f?
P osamezne številke*
Navadne Din ——*75f ob nedeljah Din 1*——•
.TABOR- izhaja vaak dan, razven nedelje in p»a*nikov, ob 18. uri s datumom natf&ednjeffa dne ter stane mesečno p«.L£rf£3 D	za	ino«
»ematvo D 10—. dosU-tfjen na dom D 11*-"* izkaznice D 10’ fagflpftS po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA-* MARIBOR Jurčičeva ulica štev, 4«
Poštnina plačana v gotovini
£ana aaimnjs stav. 1 Din-"'
TABOR
Posamezne Stevffliei
Navadne Din —75, on nedeljah Din l'—»
UREDNIŠTVO »e nahaja v Mari« boru, Jurčičeva ul. št. 4, L nad* stropje. Telefon intarurb* št. 274 UPRAVA se uahaja v Jurčioavr ulici st. 4, pritličjr> desno* telo* fon Št 24.^ — SE& poatuoČamnvf račun Stav, 11.787.
Na naročila brex denarja ae m oalru. — Rokopisi n* vračajo*
T
Tit
Ji
Naslov
Qica liceja kjuhijana
Maribor, nedelja 1. februarja 1925.
•TABOR« je najcenejši slovenski dnov-nik. Stane mesečno samo 10 <lin. Prinaša v kratkih obrisih vse najvažnejše dogodke, ki jih druvl ILti raztegnejo na dolgo in široko.
Ssorazumaiki grešniki.
Volilni letaki Davidovičevcev zaplenjeni. — Davidovičev srezki kandidat obtožen radi goljufije in zlorabe uradne oblasti.
ZAGREB, 3!. januarja. Danes dopoldne je tukajšnje policijsko ravnateljstvo zaplenilo volilne letake Davidovičevcev, tkzv. sporazumaške skupine, ki se zbira krog »Slobodnc Tribune«. Letak ima več velikih in kričečih naslovov ter ogabne karikature ministrskega predsednika Nikole Pasica in prosvetnega ministra Pri-bičeviča, oba obešena na vislice. Zoper naročnike letakov in zoper tiskarno jc uvedeno kazensko postopanje-ZAGREB, 31. januarja. Veliko senzacijo je danes tukaj vzbudila vest, da je
—O—
ZA VPOKOJENE UČITELJE IN PRO-FESORE V SLOVENIJI.
BEOGRAD, 31- januarja. Na zahtevo prosvetnega ministra je finančni minister odobril kredit v znesku 1,500.000 dinarjev za izplačilo doklad vpokojenih učiteljev in profesorjev v Sloveniji.
načelnik sušačke občine, Gjure Kučič, suspendiran. Kučič je pristaš Davidovima in njegov srezk kandidat v volilnem o-kraju reško-modruskem. Suspenzacija je v zvezi z afero delniške družbe »Adriatica«, ki ima svoj sedež v Budimpešti, velika skladišča na Reki ter majhno fili-jalko na Sušaku. Družba se je znala s pomočjo Kučiča okoristiti z st. margerit-sko konvencijo ter je oškodovala državo za 130.000 lir. Zoper Kučiča je uvedeno postopanje rad goljufije po § 197 k. z-’ ter radi zlorabe uradne oblasti po § 101. kz.
Borza.
CURIH, 31. jan. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 28.11, Beograd 8.42», London 24.84. Praga 15.735, Milan 21.65, NewyOrk 518.10 Dunaj 0.0073.
Dr. F. Mijller:
Volilne parole.
_ Malo jo bilo na Štajerskem1 volitev, kjer bi bila politična strast in fray,a potegnila toliko sicer mirnih ljudi v svoj vrtinec. To se opazuje posebno pri pristaših Markovičeve liste, ki hočejo z veliko politično reklamo posebno z napadi na Pašiča in Prtbičeviča. zakriti pomanjkanje lastne organizacije. Da jim pri tem' zvesto pomagajo klerikalci, je z njihovega političnega stališče popolnoma razumljivo.. Taktično podpirajo s tem cepljenje vseh tistih, ki sedaj ne bi volili SLS, to pa pomaga klerikalcem v razmerju glasov več, kakor največja lastna agitacija. S tem bodo lahko krili svoje izgube. Sicer pa jo to dovolj znano in je nedvomno sad posebnega dogovora med tema strankama.
Razumljivo je to tudi radi tega, ker je Davi Čovičeva vlada prepustila Slovenijo v eksploatacijo dr. Korošcu, kakor je Hrvaško (in končno žal, celo državo) prepustila Radiču, tako da je sedanji nastop kandidatne liste pomemben samo kot zavezniška podpora klerikalni stranki v duhu skupnega političnega prijatelja Radiča,
Pa tudi če bi tega ne vedeli in bi vzeli v pretres volilni program te stranke kot nove, dosedaj še v Sloveniji neznane stranke, bi ji ne mogel slediti noben Slovenec in noben državljan, ki mu je kaj do gospodarskega razvoja in napredka mariborske oblasti.
Da z narodnega stališča no smemo podpirati Radičevih zaveznikov je tem bolj jasno, ker je Davidovič kot predsednik vlade, ki bi bil imel v boju proti Radičevi samo našim narodnimi sovražnikom služeči politiki za seboj srbski narod in kralja, v prvi vrsti kriv, da se je Kacličovjo izdajstvo tako razpaslo. Mesto da bi bil Hani c^poslal takoj svoje poslan-ce v Beograd in jih napotil k pozitivnemu delu v skupseini, je potoval po raznih državah, blatil našo državo in vse državnike razen sebe, sklepa] dogovore z nam neprijaznimi strujami drugih držav in pripravljal revolucijo, vse to pa v interesu onih, ki so bili se pred leti krvniki slovenskega naroda. Davidovič je to mirno trpel ier postal sokriv vsaj tega, da se eventualne napake naših državnikov niso obravnavale in popravile ■nc pristojnem parlamentarnem mestu na način, j<i bi no škodoval narodnim interesnim. In če tudi vse to pozabimo, pa se uporabo, rcemiftr vngaš^tv-. ]&je je slovejv.
ski gospodarski program' te liste in katere garancije nam lahko da beograjski univerzitonti prof., ki ga preje nikdur ni bilo blizu, da ima potrebno znanje in razumevanje za naš gospodarski napre' dek in za odpravo najtežjih gospodarskih bremen.
Da so klerikalci za autonomijo Slo venijo, je glede na političen namen, obvladati vso pokrajino iz Ljubljane kolikor toliko razumljivo, dasi so zadeti last nim pristašem1 v mariborski oblasti gospodarske rane že s tem, da so ovirali z autonomističnim programom razvoj mariborske Oblasti in oblastno skupščino, v kateri bi sc lahko gospodarsko uveljavljali tudi njih pristaši. Čemu pa podpira ta dosedaj več ali man j isrbska politična stranka Davidoviča in Markoviča klerikalne autonomistične težnje in zakaj se s tem postavlja v nasprotje zahtevam našega ljudstva, ki hoče vsaj v oblastni skupščini ločiti gospodarske težko če!? Zakaj se ta lista poslavlja s tem posebno tudi proti interesom mesta. Maribor in ne ostane raje izven te oblasti kjer to stališče volilcem mariborske oblasti vsaj ne more toliko škodovati!n Glede propagando za autonomijo in za repufolifcau-stvo, pošminkano z narodnimi barvami, je Slov. Ljudska stranka dosedaj dosti storila in jo popolnoma odveč, da bi eventualno prišla v Maribor še kaka makedonska stranka samo radi tega, ker hoče budi pri nas delati za avtonomijo.
Godrnjanje čez Pašiča in Pribičeviča šc ni gospodarski program, pa najsi zna beograjski profesor vse polno takih histerij. Jih ni svetovnih državnikov, ki bi še ne bili storili kakih napak! Vprašamo pa, kaj je storila Davidovireva stranka, ki je prihitoln z listo »k n app vor Thorsohluss« v mesecih, ko jc bila -na vladi. Kaj je storila za Slovenijo sploh in za mariborske oblast posebej!! Kaj ji je bilo važnejše: večno pnktira-rije, posvetovanje in koketiranje z Radičem in njegovim Mačkom, ali pa skrb za naše Interese, recimo na pr., za spremembo najbolj pogubnih davčnih in pri-stojbinskih predpisov, za naše uradni-štvo, za spremembo železniških tarif, za carinsko ureditev itd., itd. To bi se bilo pri tako močni in tako poveličani večini pod Davdovičem dalo vendar urediti v nekaj tednih! če je žo SlLS čakala najprej na to, da bi dobila pred vsem vso oolitičim ^voč .v, Sloveniji. zak - : • i n!
Davidovičeva stranka spomnila svojih častitih zaveznikov na to, da je treba poleg političnega vendar tudi gospodarskega dela!!? Ne, ne, tudi politični nastop te gtranke je prehodna prikazen pred volilci mariborske oblasti, ki nimajo nobenega povoda, da bi se poganjali na eni strani iz klerikalne trdnjave, na drugi strani pa- lezli še pri slubejših vrateih zopet nazaj!!
Bolj kot kedaj nam gre sedaj v mariborski oblasti za to, da so temeljito popravijo razni zakonski nedostatki, ki so se tekom časa izkazali za težko breme našega ljudstva. Strogi avstrijski davčni sistem, ki nam nalaga večja bremena kot prebivalcem drugih provinc, pristoj-binski predpisi, ki težijo posebno naš najbolj razviti industrijski in trgovski promet, predpisi o železniških tarifah, o uradniški plači itd. vse to vpije po čim prejšnjem zboljšanju. Dosedaj je zastopala Slovenijo samo ena stranka — Slov. Ljudska stranka!! Izkazalo se je, kako kvarno je ako zastoipa samo ena stranka tako veliko pokrajino, polno razvijajoče so trgovino in'industrije z kmetijstvom, ki se bori za izboljšanje položaja ter u-radništva in inteligence, ki tudi stremi po izboljšanju položaja.
Ko- je bila SLS v opoziciji in v opoziciji zastopala celo Slovenijo, se je ravno tako, kakor pozneje, ko je bila na vladi, bavila večinoma samo s tem. da utrdi svojo politično moč, da pomaga do zmage autonomiji in strankam, ki so zahtevalo federalistično in republikansko u-reditev, toraj še večje razkosanje države. Ni pa prišla do gospodarskega dela, mogoče tudi vsled tega, ker se njeni so-cjjaini interesi niso vedno krili z interesi meščanskega življa. Zato jc treba, da se že kot gospodarski protiutež združijo vse druge stranke Slovenije iz meščanskih, trgovskih, industrijskih in kmetskih slojev, da delajo za Slovenijo v vladni stranki, ako je klerikalna, stranka v opoziciji, obratno pa kot kontrola dokler SLS odbija vsako sodelovanje z drugimi slovenskimi strankami in dokler se podi samo za političnimi uspehi, celo pod patronanco sovražnika slovenskega ljudstva, Radiča!
To idejo in željo po skupnem gospodarskem delu zasleduje »Narodni blok« zasleduje lista dr. Pivka s 4. Skrinjico!
No dvomimo, da bi se slično udejstvoval tudi dr. Ravnik kot nosilec radikalne liste; dvomiti pa moramo, da bo ta lista, ki jc hotela biti samia izven bloka, mogla doseči zadostno število glasov. — Vso liste pa, ki se izvzemši socialistične še vrivajo v ospredje, nimajo podlage v ljudstvu in najdejo svojo Skupno glo-riolo v najbolj slavni listi »zagorski zvonovi«!
VoBiine gihanSe.
LJUBLJANA POZDRAVLJA Dr. PIVKA.
Prof. dr. Pivko je sprejel včeraj sle deoo brzojavko: Ljubljanska politična društva soglasno obsojajo in obžalujejo sramotne napade klerikalnega in uaro-d-nosocialističnega in njim zavezniškega časopisja na Vašo nacionalno delo in Vam pošiljajo izraze solidarnosti in pozdrave!
POD ENO ODEJO . ..
Udeleženec Markovič-Rogličovega shoda v Mariboru -nam piše: Vkljub »Stražim« reklami in vkljub klerikalni dvorani sem šel, ker sem hotel spoznati Markoviča. Ka.ko sem se varal. Krog mene je stalo osem duhovnikov, ki so bili očividno zelo zadovoljni z Markovičem, saj je navajal vodo lepo na klerikalni mlin. Nobene besedo o naprednem kulturnem programu, ki jih baje loči od klerikalne stranke, kakor pravijo v svojem proglasu, nobene besede proti klerikalni stranki. Duhovniki v dvorani in ostala mnogoštevilna klerikalna garda se zadovoljno muza, ko Markovič hvali klerikalen Ribariča in ko napada vsevprek, kor jo naprednega mod Slovenci. Zdelo se mi je, dn čujem veselo pritrkavanje v »Straži« in »Slov. gosp.« z vsemi
Leto: VI. — Številka: 26.
zvonovi. Tudi takrat, ko je Markovič z vso resnobo lagal, da v Jugoslaviji ni separatistov, dn Radič ni državi nevaren element, da so baje vsi dokazi proti Radiču zlobno izmišljeni in potvorjeni, in da je tudi izmišljena nevarnost ruskega boljševizma. Markoviču se zdi Pašič 80-letni trdovratni starec, ki noče izpustiti iz rok državnih vajeti (po Rogličevo »cu-glov«!). Aha, tu jo pasja taca! Markovič bi rad v Davidovičcm kabinetu pomagal vladati, k.ier bi se s Koroščevo milostjo dobila za Ribariča lepa nagrada, za Rogi iča pa. kak — roglič! G, Markovič nam je nehote odkril svoje prgve namene. Bratski »sporazum« s slovenskimi klerikalci in pa Radičevci. Radiča oprostiti, PP-režim pa pred »sud«! Korošec nam je znesel lepo kukavičje jajce; Boža Markovič, kratkovidni Ribarič in zakričani Roglič, ga zdaj valijo skupno v gnezdu »bratskega sporazuma«.
Prof. Ribarič je priznal, da sploh nima svoje volje, povedal je pa tudi, da noče sodelovati z napredno slovensko inteligenco. To itak vemo, da je vse njegovo »skupno delo« bila le hinavska igra v prid — klerikalcem, kakor je njegova kandidatura! Ni g. Ribarič že mesece poprej zastonj vedno lazil skupaj z Vesenjakom!
Da je Narodni blok postavil za nosilca pravoslavnega Srba, to bi bilo pol »Straži« vpitja, dn je naša vera v nevarnosti itd. Ker pa je pravoslavni Srb prišel rušit slogo naprednih Slovencev, slo-venske inteligence, in pripomagat klerikalcem do večjega uspeha, eto vam v »Straži« mira in kadila zanj. Pa še bodo tajili, da ni to skupna igra.1?! Ne morejo! Markovič, Roglič in klerikalci igrajo pod eno odejo!
KAKOR VETER VEJE!
Zanimive stvari nam poročajo s Tavčarjevih shodov. Ce pride na shod Precej klerikalcev in Radičevcev, pravijo Janko in njegovi pobočniki: »Vsega zla sol krivi demokrati... Radič ni kriv — ou ni storil nič dobrega, pa tudi nič hudega!« Če je na shodu nekaj zastopnikovi Narodnega bloka: »Jaz odobravam program demokratsko stranko »Živio Pivko!« Ako pa na shodu slučajno ni klerikalcev, potem pa: »Vse, kar je slabo, sol zakrivili klerikalci, jaz sem za napredno skupnost, samo Žerjav jo je preprečil.« In kakor polivka čez vse: »Pašič ve, kaj Vam manjka, N RS jo najmočnejša stranka in lahko pomaga brez vseh d.ru-gih strank!« Običajno dobi seveda taka odgovore, da je blamirana stranka in govornik. Res ne razumemo da pripusti) glavni odbor NRS v Beogradu talke nastope — samo v korist nasprotnikov na-rodn o-ra d ikalne stran ke.
KLERIKALNI TEROR V ZADNJIH
dneh
pred 8. febr. so stalno potencira. Pritisk na čuvarje Narodnega bloka se nam javlja z vseh strani. Vera je zopet postala šlager, »Naj te pa tudi liberalec spove na smrtni postelji!« tako se grozi vernemu volilen, ki pa ni klerikalec. Po Slov. goricah klerikalni agentje raznašajo govorico, da bo v najkrajšem času vojska, če ne bodo ljudje klerikalno volili. Prijatelji klerikalci, kdor se bojuje s tako obupanimi sredstvi, ne stoji r.a trdnih nogah!
ZNAČILNA TRDITEV.
»Volkvsstinune« od 29. tm. trdi, da so Rbglieevci odnosno Davidovičevci dobili denar za agitacijo od češke narodno- so-cijalne stranke, in sicer iz fonda, ki si ga je ta stranka napravila v znani korupcijski aferi s špiritnim kartelom, la sodnih obravnav jo znano, da so 6i razni veljaki češke nar. soc. stranke na visokih mestih dali plačevati od špiritne-ga kartela ogromne svote - za strankin fond, kartel jc pa na dragi strani užival bonitete na škodo države, da je te ogronai* ne milijone sevedia desetkratno 'kril. —* »Volksstimjtne« pravi, da so naši Rogli-čevci reg dobili denar iz tega korupcijskega fonda za volilno agitacijo, ter jinS svetuje, tj a j bodo lepo ponižni, da se jim ne pripeti kaj neprijetnega.
Izjava g. Lumira.
»Straža« je oibjaviila napad na g. mi-riistra dir. Žerjava, katerem netočno navaja nekaj trditev glede moje pravne zadeve s »Slovensko (ne Slavonsko) ban-feo«. Z mojim sporom ni g. minister dr. Žerjav v prav nobeni zvezi. Sploh se cela moja pravdna zadeva ne tiče javnosti. Jaz o nji nisem! dal nobenemu novinarju informacij in so posamezne navedbe, v kolikor so sploh resnične, mogle priti v javnost le potom nedopustne indiskreci-je ali pa kršenja uradne tajnosti. Pripomnim še, da nisem pri mariborskem sodišču sploh podvzel nobenih korakov. Obžalujem1, da, je brez moje vednosti in proti moji volji poskusila »Straža« zlorabiti mojo osebo in moje zasebne zadeve* v svrho politične agitacije in da je to storila na tak zloben, tendencijozno zavit in neresničen način.
v	Anton	Lumir.
Konflikt naših akademikov v Gradcu.
Nemški buršaki iz naših krajev proti jugoslovanskemu dijaštvu.
Gradec, 28. januarja.
Znan je že iz brzojavnih vesti konflikt, ki ga je imelo jugoslovansko di-jaštvo dne 27. tm. z nemškimi tovariši, ki bo demonstrativno iz političnih razlogov preprečili svetosavsko proslavo »Jugoslov. akademskega udruženja«. Da bo naša javnost spoznala, kakih sredstev se poslužujejo nemrko-nacionalistični buršaki proti jugoslovanskemu dijaštvu v Gradiču, naj podamo v naslednjem potek tega dogodka.
. »Jugoslov. akademsko udruženje« je pripravljalo za 27. januarja sveto savsko proslavo, ki je imela samo kulturen namen brez vsake politične ali sicer izzivalne primesi. Bil bi to hkrati družabni večer jugoslovanskega dijaštva in ostalih naših rojakov v Gradcu. Proslava bi se imela vršiti v dvorani »Wildor Man-h-a« in so bile končane že vse priprave. |V vseučiliščni avli je bilo — kot običa jno •— naJbito vabilo. Nenadoma pa je vabilo izginilo. Predsednik »Jugoslov. akademskega udruženja« se je takoj pritožil pri rektoratu, ki je obljubil, da bo zadevo uredil. Res se je vabilo iznova pojavilo na deski, a le za kratko, časa. Videti je bilo, da skuša nekdo preprečiti prireditev jUgoslov. akademikov. In res so naši ižvedeh, da imajo nemški buršaki ponočne seje o demonstraciji proti jugoslov. dijaštvu. Dne 27. tm. so prireditelji izvedeli, ja je gostilničar odpovedal dvorano, ker gta mu dva zastopnika nemškega maJcionalističnega dijaštva zagrozila z izgredi. Ker ni. bilo več mogoče razglasiti, da se proslava ne bo mogla vršiti in ker še je bilo bati buršaških izgredov, je »J. A. TJ.« zaprosilo za policijsko inter-Vencdjo. Ta je res poslala GO mož varnostne straže, ki so varovali pred posl opijem red in mdr. Okolu 20. ure je prikorakala množica huršev pred navedeni lokal im je burno vzklikala proti Jugoslaviji in jugoslov. dijaštvu. Nato je odšla —
pred naš konzulat, kjer se je demonstracija ponovila. Naši ljudje, ki so prišli k proslavi, so seve na tihem odhajali domov.
Najbolj 'značilno na tej stvari jo to, da so se pri demonstracijah posebno odlikovali nemški dijaki iz Jugoslavije, tj. jugoslovanski državljani, ki bodo po dovršenih študijah iskali kruha v naši domovini. Nemški buršaki so sami priznali, da so se njihovi rojaki iz Jugoslavije posebno vneto zavzeli za demonstracijo povodom1 napada na dr. Kraft.a. Dasi je bila svetosavska proslava, čisto kulturna prireditev, so nemški buršaki naperili proti nji svoj politični meč in' si iskali pri tovariših-akademikih zadoščenje za dr. Krafta. Nemške visokošolce iz Jugoslavije si bomo dobro zapomnili, da se bomo lahko o primerni uri porazgovorili ž njimi tako kot se spodobi.
Doma in po svetu.
Sv. Lenart v Slov. gor. (O j t a ž 1 a-
hta!) Dr. Čemer je tedaj moj ožji »žlah-tič«. Tako trdi »Straža« že večkrat in je še posebno opozorila pred kratkim ua to okolnost predsednika okrožnega sodišča. Ker ima dr. Čemer brata v Ameriki in ni nemogoče, da bi se dalo tudi nekaj podedovati, sem se konečno reg sam zanimal za vprašanje »žlabte«, pisal po matrične izvlečke v Borovlje, domovinsko občino, drja. Čemerja ter v Celje, kjer je tekla moja zibka in zibel j cele vrste mojih pradedov, a vse zaman. Končno je prišla mio j a najmanjša hčerka ua misel, da dotični dopisnik »Straže« ne pozna pomena besede »žlahte« in da ne razločuje med menoj in dr. Čemer jem! na eni strani in med mojo ženo in ženo drja, Čemerja na drugi strani in Ja je mogoče iz te zmede nastala kaka »žlahta«. In res: Dr. Čemer bil je tako nepreviden, da je poročil hčerko sestrične moje žene. Iz tega se vidi, kako mora biti uradnik, posebno pa še sodnik, previden, te se ženi. Takšna »žlahta« ga lahko uniči. Zato pa ■se čutim primoranega svariti, dokler je še čas, g. svetnika drja. Tlaunika, da naj prepreči sebi slično nesrečo, ki ga čaka. Tudi on je sodnik pri Sv. Lenartu in celo sodnik izvenspornega oddelka, kamor hodijo navadno neprostovoljno. Dr. Čemer Pa mora soditi v slučajih, ko prihajajo ljudje k meni prostovoljno. In s temi izvenspornim oddelkom jo v jako bližnji zvezi notar Fran Stupica. Vse spise, katere hoče dr. Tlaunik*, dobi on, in tu je imel notar ŠtupiŽa doseči a j' precejšnjo srečo. Zdaj pa je nevarnost, da se umeša tudi v to lepo razmerje oni dopisnik iz »Šent Lenarta«, ki bo gotovo objektivno bičal tudi tukaj delovanje »žlahte«. Tudi dr. Tlaunik, kakor vsak Korošec v odrastlih letih, ima svojo ženo, ravnotako notar Stupica. Tn iz slednjega zakona ise je rodila hčerka, katera namerava stopiti v sveti zakon z možem, ki je s soprogo drja. Ilaunika do pičice tako v žlahti kakor je moja žena. z ženo drja. Čemerja. Stvar je še nekoliko bolj prisrčna, ker je na strani notarja Stupice predmet žlahte ne njegova žena rna-
več njegova hčerka. Toliko v premišljevanje dopisniku v »Straži«. — Dr. G.
Selnica ob Dravi. Due 18. nov. 1.1. je naš občinski odbor v tajni seji imenoval g. župana Martina Hernaha častnim občanom. Odborniki so mu preskrbeli krasno diplomo. Ta se mu je 17. tm. svečano izročila. Občina ima 17 odbornikov. Raz-ven dveh so se ta večer zbrali vsi. Ako-ravuo se je cela slavnost zelo tajno pripravljala, je prišlo tudi mm ego obeiu-stva. Gasilno društvo mu je priredilo bakljado, pri kateri je svira-la njegova popolna godba. Občinski svetovalec g. Žunko je popisal delovanje g. župana Martina Hernaha. Bil je od leta 1886 do 1896 obč. odbornik, od 1896 do 1902 obč. svetovalec in od 1902 do 1919 župan. Leta 1921 je bil zopet skoraj ednoglasno izvoljen županom, istotako 1924. Ko je gosp. Žunko popisoval njegovo požrtvovalno delo, so bile vse oči rosne. G. Alojzij Majcen ga je pozdravil kot 211etnega osebnega prijatelja. Kot šolski upravitelj je naiglašal njegovo prijateljstvo do učiteljstva, kot ud kr. š. sveta na njegove zasluge za šolo in šolstvo v obče. —
G.	Hernali je bil od 1894 do 1897 načelnik kr. š. sveta, od 1897—1900 pa načelnikov namestnik. Kot načelnik gasilnega društva je g. Majcen popisal delovanje g. Hernaha kot sotrudnifca gasilnega društva. Pri ustanovitvi gasilnega društva 1. 1904 je imel on največ zaslug in deluje od tega časa kot aktiven ud z različnimi častmi. V imenu odbora ga je imenoval častnim članoiml in prosil, naj tudi nadalje posveti svoje izborne moči gasilnemu društvu. Slavljencu je prišlo slavje popolnoma nepričakovano in je bil tako ginjen, da ni mogel pregovoriti besede. Čast mu! — Po tenu ofici-jelnem delu slavnosti je povabili, svetovalec g. Hinko Vollmaier g. Hernaha s soprogo na slavnostno večerjo, katero mu je občinski odbor priredil v prostorih g. Dopler v dvorani bralnega društva. Te so je udeležilo 41 oseb. Med slavnostno1 večerjo je neumorno svirala godba gasilnega društva Selnica ob Dravi. *
— Zapleten politični položaj na Češkoslovaškem. Sredi februarja se bo sestal češkoslovaški parlament, da reši najnujnejša vprašanja. Sicer pa je pričakovati, da med odsotnostjo ministrskega predsednika, ki je zopet odšel na zdravstveni dopust, ne bo napovedanih političnih iz-prememb. Vendar pa tisk opozarja, da je politični položaj daleko bolj zapleten nego se zdi na videz. Široki ljudski sloji so jako razdraženi radi splošno neugodne gospodarske situacije. Cene skačejo vedno višje, javnost je vznemirjena, pa bo bržčas tudi parlament prisiljen, da reagira na te pojave in začne energično protidragiujsko akcijo. Ta akcija pa bo zanesla novega netiva v takointako dovolj napete odnošaje med posameznimi strankami vladne večine; korist bo imela saimo opozicija.
Generalni konzul kr. Italije v Ljubljani vabi državljane kr. Italije, ki prebivajo na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, da mu v svrho evidence nemu-
doma vpošljejo sledeče podatke: Priime! ime, priimek in ime očeta in matere, lot* rojstva, rojstni kraj, priimek in ime že ne, rojstni kraj in rojstno leto otrok štev. kr. it. potnega lista, sedanje biva 1 išče z natančnim naslovom. Vse tozadevne dopise treba nasloviti: R.o ConsoTab Generale d’Ital.ia, Uffieio C — Ljubija na, Šelenburgova ulica št. 7.	26!
Mariborske tosiL
Maribor. 31. januarja 1955
m Rdi praznika naš list v pondeljel dne 2. februarja ne izide.
m f Prof. Stanko Mariu. Danes d n« 31. tm. je nenadoma umrl g. Stanko Ma rin, profesor in hišni posestnik v Sodu' ulici. Pokojnik je bil znana in pril juil> Ijen-a osebnost predvojnega slovenskem Maribora vrl naprednjak, dober vzgoji tel j^ skrben družinski oče in blag, til značaj. Da-nes^ ga je zadela kap in je pc kratki agoniji izdihnil. Pogreb se bc vršil na svečnico dne 2. febr. ob 16. ur) iz mrtvašnice na Pobrežju. Bodi pokoj« niku lahka domača gruda, preostalim pa naše sožalje!
m1 Smrtna kosa. Dne 20. tul. je umrla gospa Julijana Perko, soproga vpoikoje-nega policijskega detektiva Jožefa Perko. Pogreb v nedeljo oh 3. uri na Pobrežju. N. v mi p.
mj Nov ravnatelj podružnice Narodne banke. Glavni odbor Narodne banke v Beogradu je imenoval dne 22. decembra 1924 g. Andro L jiub inkovio a, dosedanjega funkica jonarja Narodno banke v Beogradu, za ravnatelja tukajšnjo podružnice. G. Andra Ljubinkovič j* znan strokovnjak na polju banlkarstva in nacionalne ekonomije. Preverjeni ismo, da bo novi ravnatelj tega važnega denarnega zavoda, ki — kakor nami je dobro znano — kaže veliko zabimianja za sanacijo naših gospodarskih razmer, zastavil svojo zmožnost in svoje dobro zvezo s cen-tralo v to, da bo gospodarski Maribor tako upoštevan, kalhor zahteva dejansko stanje njegove industrije, obrti in trgovine ter njegovi bogati pogoji za razvoj in napredek. Novemu ravnatelju časti-tamo na imenovanju in mu želimo obilo uspeha!
m! Važen občni zbor mariborske požarne hrambe. Dne 30. tm. so je vršil občni zbor tukajšnje Prostovoljne požarne hrambo in nje rešilnega oddelka. Občni zbor je bil posebno važen radi tega, ker se je ta požarna bramlba, ki je imela doslej popolnoma nemški značaj, vendarle odločila k prepotrebnim1 reformam1. Tako je bilo 'sklenjeno, da se uvedejo slovenska povelja ter da se ustanovi Zveza požarnih bramlb za mariborsko oblast e sedežem v Mariboru. Dalje so bile sprejete nekatere nove določbe, tako glede požarnega alarmiranja po telefonu s subvencijo mestne občine, glede objavljanja 'poročil o požaru in nezgodah itd. Glede ognja v dimnikih, ko je bila cesto zavoljo navadnih saj alarmirana požarna bramlba, se je sklenilo, da jc treba tak po žar prijaviti najprej dimnikarju, ki potem alarmira požarno bramlbo, če je to
Učite se strojepisja instenogra/ije! Zasebni učni zavod ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ul. 7, tel. 100
Kultura in umetnost.
Velik uspeh Hudožestvenikov.
Prvi večer: Gorklj, »Na dnu«. Odveč bi bilo govoTiti na našem skrčenem1 prostoru o dveh rečeh: 1. o mojstrski igri Hudožestvenikov, o njih skoraj suverenem obvladovanju vseh igralskih pripomočkov, da pričarajo gledalcem kos resničnega življenja, kakor ga je ustvaril dramatik; 2. o prisrčnih simpatijah, ki vežejo našo publiko z ruskimi umetniki in katere mnogo pripomorejo k u-inevanju njihove umetnosti, tudi takrat, če gledalec ne razume ruskega jezika.
Bil je globok večer, snočnji večer, ko nam je skozi Gorkega govorila v čarobnem igralskem govorni Hudožestvenikov sfinga ruske duše. Tz dna družbe, kjer ge izgubljeni, odvisni, nesrečni, grešni ljudje pehajo med sabo in neprestano segajo kvišku kakor muhe, ki lete iz teme k neumljivemu jim čudežu luči, je govoril človek in razvijal v številnih tipih posameznih ljudi filozofijo življenja. Nikoli ne bomo pozabili teh Vasjov, Mitvi-šev, Ari, Bubnov, Sati nov, Lukov in drugih, ki so nam jih podali ruski umetniki s nedosežnim umevanjem ruskega človeškega tipa in tisočerih njegovih odtenkov. Zdi se nam — in z nostalgijo smo odhajali iz gledališča — da smo preživeli koa svojevrstnega življenja, se pričkali v nočnem azilu z izgubljenimi ljudmi, modrovali z nihilisti in zločinci ter se dali skupno z ubogo Ano pripraviti na mirno smrt, sprejemajoč tolažbo romarja Luke, te skoraj svetniške postave, poosebljene dobrote.
