Poštnina platen« v gotovini Stev. 256 V L|ubl|anlf petek 8. novembra 1940 Cena O n Leto V Dvanajsti dan vojne med Grčijo in Italijo: Grki še vedno drže svoje postojanke ItalJanška poročila javljajo prehod čez reko Kalamas, 20 km od albanske meje - Letalski napadi na grške kraje - Angleška pomoč Grčiji v redu prihaja v rveKje v Italiji, 8: nov. Stefani: 153 poročilo glavnega štaba italijanske vojske pravi: Naše divizije so prekoračile reko Kalamas. Naše letalstvo je sodelovalo z operacijami na kopnem s strojniškim ognjem in bombardiranjem sovražnikovih naprav ob cesti planina— Kalibski ter z bombardiranjem področja okoli Lerine in Prespanskega jezera. Skupine naših letal so bombardirale ra«en tega_ pristaniške naprave v Volosu in Patrasu. letališče in železniško postajo v Larisi, vojaške cilje v Misolo-nolriju, Zakvntu in Vletonu ter železniško postajo v Lerinu, kjer »o izbruhnili ogromni požaru Vsa naša’ letala so se vrnila domov. Sestreljen je bil en sovražni aparat, drugi pa naj-k.rže tudi. Oddelki naših lovskih letal in protiletalske baterije so sestrelile dvoje sovražnih Jetal pri sovražnem napadu na letališče v Va-loni. Atene, 8. nov. o. ^Reuter: Elo danes se na a!l>ansko-grškem bojišču ni skoraj nič spreme-nilo. Boji so bili le krajevnega značaja. Sovražna letala so bombardirala Krf ter nekatera druga mesta v Grčiji in povzročila orecejšn.jo skodo. Večje število ljudi je bflo ubitih. Zadet Pa ni bil niti en vojaški objekt. Na albansko-grškem bojišču so sestrelili en ital. bombnik. Angleška letala, ki jih je poslala Anglija Grčiji na pomoč, dan za dnem podpirajo akcije čet na bojišču ter bombardirajo italijanske postojanke v Albaniji. Posebno hud napad so izvedla ta letala na albansko luko Valono, kjer imajo Italijani podmorniško oporišče. Reuter nadalje poroča, da so Grki pri Kor-či^ujeli 5 štabnih in 33 drugih častnikov ter J (56 vojakov. Grško topništvo neprestano obstreljuje italijanske postojanke pri Korci, katere so že delno obkoljene. Z današnjim dnem je Grčija mobilizirala 20 letnikov ter rezervne častnike oa’ 20. do 40. leta. Atene, 8. nov. Atenska agencija: Grško vrhovno poveljstvo poroča: Topniški dvoboj na vsej fronti. Na skrajnem levem krilu epirskega bojišča so se naše čete neznatno umaknile. Naši bombniki so uspešno bombardirali zbiranje sovražnih čet. Prav tako je naše letalstvo izvedlo ogledniške polete nad sovražnim ozemljem. Vsa naša letala so se vrnila v oporišča. Sovražno letalstvo je danes bombardiralo mesta, trge in vasi v notranjosti države. Bilo je nekaj mrtvih in ranjenih. Vojaške naprave niso bile poškodovane. V včerajšnjem napadu v zahodni Macedoniji smo zasegli več sovražnih topov in strojnic. Atene, 8. nov. o. Reuter: Po zadnjih vesteh so grške čete na bojišču v Eprru odbile italijanske napade. Italijanska letala so včeraj bombarrJirala med drugim tudi Krf in razne , kraje na tem otoku. Pri tem je bil en italijanski bombnik sestreljen. Predsednik grške vlade je dal tujim časnikarjem v Atenah izjavo, v kateri pravi, da angleška pomoč Grčiji prihaja v redu. Z ozirom na italijanska vojna poročila ie Metaxas izjavil, da so grške ceste res sla!>e za italijansko napredovanje, so pa bile dovolj dobre za grški vdor v Albanijo. Rim, 8. nov. o. United Press poroča: Znani časnikar Ansaldo, ravnatelj Cianovega lista »Telegrafo«, piše o tehničnih vprašanjih v zvezi z italijansko-grško vojno. Ozemeljski pogoji, slabo vreme, pomanjkanje cest, neprehodna gorovja in drugo onemogoča bliskovito vojno, kakršno so Nemci izvedli na Poljskem in kakršno bi tudi nedvomno izvedla italijanska armada pod ustrezajočimi pogoji Atene, 8. novembra, o. Reuter poroča: Oddelek angleških bombnikov, ki so dodeljeni za pomoč Grčiji, je izvedel izredno uspešen napad na italijanska letališča pri luki Valoni. Bombardirali bo italijanska letala na tleh ter s strojnicami streljali na letalce. Več poslopij Da letališču je bilo zadetih naravnost. Italijanski lovci niso mogli preprečiti angleške akcije, ki je prišla čisto nepričakovano, tako da so angleški bombniki z lahkoto prišli čisto nizko nad ciljem in so natančno merili. Povzročena je bila velika škoda. Sporazum o pomorskih in letalskih oporiščih Združenih držav v Južni Ameriki Washnigton, S. nov. m. Newyorški radio poroča, da je bil dosežen sporazum med Združenimi ameriškimi državami in državami Južne Amerike glede vprašanja o izročitvi pomorskih in letalskih oporišč USA na raznih krajih južnega dela ameriške cdline. Po tem sporazumu imajo Združene države pravico uporabljati posamezna, izrečno dolo- Hemška volna poročila: Nadaljevanje uničevalnih letalskih akcij proti Angliji Berlin, 8. novembra. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Povračilni nemški letalski napadi na London so se nadaljevali tudi danes, zlasti snoči. Pri teh napadih so nemška letala vrgla bombe na važne vojne cilje. Na dokih in skladiščih v Southamptonu ter v nekaterih krajih južne Anglije so izbruhnili številni požari. Naši lovci so izvedli ponoči nadaljne napade na Couventry, Birmingham in Liverpool. Zažgani so bili hangarji, razkopano pa je bilo tudi letališče v Dreyfieldu in zažgana stranska poslopja. Sovražna protiletalska artilerija in strojničarji so začeli močno streljati. Nemške daijnostrelne baterije so s francoske obale obstreljevale pristanišče Dover ter nekaj sovražnih ladij. Ena sovražna ladja je bila pri tem *adeta, da ni mogla nadaljevati poti. Na Atlantiku, 500 km zahodno od Irske so neroška bojna letala naletela na nek angleški konvoj. Pj-j napadu nanj so bile zadete tri 6000 tonske tovorne ladje tako težko, da se lahko reče, da so 'zgubljene. Južno od Orkneyskih otokov je bila Zadeta z bombo in potopljena približno 8000 tonska sovražna ladja, neka druga, ki je bila v sprem-stvu, pa je bila težko poškodovana. Naslednja sovražna ladja je bila zadeta ob britanski vzhodni obali. Pri napadu na pristanišče Queenloh Castle na zahodni obali Škotske se je nemškim letalom posrečilo zadeti z bombami veliko sovražno tovorno ladjo in sicer dvakrat. Zažgana so bila tudi Končne številke o Rooseveltovi zmagi Newyork, 8. novembra. Reuter: S končnim štetjem glasov je bilo ugotovljeno, da je Roosevelt dobil 25,956.592 glasov^njSv nasprotnik Willkie pa 21,591.032 glasov. Po volitvah je sedaj v senatu 86 demokratov, 28 republikancev in 2 progresista. Pet izidov za dom še m znanih., vendar pa je bilo v to zbornico do sedaj izvoljenih 264 demokratov, 162 republikancev, 3 progresisti in en zastopnik delavstva. Pri volitvah guvernerjev posameznih držav so demokrati dobili 17 mest, republikanci *5, en izid pa še ni znan. Razkošen sprejem za proletarski državni praznik Belgrad, 8. novembra, m. Včeraj je tukajšnje poslaništvo Sovjetske zveze proslavilo državni praznik ob 23 letnici oktobrske revolucije. Pri tej priliki je sovjetski poslanik Plotnikov priredil razkošen sprejem v holelu »Srbski kralj*. Sprejema se je udeležilo nad 300 zastopnikov civilnih in vojaških oblasti ter zastopnikov kulturnih in gospodarskih ustanov in članov diplomatskega zbora. Pri sprejemu so bili navzočni med drugimi tudi zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič s so-progo, ki je Plotnikovu čestital k državnemu prazniku Sovjetske zveze, pravosodni minister dr. Markovič, minister za socialno politiko dr. Budisavlje-vič, minister za trgovino dr. Andres, maršal dvora Colak Antič, pomočnika zunanjega ministra Smiljanič in Djukič, zastopnik vojnega ministra armadni general Ilič, pomočnik vrhovnega inšpektorja vojske, divizijski general Aleksander Stojanovič, prvi po- nekatera skladišča in hiše. Včeraj so bila napadena tudi nekatera britanska pristanišča. Sovražni bombniki so napadli ponoči več nezavarovanih mest in povzročili škodo samo na poljih. Samo dvakrat so sovražna letala napadla tovarniške naprave. Pri tej priliki so sovražnikove bombe zadele neko trdnjavo in blagovno skladišče. Pri nadaljnjih napadih so sovražni letalci vrgli bombe na stanovanjske hiše, pri čemer je bilo ubitih več ljudi, nekaj pa je bilo tudi ranjenih. V zahodni Nemčiji so sovražna letala izvedla napad na neko bolnišnico, ki je bila označena z rdečim križem. Včeraj je sovražnik izgubil devet letal. London 8. novembra, o. Reuter. Nemški napad včeraj podnevi je bil v glavnem usmerjen na London in vojno pristanišče Portsmouth. Pri prvem napadu ni uspelo nemškim letalom prile-leti nad London, ker jim je to preprečil hud angleški protiletalski ogenj. Popoldne pa sta bila izvršena dva večja napada na Portsmouth, kjer so zmetali večje število razdiralnih in zažigalnih bomb. Podnevi je bilo sestreljenih 7 nemških in 5 angleških letal. Angleški piloti so se vsi rešili. Podpis gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Franc Jo Vichy, 8. novembra, o. United Press poroča: Iz francoskih vladnih krogov se je zvedelo, da je podpredsednik vlade Laval podpisal gospodarski sporazum z Nemčijo. Druga pogajanja z nemškimi zastopniki v Parizu se nadaljujejo. čema ozemlja za oporišča, države Južne Ame-rilke bodo pa imele pravico posluževati se jo-stojamik. bi jih je Velika Britanija odstopila Združenim državam v zameno za rušilce. Vpra-šainje o vrhovni oblasti nad temi oporišči, ki ie predstavljalo glavno oviro, so rešili tako, da bodo vse postojanke še nadalje ostale v oblasti južnih ameriških držav, mei tem ko lo wa-shingianska vlada poslala samo strokovnjake, protiletalske baterije in vojaški material. Glede področij, ki tu prihajajo v poštev, pogajanja še potekajo z vladami Argentinije, Brazilije, Chileja, Kube in San Dominga. Angleški uspeh ob abesinski me|l Kairo, 8. novembra, o. Uradno poročajo, da so Angleži zavzeli po Italijanih zasedeno mesto Galabflt ob sudansko-abesinski meji. Hud boj je trajal tričert ure in so angleške čete prizadejale italijanskim hude izgube. Italijanske čete so poskušale spet zavzeti izgubljene postojanke, kar pa jim ni uspelo. Galabat so italijanski oddelki zavzeli v mesecu juliju. Pri tem napadu so prvič stopile v akcijo indijske čete. Vrnitev nemškega poslanika v Turčijo Berlin, 8. nov. m. Kakor poročajo te zanesljivih virov, je nemški veleposlanik v Ankari, Franz von Papen, odpotoval na svoje službeno mesto v Turčijo. Računajo, da bo tja prispel najpozneje v 9oboto. V prvih dneh prihodnjega tedna je zato treba nričakovati že nekaterih vidnih posledic razgovorov, ki jih je imel ron Papen z nemškim zun. ministrom von Ribbentropom na lovu v Šumavi. Zopetna izvolitev Roosevelta za predsednika Združenih držav pomeni, da bo v gospodarskem in socialnem oziru tudi Amerika krenila za italijanskim in nemškim zgledom ter zavila vrat gospodarskemu liberalizmu. Rooseveltova izvolitev nima nobenega mednarodnega pomena, ker sta oba kandidata poudarjala v svojem programu, da hočeta ohraniti Ameriki mir — pišejo italijanski listi včeraj. Angleška vo|na poročila: • Kruppove orožarne v ognfu najtežjih bomb London, 8. novembra, o. Reuter: V četrtek ponoči so angleška letala močno bombardirala letalske tovarne v Berlinu ter v zahodnem Berlinu železniško postajo in železniška križišča. Povzročenih je bilo več požarov. Nadalje so angleška le- močnik vojnega ministra divizijski general Djordje Lukič, inšpektor državne obrambe, poveljnik letalstva general Borivoj Markovič, belgrajski župan Jevrem Tomič, skoraj vsi diplomatski zastopniki v Jugoslaviji, ravnatelj zavoda za zunanjo trgovino dr. Bičanič, šef kabineta dr. Mačka dr. Oaič ter zastopniki posameznih političnih skupin, in sicer od demokratov dr. Grol in Dukanac, zastopniki radikalnega glavnega odbora Miša Trifunovič, Krsta Miletič in Špadjer, zastopniki JNS Peter Živkovič, Boško Jevtič in Vasa Jovanovič, glavni tajnik narodne kmetske stranke dr. Dragoljub Jovanovič in drugi. Na sprejem so bili povabljeni tudi zastopniki belgrajskih dnevnikov. Velika obednica hotela »Srbski kralj« je bila za to priložnost preurejena v velik, izredno razkošen buffet z najrazličnejšimi delikatesami, ki so jih za to slovesnost nalašč pripeljali z letali iz Sovjetske Rusije tala bombardirala Mannheim, Kuxhaien, Dtissel-dorf, Hamburg in Koln. Druge skupine pa so bombardirale pristanišče v Dunkerqueu ter nemške obrežne baterije pri Gris Niezu. Podnevi so angleška letala bombardirala Salz-bergen, Osnabriick, Hamstittt ter luko v Kuxhafenu. Z vseh teh poletov se dve angleški letali nista vrnili. Nocoj pa so angleška bojna letala prvič bombardirala Kruppove tovarne v Essenu z novimi bombami najtežjega kalibra. Podrobnosti o nocojšnjem napadu še niso znane, pač pa je gotovo, da zaradi neprestanih angleških napadov več kakor polovica Krupf)ovih naprav ne more obratovati. Podjetje je odpustilo večje število tujih delavcev, ki so bili zaposleni v tovarnah, ki so zdaj porušene. London, 8. novembra, o. Uradno poročajo iz Londona, da angleška letala, ki so zgrajena za dolge polete, neprenehoma polagajo mine vzdolž vse nemške in zasedene obale. Iz Švedske poročajo, da je ladijski promet med otokom RUgenom in Švedsko zaradi min ustavljen in da imajo nemški minolovci veliko dela z uničevanjem na novo položenih min Veiti 8. novembra Predsednik Južnoafriške zveze general Ilertzog je odstopil, ker ni dobil zaupnice v zbornici. Njegov naslednik ho najbrž gener.d Smuths, zdaj ministrski predsednik^ General Hertzog je bil prijazen Nemčiji in je zagovarjal nevtralnost Južne Afrike v sedanji vojni. Grška vlada uradno izjavlja, da ni in ne bo prosila nobenega posredovanja v vojni z Italijo, ker se je odločila ta boj voditi do konca. Bolgarski notranji minister Gabrovski je imel ob začetku razprave o zakonu proti mednarodnim organizacijam in proti Judom govor, v katc rem je dejal, da je sprejetje tega zakona po trebno zaradi tega, da bo bolgarski narod ohranil svoj značaj nedotaknjen in da se bo ubranil vseh tujih škodljivih vplivov. Grki, ki prebivajo v Egiptu, so zbrali že 38 milijonov drahem za podporo grške stvari v boju proti Italijanom. Predsednik Združenih držav Roosevelt, ki je vče raj odpotoval s svojega doma v Hyde Parku v prestolnico VVashington, bo prihodnji ponedeljek imel velik govor po radiu. V London je dopotovalo novo ameriško vojaško odposlanstvo, ki bo preučevalo načine nemške letalske vojne in angleške obrambe. Po zgle du te bodo uredili tudi ameriško obrambo Romunska vlada odločno zavrača poročila, da bi bile prišle v Romunijo nove nemške čete. Nemški oddelki, ki so v Romuniji, niso nič večji od tistih, ki so brli sporazumno z romunsko vlado določeni zaradi preosnove romunske vojske. Angleški poslanik v Budimpešti je pri madžarski vladi ostro protestiral, zakaj je Madžarska dovolila, da so nemški vojaški oddelki šli v Romunijo čez madžarsko ozemlje. Med Sovjetsko Rusijo in med Anglijo ne more priti do s po razu ma, ker se Anglija drži načela, da ne bo priznala nobene spremembe, v Evropi in drugod po svetu, do katere bi prišlo 8 silo. z grožnjami ali z osvajalno vojno. Zaradi tega Anglija ne priznava sovjetskih pridobitev na Finskem, v Romuniji in v baltiških državah. Sovjeti imajo čiste račune in bodo vedno odrekali Angliji pravico, da se vmešava v področja, ki niso njena. To so dokazali že z odklonitvijo angleškega protesta zaradi sovjetske udeležbe v novi podonavski komisiji — sodi »Berliner Borsenzeitung«. O izročitvi irskih pristanišč katerikoli vojskujoči se državi, da bi jih uporabljala kot oporišča, ne more biti govora, dokler je Irska nevtralna. Kdorkoli bi Irsko napadel, se bo z njo moral spustiti v vojno. Ni pa res, da bi se nemške jjodmornice preskrbovale z gorivom v irskih pristaniščih, je govoril predsednik irsike vlade de Vuk ra včeraj, z ozirom na zadnji govor predsednika angleške vlade Churchilla, kj je tožil, da Angležem v pomorski vojni manjkajo irska oporišča, Predsednik angleške nakupovalne komisije v Združenih državah je včeraj imel dolg posvet s predsednikom Rooseveltom, takoj ko se je ta vrnil v \Vashington. Razpravljala sta o jKivečanju ameriške pomoči za Anglijo. Angleški poslanik v Madridu Hoare je imel včeraj dolg posvet z generalom Francom. Angleška vlada je vzela na znanje sporočila italijanskega vojnega poveljstva, ki poudarjajo uspešno sodelovanje italijanskih bombnikov pri uničevalnih napadih na London. Zaradi tega angleška vlada uradno izjavlja, da si pridržuje vso pravico in svobodo glede liombardiranja Rima, kateremu so Angleži dozdaj prizanašali Pri Gibraltarju bodo v kratkem končana dela za prekop, ki bo ločil gibraltarsko trdnjavo od španske celine. Angleži so že več kakor sto let stari načrt za prekop uresničili zdaj, da bi lažje branili to trdnjavo s kopne strani. Predsednik Sovjetske zveze Kalinin je imel ob včerajšnjem rdečem državnem prazniku govor, v katerem je zlasti poudarjal sovjetske vojaške uspehe na Finskem. Dejal je, da samo ozemeljske m vremenske razmere niso dovolile rdeča armadi, da bi izkoristila vso tehnično silo. Navzlic slabemu vremenu in ozemeljskim težavam se je rdeči vojski jvosrečilo junaško zmagati nad finskim napadalcem po kratkih treh mesecih boja. Zaradi tega uspeha je bilo veliko tisoč rdečih vojakov odlikovanih, 405 med njimi pa je aobilo naslov »Junak Zveze sovjetskih republike. Na včerajšnjo pojedino v sovjetskem poslaništvu v Beljjradu, je bil iz Ljubljane edini povabljen član uredništva »Jutra«, akademski kipar j. Nikolaj Pirnat, kakor nam je tik ob zaključku lista sam sporočil in pristavil, da je bilo sijajno. V ognju navdušenja ni utegnil povedati podrobnosti o tem, kako je pri tej priliki s svojimi umetniško-pietetnimi zvezami pomagal k napredku naših zvez z veliko prijateljsko demokracijo. Tudi ni utegnil povedati nič o kvaliteti prave, nič fašistično pobarvane vodke in kaviarja, ki so ju za to priliko z velikim letalom pripeljali iz Moskve. Nemška vlada je odklonila prošnjo ameriške vlade, da bi prevzela poroštvo za varnost parnika, ki bi moral odpeljati iz nekega irskega pristanišča večjo skupino ameriških državljanov. Nemci odklonitev te prošnje utemeljujejo, da je vse morje okoli Anglije vojno področje, v katerem nima nobena nevtralna ladja nič iskati. Pri včerajšnji paradi rdeče vojske v Moskvi so ljudje zlasti zijali« ko so videli, da so najodlič* nejši oddelki sovjetske armade oboroženi z ročnimi granatami in strojnicami, pravi neko poročilo agencije Tass. Železniška direkcija v Ljubljani objavlja: Od 1. novembra