DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING-DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 12, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
gospodarskega
stališča
Angleži so torpedirali bojno ladjo Tirpitz
trpfamvZa vo-]no Produkcijo
fcterilJl !'adi Pomanjkanja a!a- kot je bil to fakt še ^mm letom. Zdaj je dovolj! 'n alllI"inija, da zadostu-1
Sein Potrebam.
zdaj največji problem
-;J'lem Programu je po-wanie w„	. .
urijo t Za paPirno m" ,dr . 10 Pa ne toliko radi te-
'■»iklTik°va]0 časopis-
'Pan-	bo primanjko-
PPošiifnatih zav°J'ev- v kate-na fronte municijo ' r6bščine- V Zed. dr-j .d, i, aj' Potrebnih 60,000 Hl sekali ta les.	!
i *
Za civilne potreb-1 Praviioa mc dobrega. Urad-j :-ana j "'da če bi bila vojna fetvo da bi civilno pre-' h PotrlS0 ne imdo dovolj Ikj j DSCin. kot so tekstilni
k	To razlagajo
% reLa najprej obleči 5iesece,er bo vzel° najmanj Sti ' Pl'edno bo mogla ;t!1^.suS'°PSka industrija. lržave 7 ?do morale Zedinje-
istemi agati evropske na-Potrebščinami. Na-
^h Dnt?uŽv6.P0lna obleke
Jj v Evrl ČlB' kar bo šl? Po> cim pade Nem-
L	*
r Wr? kontrol° cen P.ri-
Nnih VecJe Pr'tožbe ra-Vtija een. ali nerodnega Slb t ^Sevanju vlad->l2,ooo jebil°' recimo, fHio Prit°žb, v avgustu
k*- 1-adi ajprej so se pri->,a,01/-visokih cen ve-
IPa že 1 !VSke uni-le> zdaj
| Pndružili skoro vsi irria
tla'ne hd seb°j resen r^ioni,," bo sam° odreje-|Hla n Ja živil, ampak
fS tak da bodo živila
ie^d0eieU.b0dOdOSeg,a
I	>striifl° V Amei'iki naj-li>vij0 f za zgradbo le-C>vdn7 bo zgradila za C"Ho i *ar'lev produktov. K^UžI ?'?00 delavcev, IN Po l4 j°ne dolar-K^T b0 PH ta in-PN da Zat" bo mo-
keVob0 začela izdelo-| L. ge Produkte.
II	'Jso i *
Kv>indUsC.pa lma po
wNpSJ'ija.ker bo ob k '°00,OoomanjkovaU> naj-S>triian°vih avtov.
§	11 Je pred vojno
rte h *
fi>><* se KI-
1A u,, l2a svojemu
^ a PHČakuje-f ^ °Vno 8-i mobilizirala
\\S iS* !0' da bozado
©H>S8trije- Ar
F* ih ukci i' zahtevata K	vojnega ma-
iC iMlPOtreba daljše pri levažnem
Ai
S^ki^ek
V1 v i bil; . \SiSJ' .»"Pravljeni
i WSJ L ' 2U Plovno
ob8cheta- P" 1	na W?ih v Tur-
aterloo Rd
Male angleške podmornice so se splazile ¥ norveški fjord, kjer je usidrana nemška bojna ladja ter spustile vanjo torpede.
Za pomoč Lauschelovi volivni kampanji!
Cenjeni rojaki naj razumejo, da tega ne pišemo po naročilu župana Lauscheta, ampak pišemo iz svojega lastnega nagiba. Vidimo namreč, da izvolitev župana Lauscheta ne bo tako lahka, cot si kdo predstavlja, pač pa bo treba napeti vse sile za njegovo ponovno izvolitev. Na delu so namreč mogočne sile, ki bodo dale denar in čas, da bi porazile našega župana.
Zato moramo pa tudi mi storiti od svoje strani vse, da mu priborimo ponovno izvolitev, saj moramo vsi priznati, da je Frank Lausche res dober župan, ki gotovo zasluži ponovno izvolitev.