Da, bil je globok večer in nepozabljen večer. Vsi, ki smo živeli z Varni, se bomo še večkrat v življenju spomnili na Vas, gg. Križanovska, Adamajstig, Dnjeprova Grečova, Serov, Bakš«jev, Bogdanov, Komisarov, Massalitinov, Šarov in zlasti Pavlov; spomnili se bomo in gorko nam bo pri srcu!
Dasi vsled naglega prihoda ni bilo gledališče zasedeno tako kot bi bilo želeti, je vladalo ves čas med občinstvom prisrčno razpoloženje, ki se je stopnjevalo od dejanja do dejanja in naraslo v dolgotrajni aplavz, ko so se ob koncu igre na odprtem odru pokazali vsi sodelujoči umetniki. Vsakomur so šli »živio« klici od srca. Z lož so padale zadnje cvetlice, ko je Ob splošni tišini g. Bratina izročil ruskim tovarišem lep venec in jim izrekel prisrčno dobrodošlico.
Vsi smo ponesli iz gledališča en sam vzklik: Do svidanja, druzja!
*
Vprašanje mariborskega gledališča.
Zopet nevarnost zatvoritve?
Maribor, 29. jan.
Uprava Narodnega gledališča v Mariboru nam sporoča: Naš upravnik jo bil pretečeni teden zopet v Beogradu, da intervenira radi naknadne subvencijo.
Mariborsko gledališče je dobilo po sedanjem budgetu tako mize;-n o subvencijo, da mu je čisto nemogoče daljo delovati (ljubljansko n. pr. je dobilo -2-krat toliko subvencije). Sploh bi se bilo zaprl o žo avgusta, da mu niso najtnrro-dajnejši faktorji ponovno obečali zapro-
šeno naknadno subvencijo 800.000 Din. (od katerih pa še do danes nismo dobili niti pare). Životariti smo mogli samo, ker nam je mestna občina večkrat in izdatno priskočila na no meč. Ker pn občina nikakor ne more žrtvovati še več, ni druge uspešne pomoči kot državna, tem bolj ker prosimo samo to, za kolikor smo bili od države prikrajšani v primeri z drugimi oblastnimi gledališči, Ta so dobila povprečno po 300.090 Din. več, mi pa 300.000 Din. manj kot doslej. Torej prav za prav za 600.000 Din. manj kot druga gledališča. (G. Nučič pa je imel v primeri % današnjo vrednostjo denarja desetkrat večjo državno subvencijo kot jo imamo danes).
Umetniško odel jen je naravnost občuduje naše gospodarstvo, ki nam ie sploh omogočilo vegetiranje do danes. V tem pogledu bi lahko vzgledno vplivalo na nekatere krivične kritik«?, ki nikakor nočejo uvideti, da se brez denarja ne da delati, ki nas napadajo, namesto da bi nam pomagali izposlovati potrebne subvencijo.
Ministrstvo prosvete je nai ravilo zadnji pritisk na finančnega ministra, od 'katerega je zdaj odvisno, ali bo naše gledališče Obstojalo tudi po prvem februarju, ali pa se bo tega dne zaprlo.
Apeliramo na vse merodajne faktorje, da -»apno vse sile in najenergičnejše intervenirajo na odlččilnih mestih, da se izognemo pretečemu velikemu narodnemu, kulturnemu in sociia!nemil škandalu zatvoritve našega gledališča, ki pa jc brez zaprošene pomoči neizbežna.
x Svetosavska proslava. Dodatno k našemu splošnemu poročilu smo prejeli od našega glasbenega eotrudnika še sledeče poročilo: Kakor že več let, tako je tudi letos priredila pravoslavna cerkvena občina v Gotzoivi dvorani svečan koncert. Mogočne fanfare iz Smetanove Li-Ihuše so tvarjale uvod, za katerim je zapel moški zbor Glasbene Matice pod vodstvom g. ravnatelja Topiča himuo sv. Save. Tej je sledila Jenkova Svečanostma uvertura, katero je Proizvajala vojpa muzika pod taktirko kapelnika g. Herzoga. Mešani zbor Glasbene .Matice jc s Sehvvabovo Avo Marijo in osobito z Adamičevo V saneh spet dokazal, na katerem vsestranskem; višku se nahaja sedaj. Operni pevec g. Govorov je zapel zanimivo rusko skladbo, Kal in jkovega Kolokola in operna pevka, gdč. Vladi-mtrova je podala z iskrenim čustvom' Hatzejevo Majko ter Mmsorgskijevo Večerno molitev. Uiprav senzacijonalen u-činek so pa dosegle ruske narodne pesmi, katere jc zapel kvartet sestavljen iz tukajšnjih opernih solistov, g. Petrovskega, Govorova, Kajo! a in Oksanskega. Pritrjevanja ni hotelo biti konca. Želeli bi, da bi nam omenjeni gg. umetniki še Pri kaki priliki podali primero iz bogatega zaklada ruske narodne glasbe. Vse solistično točke je z decontnostjo spremljala gdč. Zacherlova. Naša romača virtuozi n ja na violini, ga. Brnndlova je proizvajala Beethovenovi romanci op. 40 in 50 z njej lastno popolnostjo. Spremljal jo .je vojni orkester, ki je še spopol-nil pestri in zelo srečno sestavljen vzpo-rod z Dvorakovim Zlatim kolovratom in Čajkovskega Italijan, capriccio. H D.
Potrebno-. Izvoljen je bil odbor z g. H, iVolle-rjemi na čelu, m Gospodarska in politična društva imajo v torek, dne 3. februarja ob 20. uri v tajništvu Cankarjeva ulica 1 važno skupno seja. Udeležba za vse odbornike obvezna!
m1 Ljudska univerza. Opozarjamo, da bo v sredo dne 4. febr. predaval g. prof. dr. Matoo Kovačič o razvoju slovenske* ga. književnega jezika. Poljudne predavanje bo zanimiv uvod v spoznavanje našega jezika in bo jako poučno za vse, 'ki se hočejo bližje seznaniti z zgodovino slovenske kulture. Začetek ob 19.45 (mala kazinska dvorana).
m Z magistrata. V soboto, 7. febr. 1925 sc na mestnem magistratu radi priprav za volitve za stranke ne uraduje.
m Stanovanjski sosvet za desni breg. Pri sreskem poglavarstvu Maribor, desni breg kot stanovanjskem oblastvu I. stopnje so bili izvoljeni sledeči predsedniki in prisedniki za stanovanjski so* svet: g. okrajni komisar Milan Makar kot predsednik stanovanjskega oblast-v«-_ — Prisedniki hišni posestniki: Jernej Očka, Tezno 98, Vckjet Ivan, Pobrežje, Zrkovska 28, Josip Maglica, Tezno 6. — Prisedniki hišni najemniki: Hinko Kefor, Studenci, Ciril Metodova 17, Simon Stangl, Studenci. Ciril-Meto-dova I7f Anton Pirc, sen. Studenci, Dr. Krekova 24, Štefan Šegula, Studenci, Aleksandrova 45, F. Roškar, Studenci, So k°lska 34. — Za razsodišče stanovanjskega cblastva: Predsedniki: Gg. Milan Makar, okrajni komisar, Rajko Mu la ček, sreski poglavar, Maks Wriseher, vladni cvetnik. —■ Prisedniki — hišni posestniki: Matija Holz, Pobrežje, Cesta na Brezje 1, Jernej Dolšak, Pobrežje, Cesta na Brezje 20, Franjo Flis er. Nova. vas, Vrtna uliea 7. — Prisedniki - hišni najemniki: Franc Korošec, Studenci, Krpanova 19, Ivan TCustcr, Maribor, Popovičeva 1, Ivan Vidmajer, Pobrežje, Cankarjeva ul. 3.
m 19-lef.ua absolventka razredne meščanske šole in knjigovodskega tečaja, vešča strojepisja in stenografije, išče službe. Ponudbe naj se pošljejo na naše uredništvo pod »služba«.
m Mestno kopališče se zopet odpre v torek dne 3. febr. ih bo stalno odprto razen nedelje in pondeljka vse dni v tednu. Parna kopalj je ob torkih, četrtkih [n sobotah za moške, ob sredah in petkih pa za ženske.
