijaznosti pri tvrdki gg Goričar & Leskošek v Celju. Na svidenje.
c Braslavfio Pevsko društvo ima dne 5. prosim-a svoj 20. občni zb >r v gostilni g Vin. Brišnika po običajnem vsporedu. Pevsko dru'tvo stopa v dvajseto lito svojega delovanja, zato vabi vse prijatelje petja, da se udeležijo (egi občnega zbora
c Petro »Če. Društvo „Gospodar" v Petrovčah priredi na praznik av. Treh kraljev pop. ob 3 uri v prostorih „Lastnega doma" predstavo Finžgarjeve igre ,,Naša kri". Vrli Slovenci in Slovenke (d blizu in daleč, pridite vsi pogledat, kako so ljubili svoj narod raši predniki pred sto leti.
c Nova oerksv. Kat slov. izobraževalno dru?t.o ima občni zbor v nedeljo, po Novem letu, dne 5. januarja 1913 p'poldne po večerni-cah. Vabijo se vsi čla-i in pri jat-1 i društva Po občnem zboru pono vijo dekleta že na Štefanovo z veseljem sprejeto igro „Pri gr-spoii".
c Vrbje pri Žalcu V pond-ljek, dne 6 jannarja 1913 se vrši ob 3. uri popoldne gosp d (trsko zbomvarje v prostorih gsp. Niedorferjs. Govorit pride nadrevizor Vl»d'mir Pnšenjak iz Maribora.
c Rečica. V pondeljek, dne 6°. januarja na praznik sv. Treh kraljev ima ca e izobraževalno društvo svoj redni občni zbor v prost r h g Fr. Št'glica (Pristana) z navadnim dnevnim redom: Poročilo predsedstva, tajništva, blsgajničarja in knjižničarja, za tem opisovanje udov in volitev odbora. K obilni udeležbi vsbi odbor.
c Sv. Peter na Medv. selu. Kat slo?, iz braževalno društvo priredi v nedeljo dne 5. januarja ob 3 uri popoldne v župnijskem prostoru, dve ša'jivi predstavi: „Oh ta Polona" in Strahov ". Predstavi se boste ponovile v pondeljek na praznik sv. Treh kraljev.
c Goinilsko. Bralno društvo na G- mdskem ima letni občni zbor v nedeljo, p. januarja ob 3. uri popoldne v društveni s .'bi po običajnem vsporedu
c Mozirje. Prostovoljna požrna hramba priredi dne 11. januarja ob 7. uri zvečer veselim v gostilni „Il;rija" Franceta Bračič, s srečo-lovom in petjem. Svi»ala bole šmarska godba pod kapelnikrm g. Rok Skale.	Odbor.
c Braslcvčo. Protovoljaa požarna tramba ima v nedeljo, dne 12. januarja ob 3. uri pop. svcj letni občni zb^r v gostilni r. Vinkcta BriSaik.	Odbor.
Brežiški okraj«
b Brežice. Sejem na predbožično soboto je bil precej živahen, ravno tako pa tudi razni uzmoviči, ki se vsako leto na sejmu tega dne najbolj odlikujejo. — Poročali ste že, kako so se naM nemškutarji bali, da bi ne prišli pod srbsko oblast. Ko so v minulih dneh vo'ne nevarnosti tudi mimo nas šli voiagki vlaki, je hodila ta čedna „nemška" družba na kolodvor Čakat ter vojake, zlasti slovanske, izzivat s hajlanjem. Kakor slišimo, so jim pa Češki vojaki temeljito pokvarili vse veselje, tako, da so se poparjeni vrnili v svoje germanske brloge, To zimo se je tukajšnji Orel močno okrepil. Fantje, zdaj pa vsi neustrašeno naprej po začrtani poti, vam in našemuPosavju v Čast!
b Brežice. Kakor drugod po Slovenskem, se je tudi pri nas nabiralo za ranjence v balkanski vojski. Odposlali nismo le svotico denarja, temveč tudi 2 zaboja perila in posteljnine, ki so jih sikupaj spravile članice misijonskega odseka „Bogomile", kakor je to izdalo poziv „Apostolstvo sv. Cirila in Metoda". In za ta „zločin" je začelo naše orožništvo baje poizvedovati, kdo je nabiral in celo kdo je dal, češ, vsi bodo kaznovani; vsaj grozil je nekdo tako. No, mi bi res radi poznali tistega, ki hoče kaznovati ljudi, ki iz krščanske ljubeani delijo miloščino! Sploh se naše o-rožništvo kaže v nekaterih' slučajih silno goreče: letos po letu radi dekliškega shoda, ko so Štajerčijanci na podlagi zlobno-neumne ovadbe hoteli po sili nekatera dekleta spraviti v luknjo, zdaj pa je baje eden izmed nasprotnikov zopet zatrjeval, da te „klerikalne babe" treba enkrat potlačiti. Nadejamo se, da zana-prej avstrijsko orožništvo ne bo po nepotrebnem vznemirjalo najpoštenejših in zvestih državljanov ip državljank, ker ima drugega dela dovolj!
b Itajhenburg. Od kar prirejamo v našem Izobraževalnem društvu igre, še nismo videli tolike u-deležbe, kakor smo jo imeli na Štefanovo pri igroka-zu „Naša kri". Vse je hotelo videti, kako bodo nastopali naši domači fantje in dekleta. Pa niso prišli zai-stonj. Videli so, da se znajo čisto navadni, kmečki ljudje, povzdigniti do enotnega in neustrašenega nastopa. Ves trud pa poplača igralcem zavest, da so se s svojim nastopom priljubili vsemu občinstvu in tako dokazali, da so otroci ljudstva, ki je vredno, da se mu reže boljši kruh kakor se mu je dozdaj. To niso več „kmečki buteljni", kakor se sliši včasih iz liberalnih ust, anlpak odločna in zavedna naša mladina, ki se na prvi mah razločuje od drugih, ki žalibog ne poznajo druge zabave kakor pri litru vina z gorečo cigaro v ustih. „Naša kri" je utrdila naše značaje, kar nam je najboljši porok za nadaljno uspešno delovanje.
b Iz rajlienburške okolice. Ko sta se na Štefanovo pr. 1. vračala dva naša fanta od predstave Iz-o! ražcvalnega društva skozi vavs Armeško proti svojemu domu, je začelo, ko sta Šla popolnoma mirno in
tiho mimo neke gostilne, izza ogla leteti kamenje za njima. Tudi drugi ljudje so pravili, da so jih, ko so Šli isti dan k predstavi, surovi ljudje napadali z raznimi psovkami, Tako! Torej si že pošten človek ne bo več varen življenja med temi naprednimi surovinami, Lepo napredovanje. Nestrpneži, le tako naprej! — Vsem trezno mislečim fantom občine rajh,enburške župnije pa kličem: Fantje, pridite v naše vrste, pristopajte k Orlu, posebno sedaj po zimi, ko ni tako silnega dela, si pač vsak lahko odtrga par ur na teden za telovadbo, pošteno razvedrilo in izobrazbo, in to bo najboljši odgovor našim nasprotnikom!
b Podsreda. Nismo se motili, ko smo zadnjič poročali, da nas hočejo naši vrli fantje z gledališko predstavo presenetiti. In presenetili so n.as na Štefanovo popoldne, ko so uprizorili „KraljaHeroda". Prav v tem času zelo primerna igra. Vsi so svoje vloge zelo dobro zadeli, vse kretanje je bilo tako naravno, neprisiljeno, kar je na gledalce zelo ugodno učinkovalo. Vsi smo bili zadovoljni. In ta Polona, katero so vpri-zorila dekleta, je izvabila mnogo bučnega smeha. Tu je bilo pravo tekmovanje, katera bo svojo vlogo bolje zadela. In zadele so jo. — Fantom in dekletom izrekamo tem potom svojo najtoplejo zahvalo za njihov trud in užitek, ki so ga gam nudili to popoldne. Udeležba je bila ta dan tolika, da so bili prostori pretesni» — Želimo, da se kmalu zopet vidimo,
b Pods>eda. Igri, ki so se predata ljale na god sv. Štefana, se bodo na pravnik svetih Treh kraljev ponovile Pridite v obilnem številu.
Mirovna pogajanja. V Londonu teko pogajanja prav počasi, ker prihajajo Turki vedno z novimi predlogi, da bi odločitev zavlekli, Med tem si izpopolnuje-jo svojo armado pred Cataldčo. — Tudi Rumunija zavzema proti Bolgariji vedno ostrejše stališče. Bodoči dnevi prinesejo odločitev, za katero se jako trudijo zastopniki velevlasti.
Ustnica uredništva.
Sv. Benedikt v Sli v. gor.: H«al»! — Pilštanj,Artiče, Brez podpisa v koš! — Gornja Rodgrna: Prihodnj'čl — S . Urban pri Ptuju: Ker je izšel „Gosp.idar" še le četrtek, je bil) torei Va5e naznanilo o občnem zboru prepono. — Sv. Jurij ob Ščavnici: Hvala lepal Dobili že poprej od drugega poroč-valča. — Do;>isi, ki so d -šli v sredo in fetrek, so morah v&i iz sta i, ker smo uredništvo skl<-nili že v torek zvečer.
M&ročnikom!
Kako naj i/polnijo položnice aH pa tudi nakaznice ?
1.	Ime, kras stanovanja in poŠta se naj napišejo razločn < in natančno, ker drugače ne vemo, kam naj list pošljemo.
2.	Vsak dosedanji naročnik ima na ovitku, v katerem dobiva list, tiskan o posbno števiko. To Štefko naj gotovo n*p ša nad besedo „Položnica" med oni dve roki D^T ....
ki sta tam napravljeni.