Pomagamo mu lahko nekoliko s tem, če prispevamo v denarju za njegovo kampanjo. Vsak naj bi dal, kolikor pač more. Kdor pošlje ček ali Money Order, naj ga naslovi na "Lausche for Mayor Committee" ter pošlje na naslov: John E. Lokar, Secretary, 801 NBC Building, Cleveland 14, O. Vsak cent, ki bo poslan na glavni urad kampanje^ bo porabljen izrecno samo za Lauschetovo kampanjo. Vsak bo dobil iz gl. urada tudi pobotnico in zahvalo za poslani prispevek.
Amerikanci prodirajo iievzdržema proti Rimu
Alžir, 11. okt.—Ameriška 5. armada se je pomaknila za 13 milj naprej pri strategičnem mestu Benevento ter prodira zdaj proti prelazom v Apeni-nih, kjer vodijo ceste proti Rimu.
Ob reki Volturno je začelo ameriško topništvo mehčati nemške pozicije onkraj reke ter s tem pripravlja prehod pehoti in tankom. Ameriške patrulje so že v močnem številu onkraj reke.
Od vzhoda sem pa prodira angleška 8. armada, da skupno z ameriško udari na Rim. Narasla reka Vulturno je zmehčala obrežje, da so mogli Amerikanci le z največjim naporom izvleči topove iz blata.
General Clark je bil pri maši v Neaplju
Neapelj. — Ameriški general Clark in drugi zavezniški poveljniki so se v nedeljo udeležili službe božje v katoliški katedrali v Neaplju. Okrog 700 ameriških in drugih vojakov je bilo v cerkvi. Mašo je daroval vojaški ku-rat E. J. Kozak iz Baltimore. Navzoč je bil tudi neapeljski kardinal.
Kupujte vojne bonde!
Bratje Schmeller so obsojeni v ječo in globo
John, Edward in Frank Schmeller, ki so vodili podjetje National Bronze & Aluminum Co. v Clevelandu, so bili spoznani krivim sabotaže, ker so izdelovali slab material za letalske motorje. Federalni sodnik Freed je obsodil vsakega na 10 let ječe m $10,000 globe. Zagovorniki pravijo, da se bodo pritožili proti obsodbi na višje sodišče.
Jugoslovanski jiatriofl ss okupirali otok Cres pri Reki
London, 11. okt. — Jugoslovanska osvobodilna armada je okupirala važen otok Cres, ki dominira vhod v Reko ter vso severno dalmatinsko obal, severno od Zadra.
Dalje poroča glavni stan partizanov preko Moskve, da so partizani zasedli tri mesta v Slavoniji, Sloveniji in vzhodni Bosni ter da imajo zasedene vse višine okrog Trsta.
Radijska postaja "Svobodna Jugoslavija," ki se nahaja v Moskvi, poroča, da so hrvaške čete okupirale Cacen na progi Zagreb-Vinkovci. Dalje poročajo, da so okupirali Bijeljino, 75 milj južno od Vinkovcev ter Kamnico blizu Brecica (?) v Sloveniji. (Kateri kraj v Sloveniji bi bil to, ne moremo razumeti; op. ured.)
Močne partizanske edinice napadajo progo Ogulin-Karlo-vac-Zagreb in poročilo trdi, da se nemška garnizija v Ogulinu obupno bori pred uničenjem.
Glavne boje v Sloveniji se poroča ob progah Ljubljana-Trst 'ter Gorica-Reka. Nemške okupatorske čete so se morale umakniti v Trst in Reko, zatrjuje poročilo partizanov.
Berlinski radio je poročal, da je kabinet poglavnika Paveliča odstopil radi bojazni pred partizani, ki vedno bolj ogrožajo prestolico Hrvaške, Zagreb.
Radijska postaja generala Mihajloviča poroča United Pressu v New York, da so Mi-haj lovičevi č e t n i k i okupirali Višegrad, 45 milj zapadno od Sarajeva, ob železniški progi Saraj evo-Sofija.
Kampanja za nabiranje milodarov v pomoč revni domovini, lepo napreduje
Joseph Okorn, blagajnik podružnice št. 2 (JPO) sporoča, da so pokazali že prvi dnevi pobiranja prostih doneskov po naselbini za staro domovino lepe uspehe. Nekatere požrtvovalne rojakinje, ki obiskujejo naše družine po domovih, že izročajo nabrane darove in sicer:
Naši
vojaki
Rusi so v predmestju Gomela pri Beli Rusiji, napredujejo v Ukrajini
London, 12. okt. — Oddelek ruske armade je včeraj zasedel vzhodna predmestja Gomela ter počistil vzhodni breg reke Sož v spodnji Beli Rusiji. Ruske armade so tudi izboljšale pozicije na zapadnem bregu Dnjepra.
Neko radijsko poročilo je danes zjutraj zatrjevalo, da so se ruske čete že prebile v predmestje Kijeva, glavnega mesta Ukrajine.
Mrs. Jennie Skuk ter Mrs. Josephine Jeglich, ki nabirata po Bonna, Edna, Bayliss in Shade Ave., sta prinesli že v četrtek in petek zvečer $111.00. V mnogih hišah nista dobili ljudi doma, ker delajo. Ako hoče kateri teh darovati, naj sporoči njima ali pa blagajniku.
Mrs. Tekauc in Mrs. Pristov sta nabirali po St. Clairju, 61. in 62. cesti, Spilker, Metta, 66. Place in 71. St. ter izročili v petek večer blagajniku $50.00.
O uspehu drugih, ki nabirajo milodare, bomo poročali od časa do časa, kakor nam bo j a vi j eno. Apeliramo na naše ljudi, naj lepo sprejmejo te požrtvovalne žene ter naj jim darujejo po svojih močeh za sirotni narod v stari domovini.
Kolumbov dan je danes
Danes praznujejo Zed. države Kolumbov dan v spomin iroš ki je odkril Novi'svet pred ">.. leti.
Kratke vojne in druge vesti

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 240
London, 11. okt. — Tukaj se zatrjuje, da so angleške 'podmornice, posebno majhnega tipa, torpedirale in poškodo-Ivale največjo nemško bojno ladjo Tirpitz, ki ima 35,000 ton ^prostornine. Ta drzni čin so izvedle angleške podmornice v jfjordu (morski zajedi) Alten v severni Norveški, kjer se 'skriva nemška bojna flotila, med njo tudi Tirpitz. Poročila zagotavljajo, da so torpedi zadeli ladjo pod površino in jo 'skoro gotovo težko poškodovali.
Predsednik priporoča, da bi smeli Kitajci i poslati državljani
Na kratkem dopustu je bil kartico. Njegov naslov je: Sgt. John Tanko, sin Mr. in Mrs. Tech. Louis J. Kokely, 18th Ge-John Tanko iz 19600 Arrowhead neral Hospital, APO 913, ASN Ave. Takoj po prihodu nazaj v 35006305. c/o Postmaster San taborišče je pa brzojavil star- Francisco, Calif, šem, da je bi'1 povišan v korpo-	te P® Ba
rala. čestitamo! Ako mu želi Za en dan in Po1 se Je ustavil kdo njegovih prijateljev pisati, na domu staršev na Bishop Rd., je tukaj njegov naslov :Cpl. John wickbffe, O. poročnik Anthony F. Tanko, 35054737, Co. "A" F- Jerman s svojo soprogo. Bil 65th Med. Trg. Bn. 2nd Platoon, -ie na Potu iz taborišča McCain, Camp Barkeley, Texas.	Miss- Z0Pet v šolo v Fort Bel-
Njegov brat Frank služi pa vior> Va- Tuka-i bo nadaljeval pri letalskem koru. Premeščen študije v inženirstvu. je bil iz Miami Beach, Florida v Na dopustu je tudi Pfc. Frank Iowa, kjer pohaja v kolegij. Nje. Jerman' ki Je dospel iz Arizone gov nasloV je: A/S Frank J. in se nahaja na domu svoje žene, Tanko, 35066925, 80th College 792 E- 232- St-> