Letnik 2.
Maribor, sreda 28, maja 1919
Stev. 120.
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno.
četrtletno K 16'50.
Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
Ust izhaja vsak delavnik po 5. uri po-. poldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon 5t. 242.
Mudi se jim.
Nemška mirovna delegacija je izročila francoskemu ministrskemu pred-1 sedniku kot predsedniku mirovne kon-; ference Clemenceauju spomenico, vi kateri prosi, naj se ji čimpreje pred-lože mirovni pogoji. Svojo prošnjo podpirajo s tem, da rabijo uradnike, učenjake in druge člane delegacije doma k vzdrževanju reda in izvrševanju drugih poslov. Delegacija je došla 14. maja v i St. Germain. 19. maja so izročili svoja pooblastila. Od tega časa se pa živa duša ni več zmenila za nemško-avstrijske delegate. In to dela delegatom sive lase. V svoji spomenici pravijo, da imajo resne skrbi z ozirom na vzdrževanje reda in miru v Nemški Avstriji, predvsem v velikih industrijskih središčih kakor tudi v špornih ozemljih, in sicer v ozemljih, Zasedenih od so-
sednih držav, kakor tudi v onih, ki so izpostavljeni vojaškim vlomom.
Čudne skrbi imajo ti nemško-avstrijski delegati. Verjamemo, da je položaj v nemških industrijskih središčih nevaren. Nemška industrija je dospela takorekoč do mrtve točke. Surovin ni, premoga ni, pa tudi odjemalcev ni. Posledica tega je brezposelnost, ki rodi boljševizem v sedanjem pomenu besede.
nemških sosedov. Ljudstvo je pri nas popolnoma zadovoljno, ker mu ni treba skrbeti za vsakdanji košček kruha in pa za zaslužek. Seveda imamo še precej takih elementov med seboj, ki jih je pa germanizatorični val potegnil v nemško vodovje in ki se torej iz nacionalnih ozirov ne čutijo zadovoljne. Tem elementom je vedno pot odprta v njihovo pravo domovino. Za varnost
Slabe in nezadostne prehranjevalne. ‘n re<^ ki sta danes navzlic hujskarijam razmere povzročajo nezadovoljnost, iz i Nemcev in nemčurjev pri nas vzorna, katere nastajajo nemiri in vse druge b°mo Pa sami skrbeli brez sodelovanja
za javni mir nevarne posledice.
Da jim pa delajo sporna ozemlja, zasedena od sosednih držav, skrbi, ne moremo prav razumeti. Med ta sporna ozemlja spada namr2Č tudi naš ffiaribor in pa drugo ozemlje, kakor si ga predstavljajo Nemci. Za nas Slovence namreč to ozemlje ni več sporno. Čudimo se torej skrbem naših miroljubnih
Maribor.
Pourquoi done les hazards de la terrible guetre Ont-ils conduit nies pas sur ce coin de !a terre, Ce paradis ou je semble vivre en revant,
Cette belie ville que j’ignorais avant?
Maribor! Maribor! 6 sejour agr&tble,
Je me plais & revoir, sous ton ciel admirable, Tes beautčs sčduisant mon oeii admirateur, Beaute- dignes d’envie que ton sol enchanteur Rčvčie & tout moment a t’etrangor qui passe, Ces beautčs dont jamais le rtgard ne se lasse.
Je me plais d ievoir le fiot capricieux
De ta Drave verdatre ofi se mirent les cieux,
fn.queh l0,Ut leJon£ fle sa rive profonde On volt 1 ombre des arbres tremblottant sur 1’onde.
Je me plais h revoir tes jardins si charmants Tom magmfique pare ou je vais par moments Distraire ma pensee, as^is sous la verdure Que le printemps chatmeur čtend sur la nature-J’admire les g.izans barioles de fleurs Distiliant dans 1’azur lem s subtiles odeurs; J’ecoute les oiseaux accordant leur ramage Au frOlement lčger des branches et du fenillage.
Une fm" plais ^ ieV(jir au dčtour d’unchemh, Un erounp corsaKe> uri iivre dans la main, Au gacieux ’vhLhermant de cluxe!clues iei”fs Je ni’ anete un SttT'f J Leur jeun^sse divine v je,refrde a’-nsi S’ax dter au sol,jl h P - ?C “UCI'
Piiit; in n>n-ir*t * bt‘»ux čehats de rire;
Jenurche»tol-šuisb,',6”', "" ®“rire ,
p. j. .»meP4S t'S,deEart:
Je me plais h grimper, qu ind >e soleil rayonne.
Sur quelque vert cSteau d’oit le regard me donne Une vue spltndide, embrassant tout l’horizon;! nr.in;m ravnaHnm Je n.’ assieds sur un doux tnpis de vert gazon P01nim razpadom Et je laisse nies yeux, devant ce paysage,
S’eblouir, fa«cinčs comme par un mirage.