3.	Tisti, ki so Slov. Gosp: darja dobivali že dozdaj, naj med oni dve roki, ki jih najdejo nad besedo »Položnica«, zapišejo še tudi
ggr 5tar naročni«, š eviSo ovitka..? rac
4.	Tisti, ki še dozdaj niso bili naročeni na list, naj
napišejo med tisti roki BeSJ*......besedi
2f?T J«ov naročnik •
5.	Kdor pošlje naročnino po nakaznici, naj tudi zapiše poleg svojega imena, ali je nc v ali star naročnik in številko ovitka.
Ako bodo cenjeni naročniki natančno izpolnili te predpise, potem ne bode pii pošiljanju lista nobenih pomot. Če so položnice pravilno popisane, se nam prihrani pri vknjiževanju več kakor polovica dela, kajti mi vknjižimo prej 100 pravilnih položnic, kakor 30 nepopolnih. Mnogokrat so položnice tako slabo izpolnjene, da sploh ne moremo vknjižiti plačila, ker je ime slabo pisano, ali ker ni kraja zraven, ali ker imena brati ne znamo, ali ker sploh imena ni. Kdor se ri naroevan u lista ne bo ravnal p«; gornjih predpisih, bo sani kriv, ako lista no bo dobival redno.
Kdaj se naj začne pošiljati naročnina?
Naročnina se naj začne po možnosti takoj pošiljati, da se delo spravi naprej. Okoli Novega leta dobimo na dan po 500 do 800 položnic in včasih res komaj zmagujemo delo, dasiravno dela uprav-ništvo pozno v noč. Zato prosimo, da cenjeni naročniki že zdaj začnejo pošiljati naročnino, da se nam delo okoli Novega leta ne bo preveč kupičilo. Jl->s lm naročnikom, ki nam denar že zdaj pošljejo, se bo naročnina zapisala od Novega leta naprej, tako da bodo v decembru list dobivali pravzaprav zastonj.
Novi naročniki dobijo še-le tisto številko lista, ki izide po prejemu denarja. Prej izšle številke se ne bodo pošiljale, ker jih navadno nimamo več. Kdor hoče imeti torej celi letnik skupaj, naj si list tak^J naroči.
Ali se dobi Slov. Gospodar brez denarja?
Brez denarja nikdo ne dobi lista. Časniki se morajo plačevati naprej. Kdor si list naroči, pa ne pošlje nič denarja, dobi samo dve številki, potem se pošiljanje lista brezpogojno vsakemu ustavi.
UpravDištvo.
Loterijske številke:
Dne 28. dicembra 1912
Gradec 43 46 24 33 82 Dunaj 70 61 74 86 18
Posestva na prodaj za 640 krop, drugo 30 000 kron s pritikl nagii ired. Oglasiti se je pri Matiju Žižek. v Kunnici pri Mariboru. 1091
Dva hiši v Mariboru, prva z vrtom prinaša ra mesec 305 K. Ona je 36.000 K; drugi daje na mesec 24<> K. Cena 2e.500 K Plačila jako ugodna. Pisma pod šifro „Penzijonist" na upra-Tiištvo. 1180
Zimske kože lisic
kunic, kakor tudi zajčje kože ku-poje po najboljših dnevnih cenah Leopold Tachmer, Dunaj 2/3 Obere Donaustrasse 6?. 13V3
Kupci pozor!
V jako prijaznem trgu Stras št n. 30 pri Spielfelda je na prodaj lepa zidan» z opeko krit* hiša s 5 orali ztmlje, na ravnini, obstoječe iz travn'ka, na katerem zraste za 8 gjvede sladke t rjie ii nji». Hlevi so zidtni in obokani, z opeko kriti. Hiša stoji v najlepši in prometni ulici trga, v katerem se ravao ra-peljuje nova električna rassvrtljava v hiše H ža obstoji iz 3 lep h sob, velike štedilne kuhinje in kleti. Studenec z dobro vodo in lep vrt % trpežno živo ograjo je pri hiš;. Hiša je pripravna za vsako obrt, kakor zs. mlekarst o n vdtd zdrave prijazne lege tudi za ponziieuiste. II ša se proda ra željo tndi brez »li z n kaj posest a Več pri lastniku g, J Srne v Štraaa. Obče-valai jezik slov.—tiemški. 1327
IZiic+oni d'"bi gostilni-¿Jtl&LUllj ni6ir en gr$mofoa_
Natančneje pogoje naznam Josip Kuttner, Mar;b r, K r.jšsa nlic» št. 17.	28
Šivilja pomočnica tši* službe pri kaki šivilji v m«-tu. ker bi b.l > stilno delo Pjnucbe šifro „Šivilj»" na uprav. S ov Gospodarji 3)
Posestvo z 10 orali - travnikov, njiv in d eh z.leniadnib vrto., samitu vrtom, kife in gospod r sk mi p s^opji, VJ-! f dobrem stanu, eno ur» od Maribora, spo -oboo za mlekarstvo, se, po c-ui proda. Vprsš» e pri Žižek in Stumber Mirib r, M;ljska cests 1. 2t>
Dekla išco službo, ki opra lja tsa d la. Msribor, El zabftna «-esia št. 11 v pritkčjtt	7
Izjava.