t. 1. dalje prevaža vlak št. 9362 na progi Grosuplje—Ljubljana-Rakovnik tudi potnike. Vlak št. 9862 odhaja iz Grosuplja ob 18.14; iz. Šmarja Sapa ob 18.24; iz Škofljice ob 18.36; iz Lavrice ob 18.42; in prihaja v Ljubljauo-Rakovuik ob 18.53 I Krasen muzikalen velefilm KINO MATICA tel 22-41 (Mnon 1® pretresljivo, v dušo segajoče delo. Luciatl Divne južnaSke pesmi — lepi igralci — najboljši italijanski film sezone. Pojeta: Bnlamino Gigli in Maria Caniglia Predstave ob 16-, 19 in 21. Prepovedana Ijubeien I Razširitev nadzorstva nad cenami na vse vrste kož in usnja Z odlokom ministra trgovine in industrije in ministra socialne politike št. 7581 z dne 5. oktobra 1940 je razširjena kontrola cen in zalog na vse vrste kož in usnja, tako domačega kot tujega izvora. Da ne bi bilo napačnih tolmačenj in da bo mogoče uspešno nadzorstvo, daje Urad za kontrolo cen tale navodila: Kontrola cen v smislu uredbe o nadzorstvu nad cenami z dne 14. febr. 1940 se nanaša na te-le vrste kož in usnja: 1. surove kože: goveje, konjske, bivolske in telečje; 2. usnje: podplati, okrajevine in vratovi (iz-vzemšl galanterijski), usnje za podlogo (telečje in konjsko), notranjiki, gornje usnje (kravine mastne brez ozira na barvo, goveji in telečji boks brez ozira na barvo), cepljenec (običajni suhi), usnje za jermenarje in sedlarje (likanec navadni mastni ta vojno in konjsko opremo), svinjene za sedlarje in jermenarje (brez galanterijskih), in usnje za strojno jermenje. V smislu čl. 2. uredbe o kontroli cen so uvozniki, veletrgovci in predelovalci (tovarnarji) usnja dolžni do 10. novembra t. 1. predložiti pristojni oblasti vlogo, s katero bodo opravičili povečanje prodajnih cen, če so jih po 14. febr. 1940 dvignili. V predstavki je treba označiti razloge, ki so povzročili to povečanje in priložiti detajlno kalkulacijo. V primeru, da povečanje cen ni upravičeno, bo banska uprava to ceno revidirala. Vloga za opravičenje povečanih cen sme biti kolektivna. Vsi uvozniki, veletrgovci, predelovalci (tovar- narji) usnja in osebe, katerim je blago poverjeno v shrambo (skladišča, komisijonarji, prekupci itd.), so dolžni v smislu odločbe ministra trgovine in industrije z dne 5. oktobra 1940 in uredbe o kontroli zalog blaga z dne 15. junija 1940, da prijavijo zaloge tehle vrst kož in usnja: 1. surove, soljene kože velikih živali (goveje, telečje, bivolske in konjske); 2. surove, suhe kože velikih živali (goveje, telečje, bivolske in konjske); 3. podplatno usnje (kruponi, vratovi, okrajevine); 4. notranjiki; 5. boks vseh vrst; 6. mastno usnje (rjave in črne kravine, pitlingi, kipsi); 7. usnje za podlogo (telečje in konjsko); 8. opankar-ski podplat; 9. ostalo usnje za opankarje; 10. likanec običajni mastni za sedlarje in jermenarje; 11. svinjine običajne za sedlarje in jermenarje (brez galanterijskih); 12. usnje za stroj, jermenje. Prijave o stanju zalog konec vsakega meseca se morajo poslati najpozneje do 5. prihodnjega meseca Uradu za kontrolo cen v Belgradu. Izjemoma se bodo sprejemale prijave o stanju zalog kož in usnja na dan 31. oktobra t. 1. do 10. novembra t. 1. zaključno. Obrazci za prijave zalog se morejo dobiti v statističnem odseku Urada za kontrolo ceno v Belgradu (Trg kralja Petra št. 15-VI.). Zaloge surovih kož mora prijaviti vsak, ki ima zalogo surovih kož, torej tudi mesarji, trgovci z unsnjem na drobno itd. Prepis prijave zalog kož in usnja je treba do vsakega 5. v mesecu poslati Referatu za kontrolo cen pri kralj, banski upravi v Ljubljani. Ljubljana od včeraj do danes Regulacija Gallusovega nabrežja Kakor v Zvezdi, ki vsak dan izgubi nekaj starih veteranov, ki »o dajali prijetno senco v poletnih vročih dneh, tako padajo tudi košati kostanji tam na Gallusovem nabrežjuj. Tudi ti listavci so dajali prijetno senco ljudem in marsikakšna kupčija na starini se je pod njimi sklenila. Sedaj je mestno cestno nadzorstvo obsodilo kostanje na nabrežju in so jih pričeli že podirati. Tu ta del Ljubljane bo dobil novo lice. Hiše na nabrežju bodo izpostavljene potem bogatim sončnim žarkom katerim so dozdaj kostanji zapirali dostop. Podrti kostanji kažejo, da so doslužili, kajti po večini so že povsem prepereli. Tudi hodnike bodo primerno preuredili, položili bodo nove robnike za hodnike. Vse cestišče so posuli na debelo s peskom, tako da se bo pesek med zimo vlegel v cestišče in tako utrdili. Prav tako kot Gallusovo nabrežje so zregulirali tudi Stisko, ki je bila obnove rea skrajno potrebna. 1 Na reševalni Ljubljanski reševalci so imeli v noči oPrepovedana ljubezen« (Kino Matica). Pod la zapeljivi naslov je skrita malce popravljena, znana zaljubljena štorija, ki ji sicer pravimo »Manonc To pot so se spravili nad njo Italijani in so v filmu temu melodramu vzeli prav vse, s čimer nas je v knjigi in operi še očaroval. Režiser Carmine Gallone, ki ga poznamo po nekaj, skoraj bi rekli, nadpovprečnih filmih v nemški verziji, je pri tem delu tako usodno odpovedal, da je treba ta film prišteti med najslabše, kar smo v Ljubljani letos videli. Čudimo se, kako morejo take neumne, plehke in naivne stvaritve sploh reprezentirati v tujini italijanski film, o katerem imamo sicer drugačno poznanje in drugačno sodbo. Najobupnejša stvar pri vsej reči je zvok, ki človeka naravnost žene iz dvorane. Italijanščina, ki je sicer izrazit filmski jezik, v taki zvočni reprodukciji izgubi vse. O igralcih z De Siccom in Alido Valli na čelu ni vredno izgubljati besede. Benjamin Gigli je privlečen v to zadevo samo zato, da poje reklamo pred začetkom filma in po njegovem koncu. Film, ki ga ne velja videti, kakor ni bilo z njim nekaj v redu. Poslovil se je od prijateljev in se pod znanimi litijskimi stavbami pognal v vodo. Znanci so ga skušali rešiti iz valov, kar pa jim ni uspelo. Sava je odnesla njegovo truplo in ga že do zdaj niso našli. Prav tako pa niso dobili mladega pastirčka ki je služil pri Jugu. Fantiček je vzel ribiško mrežo z namenom, da bo šel lovit ribe. Na poti domov je padel z brvi naraslega potoka Reke in utonil. V Maljaku so sicer našli mrežo, s katero je lovil, za fantičkom pa ni še nobenega sledu. Prav verjetno je, da se je truplo mladega utopljen-čka kje zataknilo in ga bodo dobili šele, ko bo voda, ki je zaradi sedanjega deževja močno narasla, spet upadla. S policije Policijski agenti so aretirali delavca drž. železnic. Al. D., ki je bil tako ljubeznjiv, da je kradel obleko in čevlje svojim tovarišem-sodelavcem. S tatvinami jih je oškodoval za nekaj tisoč dinarjev, ker je že dalj časa kradel. Prav tako so policijski agenti aretirali Gor-šeta A., 39 let starega delavca in nekega Zupana A., 35 let starega, ki imata na vesti več tatvin in sta kar na debelo kradla vreče. Pleibes Angelo, kj je doma iz Golnika na Gorenjskem in je stara 36 let, so tudi sneli organi naše policije nekje na ulici, to pa zato, ker je bila iz Ljubljane že ponovno izgnana. Nikakor noče naša Angela za trajno zapustiti bele Ljubljane in se kar neprenehoma vrača. Pa tudi s sodiščem ima Angela poravnati nekake obračune. Ko ji bodo na policiji izprašali vest, bo morala odromati še na sodišče. Kakor smo še pred nedavnim poročali, so doslej neznani storilci vlomili v občinsko pisarno v Dolu pri Ljubljani. Sedaj se je posrečilo policiji, da je prijela storilca. Policijski stražnik v Mostah je prijel Ogrina Ivana iz Dola, ki je bil varnostnim oblastem že dalj časa sumljiv, da je prav on izvršil ta vlom. V zvezi z istim vlomom so aretirali tudi Cimžerja in Silva Š. iz Novih Jarš. Ogrin je vlom v občinsko pisarno priznal. Razen tega vloma pa je Ogrin priznal še tri druge vlome, pri katerih sta mu pomagala tudi gori navedena. Takole so delovali in pri teh so vlamljali: V noči od 5. na 6. oktober so vlomili v bogato shrambo znanega fostilničaria »Pri sedmici« v Mostah, Černeta ranča. Olajšali so ga za nekaj tisoč dinarjev vredna živila. Ža tem vlomom so en teden počivali. Drugo soboto so pri prav istem posestniku ponovno vlomili in odnesli štiri vreče po 50 kg, ki so bile napolnjene s soljo. Pri tej tatvini so se uzmoviči krepko urezali. Mislili so namreč, da je v vrečah sladkor. Ko so tatovi v gozdiču pri letališču ugotovili vsebino vreč, so bili bridko razočarani in tako jezni, da so vse vreče s soljo pustili kar pod drevesi. Bolj uspešni pa so bili pri vlomu, ko so iz shrambe Černeta A. v Stepanji vasi odnesli 40 kg svinjske masti, vredne 12C0 din. Mast so naložili na prav tako ukradeno moško kolo znamke« Puch« s št. 18.583 in jo odkurili v neznano smer. Ukradene masti pa ne bodo mogli uporabljati, ker jih je poprej policija zamehurila, Naraščanje in upadanje voda Ljubljana, 8. novembra. Zjasnilo se je. Kamniški gorski velikani se prikazujejo v vsej svoji krasoti. Včeraj je zapadel nov sneg tudi zelo nizko po hribih. Starina Krim, njegov sosed Mokre, Kurešček in Sv. Ahac so se nam davi predstavili v novi snežni odeji. Glavne reke Slovenije so včeraj še močno naraščale. Danes počasi upadajo. Zanimivo je, da je Ljubljanica od včeraj do davi na Špici še narasla za 13 cm, ko je že včeraj ob 8. uri narasla za 48 cm. Na nekaterih krajih Barja je Ljubljanica kakor navadno ob hujšem deževju, poplavila barjanska polja. Škode ni. Včeraj smo javili, kako naglo je Sava pri Tacnu naraščala čez noč po hudem deževju. Danes nam poročajo, da je Sava včeraj dosegla _naj-višje stanje 225 cm, danes pa zaznamuje že 155 cm nad normalo. Torej je padla za 70 cm. Od Zidanega mostu naprej pa Sava še vedno naraša. Iz Radeč je prispelo poročilo, da je Sava včeraj ob 15. uri narasla do 290 cm nad normajo in da še narašča. Močno narašča Sava pri Brežicah. Vodo-merska postaja v Čatežu javlja, da ]e bilo včeraj ob 7. uri vodno stanje Save 210 cm, ob 15. uri pa že 312 cm nad normalo. Zanimiv je položaj Savinje. Iz Celja je prispelo kratko poročilo? »Stanje Savinje včeraj ob 7. uri 180 cm, ob 10. uri 190 in ob 14. uri 160 cm nad normalo.