Sur ma droite s’čtend dans un ventil dčcor,
Sous la b.onde Carte d’un riche soleil d’or,
Le magnifique panorama de la ville Coupč par le ruban de la Drave qui brille ; Cortime un rouge ocean, au couclier du soleil Refieellit sou echat a nul autre parcil,
Une mer de toiiures aux roug^ates teintes Qui patfois par les ombres se trouvent eteintes, Eiincelle dans l’air, reluit veis les cieux purs S Et me e ainsi ses to»s £t la blancheur des murs, Tandis que des bouquets d’arbres et de verdure Jettent de loin en lein leur tAche plus obscure. Et plus loin. vers !e sud, dans de vagues lointams, La plaine etend seS pres et ses champs incertains Aiternant avec des bouquets dont le feuiitage Cache h pe:ne a demi quelque gentil village..
Kamnikarjev, VVuttejev in Wastianov.
V svoji spomenici pa govore Nemci tudi o ozemljih, ki so izpostavljeni vojaškim vlomom. Vemo, kje jih čevelj tišči. Zadnja ustmena spomenica oziroma prošnja, ki jo je izročila nemško-avstrijska delegacija tajništvu mirovne konference, je že govorila o tem. Zahtevali so poseben odbor, ki naj onemogoči in prepreči, da rešimo svoje brate, ki ječe v nemških ječah, da rešimo vsaj prazno zidovje pred po-
Ne bomo se motili, če trdimo, da je mirovna konferenca ignorirala omenjeno ustmeno spomenico.
Skrbi jih. Zakaj dunajska vlada takrat ni hotela ničesar vedeti o koroškem ozemlju, ko so vdirale nemške vojaške tolpe v slovensko ozemlje ter ropale in morile? Zakaj je takrat nemško-avstrijski državni kancelar dr. Renner, ki ima vedno polna usta člo-veko- in miroljubja, stal s prekrižanimi rokami ter mirno gledal vsa ta grozodejstva? Morda se boje obračuna.
Vsa ta jadikovanja, vse te prošnje, vse te prikrite grožnje bi se na mah
Mais le soleil decliue et ses beaux rayons d’or'končale — nemška soldateska naj
Une demičre fois vont caresser encor l.a ville, ses mais'ns aux fenčtres brillantes, Ses ob chers, ses toiiures aux pentes glissantes, S’at!ardent un moment, comme bien & regret, Sur le tapis vet de la profonde foiSt;
Et la plaine, dčj& enveloppče dans l’ombre, Prend, petit & petit, une teinte plus sombre.
J quitte alors mon coin, tandis quedans lescieux b’iillument le»item> nt des milliers de feux.
Pr fess ui Moubs (Maribor, mai 1919.)
se umakne iz naše slovenske Koroške. Vse drugo je hinavstvo!
Svarilo.
Že dalj časa poskušajo razni interesenti, ki so sovražni inozemci ali njih slamnati možje, , odprodajati pod vsemožnimi krinkami svoje premoženje, ki se nahaja v naSem področju, našim državljanom. Pri tem se mnogokrat zavajajo
dobri narodni ljudje, da kupijo cela tuja imetja ali deleže in s tein omogočijo tujcem, da denar odnesejo v tujino.
Po načrtu mirovne pogodbe, ki je sprejet od aliiranili držav in njihovih zaveznic, je pridržano vsem vladam teh velemoči in držav, da zadrže in likvidirajo vse imetje, pravice in interese, ki so jih posedovali na njim odstopljenem ozemlju nemško-avstrijski (madjarski) državljani 1. novembra 1918.
Iz tega jasno sledi, da transakcije po tem datumu niso za državo obvezne. Lahko se zgodi, da pridejo kupci v silne neprilike in bodo morali plačano kupnino zahtevati od kupcev nazaj.
Svari se torej vsakdo, da nakupuje premoženje tujcev izven rednega likvidacijskega postopanja, ki bo uvedeno. To velja zlasti tudi za nakup delnic, prioritet od sovražnih tujcev.
Istočasno se svari pred vsako prenagljeno prodajo naših imetij v sovražnem inozemstvu, kajti po načrtu mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo in Madjarsko bode tudi to vprašanje uredila v prid našim državljanom.
V	Ljubljani, dne 24. maja 1919.
Predsedstvo deielne vlade za Slovenijo
dr. Žerjav m. p.
^ Političen pregled. H
Galicija pod nadzorstvom Čehoslo-
vakov. LDU. Moravska O s t r o v a, 25 maia. (ČTU) >Gazeta Polska« prinaša iz Pariza senzacijsko poročilo, da kurzira v tamošnjih političnih krogih vest, da so prejeli Čehi v imenu zvez^ narodov mandat za upravo Galicije. Čeprav ta vest ni povsem avten'ična, potrjuje list, da se v ententnih krogih zelo bavijo z načinom in obliko rešitve poljsko-ukrajinskega konflikta. Drugi listi poročajo, da skušajo čeho-slovaški delegati v Parizu čehoslovaški republiki zagotoviti naftne in petrolejske okoliše v Galiciji. Ukrajinci so z ozirom na poljsko ofenzivo trenotno pripravljeni naftno ozemlje prepustiti Čehoslovakom. v^eško vojaštvo naj bi bilo zasedlo to ozemlje na svojem prodiranju preko Uszoka, ali Poljaki so jih prehiteli.