Jaz podpisani Jo?, f Krdeli. pe to k Zagijsk m vrh i in ud krajueaa si Is. s<eta u.-v Šči.ntci, obi»ljajem s svojim, kakor v imenu kiajn»ge S- s' ejs »veta, da sem g. naduč.teljs Snende in prej-šaega račonlr a g. \Vaksj grdil n obrekoval. Zah.-slim tud , de u sem M k«zufvin. Ščavnica —Zsgfcjtki v-h. 18. decembra 1912 25	Jožef Erdela.
Gostilna z posestvom zraven nekega mesta na tipod. Štajerskem z 10 oreli dobre, v ravnini ležeče dob;e zemlje, tudi adonosaiki ia vinograd, po ceni preda. Hiša je r:d>na, z opeko krita, pritličja a tremi sobami, kubinjo, jed lr.o sb »mbo itd. Goveji hle je obokan, za 10 glav živine prostora; z dan svinjiki hlev s 3 oddelki, velika kolarnica, skedenj; prostor za seno itd. vse z opeko krito. I j toči se 13—16 polovnjakov vina. mni go piva iu žganja. Jima za pesek ua posesvu. Cena 29.000 kron. Pla čilai p goji po dogovoru. P jasnila daje kup»em brezplaftco upra«a 'R alitatenmarkt' Gradec, Hammer linggasse 6 (2801)	4
S užba organista in cerkovnika pri 8v. M«riji v Puščavi se raz pisnje. Nastop službe takoj. Zupni urad v Puščavi	1
Lepo posestvo blizu 12 oralov je na prodaj v župniji Sladka gora, 5 minnt od okrajne • in držnvne ceste. Gospodarsko poslopje je sicer pogorelo, a je v domači ho>ti stsvbenega lesa ra izobilju. Lep ssdonosnik, rodovitne brajde, Več se izve pri g. Antonu Š-žbat, župnika na Zasmn Vprašanjam ss pr lori znamka z» odgovor 2
Kunci pozor ] L<po posestvo na prodaj, četrt uri od župtie cerkve. Pi s.1 ipje čisto novo z opeko krito. Hiša s tremi izbami, vežo, kuhirjo, jžd l o shrambo ia klet, živinski hlevi in trije svinjski hlevi. P ed h šo lep nov v.-t, veliko tudi sadnega drevja. Zemlje ;e šest oralov in s:ce dve veliki njivi, tra nik in lep hrastov in smrekov gozd ca lepem solnčtetn kraju. Proda se vsel bolezni po jako nizki t eni Več se izve pri Ani Oiiič, Križeča Studeniee pri Poljčanah. 24
Pos.'8lvo ' a prodaj. Sadni vrt,
gozd, »inograd. 3i oralov. ueaa 19.000 K. Več po e Matij» Žižek v Karanici pri Mariboru 1". 8
Lep j ooie«t*o z gostilno >n lepim gospodarskim io3lopj<m. N s'ov v upra ni t u Gospoduj». 1350
Lepo km 6ko posestvo
se iz -imate roke takoj proda sku I>aj »li pa pa kese, ksk r kdo želi. P statvo rnrri skrpoo 32 orslov. Ob toji iz l» oralov gozds, 5 oc* r-lov njiv, p'l orala aase.ikaaskega -iaograd!-, dmgo sad nnsniki. Lep no.i »rt na dvoriščn. Vede do/olj, več po^lipij v dobrem stanu Posestvo leži v lerem razgled-em iraj-i, pod Sv. Urbanom na Roš pahu pri M»ribora. C-na 190 O kron, i 000 kron os ate vkn iže ^o Natančneje si >zve pri !a:t^ik i K. Ambroš.	14
Fr. nc Majcen, trgo ec t a I) .la ¡ri Hrastniku, ima več mtr siotov prediv» a 72 v, volce k 1 9 » v 1< pega hribovskega o>-sa a 22 v, K franko |.os »ja Hr. snik za oddati, ter se priporoča slavnemu občinst u za cenj-. na naročila. 11
Zahvala.
Povodom prezgodnje t-mrti na^e ljubljene hčerke, oziroma nečakinje, sestrične
Elizabete Bedjaniž,
; i je po dolgotrajni bolezai v 38 letu, dne 25. dec. 1912, TeSkrst pre?idena b sv. zakramenti umrla, »e najtopleje zahvaljujemo ».sem onim ki po rajno v času njene bolezni večkrat obiskovali, posebno veleč, g župniku in članicam Marijine družbe, potem vsesa onim, ki so drago raj oko sprem.li k zadnjemu počitku, posebno C6. duhovščini, sorodnikom in znancem. Vsem prisrčen Bag plati.
SredišSe, 29. decembra 1912.
Žalujoči ostali.

SreHno in veseio
w let©
želi svojim odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost
¡na?? Na?ates, Zs* Lolnica p. Žalec
iz ielovalelj sodavice ler pokalir.
Veselo novo leto
žtli (č. duhovšči n in drugim od-: jemalcem ter se priporoča : Konrad &C$g@r, pasar, pozlatar in srebrar Celi«, Glavni trg 10.

ChlllO^nm nnr^olol/	flružini je zavladala nepopisna revščina. Žena je od
OllllJouIljv-PnrdSIGK Hu luZI. žalosti in pomanjkanja oslabela popolnoma, "Morala je
* * V	v posteljo, katere ni več zapustila. Od deseterih otrok
Shujšanje po bolezni, vsled pomanjkanja tek» ali pod., se treba na vsak način ustavljati. Kdor se v takih časih poslužuje Scottove emolzije, pride — kakor skašnja v mno-gh slučajih dokazuje — v dvojnem pogledu hitreje do cilja. V prvi vrsti
Scotefa emulzija
pospešuje tek, torej množino hrane, kar že samo na sebi pospešuje okrepljeoje. Nadalje je pa Scottova emubija sama izredno redilna in tako vpliva mnogokrat v kratkem Času na pomnožitev moči in teža.
Ker je Scottova emulzija sestavljena izključno iz najčistejših in najboljš h surovin, je v svojem cfiinku popolnoma zanesljiva in je njen sloves, da je najboljša emulzija ribjega olja že davno potrjen. Cena originalni steklenici 2 K 50 vin Dobi se v vseh lekarnah. Ce pošljete 60 Tin. v znamkah na Scott & Bowne, D. Z O. Z., Dunaj VII., in se sklicujete na ta list, dobite poskušnjo pošiljatev od
ene lekarne.	957—6
Pristna samo g to znamko — ribičem — kot znamko Scott-OTega ravnanja.
V
%
Romeo in Julija
se nista tako ljubila, kot želi bolno te'o levovo francosko žganje z mentolom. Proti revma-tizmu, glavo ia zobobolu, ntru,enosti itd. se ne rabi to svetovno znano zdravilo samo na zemlji, ampak tudi v zraku. Korajžni zrakoplov«
sedijo v zrakoplovu
iu mažejo svoje otrpnele roke s pravim le-vovun francoskim žganjem z mentolom. To oudovitno sredstvo se dobi v vsaki lekarni in trgovini za 44 vin. Kje še ni zaloge, se naj naroči od edinega izdelovalca
Aleksander KaSsnar,
Dunaj 81/2.
Severni kolodvor. Poštne pošiljatve po poštnem povzetju od K 440 naprej.

Alkohol, rušilec sreče.
Težka bol se polasti srca trezno mislečega rodoljuba, ako pazljivo zasleduje naravnost grozne posledice pijančevanja. Nehote se mu izvije iz prsi obupen vzdih: Moj Bog, kam bomo prišli, ako bo šlo tako naprej! Preprosti pisec teh vrstic je imel priliko opazovati, da je že marsikateri velik talent iz vrst izobraženstva padel k<ot žrtev alkohola. Mati Slovenija je pa zaplakala nad njim, Zopet se mi je izgubil eden izmed sinov, ki sem toliko od njega pričakovala!
Se bolj kruto pa razdira in uničuje tiho družinsko srečo, zlasti v delavskih družinaii, nesrečno žganje. Naj tu opišem usodo samo ene delavske družine.
V gorski vasi škofjeloškega okraja na Kranj*-skem se je pred kakimi dvajsetimi leti priženil na malo posestvo čvrst fant, po poklicu je bil krovec. Prinesel je k hiši nekaj stotakov dote, povrh pa zdrave in delavne roke.
Sreča mu je bila prva leta izredno prijazna. Medsebojna ljubezen, mir in zadovoljnost sta vladala v njegovi drU&ini„ Blagostanje se je od leta do leta množilo, zlasti ker je kmalu postal krovslki mojster, so se dohodki njegove obrti še povečali. Poleg tega je po svoji teti podedoval precejšnje premoženje. Sosedje njegovi so ga blagrovali, rekoč: „Simen, tebi ure pa res vse po sreči, kako lepa prihodnjost se ti obeta!" — Toda, Žal, prišlo je drugače. Simen se je polagoma vdajal žganjepitju. Kot bližnja priložnost je bilo to, da je njegov sosed delal to pogubno pijačo in mu je Simen pri tem delu včasih pomagal. Tekom let ga je strast žganjepitja dobila popolnoma v svoje kremplje.
Žalostne posledice so se le prekmalu pojavile. Blagostanje v družini je Šlo skokoma navzdol. Domači mir in zadovoljnost sta bila uničena; tiha družinska sreča pokopana. Pa prišlo je še hujše. Nekoč se jo v vaški gostilni zasukal pogovor na topič, ki pri zadnji slavnosti ni hotel počiti. Simen se razkorači pred pivsko družbo, bil je pa precej natrkan, in pra^ vi: „Več let sem bil streljavec, meni dajte topič in v nekaj minutah bo prazen!" Tovariši so mu odsvetovali, rekoč: „Danes ne, ker ga imaš preveč pod kapo." Toda Simen jih' ni poslušal. Poiskal je staro pilo in odšel. Dva tovariša sta šla za njim ter od daleč opazovala njegovo delo. Ker je neprevidno razbijal, se je smodnik vnel in ga je strel težko poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, iz katere se je čez mesec dni vrnil, toda slep na levo roko in pohabljen na levi roki, tako, da je bil za vsako delo nezmožen. Naklonili so mu službo občinskega sluge, a tudi za tisto ga je napravilo pijančevanje nezmožnega. Svoje imetje je v nekaj letih pognal po grlu. V
t------d ~ T ---*----'	--1------- ~	---- -------" — ---
živijo samo trije, ostali so bili ali mrtvorojeni, ali pa so vsled življenske oslabelosti umrli kmalu po rojstvu.
Naravna posledica -nerednega življenja je tudi Simna spravila v prerani grob. Na razvalinah strte družinske sreče je pa alkohol obhajal svoje zmagoslavje.
Gorje, ki ga pijančevanje povzroča v družinah, je nepopisno, a v oČigled tej grozni kugi se na mero-da jnem mestu nič ne stori, da bi se vsaj nekoliko o-mejila ta pogubna strast. Možje in fantje, ako imate kaj poguma in dobre volje, bojujte se proti pijančevanju, posebno proti nesrečnemu šnopsu — Špiritu!
„Zl. D."

Naznanilo.
Slavnemu p. a. občinstvu, gostilničarjem, trgovcem i. dr. naznanjam, da imam v ialogi vsakovrstne mesne izdel-ke, na razstavi v Parizu 1. 1904 naj ičje odlikovane. Slav. občinstvu posebno priporačam:
pristne kranjske klobase, vel. kom. 40 vin. ter fino prekajeno meso kg K 2 20 vse od pristnih domačih, k ran j sluh prašičev. Pošiljam proti povzetju
Za solidno in sveže blago, kakor tudi tožno postrežbo jamčim.	Spoštovanjem	1314
Fr Golob.
mesar in prekajevalec v Sp. Šiški pri Ljubljani.
Denarja ni,
draginja je vedno večja, zašla tek pa majhen. Ako hočete i maiim trudom gotovo 10 do 20 K na daa zaslužiti,
pošljite za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen raslov na :
Josip Batič, Ilirska Bistrica,
Kranjsko.
3 zlati nauki za zdravje želodca!
Kdor s „FLORIA-nom" se krepfta, Zmiraj dober tekjma
694—2
Če želodec godrnja.
„FLORIAN-a", pa neha!
Ni?otožen, ni boltn, Ta, ki viiva
1166
500 kroni
Vam plačam, če Vam moje sred stvo „Rias mazilo" v treh daefc ne odpravi brez boleMn kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde k( že Ona 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kemeny Kaschau i, Postfash 12/76. Ogrsko. 1131
Lepa hiša na najlepšem prostoru Sv. Lenart v Slov. gor. z velikim vrtom pred hišo ter lepo njivo, zelo pripravna za stavbišče in dva slog* se po ceni proda. Več pove Ivana Pivec v Sv. Lenartu ali pa Franjo Ilorv&t, slikar v Mariboru, Luther-gasse štev. 10.	1219
Vinorejci pozor!
Trsje na prodaj: šipon, burgundec be)i. laiki rizling, silvanec, gut-edel, ranfol, kraljevina, vrbovec in druge domače vrste. Cepljeno na Rip. Portalis. Tudi se dobijo korenjaki od Rip. Portalis. Cena po dogovoru. Anton Torin, Globoko, p. Studecice pri Poljčansh. 1248
Hiša v Mariboru
(Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Vei se izve pri lastniku, Maribor, Khisl-gasse 3, 1. nadstropje. 1078
************* Svoji k svojim I
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^znana ''h 'tiH slovenska trgovina
ISKM**-' 6&*.fi>m
ai Rafael Salmič
m>
-.SI. _
t»
J/Satn? -'

v Celju, Narodni dor
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.,
Najniže ceie! postrežba točna! m»u dobiček I pobro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj
in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih p'j<>m sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru
Koroška cesta štev. 5
Razpošiljam orožje vseh vrst
na lOdnevno poskušnjo in pregled. Puške lan J caster enocevke od 20 kron, dvocevke lancas ter puške ol 30 kron, Hammerles - puške od 70 kron, Flobert puške od H kron, revoheiji od 5 kron, piš<ole od 2 kroni naprej. Popravil* hitro in po ceni. Ilustrovani cenik zasto«y.