ni 1SSK Maribor. Jutri a- nedeljo popoldne točno ob dveh je obvezni training fežervo in prvega moštva. — Nobeden sadnjič določeni igralec ne sme izostati. Sodnik g. Radolič,
m Mariborski živinski sejem dne 27. Jan, Prignanih je bilo; 7 konjev, 3 biki, SO volov, 213 krav in 2 teleti. Skupaj 305 komadov. Povprečne cene so bile siede-Se: debeli voli 1 kg žive teže 11—12 50 D, poldebeli voli 9.25—11 D, plemenski voli f—8.75 D. biki za klanje 7—9.50 klavne krave debelo 8.50-9.75. plemenske krave 7.50 8.25, krave za klobasanje 5.75—7, molzne krave 7—10 D, breje krave 7—10 0, mlada ži vina 7.50—10.25 D, teleta 11.75 D. Prodalo se je 83 komadov. Mesne cele; Volovsko meso I. vrste 1 kg 18—20 D B. vrste 16—17.50 D, meso od bikov krav 'n telic 15 D, telečje meso 1. vrste 20 D,
H.	vrste 17.50 D svinjsko meso sveže 1 kg 35—30 D.
m> Iz policijske kronike. Aretirani so Bili: L. K. radi prekoračenja meje brez Potnih listin, znani razgrajač Karel Pisk radi nedovoljenega povratka, K. S. in L. ,T. radi raznih tatvin v bližini Maribora.
m Grajski kino predvaja od pondeljka krasno Tdcjansko dramo, »Otok zgubijo n ih brod-ov« po znamenitem romanu Marrita. Ta Tde.ianska drama je silno napeta igra iz življenja mornarjev, brodolomcev tia osamljenem otoku sredi o-?®a:na- ; 1*m se predvaja do vključno če se začne veliki film1 v
4 delih »rrDe nmškotirji«.
dvornrJ °	l	sc	vrši	v	Gotzovi
j.,', -- n.mnl Plesni venček zadru-
«3
to.tkta otWjrj.nl Soil za ”	126
m Nov. tecaj. za 8trojepisje, stenogra-110 knjigovodstvo in srbohrvaščino
(tudi posamezni pouk) začnejo na zasebnem ucncm zavodu Ant. Ruii i,e„at v Mariborn dne 3. febr. tl. Vpisovan ja, pojasnila in’ prospekte v Specijaloi trgovini s pisalnimi stroji in Pisarniškimi potrebščinami Ant. Rud. Legat A: (jo., 'Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice!	85
m Kavarna mestni park. Dnevno «vi-ra naj priljubljeni pianist Mirko Hercer od' 21. do pol 3. ure. Dohod do kavarno je ©lefct razsvetljen.	266
Pobrežje. Pevsko društvo Zarja pri-y. nedeljo 22. febr. oustno veselico z
maškarado y gostilni gospe Rojko na la Luke »Na dnu« bomo v »Ženitvi« vi Spodnjem Pobrežju-. Toliko v predna- deli zopet v glavni vlogi. Igral bo dvo-r-
znanilo vsem drugim prirediteljem.
* Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji, računstvu (nauku, o menicah in devizah, kalkulacijah in kontoko-rentih), amerikanskem in dvostavnem knjigovodstvu z bilanco, korespondenci in registraturi. Začetek dnevno. Samo praktično, temeljito, lahko umljivo. — M. Kovač, Krekova ulica 6.	184
m' Kam na svečnico! Vsi k Balonu na Pobrežje, na ples, ki ga priredi »Društvo kaznilniškoga in je tu iškega, nadzorovalnega osobja v Mariboru«. Začetek ob 15. uri. Odbor.	N	92
m PLANINSKI PLES 1. febr. 1925 v Mariboru. Velikansko zanimanje vlada v vsej okolici. Pristni gorenjski in pohorski kostumi na pohodu. Obljublja se obilo turistovskih skupin brez gojzc5jcv. Ljutomer, Ormož in drugi, vse pride. — Vstopnina 15 din.	225
Hudolesftvenikl w mariborskem gBe daSIISy 2 dteiL
Nedelja, 1. febr. »Ženitev« ob 17. Pondcljek, 2. febr. »Bratje Karama-zovi« ob 19? uri.
gligdaislce.
REPERTOAR.
Sobota, 31. januarja. »Pri čaju«, ab. A (premiera) ob 19.30.
Nedelja, 1. februarja »Ženitev« (Hudože-stveniki) ob 17.
Pondeljek. 2. febr. ob 17. (petih) popoldne »Bratje Karamazovi«. Gos H u do žeisrt ■ve n i k o v.
Torek, 3. febr. Zaprto.
istovanjc
»Pri čaju«. Opozarjamo cen j. občinstvo na današnjo pfemijero v drami. Vprizo-ri se zabavna in duhovita veseloigra od Karl Sl obode »Pri čaju«. Nastopijo ga Gabrijelčič-Bulogova, gdč. Kraljeva ter gg. Kokot, Kovič in Železnik. Režira g. Železnik. Mcbilje za drugo dejanje je posodila iz prijaznosti tvrdka Preis.
Začetek predstav »Hudožestvenikov«. V nedeljo 1. febr. in pondcljek, 2. febr. ob 17. uri (petih popoldne). Včeraj je bilo javljeno, da so vrši samo ip.rcdst.ava »Ženitev« v nedeljo popoldne ob 17. (petih), predstava za pondcljek, pa oib 1.9 B. Popravljamo na tein mestu, da sc vršita obe predstavi Hudožestvenikov t. j. v nedeljo 1. febr. (»Ženitev«) in pondel jek. 2. febr. (»Bratje Karamazovi«) ob 17. (petih popoldne).
Samo še dva dni gostovanje Hudože-stvenikov. V nedeljo popoldne ob 17. (petih) prirode Hudožestveniki Gogoljevo komedijo v treh slikah »Ženitev« (docela neverjeten dogodljaj v treh slikah). U »Ženitvi« nastopijo v glavni vlogi g. P. A. Pavlov kot Pndkoljeisin, dvorni svetnik. Odličnega umetnika Pavlova, ki ga že poanamo iz predlanskega gostovanja, kot enega najboljših igralcev te družbe ((Belo Stepančikovo« v vlogi Farna Fantič ki je včeraj -nastopil v vlogi ro-mar-
nega svetnika Podlčoljesina. G. Pavlov je do sedaj v tej vlogi neprekosljiv. Poleg drugih odličnih umetnikov naj navedemo še imena Krasnopolskega, Tokar-skeje, Grečeve ter gg. Masalitinova g Bakšejeva itd. Komedija »Ženitev«, ki že sama na sebi vsebuje kemične situacije bo z igranjem teh odličnih umetnikov nedvomno vzbujala salve smeha. Kdor se hoče res in prav od srca nasmejati, naj ne zamudi ugodne prilike pogledati si to predstavo. Začetek predstave smo namenoma določili na 17. uro (petjh) popoldne, da si bodo mogli tudi zunanji gostje ogledati svetovno slavne umetnike. V ponedeljek 2. februarja tudi ob petih popoldne se bo vršila poslovilna predstava Hudožestvenikov. Ta dan bodo vprizorili Dostojevskega dramatiziran roman »Bratje Karamazovi«. To delo je že samo na sebi v svoji globoko psihološki veličini eno najjačjili del ruskega genija Dostojevskega in že s tega stališča vredno, da se ga pogleda. V Hudože-shvenikih so dobili »Bratje Karamazovi najodličnejše in n ep rek osi ji ve interprete. Delo ,ie razdeljeno v osem slik, v katerih nastopi akord celokupni njihov ansambel Hudožestvenikov. Ker je zanimanje za -to predstavo že sedaj zelo veliko še posebno opozarjamo cenj. občinstvo, da si pravočasno rezervira vstopnice.
Predstave Hudožestvenikov za zunanje goste. Za nedeljo 1. febr. (»Ženitev«) in pondeljek 2. febr. (»Bratje Karamazovi«) smo namenoma nastavili predstave ob petih popoldne, da si jih lahko o-gledajo tudi zunanji gostje.
o Smrtna kosa. Sokolsko društvo v Mariboru poziva celokupno članstvo, da se v deleži pogreba umrlega dolgoletnega in zaslužnega člana, brata prof. Stanka Marina, ki se »vrši v pondeljek dne 2. februarja ob 16. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. Udeležba polnoštevilna v civilu z znaki.
o Upravni odbor Sokolskega društva v Mariboru se je na svoji i. odborovi seji dne 29. trn. konstituiral sledeče: Občni zbor je izvolil za starosto ibr. dr. L. Boštjančiča, za podistarosto br. R. Lenarja, potrdil ria predlog prednj. zbora za načelnika br. J. Marčna a, za. načelnico s. S. Nabergojev©. Nadalje so bili določeni za tajnika br. B. Milost, blagajnik br. S. Medvešček, gospodar br. I. Ješovnik, matrihar in statistikar br. J. Jenko, arhivar br. ,T. Vrtovec, zapisnikarica s. V. Leskovarjeva. Ostali odborniki bratje dr. Mihalič. Gruntar, Vidmar, Bratoš, Sohlaehta, Hren, Mačus. Nadalje je določil kult. prosv. odsek za knjižničarja br. I. Bratoša, prednj. zbor za poduačel nika in orodjarja br. J. Jenkota, prapor ščuka br. Z. Hrena. Predsedniki odsekov kult. prosv. br. dr. Kovačič, gradbeni br. F. Majer, zdravniški br. dr. Gregorčič kolo jahačev br. ,T. Novak, glasbeni br, V. Šušteršič, veselični br. B. Gajšek, ml a dinski, gledališki in gospodarski odsek še nišo imenovali svojih predsednikov, Določeni so 'bili nadalje bratje ,ki naj vzdržujejo stike z zunanjimi odseki (Ja-t eni n a, Pragersko, šmarjeta). Redne od
borove seje (širše) se vrši vsak prvi četrtek in (ožje) vsak tretji četrtek v mesecu. Odseki morajo javiti svoje konstituiranje (odsekovne odbore) do 15. febr. upravnemu odboru
o Sokolski koledar za 1. 1925 je dospel.'
Pri lični in prisrčni obliki ter bogati, praktični in zanimivi vsebini je cena 13 din. (s poštnino) res nizka. Priporočamo ga vsem. da si ga nabavijo v društveni pisarni. Tudi znaki so zopet dopeli.
Starešinstvo Marib. Sok. žnpe je na seji dne 30. jan. 1925 sklenilo podati to-le
IZJAVO.
Podpisano starešinstvo smatra za svojo moralno dolžnost,
1. da ugotovi, da so poročila klerikalnih listov o prisiljenem odstopu br. dr. Pivka od župnega staroste neutemeljena, zlohotna laž. B>’. dr. Pivko je kot dober Sokol odložil to -mesto prostovoljno in po lastni inicijativi;
2. da pozove vse Sokolstvo lastne kakor tudi sosednih žup, naj se kakor vedno, tako zlasti v volilnem boju vede odgovarjajoče sokolskemu dostojanstvu Kdor bi se v področju MSŽ pregrešil proti sok. disciplini, naj si priipiše posledice sa-nu Za eventualne žalitve, prizadejane članom MSŽ po članih kake druge župe, pa bo MSŽ zahtevala brezpogojno zadoščenje v okviru obstoječih sokolskih določb:
3. da da izraza ogorčenju nad gnusnimi klevetami, ki se kopičijo proti br. dr. Pivku, kateri je stal dolga leta na čelu naši župi kot idealen, neumoren naroden borce, ki je bil in je vedno pripravljen žrtvovati vse v dosego naših1 narodnih ciljev; in
4. da pozove celokupno jugoslov. Sokolstvo naj' ohrani neomadeževanemu značaju br. dr.ja Pivka neomajno zaupanje kakor doslej tako tudi v bodoče.
V Mariboru, 31. jan. 1925.
Za starešinstvo MSŽ:
Julij Novak h r. Drago Kocmut 1, r.
podstarosta. b	tajnik.	•
gflff hoče močno državo
jn pametno gospodarsko delo namesto večnih prepirov v narodni skupščini
bo vrgel 8. febr. krogljico v
■ škrinilco!
4
mu mm tečete,
KO DOBITE VEMDRR
lljTO*!!
IIATOROG
MILO
V VSAKI TRGOVINI!
Navier de Montepin:
Skrivnost rdeče hiše.,
Roman iz francoskega življenja, 45
Poveljnik, ki je bil že v primeri ž njo starec, so je zaljubil v Margerito, ki je napol otrok. Mariji se je zdelo neverjetno; zvenelo ji je liki bajka.	,
— O, — je nadaljeval starec •»- dobro vem, kaj se dogaja v vaši duši, draga prijateljica, dobro vem, razumem1 in .o-dobravam'. To je smešna budalost 'starca, ki je že na zatonu življenja, pa si hočp olajšati poslednje dni v družbi mlade deklice, ki ji ni enake, kar se tiče lepoto in mildte. To je tožna igračka domišljije, ki sanjari, o nemogoči zvezi med pomladansko cvetico in zimskim snegom1. Vse to dobro vem, vse to natančno čutim, saj že več mesecev ne mine ura, pasi ne bi tega očital. Vzlic temu pa govorimo o tej stvari. Kaj ne, da vas plaši sama misel, da bi prišlo do zakona -med mano in Margerito.
Gospa Chesnel se je obotavljala z odgovorom.
— Rotim, vas, — je nadaljeval grof, — govorile brez okolišev, odkritosrčno: vi se bojite tega koraka.
— Da, bojim se.	i
— Česa se bojite!
— Pomislite. Margerila nima niti sedemnajst let.
— Meni pa jo oseminšestdeset let, torej bi ji bil lahko dvakrat oče — to gt« hoteli reči. Kaj za to?
Poveljnik je odvrnil na kretnjo umirajoče:
— Da, kaj zato! Kaj je zveza med mano in Margerito drugega kot moja pravica, da tega ljubkega otroka vzamem v varstvo pred vsem svetom in mit zagotovim bodočnost. Bodočnost, ki jo ljubezen lahko poveča, kajti moja starost iainč.i da-^c bodo dkosri njenega. ?aF
;t xi? o it«'.
' V Mavlitfm, tlne I. februarja: ltns;
•JUH FXf
£*3.V DRUŠTVU
SHMff
Posebni parte se ne bodo izdali!
Kruta neizprosna usoda nam je po kratkem, mukapolnem trpljenju vzela našega preblagega, dobrega soproga oziroma očeta, svaka, tasta in starega očeta, gospoda
Stanko Marin-a
profesorja v p.
Pogreb se vrši v pondeljek, dne 2. februarja ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, 3. februarja ob pol 9. uri v franč. župni cerkvi.
Prosimo tihega sožalja,
MARIBOR, dne 31 januarja 192S.
p* liTDortdno »tikih conah v salogi poUitro
Ljubica Marinova, soproga Ela Kocuvan-ova, Dr. Vilko Marin, Ljubica Lebarjeva, Stanko Marin, otroci
Ferdo Kocuvan	Marica	Marinova, sinaha
viš. davčni upravitelj
Med. Dr. Feliks Lebar Vsi vnuki in ostali sorodniki. zeta
Maribor
Gosposka ulica 8t 90
(Pirchaim* kila)
8S5T" Svoboden ogled Coulki brez, plača® 1
kona kmalu pretrgali: kaj bi pač tedaj branilo grofici de Ferney, da pokloni svoje srce dostojnemu mil a de m n možu.
Po- teli besedah je poveljnikov glas malce vzdrhtel, vendar pa se ,ie takoj zavedel in nadaljeval:
— Dohiro veste, kdo sem. Moja obitelj |e ena najstarejših in najuglednejših v pokrajini; hvala Bogu, grb mojih očetov ni bil nikoli omadeževan, V mojem življenju ga ni dejanja, radi katerega bi bil anioral zardeti; .jaz sem' — dovolite, da vam to povem — poštenjak. Moje imetje je v razmerju z Margeritinim pr:lično. Dovolite, da dam temu otroku stoje ime, da mu zagotovim' imetje, ki ga sam ne bom dolgo užival. Verjemite, draga kri-jateljioa, da 'bo mio ja nežnost in požrtvovalnost dosegla odpuščanje moji starosti. Tudi čo me smatrate še tako ? oslepljeno, vem, da od Margerite ne bom imo-gel zahtevati drugega kot hčerinsko ljubezen; ta je edina, ki jo boni zahteval, in ki jo lahko zahtevam'. Dajte mi hčerko in vami prisegam, da ne boml Marge-rito zapustil, prisegami tudi, da jo fot-m
osrečil tako, da še bo prelivala solze za mamo, ko mri. bo božja volja ugasnila življenje.	.	,	j	i,<y,a
©p«©ril@ S
V zadnjem času se množijo vedno bolj slučaji, da na kioske in table tukajšnili reklamnih zavodov nepoklicni nnleplja-jo plakate, v poslednjem času posebno političnega značaja brez dovoljenja lastnikov reklamnih objektov. Ponovno opozarjamo prizadete, da je tako postopanje kaznjivo in da bomo vsak tak slučaj javili policijski oblasti. Obenem se bo pa tudi take lepake na račun prizadetih odstranilo. Kdor prijavi storilca, dobi od podpisanih podjetij, ako se izkaže istinitost navedbe, lepo nagrado.
Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru.
Zavod komisijonarjev »Union* v Mariboru.
Koliko stara koce kiti žeiaa
odloči ona sama stem, da svoj obraz neguje ali zanemari. Žena ostane vedno mlada, alko rabi Fellerjevo Elsa obrazno pomado, ki stori kožo v najkrajšem času belo, mehko, nežno in čisto. Za racionalno nego las naj se uporablja Elsa-pomada za laso! Enako moški, ki nočejo biti plešasti! Za poizkus 2 lončka za 36 dinarjev ako se pošlje denar vnaprej, ali pa 45 dinarjev po povzetju od LEKARNARJA EUGEN V. FELLER v STUBICI DGNJI Elsatrg 201. Hrvatska.
mili ezMMiii.
Pohištvo
lastnih izdelkov za spalne m jedilne sobe najceneje v zalogi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska ulica štev. 2.	97
Za maske in plesne toalete
jo atelje zvečer odpit eno uro pred iu eno ure po začetku vsake veselice. Foto Viašič, . Gosposka ul. 23.	245
Trgovina z mešanim blagom se da v najem, Maribor, Stritarjeva ulica o, Magdalensko predmestje. Vprašati pri hiš nem posestniku.	221
Opremljeno sebe, tik mestnega parka se takoi odda boljšemu gospodu. Nasi. pove uprava ,Tabora'1.	242
Kontorlstlnja, vtšča vseh pisarniških poslov išče mesta,
; nastop takoj. Naslov v upravi v .Tabora".	233
Poseben lez. te£a| iz italijanščine za potnike in dr.,začet-1 nike, konverz. metoda, 2—3 mes., popold. ali več. ure. Začetek 3. febr. Frijave nism : ali ustno 12.-13. in 16.-17. ure (t Naslov v upr.	217
Trgovski pomočnik išče službo v manaf. trgovini. Naslov v upravi Tabora pod „Pomo*nik“
236
Elegantna črna plesna obleka za damo (tunika s čipkami) k *e proda. Naslov v upravi
Lepa moderna jedilnica po
polnoma nova se radi po-‘ manjkanja prostora proda.Vpra-j Sati Mlinska ul. 29.	244
Stanovanje, 2 alt 3 sobe s
kuhinjo se odda proti posojilu ,-- 25.000 Din boljši stranki. Po-?•’ nudbepod .Solnčna lega" na ji upravo lista.	255
Kontorlstinjo, prvovrstno moč, italijanske korespoadentinjo išto slovenska tvrdka v Julijski Benečiji. Ponudb« na upravo pod .Jnlijska Benečija*. 252
Halo! Kam pa v ned«ljo 1. 2. 1925? V Studence na domačo veselico, ki se vrši v gostilni g. A. Kocmut, Nabrežna 29. Začetek ob 16 uri. Pridite vsi!   Vstopnina prosta 1	256
Na stanovanje se sprejmeta. 2 gospoda. Tržaška c 20 II. nadstropje.	258
Kampi, spalnica trdi les 2800, postelje, omare, mize, stoli, zastorii, preptoge za postelje in dr. na prodaj. Rotovški tre 8, I. nad. levo.	2ti0
Stanovanje, 2 sobi, sobica kopalnica in kuhinja so zamenja z 1 sobo. sobico in kuhinjo. Pogoj: prost prevoz. Ponudbe z naslovom pod „Selitev“. 253
Miren gospod se spreime na hrono in stanovanje. Gledališka ui. 2, pritličje levo. 262
Mlads Doberman psica ušla
(čaje na ime Sheiy). Prosim proti nagradi vrniti, ali pa . obvestiti Jo■. Karničnik, Gosposka ul. 20/1. ali Trubarjeva ul. 5, a (Krčevina).	263
Soba za dva gospoda v sredini me.ln s prostim vbodom st odda. Naslov v upravi. 257
A. Haubsr
lončar in pečar
Ofo bregu 4
postavlja nove štedilnike in peči. — Popravljam in izdelavam lončene peči po najnižji ceni. 246
Prazno
„0001“ steklenice
kupi	264
galanterijska trgovina
Drag©
Maribor, Vetrinjska ul. 26
Kam 1 svečana O
¥ gostilno „D©MO¥i^A“. f
Dobre domače jetrne klobase, sladka kapljica in koncert. _ Vetrinjska ulica štev. 1.	259
Restavracija KOSOVO in DALMATINSKA KLET Isto tam v nedeljo in pondeljek
DOMAČA ZABAVA Z SODBO
pojedina kranjskih klobas in domačih svinjskih reberc z zeljem porcija 7 Din V Dalmatinski kleti Kosovo se toči zopet prvovrstno Šumadijsko vino po 10 Din liter.
Za obilen obisk se priporoča £68	gostilničarka.
VaBILO KI A
PLE/NI* VENČEK
kateri se vrši v pondeljek 2. febr. v gostilni R. Preglav, Tezno.
Začetek ob 3. uri popoldan.	Vstopnina	prosta.
Za dobro kuhinjo in klet je priskrbljeno.
K obilni udeležbi vabi 265	Gostilničar
Ponikljujem brezhibno na popolen blesk in po zmernih cenah bicikle, avto dele, kirurgične inštrumente, kakor vse dmge najrazličnejše picdmete
RUDA
DOMICBU & K@T@yf3, MfleSBB©«
FRANKOPANOVA ULICA štev. 10
/v/
....... pjopoint/ ... ,
ZA™ V VPORAEI NAJCENEJ2i
IN OBENEM NAJ FINEJŠI ®
¥ Narodnem doniu
dontaes praznik l Vse prijatelje in znance vabiva na koline (furež). Pojedina jeternih in krvavih klobas, porcija 6 Dm.	238	Andrej,	Mara Oset
Flor nogavice Din. 3®"—
fluTjilMii
Grajski firg 1.
21
NA OBROKE
Manufakturo in konfekcijo, obleke po meri za
gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačavanju na obroke le pri tvrdki	17
Davorin Johan In drugovi
družba z o. z.
MARIBOR, Tattenbachova 2, pisarna Gregorčičeva 1.
ojačen salonski erkester z Bar programom, Pi daljšana policijska ura. Najboljša dalmatinska vina kakor tudi špeejjalna vina v steklenicah, po 15-—20 —in 30-— Din. Ccnj. gostom je klubska soba na razpola o.
Za obilen obisk sc priporoča
Ivan Kok'
2$5 Sit Sfe Sfe Sfc Sfc	Sfe £$& 2% 2fe £& $5	3fe 9fe Sfe
v«
Hišni posestniki imajo na podstrešjih in po dvoriščih ležati dosti ncrabljivega materijala, kakor staro železo, litino, različne kovine, cunje itd., za katere predmete plača
Veletrgovina s surovinami Ivan Slona, Maribor, Tržaška cesta štev. 5
najvišje dnevne cene.	251
VRVI za stavbe, dvigala, perilo i. t. d. mlinske oprti, motvoz, mrežice za otroške postelje — žimo, afrique — nudi
tla velo 3. M. AOAfilC lia Mo
Vetrinjska ulica 20
Telefon 454	142	Tclefoii	454
Lastnik in izdajat -1 ,i• Kousov
rovj.-ai iredrj L: Vekoslav Špindler. —- Tiska Mariborska tiskarna d. d.