Kaj bo s podonavsko zvezo? LDU Berlin, dne 25. maja. (DunKU). »Deutsche AUgemeinc Zeitung« doznava iz Curiha: »Cor-riere della Sera« odgovarja danes na izvajanja pariških listov, ki so njegovo opetovano ostro kritiko francoske politike vzeli v zlo ter poizkušali zavrniti italijanski nacijonalizem v gotove meje. »Coriiere della Sura« vztraja na tem, da mir, ki so ga osnovali y Parizu, ni povoljen niti za Francijo niti za Evropo in le ogroža simpatije do Francije. »Corriere della Sera« hvaležno pozdravlja zagotovilo »Tempsa«, da Francija ne misli na ustanovitev podonavske zveze, vendar pa-'je čudno, da je francoski list čakal s to izjavo toliko časa Ako hoče Francija dokazati svoje prijateljstvo napram Italiji, tedaj more dopustiti pridružitev Avstrije Nemčiji in opustiti politiko, ki stremi vedno le samo za tem, oslabšati svoje sosede. LDU Amsterdam, 25. maja. (DunKU). Paiiški dopisnik >Daily News« poroča svojemu listu dne 22. t. m.: V krogih konference, zlasti med Francozi, narašča prepričanje, da se mora pogodba podvreči znatnim izpremembam, preden bo možno govoriti o končnem podpisu.
Konferenca. LDU. L y o n, 25. maja. (Brezžično.) Četvorka vladnih načelnikov je imela v soboto dopoldne sejo, v kateri je pro-učavala gospodarske določbe pogodbe z Avstrijo. Nadalje so ugotovili končno besedilo odgovora na pismo, ki ga je odposlal grof Biockdotff-Rantzau gltdc saarske kotline. •— Po »Tempsu« vztraja ta spomenica na gospodarskih in političnih določbah, ki so bile sprejete v odgovor glede režima v saarskem okolišu. Samo eno točko so ispremenili: le-ta se tiče načina plačevanj« v zlatu, ki bi ga eventualno morala izvisiti Nemčija zn one dele rudnikov, ki bi jih po poteku petnajstih let hotela zopet odkupiti. Svet petih ministrov zii zunanje stvari se ja St stal v soboto popoldne, da se posvetuje o nastopnih vprašanjih: Proučitev gotovih fiuanci-jelrjih odredb, ki uaj se sprejmejo v mirovni
dogovor z Avstro-Ogrsko, nadalje glede operacij nemških čet na Litavskem, glede kontrole trgovske paroplovbe v Severni Rusiji itd. —
V	soboto dopoldne se je sestal odsek za verifikacije pooblastil, da prouči pooblastila, ki jih je prinesel predsednik avstrijske delegacije državni kancelar dr Renner.
Italija dela na lastno pest LDU. Amsterdam, 24. maja. (Dun. KU). Kakor poroča brezžična brzojavka iz Newyorka, javljajo ameriški listi o nesoglasju, ki je nastalo v svetu četvorice vsled tega, ker so se baje italijanske čete brez vednosti konference izkrcale v Turčiji. Kakor poroča »Asociated Press«, bodo Velika Britanija, Francija in Zedinjene države vzajemno zaprosile Italijo, naj razloži ta Pojav. Po mnenju ameriških listov imajo Italijani namen, varovati svoje interese na svojo pest.
LDU. Bern, 25. maja. (ČTU). Zadnji italijanski ministrski svet v Oulxu je, kakor se čuje v diplomatičnih krogih, preveril Orlandov kabinet, da se nahaja Italija skoraj v istem položaju, kakor Nemčija. Radi tega podpira pariška italijanska diplomacija skrivoma, italijansko časopisje pa očitno Nemčijo. Skrb oficijoznih listov, da razpada polagoma svetovni blok, ni povsem neutemeljena. Ako pridobi Brockdorff-Rantzau časa, lahko še veliko doseže.
Mirovni posvet. — Dr. Renner edini priznani delegat Nemške Avstrije. LDU
O u r i h, 25. maja. (ČTU) Aliiranci so sporočili nemško-avstrijski delegaciji da priznavajo samo državnega kancelarja dr. Rennerja kot pravr.o-veljavno izkazanega delegata. Vsi drugi člani nemško-avstrijske delegacije se smatrajo kot prisostvovalci odnosno kot izvedenci.
Strogi vojaški pogoji Nemški Avstriji. LDU Pariz, 25. maja (ČTU) V mirovni pogodbi z Avstrijo bodo vojaški pogoji zelo strogi Skupno štev-ilo vojaštva ne sme presegati 15 000 mož; razen tega se zahteva tudi izročitev celokupnega vojnega materijala.
Dnevne novice.
Nemška grozodejstva na Koroškem.
V	Rožu so Nemci ustrelili tri naše ujete vojake brez vzroka. Poročnika Č., ki je poveljeval četi proti Labudu, so ujeli, ga zaprli Ko je bil že zaprt, so -šli k njemu in ga neusmiljeno pretepavali. Nemški nadporočnik Grenitzer iz Spod. Dravograda ga je tako klofutal in bil po glavi, da mu je izbil zobe. Revež je od bolečin klical, naj ga vendar ustrelijo. Zdaj leži v Volšpergu. — Nekega našega vojnega kurata, ki je pa bil oblečen v uniformo nadporočnika, so ujeli pri Velikovcu in ga s 3 ali 4 vojaki odvedli v Celovec. Drugo jutro so kurata in vojake v »VVaisenhauskaserne« v Celovcu kratkomalo pod prekim sodom ustrelili. Na prosto de-nuncijacijo so obdolžili 23letnega Franceta Molherja iz Kanina pri Sv. Jakobu v R., da je nosil streljivo Jugoslovanom, kar pa ni res. Odpeljali so ga iz hiše pred svojega poročnika. Ta jim je dejal, naj storijo ž njim, kar hočejo. Nato so ga brez vsake ttadaljne preiskave odpeljali v bližnji gozdič, ga postavili k drevesu, ga najprvo ustrelili v trebuh, potem pa še zahrbtno v glavo od zadaj. Mladenič je bil takoj mrtev. Nemškim vojakom so pri vseh grozodejstvih pomagali domači Nemci in nemčurji. — In to je miroljubni nemški narod, kakor pravi nemško-avstrijska mirovna delegacija, na čelu ji državni kancelar dr. Renner.
Tarifi na Južni železnici so znižani na isto mero, kakor so V Nemški Avstriji. V seji dne 20. maja 1919 je Demokratski klub tozadevno resno interpeliral svojega člana železniškega ministra Vujiča Uspeh se vidi v zgoraj navedenem sklepu minister;ke^a s\eta. Zvišanje bo torej znašalo za 3 razred 50%, za 2. razred 60%, za 1 razred 100%
Mariborsko slovensko žensko društvo se je včeraj zvečer ustanovilo. Ko bo društvo jelo delovati, bomo točno poročali. Za predsednico je bila izvoljena fcospa general Maistrova.
Pod državno nadzorstvo je postavljena pivovarna Tomaž Gotz v Mariboru. Za nadzornika je imenovan dr. Franjo Lipold, odvetnik. — Za nadzornika tovarne za usnje Anton Badl Nachfolger Ignaz Halbarth je imenovan dr. Pipuš.
Toženje vina je od danes naprej zopet dovoijeno in sicer od 11. Uie dopoldne.
Gospod dr. Fran Rosina podaril je „Mariborskemu Sokolu'4 za zletni fond 50 K, za kar se mu društvo najisu-eneje zahvaljuje. — Posnemajte!
Zaplemba premoženja državljanov sovražnih držav. Vsied odredbe ministrstva za trgovino iil industrijo, da se podjetja in imetja sploh državljanov sovražnih držav zapleni, skušajo inozemci v vseh krajih svoja podjetja razprodati in spraviti premoženje v inozemstvo. Opozarjamo vsakogar, ki bi hotel kupiti tako podjetje, da se bodo tozadevne pogodbe razveljavile. Od poučene strani smo naprošeni, da svarimo pred nakupom podjetij in imetja, ki so last sovražnih inozetncev, ker se bodo vsled sklepa ekonomskega oddelka pariške konference smatrale vse take pogodbe, ki so bile sklenjene po 1. novembru 1918 za neveljavne in se bodo kupci prisilili, da izroče te predmete bnz ozira na to, če je kupnina že v sovražnem inozemstvu.
Prošnje za izvoz in uvoz blaga je
vlagati pri podiužnici Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Ljubljani. Prošnje rešuje centrala
Zaprta gostilna v Studencih. Na neopravičene napade gotovih listov na gospoda Josipa Petrišič-a izjavljam, da nas je bila v soboto 17. t. m. res večja slovenska družba povabljena k omenjenemu gospodu. Izrecno konštatiram, da se o politiki ni črhnila niti ena beseda, tem manj pa še pelo v nemškem jeziku. Da se je družbi pridružil nemški gost, ni krivda gos,j. Petrišiča, kateri ima le izpol-novati dolžnosti krčmarja. Omenjeni gost je bil hišni gospodar gosp. Petrišiča, ter je imel ž njim računske zaključke. Sicer pa bi podpisani prvo protidržavno namigavanje v kalu zadušil.	Drago	V.
Radi tihotapstva in nedovoljenega prestopa državne meje so bili v zadnjem času od okrajnega glavarstva kaznovani: z za-padom i/.tihotapljenega blaga in denarno globo: železničar Reinhard Benke 50, K Niess Karl, Erno\ž, 5 K, Josef Lackenbach, Dunaj, 2000 K, Nerat Bariča, Zagreb, 10 K, Korman Ignac, Ljubljana, 10 K, Jusef Sarnmer, Maribor, 10 K, Josip Richtarie, Lipnica/ 75 K in 10 dni zapora, Heiič Ivan, Liubljana, 40 K, Betti Glavač, Maribor, 10 K, Spickermann Fric 5 K, Julijana Kugler ‘20 K, Struckl Paula, Maribor, 20 K, Johan TausendschSn, Straže, 100 K, Repovečki Božidar, Zagrel), 100 K, Radovič Milivoj, Zagreb, 100 K, Muhič Anton, Pesniški dvor, 10 K, Haib August, Gradec, 100 K, Jožef Novak, St Rupert, 5U K, Urdih Alojz, Št. Rupei t, 35 K, Mulič Franc, Litija, 25 K, Jiravec Wenzel, Gradec, 100 K, Fekonja Friderik, Gradec, 100 K, Franc Lašič, Račje, 3000 K, Roza Proppe, Karčevina, 200 K, Čurin Ivan, Godeninci, 600 K, Alojz Strassnitzkjr, Straže, 500 K, vsak po premoženju in za-siuženju.
Nemške domišljije. Nemci še vedno mislijo, da so v stari Avstriji, kjer so vladali, kakor se jim je ravno zdelo. Glavni njihov smoter pa je bil, da razšitijo svojo moč preko naših dežel do Trsta in dalje v Orient. Velikopotezni so bili načrti nemške ekspanzivne politike, ki je imela v nemških vladah stare Avstrije najboljšo in najuspešnejšo oporo in podporo. Vse naše dežele so bile p enapolujene nemških agentov, M so z vsemi sredstvi delali na to, da se uresniči vsen«=.mš.ki program. Prišla je svetovna ( vojna — piišt.i polom Nem&tva. Toda Nemci se še danes nočejo /.avedati dejstva, da so premag mi, sn hočejo še vedn;; uganjati svojo vseneinško propagando. Dokaz temu jc letak, ki ga razširja takozvana „H-.lfsvcreiniguug fiir die Deutschen des Siidens" in ki pravi: „Ti-soe in tisoč nemških rodbin, ki so tu e ir. pradavnih časov naseljeni na jugu in so živeli z nenemškim prebivalstvom v najpopolnejlem $«•
Stran 3.
—   ,U*i .—
Havara ostanke popolnoma porušenega orjaš- ( kega poslopja. Kakor piše Strabo, je bil labirint neke vrste svetišče s 27 dvorišči. Herodot pravi, da je obstojal iz dveh dvorišč, med katerimi sp stale zaprte dvorane, predsobe in sobe. Število sob ceni na 3000. Po odkritih sledovih je sklepati, da je rečena zgradba zavzemala 9 5 ha površine. Tudi v pokr;*ji;ie mi Spodnjem ; Jeruzalemu je bil labirint, in od tu so prinesli in Tirolskem so zasedi: križarji idejo za labirinte, ki so jih zidali v
srednjem veku v Evropi. Tu naj bi bil labirint vsem vernikom znak, kako težko se dosežejo nebesa. V prvi polovici 13. stoletja je sezidal nadškof Alberih v Remsu labirint, ki je kazal vse zapreke, katere ima kristjan v življenju premagati. Romarji so skušali v ve-
glasju je danes izpostavljenih brez zaščite pre-gajanju in zasledovanju fanatičnih sovražnikov. Nemške učitelje in uradnike, ki so desetletja zaslužno deloVali za svoje sodržavljane, so hrez vsake odpravnine otipu tili iz dežele. Nemške trgovce in obrtnike bojkotirajo in jih silijo, da Se izsele Po nemških deželah, iztegajo naši sovražniki v svoji nenasitni roparski pohlepnosti svoje roke. Obsežne Štajerskem, Koroškem v nasprotju s pravico, tisoči naših bratov ječe pod tujo gro/.ovlado. Potoke nedolžne krvi se je že prelilo i > dan za dnev >m nam prihajajo nove vesti o tlovih nasilstvih in grozodejstvih. Trpljenj’- naših bratov je nepopisno in v svojem smrtnem strahu nas kličejo na pomoč? Poraa-
J	.	-	-	-
gajmo-jim! skrbimo za zapuščene sirote on h j	likih množicah skozi zvite in vijugaste	hod-
številnih naših	dragih, ki so padli kot žrtev	nike priti k veliki sinji	sveti podobi, ki je
jugoslovanske	morilske besnosti. Pomagajmo:	stala sredi labirinta. V	letu 1778 so ta	labi-
svojim bratom,	ki so obsojeni da morajo molčati, i	rint porušili, ker so ga	mestni otročaji	zlo-
da si pribore svoje pravo samoodločbe. Ves svet pozovimo proti krivični jugoslovanski strahovladi, proti okrutnim umorom na brezmočnih Nemcih. Pred 'vsem svetom kličemo: Združeni s svojimi zatiranimi brati zahtevamo svobodno Spodnjo Štajersko, svobodno Kočevsko, svobodno Koroško, zahtevamo svobodo in neodvisnost za Nemško južno Tirolsko!" — Nam očitajo grozodejstva. Smešno i Ne vidijo pa umorov in požigov na Korošicem, ki so jih izvršili nemški vojaki Mi vemo, da pri nas ni niti ene zapuščene sirote nemških staršev, ki bi padla kot žrtev jugoslovanske besnosti, pač pa na slovenskem Koroškem. Iz vsega se pa vidijo-, da hočejo i aeti predvsem denar, denar in denar, da Opremijo in plačajo svoje prostovoljce, ki pop dejo zopet ropat in plenit po naših ozemljih.
Sekanje v gozdih, ki padejo pod agrarno reformo. V mnogih krajih se je zgodilo in se še dogaja da kmetje hodijo v gozde, ki padejo pod agrarno reformo in tamkaj jemljejo drva in celo sekajo. Deloma se to vrši z zlobnim namenom, deloma so pa med njimi tudi taki, kj res mislijo, da imajo sedaj pravico hoditi v večje gozde po les, ker bodo ti gozdi razlaščeni. Vsled tega se s tem vsakdo javno Svari, naj se ne spušča v take korake, kajti s prehodnimi odredbami ministerstva od 25. februarja 1919 št. 11 Sl. NoV. je pač rečeno, da se večji gozdni kompleksi raslaščajo in da se podržavijo, nikjer pa ni rečeno, da bi si smeli kmetje sami pravico iskati in brez dovoljenja sekati in drvarili. Če tudi je danes lastništvo veleposestnikov spremenjeno, vendar ostane samolastno poseganje v gozdove tatvina, katera bode z vzo strogostjo kaznovana. Vabijo se tudi kmetovalci sploh, da sami čuvajo, da ne zaidejo v graščinske gozde tatovi, kajti če pride do tega, da pridejo gozdi v javno dobro, bode kaj malo gozda ostalo, ako ga bodo p prej br zventni ljudje izstkavali. Kmetje, kateri pufre ujejo kaj lesa za popravila v svojih poslopjih in v gospodarstvu sploh, naj se obrnejo na do.ične oskrbni e oziroma nadzornike in prosijo za les po zmerni ceni. Tatove pa naj se kot škodljivce javnih interesov ovadi.
jrabljali ter motili in kalili sveta cerkvena opravila. Dandanes stojita še dva labirinta, in sicer v Omerju in Bavenxu.
Dva tiča. Za časa vlade pruskega kralja Friderika Viljema I. se je dogodil v Potsdamu ta le znamenit kriminalem slučaj. — Kralj je imel, kakor znano, posebno ljubezen za tako-zvane »dolge vojake«, iz katerih si je napravil posebno gardo velikanov. Žrtvoval je za to velike vsote. Daljši ko je bil gardist, ljubši mu je bil. — Zgodilo se je pa, da je eden od teh gardistov udrl po noči šiloma v tujo hišo, da so ga zasačili in zaprli. Istočasno se je pa tudi zgodilo, da je neki častnik, ki je opravljal vojaško blagajno, poneveril par sto tolarjev in potem drzno trdil, da ni bil on tisti. Tudi njega so zaprli in mu tako prepričevalno dokazali njegovo krivdo, da je bil nazadnje primoran priznati svojo krivdo. Oba slučaja sta prišla isti dan pred vojaško sodišče. Glede velikanskega gardista niso mogli dobiti sodniki nobenega olajševalnega vzroka in so ga obsodili po tedanjih barbaričnih postavah na smrt. Za častnika so )a ie nekaj dobili in so g,i obsodili samo na eno leto zapora. Ot e razsodbi so predložili kralju v potrdilo. Pozorno jih je prebral, presodil juristično upravičnost, potem se pa začet strašansko jeziti. Poklical je sodnike k sebi in se je zadrl n id njimi: „Oba sta naredila isto, zato se morata oba enako kaznovati po pravilu: Enaka pravica za vse. S,.mo to je prava pravičnost, ki ne pozna osebe." — Sodniki so celo stvar še enkrat natanko preiskali in ker niso mogli častniku kazni zvišati, so obsodili še gardista na eno leto zapora. S tem je bii kralj zadovoljen in potrdil je obe razsodbi, saj je dobil po preteku enega leta svojega ljubljenega gardista zopet nazaj.
Podpisujte drž. posojilo!
E
Razne novice.
Labirinti. Kakor pripoveduje pravljica, ie dal kralj Minos s Krete zgraditi labirint, k> je imel brez števila hodnikov in sob, samo en izhod, tako da je človek težko pri-‘^.P^lopia. Ko je Tezej ubil Minotavra, je prišel iz labirinta, a le s pomočjo Ariadne,
■ r°iUare dala ^op&č. To poslopje, ki ga je zidal fttenec Dodolus, je dalo pozneje vsem sličnim stavbam svoje ime. Herodot in Strabo Pri oveduieta o velikem labirintu v Egiptu Ki so ga stari narodi prištevali k sedmerim vetovnini čudežem. Stal je na vzhodni strani •juma, kjer je našla Flinders Petrie pri vas
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
rv
E
Zadnje vesti.
E
Begunci iz Gruzije v Beogradu.
LDU. Beograd, 26. maja. V Beograd je dospela skupina beguncev in Gruzije.
Popolna solidarnost v našem kabinetu.
LDU. Beograd, 26. maja. V sobotni seji Narodnega predstavništva je minister Pribičevič odgovarjal na intespelacijo socialista Kneževiča, da vlada v kabinetu popolna solidarnost in da sprejema on odgovornost za vse odločbe vlade. V kabinetu ni strankarstva. Ministrski predsednik Protič je opozarjal na preveliko strankarstvo v radikalnih krogih.
Ministrstvo za narodno zdravstvo.
LDU. Beograd, 26. maja. Podpisaua je naredba o ureditvi ministrstva za narodno zdravje.
Ureditev Turčije.
LDU. Versailles, 26. maja. (DunKU.) Večerni listi poročajo:	Predsednik Wilson je
izrazil v včerajšnji seji sveta četvorice o turškem vprašanju mnenje, da se bo amerikanski senat najbrž protivil, da prevzamejo Zedinjene držaVe mandat nad Carigradom, Armenijo in Anatolijo. Nato je bil predlagan kompromis, na podlagi katerega bi obdržala Turčija v Evropi Carigrad in ozek pas ozemlja v Mali Aziji, pa tudi nekaj ozemlja, in da bi se potem priznala njena neodvisnost. Ta rešitev bo ugajala tudi tistim, ki gledajo na razdelitev Turčije le z nevoljo.
Francoska zbornica za Italijo.
LDU. Lyon, 26. maja 1919. (Brezžično.) Pri seji francoske poslanske zbornice; kjer je bila znana manifestacija za Italijo, je izjavil francoski minister za mornarico George Leygues v imenu vlade: Vlada se pridružuje iz vsega srca čustvom, ki jih izraža resolucijski predlog Emila Constanta in poročilo Darthola, pridružuje se brez pridržka počaščenju Italije, ki ga namerava izraziti zbornica s soglasnim sklepom. Težke borbe za najplemenitejšo stvar, ki smo jih dobojevali roko v roki, so še bolj ojačile vezi med obema narodoma, ki jih je rodilo starodavno prijateljstvo in plemenska sorodnost. Svoj čas je dejal Salandra, da Italija ne sme zanemarjati svojega ugleda in ostati brez varščin v trenotku, ko stopa zgodovina v odločilno fazo. S tem je izrazil zelo globoko misel, ki jo bo zgodovina potrdila. Francija ne bo mogla nikoli pozabiti tega, kar je storila Italija. Nato je zbornica vsklikoma sprejela predlog o omenjeni manifestaciji.
(,Posebna telefonska in brzojavna poročila ..Mariborskemu delavcu").
Železničarska stavka v Srbiji.
LDU. Beograd, 26. maja. Dne 21. t. m. je začelo železničarsko osebje v Skoplju stavkati, Stavka se je razširila na vse železnice Srbije.
Paderevvski v Pragi.
LDU. P r n g a, 26. maja. Predsednik poij-siie republike Paderevvski, ki se je te dni mudil v Piagi in ki so ga tam pozravljali z velikimi častmi, je odpotoval.
Naš poslovnik.
LDU. Beograd, 26 maja. Odbor zt zakon o poslovniku Narodnega predstavništva je zaključil svoje delo in se sedaj pripravlja konečna redakcija zakonske osnove. V glavnem je sprejet načrt vlado. Referent bo dr. Čorovič.
Poziv.
V	smislu sklepa ministerstva za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1919, št. 6717 naroča mestni magistrat v Mariboru, v svrho revizije obrtnega registra, vsem obrtnim zadrugam, da morajo' takoj vse svoje člane obvestiti o sledeči odredbi mestnega magt-strata.
Do 15. junija t. 1. se morajo vsi posestniki obrtnih listov ali pa koncesij zglasiti na mestnem magistratu v sobi št. 6. Prinesti morajo s seboj dokazila o domovinstvu.
Načelniki zadrug lahko sporazumno z mestnim magistratom odredijo dan sprejema za posamezne kategorije.
Proti vsakemu, ki ne bi do omenjenega roka zadostil temu poživu, se bode postopalo v smislu zakona.
nesi iglsM Mer, leH; Mit it
Vladni ko mi tar:
Dr. Pfeifer, s. r.
Razne novice.
Zakaj je toliko konj slepih? Na to
vprašanje je odgovoril slovaški „Obzor pro hospodarstvo":	1. Jasli so preveč visoko pri-
trjene. Konj mora }»lavo vzdigniti, da privleče kaj iz jasli; pri tem se lahko kaj raztrese, pade v oko, se v njem zatakne, da ne more konj iz očesa spraviti, ako se vname, začne se gnojiti in naposled je konj ob oko. — 2. Ostri škodljivi hlapi v hlevih, sosebno amonijakovi hiapi, ki prihajajo iz moča in gnoja. Amonijak je neprecenljive vrednosti v gnoju — ali v hlevu tii ravno potreben. Zato je čisti hlev jako velike važnosti. — 3. Svetloba prihaja v hlev od strani in konj ima vedno et o oko v svetlobi, drugo pa v temi. Tako eno oko opeša od neprestane sence, drugo je pa razdraženo z lučjo. Okno mora biti torej visoko nad glavo konj; skozi okno mora prihajati mnogo svetlobe, zakaj konj ne ljubi teme. — Konjske slepote so krive strašnice na očeh, ki so k uzdi pritrjene. To je povsem prazen strah, da bi se konj ne piašii. Bržčas se še rajši plaši, če nosi tiste plohke ob očeh. Poleg tega so primorane njegove oči gledati v nenaravno lego, stalno morajo gledati naprej, a vendar ima konj oči na strani glave, da vidi v polkrogu okoli sebe. Tako obdane oči začnejo pešati. — 5. A največkrat zakrivi konjsko slepoto — bič Z bičem se udriha po konju ne glede ne na ta ne na oni del telesa: nespameten gospodar kakor tudi brezbrižen hlapec j sta dostikrat kriva, da pride konj ob oko. Če' švigneš konja z bičem preko očesa, se mu1 vnamrj oko in konj izgubi vid. Dober gospodar se spozna že samo po tem, kako ravna z živino. Tisti, ki jmajo za konje bič namesto! ovsa, so bili že od nekdaj slabi gospodarji. Taki brezčutneži udrihajo z bičem najrajši po vratu in glavi. In tako je naposled uboga konjska para še ob oči.
Pranje rokavic. Svilene rokavice se rade strgajo pri pranju vsled premnogega drguenja. Da jih operemo brez posebnega trenja, jih je tieba položiti v mlačno milnato vodo, pridodati žlico salmijaka in posodo pokriti. Čez eno uro jih je treba polagoma izpirati. Bele rokavice je treba sušiti na solncu, pisane pa na zraku.
Listnica uredništva.
„Zavedni Stud«nčani“. Anonimnih obdolžitev ne prinašamo. Prosimo torej, naj se dotični zavedni Studenčani podpišejo s polnim imenom. Izza plota streljati je lahko in tudi ni nevarno.
I. Mariborski bioskop
Tegetthoffova testa.
Od srede 28. do 30. maja 1919:
ik iz Saldsnha
Detektivfilm v 4 dejanjih
Ernst Reichert kot Stuart ttfebbs.
Čar umetn. paviljona
ra
Msvav •	«s	a
isicm prikazi
Po naravi.
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. in 20. uri, v nedeljah in praznikih ob 7*15» 16» 18- in 20- uri zvečer.
tXXXXXXXXXXXXXXXX3
Za uvoz in izvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo itd. katero imam vedno v zalogi.
Cen j. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z la. referencami.
Import in Export
Ferdo Sert, Maribor
K
Koroška cesta 21.
cxxxxxxxxxxxxxxxx:
crcxxxxxx3rxxzxra
Kupim vsako množino
rezanega, otesanega in okroglega smrekovega in jelkinega lesa. Ponudbe na tvrdko	14-»
Drago Kobi
Maribor, Franca Jožefa cesta 15.
»Mariborski delavec"
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Weixl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka J.,
Czadnik L., Stolna ulica Specialna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar.,	„	„
Schifko Terezija	„	„
Schon, Tegetthoffova cesta Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „
Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., (Tlagdalena, Franc "joi. ul. Kresnik Ana, „	„	„
Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor
Zdravnik
dr.Uilho Marin
ordinira od 19. majnika naprej vsak dan od 11.—12. dopoldne in od 14,—16. popoldne
Elizabetna cesta št. 15, Maribor
Telefon St. 205.
paumccxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica St. 3,
je imela koncem leta 1918 vlog......K	80,000.000
in rezervnega zaklada...............«	2,500.000
Somišljeniki!
Zahtevajte po vsih gostilnah, kavarnah in brivnicah „ Mariborskega delavca"!
Sprejema vloge vsak delavnik. ^
Za varčevanje ima veljavne lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
♦♦
V podpiranje trgovcev In obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
□ncxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixil
Rok za podpisovanje 4°|o drž. bonov podaljšan
do 1. Junija 1919!
kdaj*: Tičkom »druga.
Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
Tiskarna : Karl Rabiticb v MariH«*«.