« Pritoki raznih glavnih rek so po hudih nalivih naglo naraščali, nato pa tudi začeli naglo upadati. Izredno dobra letošnja tobačna letina Pridelali smo letos približno 900 vagonov tobaka, cena pa je povprečno 30 do 50% višja od lanske 11. novembra se bo v naših južnih krajih začelo odkupovanje letošnjega pridelka tobaka. V zvezi s tem je bila te dni v Sarajeva konferenca, ki so se je udeležili zastopniki uprave državnih monopolov, upravitelji tobačnih monopolskih odkupnih postaj ter tehnični monopolski strokovnjaki. Najprej so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z letošnjim pokupovanjem tobaka. Sprejetih je bilo več sklepov, ki se nanašajo na letošnji tobačni pridelek, njegovo shranjevanje ter predelavo na področju pokrajinskega inšpektorata v Sarajevu, kamor spadajo Bosna, Hercegovina, Dalmacija in Črna gora. V zvezi £ tem je treba tudi omeniti, da je finančni minister dr. Šutej na predlog uprave drž. monopolov že tudi določil cene letošnjemu tobaku. Cena je dokaj različna, to pa seveda z ozirom na to, ker tudi ves tobak ni enako dober. Najcenejši bo letos po 8 din, najdražji pa tudi po 72 din, kakor je določil fin. minister. Lansko leto se je cena tobaka gibala od 5 do 66 din kilogram. Vidi se torej, da je letošnja le nekoliko višja. Najbolj je cena poskočila srednje vrste tobaku in sicer kar za 30 do 50 odstotkov in prav takšnega tobaka so pri nas največ pridelali. Že davno ni bila tobačna letina tako dobra kot letos. Poročajo, da je naravnost rekordna. Že tako ga pridelamo po navadi več, kot pa ga sami pokadimo, letos pa ga bo nenavadno mnogo ostalo tudi za izvoz. Strokovnjaki menijo, da smo ga letos pridelali približno 900 vagonov. Pri tem pa se spet načenja še neko drugo vprašanje, namreč vprašanje, kam bomo spravili ves tobak, kolikor ga bo ostalo doma. Tobačnih skladišč je do zdaj vsekakor še premalo, da ti mogli vanje shraniti ves letošnji pridelek. Zato Ž* bodo delno morali spraviti po tobačnih postajah' ki jih bodo v ta namen seveda morali primerno preurediti. Čuden ptič pred sodniki Maribor, 7. novembra. Mariborsko sodišče je sodilo danes nenavadnega ptička, ki je hotel z izrabljanjem grdih ob-dolžitev izsiljevati denar iz tistih svojih žrtev, katere si je vzel na piko. Je to 25 letni mesarski pomočnik Al. Janežič iz Galjevice pri Ljubljani. Sodili so ga zaradi dveh povsem enakih dejanj, ki jih je izvršil v Ljubljani in Mariboru, in sicer: Okrog 11. septembra je Janežič na ljubljanskem velesejmu ustavil Ogrizka V. ter ga prosil za podporo, češ da živi v bednih razmerah ter se ni^ nič jedel. Ogrizek mu je dal enega ali dva kovača za hrano. Ko se je pa okrog 23. ure vračal v svoje stanovanje v 4. nadstropju nebotičnika ter je pustil vrata za seboj za hip odklenjena, se je naenkrat pojavil na pragu Janežič, vstopil v sobo ter prosil Ogrizka za novo podporo, in sicer v drznem tonu. Ogrizek je to odklonil, nato pa je .Janežič zagrozil, da se bo slekel in mu napravil škandal. Ko je Ogrizek videl, s kom ima opravka, ga je s silo izrinil iz stanovanja. Obdolženec je pri današnji razpravi priznal dejanje ter je bil danes obsojen na 6 mesecev strogega zapora ter 3 leta izgube .častnih pravic. Razne zgodbe iz sodne dvorane Mounib bey el Solho poslan v Nemčijo - Trije vlomilci obsojeni na 6 let Ljubljana, S. novembra. Mednarodni pustolovec in slepar Mounib beyel_ So'lho je te dni prestal svojo kazen v jetnišnici ljubljanskega okrožnega sodišča. Sta-siti Asirec je bil popolnoma zadovoljen z ravnanjem, ki ga je bil deležn od strani jetn iške uprave. Mouniib bey el Solho iz Beyruta v Mali Aziji je tip premetenega mednarodnega pustolovca. Star je 23 let. V Ljubljano je prispel v začetku junija im se nastanil v najlepšem hotelu, kjer so mu dvorili in mu izkazovali lepe usluge. Spremljala ga je tudi neka mon-denka, ki pa jo je hitro pobrisala iz Ljubljane, ko je doznala, da so lepega Mouniba prijeli in spravili v hladne zapore sodišča. O Mouniibovih sleparijah v Ljubljani in Mariboru smo že svoj čajs poročali. Mali kazenski senat ga je letos 9. oktobra obsodil na 5 mesecev strogega zapora zaradi dveh večjih sleparij. Ilkratn je sodišče izreklo, r,a se mora Mounib za vedno izgnati^ iz naše države.# Ko je Mounib bey el Solho lepo prestal 5 mesečno kazen, ga je jetniška uprava po predpisih odvedla v spremstvu resnega paznika na policijo, ki je preskrbela Mounibov izgon iz naše države. Kam naj bi Mouniba izgnali? In kdo naj bi plačal vsa izgonske stroške za takega mednarodnega pustolovca, ki je po velikih mestih razne veletrgovce, podjetnike in dobavitelje opeharil za prav čedne milijone? Na policiji so bili kmalu uvidevni in so Mou-niiba poslali čez severno mejo v Nemčijo. Tam so ga sprejeli nemški varnostni organi in ga lepo pospremili do nekdaj veselega Dunaja. Dognano je bilo namreč, da-je Mounib zasledovan od raznih soi.nih oblasti zaradi velikih in milijonskih sleparij. Povsoa' je znal samozavestno nastopati in slepariti še tako previdne podjetnike — dobavitelje armadam. Od leta 1938 naprej je Mouniib bey el Solho potoval po evropskih državah kot kavalir in spreten veletrgovec iz Bevruta, sedaj pa bo nekaj let^ potoval v spremstvu varnostnih organov iz države v državo, da bo podajal končno bilanco o svojih čednih poslih kot vojni dobavitelj za takozvano Weygandovo armacJo v Mali Aziji. Drugod je baje mnoge tovarnarje osleparil za prav čedne milijone. Ljubljančanom je v čast, da so iz trgovske previdnosti znali raz- krinkati tega mednarodnega pustolovca. Črnolasi Mounib je znal tudi spretno ponarejati razne trgovske listine m čeke. * Mali kazenski senat je v torek in včeraj sodil trem drznim in pretkanim rokovnjačem. Vsi trije so skupaj dobili 6 let ječe. V torek je prišel pred sodnike Ferčajev Matevž, 25 letni fant, pravi hrust, toda delomrznež. Stanuje v Rovtah nad Jesenicami. Spomladi se je klatil okrog po planinah. Vlamljal je v pastirske koče in odnašal lastnikom koč najrazličnejše'predmete. Matevž je trdovraten grešnik, zvitež in velik lažnivec. Matevžu so mogli dokazati le en vlom v pastirsko kočo in v drugo poskusen vlom, ko je s kolom skušal neko kočo odpreti, pa so ga drugi ljudje zalotili. Lovrencu Pucu je iz koče odnesel razno orodje in blago. Vse je prodal. Pred sodniki je tajil vlom, zatrjujoč prav glasno in ogorčeno: »V gozdu sem gobe nabiral. In našel sem vse te reči. Rabil sem denar in sem jih zato prodal.« Fer-čarjev Matevž je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev ječe. Letos 29. septembra okoli 2 ponoči so doživeli pri g. Lojzetu Zajcu v Gledališki ulici veliko razburjenje. Svakinja g. Zajca je zaslišala nekam sumljiv ropot. Vstala je, poklicala domače in kmalu so zapazili, kako je švignila iz stanovanja neka oseba, ki si je bila_ prilastila dva ženska plašča, vredna 2300 din, in še mnogo drugih reči. G. Zajc je skočil za latom in posrečilo se mu je nočnega obiskovalca prijeti. Tatov kompanjon jo je medtem popihal in ga še do danes niso prijeli. Zaradi zločinstva te nočne vlomne tatvine je bil pred malim senatom obsojen na 1 leto in 6 mesecev ječe France Rus, star grešnik, delomrznež brez stalnega bivališča. „ ................. Posavci, Oorenjci in Kamničani bodo imeli vsaj za tri leta mir pred drznim rokomavhom Severjem, doma iz Gmajne pri Ježici. Sever je 20. maja letos pobegnil iz jetnišnice in nato rokov-njačil do jeseni. Na njegov račim so šle mnoge velike tatvine v okolici. Našteli so mu okoli 40 večjih in manjših vlomov. Sever je priznal samo sede,T| vlomov, pri katerih je odnesel plena za 12.000 din-Zaradi drugih vlomov, ko so njega sumili, ni bi! tožen. Mali senat mu je včeraj prisodil za sedefl1 vlomov 3 leta ječe. Van Vyke Maion a|k i Zlate ceste »Če Vam hočem povedali resnico, gospod kapetan, vam moram priznati, da ®o bili Bunton in njegovi tovariši najodvrat-nejša razbojniška tolpa celega Walstreeta. Samo zaradi nekega zločinskega advokata in zaradi podkupljenih prič se je reiil zapora. Bunton je vzel denar vsakemu, ki ga ie prinesel v njegovo hranilnico. On je iskal svoje žrtve med poštenimi, naivnimi in navadnimi ljudmi, ki si eato, ker so sami pošteni, ne morejo misliti, da tudi drugi niso taki kot oni.« Zdravnik je za trenutek prenehal. Po-'icijski častnik ga je pogledal, kakor da je hotel zaprositi, naj bi nadaljeval. Zdravnik ie čez nekaj časa začel pripovedovati da-lje. »Roger Bunton je bil moj pacient, vendar Vam priznam, da sem ga zelo sovražil. Bil je surov, grabežljiv in izredno sebičen človek On je pobral neki tericl, ki •e delala pri meni, ves njen denar do zadnjega dolarja. Ves njen denar je vtaknil ■j neka avanturistična podjetja za iskanje oetroleja v Tasasu. Podobno je napravil tudi z denarjem drugih ljudi: pismonoš vratarjev, policajev ..,« Catleen je pazljivo poslušal. Pri omembi policajev pa se je nečesa domislil. »Bile »o tu tudi bolničarke, delavci in celo farni zdravnik .. .c Dr. Lose se je nasmejal. Njegov smeh je bil nekako prisiljen in v nasprotju z resnim pogledom njegovih oči. »Veste, dragi inšpektor, zdravniki so često zlobni špekulantje, ki nimajo dovolj časa, da bi poskrbeli za to, da bi bile njihove poslovne zveze vedno resnične in dobre.« »Kako dolgo ste poznali Buntona?« ga je vprašal Čatleeen. »Približno eno leto. Prišel je k meni in se pritoževal, da ga od vseh strani preganjajo.« »Še eno vprašanje, gospod doktor. Kaj mi veste povedati o tem Greaberju? Od kod je on prišel?« »Kolikor vem od Buntona, ga je on sam vzel v službo. Tudi mene je vprašal, ka' mislim o njem. * »In kaj ste mu odgovorili?« »Pogledal sem njegova izpričevala in videl, da 60 vsa v redu. Potem 6em preizkusil 6am njegovo praktično znanje in sem ugotovil, da je zares dober bolničar. On je v svoji stroki bolj izobražen in bolj samostojen kot «o drugi bolničarji.« »Ga je gospodu Buntonu kdo priporočil?« »Mogoče, toda jaz za to priporočilo nisem vedel.« »Hvala vam, gospod doktor. Žal mi je, da Vas toliko nadlegujem.« Catleen je opazil, da se je sovražno vedenje dr. Loseja izpremenilo. Sedaj je bil popolnoma izpremenjen, zbran in ljubezniv. »Vem, da niste Vi krivi,« mu je rekel zdravnik »in bil bi srečen, če bi vam mogel kaj pomagati. Nadejam 6e, da me ne boste še enkrat preiskali.«_ »Oprostite, moram. Svojemu naredniku sem zapovedal, da pregleda vsakega, k« gre iz tega nadstropja. Vi 6ami veste, da se samokres še ni našel. « Nenadoma je izpremcnil predmet razgovora. »Lepa je ta palica,« je rekel in vzel palico v roke. »Mislim, da Vam ne bo več potrebna.« Policijski častnik je držal palico v roki in jo z očmi premerjal Poslednje njegovo upanje je šlo zopet po vodi, ker ta palica ni bila nič težja od ostalih lesenih palic, ampak bi se lahko reklo, da ie bila še celo malo lažja »Zelo razumni 6te, kapetan,« se je nasmehnil zdravnik, ki je spoznal, kaj policist misli. »Vendar, kakor tudi 6ami vidite niso v palici skriti niti revolverji niti meči. Ako ste z menoj gotovi, bi se pripravil za odhod ...« • Sedaj sta mu ostala v nadstropju samo še Greaber in John Bunton. Catleen 6e je napotil najprej v knjižnico. »Na žalost Va-s moram motiti pri branju,« je rekel, stopivši v sobo. John je še vedno sedel na istem stolu in bral še isti roman kot maloprej. Mislim, da nimate nič proti temu, če greste z menoj na policijsko direkcijo.« »Vi me boste torej vseeno zaprli?« »Ne, gospod Bunton. Ne bom Vas zaprl. Vi 6te mi potrebni kot važen očividec. Lahko vsak čas položite kavcijo in boste takoj izpuščeni.« »Je li mogoče, da slavni kapetan Cat-leen še sedaj ni razjasnil te skrivnosti?« ga je zlobno vprašal John. Brat ubitega Buntona se je zelo izzivalno postavil, vendar se je Catleen vzdržal in ostal miren. »Kakor vidite, že nisem razjasnil te skrivnosti. Samo junaki pustolovskih romanov so tako hitri kot vi mislite. Očivo- 13l™teinaložili zdaj na vag>ne v Splitu. Ferosilicij proizvajajo v tovarni ».La Dalmatiennec v Du-gem Ratu, in sicer iz domačega kremena in z domačim premogom. Nakladajo ga že zdaj in ga bodo v Rusijo zaenkrat poslali, kakor rečeno, 350 ton ali 35 vagonov. Sledile pa bodo pozneje še druge pošiljke ferosilicija v Sovjetsko Rusijo. Po železnici ga bodo iz Splita prevažali preko Zagreba in Belgrada do ustja Donave, tam pa ga bodo najDrž preložili na ladje. V tej zvezi velja poudariti, da je to prva pošiljka naših industrijskih proizvodov v Sovjetsko Rusijo. Tl?^i ,*®!nn ie krivo slabo vreme, da so letos pridelali po naših obmorskih solarnah manj soli, kot pa na primer lani Tako poročajo hrvaški časopisi iz Dubrovnika, da je letošnja proizvodnja soli v solarni v Stonu dosii Danes nepreklicno zadnjikrat J Angel ljubezni z dražestno igralko in odlično pevko Deanno Durbin. Predstave ob 16., 19. in 21. uri K|nfl Un|Qn> je|> 22.21 1 Vremensko poročilo »Slov. doma< Osma razstava »Kluba neodvisnih« Lep ča6 je že odprta v Jakopičevem paviljonu razstava mladih slovenskih slikarjev in kiparjev, zbranih v »Klubu neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov«. Naj spregovorimo nekaj besed o tej zanimivi, kvalitetni razstavi, ki javnosti razkazuje poučen prerez kvalitete ter jo informira o težnjah in sposobnostih našega najmlajšega umetniškega rodu. Kdor si je to zanimivo razstavo ogledal in kdor bo še šel na njo ne da bi se menil za pisane in tiskane programatične razlage ter izjave, pa tudi ne za replike in komentarje k njim — bo moral priznati, da je razstava »Kluba neodvisnih« kvalitetna izven diskusije. Nihče ne misli trditi, da je vsak od dvanajstih umetnikov, ki razstavljajo v Jakopičevem paviljonu, enako nadarjen in da so vsa dela, ki so bila postavljena na ogled, taka, da jih je treba brez nadaljnjega priznati za umetnine in dovršen odraz tega, kaj dejansko zmore sedanja naša slikarska in kiparska generacija. Ne! Toda nihče tudi ne more reči, da na tej razstavi ni del, ki bi s polno pravico zahtevala spoštovanje in priznanje, vzbujala ponos in trdno prepričanje o pravilnem, resnem pojmovanju poti ter neomajno zaupanje v bodočnost. Zoran Didek je nadarjen slikar, ki dobro obvlada raznovrstno tehniko, spretno prijemlje predmet ter ima zdrav pogled. Kako različen je v »Cmi«, »Mlinu« in v »Cvetočem drevju«! Svojevrstne eksperiment predstavlja »Škropljač«. Slabši, sladak, premalo snažen in prisiljen je v »Rdečem plotu«. — Mušič, dogmatični, vsekakor kvalitetni gouacheist, je na tej razstavi zastopan začuda šibko. Eno samo sliko ima in še ta ne izpričuje njegovih dejanskih sposobnosti. — Kregar Stane, ki je začel ambient gledati in umetniško posredovati realističnejše, je sem pa tja zlasti v apartno razgrnjenih tu pa tam malce fantastično, iracionalno učinkujočih draperi-jah ohranil še vedno nekaj poetične vihravosti, ki je bila tako značilna v njegovih splošno znanih surrealističnih platnih. Nagnil pa 6e je že prav opazno tudi k čistejšemu, izrazitejšemu klorizmu. Od ble-dejših, zaradi pretežne uporabe nevtralnih barv nekoliko monotono učinkujočih slik se zadnje čase že obrača k vitalnejšemu, treznejšemu, pa tudi kon-struktivnejšemu pojmovanju tako človeka kakor predmetov (»Mladeniča«). Njegove najboljše reči so »Počivajoče dekle«, »Zatišje« in »Dekle e knjigo«. Ob Miheličevih gouachejih se človeka nehote, čim jih pogleda, loti dojem, da so vse preveč risani, vse preveč v zvezi z geometrijo in hladni. Ta sicer na-garjeni umetnik (»Mrtvi Kurent«) si atmoefero ustvarja skoraj edinole z močno drastičnimi ered- 6tvi, z viharnim nebom, s temnimi oblaki in mračnimi toni, ki naj bi na gledalca vplivali predvsem z beletrističnim nastrojenjem. Kjer tega ne more uporabiti (mot. iz Dalmacije), učinkuje prazno, brez žara; v pokrajini ne more najti značilnega obeležja, ne potuhta njene specialne, edinstvene atmosfere. Izredno nadarjen je Niko Omerza, slikar po božji volji, čudovit razbiralec <’n kombinator barv. Tisoč drobnih nians ujame zlasti v pokrajini. Škoda le, da mu manjkata disciplina in vztrajnost. Ne vzdrži ga pri začetem delu, ne da 6e mu ga dovršiti. Najboljše reči so vsekakor »Barje«, »Model« in dve »Zatišji«, posebno eno s cvetjem v vazi. — Da je Pavlovec krajinar velikega razreda, je dokazal tudi na tej razstavi. Škoda, da ni izdelal motiva s Save v levem končuj skupina drevja je tam nesnažna, površno skicirana. Druga krajina je dobra. Zatišje s cvetjem se zdi nekoliko kričeče. Oba portreta izpričujeta, da Pavlovec na tem polju ni toliko doma kot v pokrajini. Sladka sta pa meglena. — Najizrazitejši »Francoz« v skupini, Pregelj, je dokazal, da so se vplivi pri njem prečistili, njegovo gledanje postaja individualno, samostojno; čeprav se pozna francoska manira še v pokrajini, vendar nam s platna že diha po svoje, nam blizu zajet kos naše slovenske zemlje. Dobro je zatišje e košaro. Tudi »Frančiškani« učinkujejo ugodno, čeprav nekoliko trdo, in čeprav 6e fasada cerkve v njegovi izvedbi bije s harmonijo slike ter ni izdelana. Pregelj zna izredno veliko ter ima povrhu izborne barve. Za-žuda njegova dela v gledalcu zapuščajo dojem nečesa hladnega, intelektualnega, pa naj bo že to pristno ali na silo hoteno. Sedej se predstavlja v gouachevski tehniki in v oljih. Zdaj ga predvsem zanima kompozicija, ki se je je lotil z veliko resnostjo. Postal je priprost, brez navlake; nekatere reči spominjajo skoraj na antiko. —Velik talent je Evgen Sajevec. Njegov »Golovec«, obe zatišji »Igor Torkar«, »Mlin« in »Karlovška cesta« napovedujejo močan razmah in govore o veliki, lepi poti, ki je pred njim. Med kiparji je Putrich brez dvoma najmočnejša osebnost. S Putrichom nam raste skulptor kakor ga doslej še nismo imeli. Vsa razstavljeia dela pričajo o visoki kvaliteti njegovega dela. — Zdenko Kalin se postavi s prav dobrim »Petelinom«, »Portretom deklice in »Portretom mladeniča«. — Pirnat pri »Portretu g. L. K.