F. Dušek, 17:7':
Opočno št. 2047, na državni žel., Čeiko.	1294
If—!>§>
Cepljeno trsje in ključi,
Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino kmerikanakih trt na prodaj. Seznam trt: posip, rulandec, burgundec, beli muškat, silvanec, žlahteina beia in rodeč*, ranfol, portugizec, vtltlin» c, laški rizling, i ki bela, kapčioa, unikat. Na razpolago »fč tisoč kotenja ov Riparija Port»lis in Monticola ter ključev Riparia Po-talis. Chpj» po dogovoru. Jan-z Vrtmi»k, trsničar Breg pri Ptuju.	1201
Krofask: pomočnik se sprejme za stalno delo pri gnsp. Bukovn<ku, krojaški mojster Raše. 1346
priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo =====
raznovrstnih križev
stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za
H velike poljske križe
lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80. 90. 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej. - -
Istotako ima v zalogi mohtvenike najboljše vsebine, rožne vence priproste in fine, velike stenske podobe v okvirjih in brez okvirjev, najnovejše obhajilne podobe, male podobice, škapulirje. svetinjice, velike in male in druge nabožne reči.
dvornih tvrdk
Nek mež, eamičen, črei 80 let star, treznega značaja, slovenskega in nemšktga ježka zmožen v go voru in p savi, tudi vsake k-nku renče zmožen v vs«q s r kali želi stopiti v službo za gospce* skegi vodnika, kjer manjka gospodarja pri večjem posestvu, trgovini »li kakem drugem večjem podjetju. Dasiravno bi bilo ziradi konku renče ali drugih »trok oslabljeno, upa na boljšo bodočnost, bi ui se tudi priženil z 10.000 kron premoženja. Vstop v službo takoj. Našlo' pote u*ravništvo SI. Gosp. ptd šifro „Sreča".	1344
40 klavirjev in harmonijev gs^«
boljboljši pianiui), Stelziumer in HHrigel (amer. harm.\ vseh vrst g'asbenrga orodja, strun in muzikalij ima v veliki	DhahmSI« sodnozapris.stroko»njak ~
izbiri izključno intdinole
* gefi «fkllim) m učitelj ,Glasb Mitice' Kongresni trg št. 15 („Zvezda^, nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifik^t v ali slabega blaga, zlaBti ker dobi pri 1 K meni vsakdo na obr<kt- po At' U11 prvovisten instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri m n klavir, p' stane tudi lastnik istega dnčim je dosegla na- / jemščina višino kupnine I Velikanska za- /¡¿>._ _ loga najb. violin, harmonik, citer, tam ~ Jburic iid po najnižjih cenah Zamenjava "ij najugodnejša. Ugl&šev&nje in popravila točno in celino.	968

Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in i as tu i diplom k zlati kolajni ::
Krepilro sredstvo za slabotne, mala-krvne in rekonvalsceote. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Iiboren okus. Nad 7000 zdrav-
niških spričeval.
I. Seprawaii%c.kr.dYorni dobavitelj s
Trieste-Barcola.	M
£ Supi se v lekarnah v steklenicah po pol litra & K 2'60 in " 445	po 1 liter i. K 4 80.	3
Ub
Vabilo k
občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice y Galiciji,
registrovane zadruge z neom. zavezo, kateri se vrši v nedeljo, dne 19. januarja 1913 po večer-nic»h v posojilnienih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelatva in nadzorstva
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Odobritev rač. zaključka za leto 1912.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Predavanje gosp. nadrevizorja Vlad. Pušenjaka iz Maribora.
6.	Slučajnosti.
13	K obilni udeležbi vabi
NACELSTVO,
Posojilnica y Framii
(Občinska pisarna)
zviša s 1. prosincem 1913 obrestno mero pri hranilnih vlogah proti odpovedi na ______^
5°
pri navadnih hranilnih vlogah pa na 43/VYo brez vsakega odbitka.Jti^ ^ Obrestna mera pri posojilih na osebni kredit in na vknjižbo se zviša na 6%, pri posojilih na menice pa na 672%.
10
Ravnatelj stvo.
Razglas.
Dobro blago točna postrežba
Kdor
Edina slov. trgovk« z železnico
Posojilnica v Gornjem Gradu naznani, da obrestuje od Novega leta naprej hranilne vlo^e po pet odstotkov in da dne 2. januarja 1913 radi sklepanjanja računskega sklepa ni bilo uradnega dneva v posojilnici.
Priporočam velečasttti duhovščini
voščene sveče
n>jbcljše kakovosti,
katere lepo gorijo in ne kapljajo; istotako priporočam mili-sveče v vsaki obliki po najnižjih cenah.
Pošiljatve iranko. S prošnjo do velečastite duhOVŠltne za cenj. naročila, katere izvršim točno in v splošno zado-voljnost bileži in se priporoča
Fran!® O ©rt, medičar in svečar, Maribor,
Gosposka ulica.	1280
si hoče prihraniti denar
knpnie vse v slov. trgovini
1169
Ivan Veselic & drug
v Ormožu, pcdružDica Velika nedelja.
Največja zaloga maonfak turnega blaga, kakor sukna, dirnka, hlačevine, platna itd. Vse vrste špeeerije, najfinejše ročke, kave itd. Največja zaloga vse vrste železnme, kakor tudi vsi okovi za mizarje in stavbe po najnižjih tovarniških oenah. — Kupuje zrnje, kakor pšenico, rž, fižol itd. potem jajea, suhe gobe, perutnico vedno po najboljših dnevnih oenah.
1
Vinogradniki!
ßerfancfierj x ß/paria Te/ek/
■9e4ž-< j« najboljša frsna podlaga sedanjosti -^fj Predno krijeta svojo potrebo r ü-Jä ' ^na araerikanskih trtah In
P? Zahtjevajtcnaš yefiki iluitrovani cenik, Katerega pošljemo vikomuz« zastonj in franko,
sissml..
•¡jpr Oskrbmšfvo vinonrattov in trsnik šoi
Sigmund nmiMikm^m
Fi litino wtopatvo žOllčNAU. Nitje-Avstr^Ktfrf^
Ml TRUE
DO P0V50D IN BREZPOGOJNO
ZMAGA
EDINI VTEM,
Knjlgoveški m nimfi pomočnik,
oženjen, ki ima zmožnost samostojnosti, se takoj sprejme pri J. Krajec. nasL v Novem mestu. Pogoji ugodni, služba pr.jetna in trajna.	12
Naznanilo«
Načeldtvo in nadzorstvo Kmečke hranilnice in posojilnibe v Mozirju je sklenilo v svoji skupni seji, da se bodo obrestovale hranilne vloge z 1. prosincem 1913 po 5°/0, posojila se bodo dajala pa PO 5 V2%-
Rentni davtk plača posojilnica sama.	6
Pohištvo
razpošilja na vse stran! trgovina s pohištvom
Kari Pi?eis,
Maribor, Stolni trg 6,
lepe postelje ua valjar, nastavne postelje 16 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K, stoli K trde, pulirane po atelje 24 K, poli rane mise 28 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilni mi?.e na poteg 3<t K, u-njati stoli 9 K, vgo vrst« lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Zičaste podloge 8 K, matrace 9 K, že lažne postelje z ograjo 16 K, posteljeiz motlenine 68 K, emaj-
Hrane postelje 40 K. Slobodno na ogled. Slubcden nakup.
Ceniki zastonj in franko.

Friznalno pismo, ki nam je došlo n:ed mnogimi drugimi:
Titania - delavnice
WE L S,
Pekevskpga uienča pož'enih sfar-šev sprejmem takoj Star cd 15 let napjej Uienje 8 leta in dobi 6 kron plače na mesec. Franc Horvat, pek, Cirkovee pri Prager skem.	1842
Pošten in trez n konjski hlapec,
vajen tedi poljskega dela se sprej • me z novim letom v župniiču na Ljubnem.	1817
Prijetna dolžnost nas veže, da Vam za Vaše aparate za dobavo vlažnosti, Satere rebimo za vse naše urade, izr.kamo največje priznanje. Največja korist Vaših aparatov obstoji gotovo v tem, da zrak v sobah, kateri se vsled vidne kurjave osuši, po uporabi Vaših aparatov zopet dobi dovolj vlažnosti, ker je za po nezdravem zraku oškodovane dihalne organe samo obsebi umevno velike vlažnosti.
Predobro je znano, da velika množina manjših bolezni dihalnih organov po zimi i-.vira od tega, k«r so pri spremembi temperature organi podvrženi raznim boleznim ravno vs'ed preslabega sraka. Vaše aparate torej vsakemu naj-topleje pripiročamo to tembolj, ker je njih uporaba celo priprosta, rabijo le malo prostora in ker se radi njih priproste, okusne izpeljave vsakemu dopadejo* Sprejmite torej izraz naše hvaležnosti ter beležimo
z velespoštovanjem
Glavna pisarna industrielnih delodajalnih
organizacij.
Predsednik:	Za upravništvo tajnik:
Dr. Lachner.	Dr. Margaretha. [
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU") v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje
obrestuje hranilne vloge po
0
0
od dne vloge do dne vzdiha
pofereš« s 1. januarjem 1913.
Rentni davek plaiuje zadruga sama.
Izdajatelj la etloinik: KatoUžko tiskovno dro&vo.
Odgovorni vvtfaEc: L. KEMFEBLE.
SSfeS fotecmi» «7,01111« * Maribor»,