« pokaže 6imsel za zvesto imitacijo predmeta in hkratu zanesljiv instinkt za pravilno analizo psihološkega problema odnosno jedra. — V risbah in skicah sta daleč najmočnejša Sajevec in Omerza, deloma pa tudi Kregar; vsi trije imajo nekaj izbornih stvari. 4 vagoni usnja bodo še naprej ležati v skladišču športne vesti Maribor, 7. novembra. Kakor bomba je delovala na Mariborčane dne 17. septembra novica, da so organi tržnega nadzorstva odkrili in zaplenili v skladiščih starih opuščenih tovarn v Usnjarski ulici 4 vagone usnja v vrednosti 4 milijone dinarjev, last bivšega tor varnarja V. Halbiirtha. 0 tej aferi smo takrat pisali in poročali, kako je oblast usnje zaplenila, Halbartha pa je poslala na 6 mesečno prisilno bivanje v Stari trg ob Kolpi. Halbiirth se je podal v ta kraj, okrajno sodišče pa je začelo s kazenskim postopanjem ter se je dne 2. oktobra vršila proti Halbarthu pred kazenskim sodnikom razprava, katere se pa obtoženec ni udeležil, temveč ji je prisostvoval njegov zastopnik, ki je dokazoval, da Halbarth ni imel namena usnja prikrivati ali ga kopičiti v špekulativne namene, temveč je to zalogo čuval za svoje sinove, ki so sedaj v USA. Sodnik je Halbartha na podlagi tega zagovora oprostil. Državni tožilec se s tem ni zadovoljil ter se je pritožil. Na podlagi te pritožbe se je danes vršila pred prizivnim senatom okrožnega sodišča nova razprava, pri kateri je bil navzoč tudi obtoženi Hal- • ,.„1 drn1 rta •“ —■” R biirth, ki je prišel iz Starega trga v spremstvu pridelali v tej solarni le 110 VagonovfV'pre? I uradneSa or«aua okr' “&Istva v Črnomlju. Razenjih letih pa povprečno vsaj nud 200. Ker je bilo v letošnjem letu tudi v teh krajih lzredno mnogo dežja, je voda v solarnah mno-go počasneje izhlapevala in zato srdi niso mogli več »nasušiti«. Zagrebški brivci so sklenili zvišati ceno za striženje in britje, in si^er že prejšnji mesec na nekem svojem sestanku. Njihov sklep naj bi se uveljavil s l. novembrom. Kljub temu pa se je zgodil nekak čudež: Prav precej brivcev v Zagrebu še dalje striže in brije po istih cenah kot prej. Še večl V brivskih krogih samih — saj vendar tudi tu smemo govoriti o »krogih« — se slišijo glasovi, r/a je čisto neutemeljena zahteva po tako visokem zvišanju .me za striženje in britje. Tisti, ki s cenami "iso poskočili, pruvijo, da tav.se z ozirom na > a »e je danes vse podražilo, moralo sicer \ saj nekoliko podražiti tildi britje in striženje, vendar pa ne tako zelo, kot to nekateri zahtevajo. Poudarjajo, da režijski stroški, plače nameščencev ln podražitev brivskih potrebščin ni tako visoko da jjj smey brivski mojstri toliko v ec zahtevati za C|P)0! j ga sami v mnogih primerih niti dos:i ne opravljajo. Težka avtomobilska nesreča «e je te dni pripetila v Jovaniu blizu Valjeva, i ežek tovorni avtomobil neke val je vske tovarne, ki je !>il visoko naložen r drvmi, in^ k; je na njem sedelo razen šoferja tuai nekaj mehanikov ter tudi potnikov, ki so med potjo prisedli, je nenadno zavozil s ceste na strmo, 30 m visoko pobočje, ki se na tem mestu konču je v strugi reke Jablanice. _ Nesreča je takoj na kraju samem zahtevala štiri smrtne žrtve, eden jKJnesrečencev pa je kmalu po prevozu v va- fascinirajo; kadar se iz čepečega položaja zavihti 1----------!->••* nHtv»is„u i..j: visoko v kot, ali iz polnega teka kakor jastreb plane in zgrabi žogo. Njegov način pa, kako prehiteva misli strelca, človeka osupne.« Domače nogometne tekme v nedeljo; Liga: Olimp : Železničar v Celju, Kranj : Mars v Kranju, Ljubljana : Bratstvo v Ljubljani, Maribor Amater v Mariboru. Vse tekme prično ob pol treh. Druge tekme v Ljubljani: Jadran : Grafika ob 10.30 na igrišču Jadrana, Svoboda: Korotan ob 9.30 na igrišču Ljubljane, Ljubljana jun.: Jadran jun. ob 13.15 na igrišču Ljubljane, Svoboda jun..: Hermes jun. na igrišču Ljubljane ob 11, Grafika jun.: Mladika jun. na igrišču Jadrana ob 9.15, Moste jun.: Korotan jun. na igrišču Most ob 14.30. — V Celju: Jugoslavija jun. : Atletik jun. na igrišču Olimpa ob 9, Celje jun : Olimp jun. na igrišču Celja ob 10. — V Mariboru: Železničar jun.: Maribor jun. ob 13.30. Še en nemški odmev z zagrebške tekme. Nemški list »Der neue Tag« piše med drugim: »Ko v nedeljo zvečer ob osmih v naši redakciji še vedno ni bilo nobene vesti o tekmi Jugoslavija : Nemčija v Zagrebu, je nekdo zaskrbljeno menil, pa se vendar ni kaj zgodilo? Vsi smo bili hudo ogorčeni. Ugotovili smo: enajstorica je bila dobra.« — Nato pa članek nadaljuje: »Kmalu potem je prišlo poročilo. 2:0 so dobili Jugoslovani, popolnoma zasluženo — kakor ve povedati vest.« Zanimivo je nadaljevanje članka: »Skoraj se zdi, da smo zadnji poraz nemške enajstorice, ki je spomladi na Dunaju izgubila bitko z Jugoslavijo v razmerju 1 :2, napačno tolmačili. Uspeha gostov ne bi smeli — kakor se je to takrat storilo — razlagati, češ, kriva ga ie bila slabost dunajskih igralcev; temeljil je na dejanski igralski moči Jugoslovanov. Nogometni metropoli sta krstili jugoslovanski nogomet. Izkazal se je za kaj malo hvaležnega. Tolkel je Dunajčane z 2 :1. Madžarom snel 0:0 (v Budim-j>ešti!) in je zdaj premagal Nemčijo z 2 :0. Jugoslovane ie treba vzeti na znanje; v evropski vrhunski razred spadajo.« Dalje pravi športni urednik lista: »So vratarji, katerih igro spremlja svojevrsten fenomen. Kamor koli naj se že zakadi žoga, bliskovito ustreljena iz najbližje daljave, udarjena iz najneverjetnejših kotov — se postavijo, da najde pot v njihove roke. Dobro si je treba zapomniti: ne stoje tam, postavijo se tja. Stvar sreče, šesti čut? Za Jugoslovana Glaserja bi lahko rekli, da pri njem slučaj ne igra vloge. Skoki tega vratarja facrfniraio: kadar sp 17 nolnzaia 7avihti prava se je vršila v nemščini ter je trajala od 9 do 12. HalbSrth se je zagovarjal, da je zaplenjeno usnje predstavljalo del njegovega obratnega kapitala ter da ni imel namena usnje prodajati. Dal bi ga v promet samo, če bi bila to zahtevala oblast. Predložil je tudi pisma svojih sinov, iz katerih je razvidno, da so imeli namen prevzeti očetovo tovarno ter jo voditi naprej. Državni tožilec je potem zahteval obsodbo na podlagi čl. 2. uredbe o pobijanju draginje in spekulacije. Po posvetovanju je predsednik razglasil sodbo: Prizivu državnega tožilca se ugodi. V. Halbarth je kriv, da je nakopičil usnja v vrednosti 4 milij. dinarjev ter se obsodi po čl. 2., drugi odstavek uredbe o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije zaradi nakopičenja in prikrivanja na 14 dni zapora ter 15.000 din denarne kazni ali na nadaljnjih 300 dni zapora, plačljivo v teku treh mesecev ter na plačilo 1000 din povprečnine. Sodba je pravomočna ter nepogojna in proti njej ni več priziva. Obenem pa se Halbiirthu zaloga zaplenjenega usnja vrne ter se mu da priložnost, da ga spravi spet v promet. Halbartha je po razglasitvi sodbe povabil policijski organ na mestno policijo ter so ga spet v spremstvu poslali v Stari trg, v katerem je prebil že 49 dni. Odhajal pa je gotovo zadovoljen, saj 14 dni zapora in nizka denarna kazen ni v nobenem razmerju s tem, kar mu je sodišče spet priznalo — da se mu vrne zaplenjeno usnje. Pred poldrugim mesecem je bilo vredno še 4 milij. dinarjev, danes pa je gotovo vredno že 6 milij. dinarjev. Ijevsko bolnišnico, kamor so brž odpdjali indi vse druge ranjence, umrl. I ežke poškodbe sta pri nesreči dobila dva. Kaj je pravi vzrok nesreče, še ni točno ugotovi ;eno, omenjajo le to, da je tovorni avtomobil na cesti v Jovanju srečal nek voz, kj bila vanj vprezena vola. Šofer je voznika že oddaieč s hupo opozarjal, naj se umakne, kar je ta tudi storil. Obenem pa se je tuai šofer sam hotel izogniti vozniku, [z dozdaj še nepojasnjenega vzroka pa so voli nenadno spet zavili mo?no na levo, zaradi česar je šofer z vso silo skušal avtomobil ustaviti. Pri tem pa je avto že z .'tol po strmini 50m globoko v Jablanico, kjer je obstal prevrnjen s kolesi navzgor. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« K požaru v Podkužah Dodatno k vašemu poročilu z dne 6. novembra v Podkužah pri Mojstrani, poročamo zaradi točnej-šega obvestila še naslednje: Res je, da so domači sami prvi opazili požar, da jo gospodar sam, ki je uvidel, da ognja ne more omejiti, rešil vozove in nekaj strojev ter izpustil na prosto živino in da je samo nekaj bližnjih sosedov pomagalo presekati ognju pot preko svinjakov do hiše. Res pa je tudi, da zaradi oddaljenosti gasilci iz raznih krajev niso mogli stopiti v akcijo takoj v prvi fazi požara, ko je pomoč najizdatnejša, da pa so kljub temu mnogo storili in ogenj kmalu do kraja udušili. Škoda je pri sedanji draginji še znatno večja, kakor jo navaja poročilo, saj samo proračun tesarskih del za hlev v prejšnji obliki z lesom in kritjem strehe znaša okrog 90.000 din, k temu pa pride še škoda na svinjakih, uti, krmi in različnemu orodju. Čutim pa se dolžnega, da se v imenu domačih najtopleje zahvalim vsem sosedom, vsem gasilcem in drugim, ki so prihiteli pomagat, kakor tudi vsem, ki so že dali ali vsaj obljubili kakršnokoli podporo. Končno pa bi bilo tudi želeti, da bi trud vrlih orožnikov, zlasti v Mojstrani, ne ostal brez uspeha in da bi izsledili brezsrčnega požigalca. Važno je pa pripomniti, da je v tej^ vasici, ki šteje poleg še dveh na samem stoječih kmetij samo pet oziroma šest obljudenih hišnih številk, v nekaj letih to že drugi požar in da je vsak požar katastrofalen, ker so vaščani brez vodovoda, pomoč od drugod pa nikdar ne more priti pravočasno. Pri tem požaru bi prizadeti sami lahko rešili hlev in svinjake, če bi imeli na razpolago zadostne količine vode. Že ves čas po vojni se vaščani intenzivno ukvarjajo z mislijo o vodovodu, ki bi ga bilo treba izpeljati približno 1 km daleč, toda ker so stroški z njim za tri hišne posestnike preogromni, zadostne pomoči od^ drugod pa ne morejo pričakovati, je vsak načrt že v kali obsojen na neuspeh, medtem pa nemoteno in neusmiljeno gospodarijo požari in uničujejo življenjsko moč obmejnih posestev. Ali se ne bi mogli zganiti odločujoči faktorji in dati s primerno podporo mali, sami sebi prepuščeni vasi, toliko potrebni vodovod? Kraj Barometer sko stanje Temperatur n v C' n ► Žg js“ a)-r 32* C It C o Si o" Veter (amer, jakost) Pada- vine ^ « 03 č Ljubljana 763t> 96 5-3 93 10 0 28-0 dež Maribor 7620 6-8 4-0 90 10 0 120 dež Zagreb 760-4 9-0 70 90 10 E, 9-0 dež Belgrad 7604 iro 5-0 90 10 s, — — Sarajevo 759-4 15-0 5-0 60 8 s, — — Vis 753-3 14-0 12D, 90 10 SE7 — — Split 758-0 18-0 15-0 SO 7 SE, — — Kumbor 759*8 19-0 i 80 8 ESE, — — Rab 759-2 15-0 9-0 90 10 NEj 9-2 dež OUBCIMlfe 755-9 16-0 140 90 10 SSK, — — Vremenska napoved: zmerno hladno vreme. Spremenljivo oblačno, Koledar Danes, petek, 8. novembra: Bogdan. Sobota, 9. novembra: Božidar, Teod. Obvestila Mestno zdravniško delamo sluibo bo opravljal od sobote od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ul. št. 7-1., telefon št. 36-41. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr. Trnkoczy ded. Mestni trg 4; mr. Ustar, Šel en b ur go v a ulica 7. Posetite razstavo »Kluba Neodvisnih«, ki žanje splašilo priznanje vseh posetuikovl Razstava ie odprta vsak dan od 9—18, Prostori so toplo kurjeni, »Vesele gimnastične ure m mladino« je naslov fiziološkemu in biološkemu telovadnemu tečaju, ki se vrši za šolsko mladino na učiteljišču, Resljeva cesta, vsak torek in petek od 3—4 popoldne. Tečaj vodi telovadni učitelj Zaletel Vinico. Pogled v danainfi Egipt je naslov predavanju, ki ga bo imel na S. prosvetnem večeru docent dr. Valter Bohinc. Predavanje bo danes ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani. Malo vemo o Egiptu, o njegovi ustavi in vladi in redki »o tisti, ki poznajo, kako važno vlogo tvori Egipt za anglelki imperij. Dnevno čitamo po časopisju o armadi Italije, ki se približuje glavnemu mestu Egipta; malo vemo o Sueikem kanalu, ki tvori pravo žilo prometa med Daljnim vzhodom in Sredozemskim morjem. Predavanje bo bogato ilustrirano tudi s ski-optičnimi slikami. Zaradi tega vljudno vabimo cenj. občinstvo, da se tega prosvetnega večera v čim večjem številu udeleži. Cene teletine v Ljubljani. Referent za kontrolo cen kr. banske uprave je zaradi znatne podražitve zaklanih telet odobril, da se smejo cene telečjemu mesu v Ljubljani zvišati tako, da znaš« cena za telečji vrat 14 din, za telečja prsa 16 din, za telečja pleča in hrbet s priklado 18 dm in za telečje stegno s priklado 20 din za kg. Dijaška predstava »Mrtvaškega plesa« bo danes ob 6 zvečer v frančiškanski dvorani. Cene so znatno znižane na 4, 3, 2 din. Vstopnice so v predprodaji pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj, ter 1 uro pred predstavo pri dnevni blagajni. Predavanje SPD bo J revi ob 20 v dvorani Delavske zbornice in sicer pod nazivom »Planina cve>tec. Predaval bo g. Karlo Kocjančič o snemanju gorskih pokrajin in cvetlic v naravnih barvah. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Jesensko licenciranje bikov za mestno občino ljubljansko bo dne 14. novembra L 1., in sicer ob pol 8 zjutraj za Moste m štepanjo vas na dvorišču g. Černeta Franca, posestnika na Zaloški cesti 142; ob 9.30 za Barje na dvorišču gostilne pri »Mokarju«; c* 10.30 za Vič na dvorišču g. Beliča Alojza, posestnika na Viču št. 29; ob 10 za Dravlja in Žapuže na dvorišču g. Toneta Franca v Dravljah št. 218; ob 11 pa za šiško in Koseze na dvorišču g. Babnika Valentina, posestnika v Zg. šiški št. 32. Reice bikov opozarjamo, naj prinesejo s seboj izvlečke iz rodovnika o poreklu bikov. Opozarjamo vse živinorejce, da je pripuščanje nelicen-ciranih bikov prepovedano in da se bodo vsi zadevni prestopki v bodoče strogo kaznovali. GledatiS^e Drama. — Začetek ob 20s Petek, 8. nov.: Zaprto. Sobota, 9. nov.: »Cigani«. Krstna predstava. Red premierski. Nedelja, 10. novembra ob 15: »Razvalina življenja. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Romeo in Julija.* Izven. Znižane cene od 20 diu navzdol. Opera. — Začetek ob 20i Petek, 8. novembra ob 15: Baletna prireditev, liven. Ljudska predstava po globoko enižanih cenah od 16 din navzdol. Sobota, 9. nov.: »Evgenij Onjegin«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Nedelja, 10. nov. ob pol 11: Baletna predstava. Izvem. Globoko znižane cr.ne od 16_din navzdol. - Ob 15: »Grof. Luksemburški*. Izven. Znitžane cene od 30 din navzdbl. Prvič bo gostovala v letošnji sezoni Zlata Gjungjenac v soboto. Pela bo partijo Tatjane v Čajkovsikega operi »Evgenij Onjeginc. Občinstvo bo gotovo z veseljem pozdravilo^ gostovanje priljubljeme umetnice v partiji, ki io je na naisem odru pela z velikim uspehom Z.ani-mivost pri sobotni uprizoritvi ooere bo nastop mladega tenorista Antona Sladoljeva v parti'i Lenskega. To bo prvi večji nastop oevca, Vi se je usipešno uveljavil v raznih manjših partijah in v raaiu. Naslovno parijo bo pel Boris PojK) V. Mariborsko gledališče Petek, 8. novembra: Zaprto. Sobota, 9. novembra ob 20: »Na dnu«. Red A. Nedelja, 10. novembra ob 15: >Cyrano de Ber-gerac«. Ob 20: »Nenavaden človek«. Znižane cene. Poziv obveznikom pomožne vojske v Mariboru Maribor, dno 6. nov. Kakor za Ljubljano je bilo te dni izdano tudi za Maribor poziv obveznikom za pomožno vojsko. — Zaščitni urad mestnega poglavarstva dostavlja obveznikom j>omožne vojske pozive, ki jih mora vsak ob sprejemu izpolniti, točno in čitljivo ter takoj vrniti na mestno poglavarstvo, Rotovški trg št. 9, pritličje, levo, soba št. 1. Na te pozive opozarjamo vse prizadete, da vse točno izpolnejo, da ne bodo imeli sitnosti £, mm Piccard - mož višin in globočin Po vojni se namerava spustiti 40G0 m globoko v morje — Pravi, da to ne bo nevarno, morske zverine pa bo lahko pregnal z elektriko kega stekla je prišel. Prav tako so končno uredil* tudi vprašanje razsvetljave. Žarometi, pritrjeni zu-naj krogle, bodo omogočali fotografiranje, majhni električni motorji ob straneh krogle pa bodo pomikali kroglo naprej. Treba se je bilo pobrigati tudi za dihanje krmarja, opazovalca. Zato bodo skrbele rezerve kisika, in sicer za dobo štiri in dvajset ur. Za odvajanje ogljikovega dvokisa se bodo posluževali kemičnega procesa podobno, kakor z lugasto soljo. Meter v sekundi Kabina bo imela v premeru okrog 2 metra in 6e bo gibala s hitrostjo 1 m na sekundo. Imela bo anteno in radijsko postajo ter bo tako v zvezi z ladjo spremljevalko na površju. Tega 6e bodo poslu-žila samo tedaj, če bi 6e zgodila nesreča. Toda do Sloviti Švicarski profesor Avgust Piccard, ki je prvi poletel v stratosfero in zdaj namerava raziskati Se največje morske globine, gre na letni občni zbor švicarskega Prirodoslovnega društva v Locarau Profesor Piccard bo »globoko padel«. Prej je namreč letal visoko, kolikor je mogel, sedaj se je pa premislil in bo šel še v nižave, pod morje malo pogledat. Amerikanec Beebe je prišel že 900 m globoko pod morsko površje, profesor Piccard pa kani splavati kar 4000 m globoko. O tem svojem nenavadnem pntovanju je povedal, da bo potoval v drugačni krogli kakor Beebe, ki ee je potopil v kovmasti krogli. Piccard pravi, da je pristajanje v taki krogli težko, ker tako težko telo preveč trdo pade na dno. Tej nevarnosti se bo on izognil tako, da bo dal krogli specifično težo vode ter jo zvezal e kakim lahkim telesom. Zato bi bil najboljši litij, ki ga je na svetu zelo malo, in parafin, ki pa bi ga bilo treba mnogo, če hoče, da bo krogla v globini mimo ležala. Zaradi tega se je učenjak po dolgem premišljevanju zatekel k tekoči podstati, ki je sestavljena iz žvepla in oglja S tem bo napolnil velike steklenice odnosno posode in z njimi oskrbel kabino, pod katero bo druga posoda, ki ne bo nič manjša. Ta zadnja posoda bo služila kot obtežitev in kadar se bo hotel dvigniti, jo bo pustil v morju. Pritisk 5000 atmosfer Izhajajoč iz tega, se je Piccard oziral po steklu, ki bi moglo vzdržati pritisk 5000 atmosfer v tskfei globini. Tako steklo namreč potrebuje za okna, sicer ne bi nič videl. Samo zaradi rekorda $e ne - -1 - * - tokarfa rvru^vidi). Tildi do ta- li esreče ne more priti, razen če se ne bi obtežilni material iz katerega koli vzroka odtrgal Kabino bodo razbremenili drugače. Motorje in žaromete, pritrjene magnetično in zunaj krogle, bodo lahko tudi 6pustili v morje. Zaradi te razbremenitve se bo kabina lahko hitro in neposredno dvignila. Profesor Piccard misli, da to podmorsko potovanje ne pomeni nobene resne nevarnosti. Mehkužce, kakor sipe in podobno podmorsko zverjad misli pregnati z močnim električnim tokom. »Skromna« vsota! Profesor Piccard je preračunal, koliko bi tak aparat veljal in je naračunal okrog milijona dinarjev, kar pa se mu ne zdi tako strašno veliko. Poskusno vožnjo s tem aparatom bo napravil iznajditelj sam. Seveda pa vojna tudi Piccarda ovira, da bi 6vojo zamisel izvedel. Morje je 6edaj prostor, kjer si lomijo zobe razne sile. Ko bo pa vojne konec, se bo Piccard »povzpel« pod morje in pogledal, koliko zob leži na morskem dnu in čigavi so. Svet mu gotovo želi srečno pot in upa, da se ne bo »prehladil« ... Prvo sredstvo za razkuževanje denarja Ploščica iz zmesi različnih kemičnih snovi, ki jo človek lahko nosi kar med drobižem v denarnici Pravijo, da je denar najbolj umazana stvar ... V nekem oziru imajo tudi prav. Pomislite samo, skozi koliko rok gre na primer dinarski kovanec vsak dan, skozi koliko različnih, umazanih in seveda lepili rok, čeprav so morda v drugem smislu tudi te umazane. No, pa naj že bo tako ali drugače, zdravniki so mnenja, da se prav z denarjem prenese dosti bolezni od človeka do človeka. Zato so že dostikrat opozorili pristojne kroge, da bi bilo dobro, če bi poskrbeli tudi za to, da bi se denar na kak način sproti razkuževal, da ne bi bili celo zaradi denarja ljudje v nevar- nosti, da kaj nalezejo. Kakor se vidi iz nekega poročila iz Budimpešte, pa so Madžari v tem oziru še najbolj napredni. Pravijo, da je neki madžarski kemik izumil sredstvo za razkuževanje bankovcev in kovanega denarja. Gre sa majhno ploščico iz zmesi različnih kemičnih snovi. Na zunaj je ta ploščica čisto podobna slonovi kosti. Je tako majhna, da jo je mogoče nositi v denarnici za drobiž in se je lastnik tako lahko vsak čas posluži, kadar se mu pač zdi potrebno, oziroma kadar misli, da je dobil od koga kak umazan (v navadnem pomenu besede) denar. Motorno kolo na električni pogon Švedi so v marsikaterem oziru zelo iznajdljivi ljudje. Dostikrat so celo prvi tudi, kar se tiče novih izumov. Pomislite, zdaj so začeli v neki tovarni v Up6ali — ki je sicer znana po svojih starih zakonikih — izdelovati motoma kolesa na električni pogon, namesto na bencinski. Električni tok, ki je potreben za motorje, bo dajala vsakemu takšnemu motornemu kolesu baterija, sestavljena iz majhnih akumulalorjev Dobro. Kolo bo že teklo, če bo pa prav tako hitro mogoče z njim kam priti, kot s takim na bencinski pogon, pa je za zdaj še odprto vprašanje. Sicer pa se da vse izpopolniti, in ni zlomek, da se ne bi tudi prvo, zaenkrat morda še dokaj prepočasno motorno kolo na električni pogon. Ko so po volitvah spet začeli točiti pijače... V zvezi z ameriškimi volitvami poročajo zdaj med drugim še tole: Velikanska živahnost, ki je vladala v Newyorkti takoj po prvih večernih urah, ko so začeli prihajati prvi delni volivni rezultati, ni bila nič v primeri s tistim, kar je nastalo po končanem glasovanju ob 21, ko je prenehala veljati prepoved točenja alkoholnih pijač. Vsii hoteli in restavracije so se bili pripravili na velikanski obisk. Ljudje so prirejali posebne volivne večerje, na katerih so udeleženci pri obilni večerji in dobri kapljici skupaj poslušali po radiu volivne rezultate. Oblast je dala možnost celo kaznjencem kaznilnice Sing-Sing, da so po radiu poslušali volivne izide. Zato so snoči izjemno dovolili, da so 6meli iti spat šele po 22.30. Pravijo, da se je španska vlada odločila začeti velika javna dela za namakanje Estra-madure. Zgraditi namerava vodne nasipe v Si-hari in še dva manjša nasipa v njeni bližini. Vsa dela bodo po dosedanjih računih stala 200 milijonov peset. Odkopana naselbina Cezarjevih legionarjev v Španiji Že preden se je začela španska državljanska vojna, torej pred dobrimi štirimi leti, so začeli v Španiji z izkopavanjem starodavne rimske naselbine Ampuria pri Castellonu. Vojna pa je to delo za dolgo časa ustavila, kakor je ustavila še marsikaj drugega, ki je bilo morda koristneje in pomembnejše kot pa prelivanje krvi na bojnih poljanah. Ko je v Španiji spet zavladal mir, so z izkopavanjem Ampurije nadaljevali. Zdaj poročajo, da je to delo rodilo že velike uspehe. Odkopali so že skoraj ve« nekdanji rimski zid, ki so ga zgradili pred davnimi tisočletji Cezarjevi legionarji po bitki pri Leridi, ko so na tem kraju ustanovili rimsko naselbino Am-purijo. Zid je, pravijo, tako dobro ohranjen, da bodo učenjaki, ki se bavijo s tovrstnimi starinami, lahko zelo izpopolnili svoje znanje o tem, kako so starodavni Rimljani gradili zidove in utrdbe. Spet petorčki Francoski časopis »Petit Parisien« piše, da je žena nekega delavca iz slovitega Calaisa, Michelle Dubois, dobila petorčke. Štirje od njih so bili fantki in so ostali vsi pri življenju ter se ® srečno materjo kar dobro počutijo. Hčerkica pa je bila bolj slabotna in je kmalu potem, ko je prišla na svet, umrla. Italijansko vojno taborišče afriških domačinov y budanu. Oddelki italijanske afriške pehote pri svojem prodiranju po paSčavi. Zaščita kordiljerskih kondorjev V zadnjih letih so se številni ameriški turisti in lovci z vso vnemo 6pravili na pobijanje slovitih kondorjev, »svobode kordiljerske smelih sinov« — kakor jih imenuje naš Zupančič — jastrebov. Pe-ruanska vlada pa je zdaj temu nesmiselnemu iztrebljanju kondorjev sklenila narediti konec. Izdala je ukaz, po katerem je vsem tujcem, ki prihajajo v peruanske Kordiljere, najstrožje prepovedano streljati kondorje. Začeli so se v Peruju tudi bati, da ne bi tujci teh velikih ptic, čeprav so hude roparice, čisto iztrebili. Poleg tega pa veljajo kondorji pri Peruancih za 6vete ptice. Letos so na Laponskem na raznih krajih našli poldrug kilograma zlata. Prodali so ga Finski. * Po vsej Finski je zavladala hud« zima. Sneg na debelo pada. Na severnsm Finskem ga • tez je že 15 cm. Program radio L|ubljana Sobota, 9. nov.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Vesele plošče izbe- rimo — pa jih v venček živ spojimo! — 12.20 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Vesele plošče izberimo — pa jih v venček živ spojimo! — 14 Poročila — 17 Otroška ura: Pavliha, zvesti služabnik, lutkovna igra (prenos iz vel. študija) — 17.30 Pri lutkah in škratih (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radij. OTk. — 18.40 Kakšno bo vreme (Janko Sicherl) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac, tira — 19.-10 Koračnica (plošče) — 20 Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Glasbeno - pisuni večer — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Za dober konec tedna (Radij, orkester). NISMO EDINI Roman podeželskega zdravnika | Ne da bi ga pogledala, ga je ogovorila: »Pa se nisi dolgo zamudil pri svojih obiskih.« »Nekaterim bolnikom je boljše, eden se mi je pa preselil. Kje pa je Gerald?« »Za kazen je v svoji sobi.« »Kaznovala si ga? Kaj pa je naredil?« »Ni važno, kaj malček govori. Če pa že hočeš ' odeti, mi je dejal, da bo umrl...« »Vsi bomo umrli,« se je nasmejal zdravnik. »A kaj bo potem?« je vprašala žena. Mož se je šalil naprej: »Zdaj-le ti res ne vem povedati. Vprašaj svojega spoštovanega brata nadpastorja. No, pa zaradi teh besed ni bilo treba fantiča kaznovati. Vidim, draga, da si nekam preveč nervozna. Ko pojdem prihodnjič v Sandmouth, pojdi z mano, da se malo oddahneš.« »Žal, ne morem. Vedno sem zaposlenn. Razen tega pa ne čakam rada, ko ti hodiš okoli bolnikov, in pa konce koncev, tega tvojega Sandinoiitha sploh ne maram.« »No, dobro, dobro, se bova že pogodila. \ zdi se mi, da je nekdo prišel v ordinacijo.« Zdravnik je odšel v ordinacijsko sobo, kjer ga je res čakala stara ženska s prevezo na glavi. »O, gospa Hnrtova! Kako napreduje naša ranica? Dobro? Sedite, gospa Hartova.« Odvedel je staro ženo do stola in ji počasi začel jemati ovoj z glave. Med tem je klepetal z njo. Prav zn prav je govoril sumo on, ženica pa je poslušala in sem pa tja kaj pristavila. »Ali ste že bili v Sandmouthn? Niste bili? Tam je lepo kopališče in veliko veselega. Odpeljal vas bom kdaj s seboj, če hočete.« »Hm... hm...« »Že spet ste pili, gospa Hartova,« se je razjezil dr. New-come, ko je videl, da se ženski kolca. »Sem, sem, saj to mi še edino ostane,« je zajecljala ženica in bruhnila v jok. Doktor jo je spremil do vrat in jo polagoma potolažil. S to nenavadno bolnico ni imel sreče. Skoraj vsak dan se ga je nalezla in ni hotela razumeti, da si s tem samo škodi. Toda dr. Nevvvome jo je vseeno imel rad. Naslednje dni se v življenju dr. Nevvcomeja ni zgodilo nič posebnega. Vse je teklo kakor po navadi: bolniki, seje njegove žene, majhni domači prepiri in nesporazumljenja zaradi Geralda — in tako so tekli dnevi. Tako je prišel petek, ko je »mali doktor« spet moral iti v Sandmouth, kjer je imel precej bolnikov. Sandmouth je bil nenavadno mestece. Tam je bila velika naselbina raznih umetnikov, igralcev in podjetnikov, ki so imeli veselišča, kadar so prihajali izletniki od drugod, da so se čez nedeljo oddahnili in poveselili. Dr. Nevvcome je nagovarjal ženo,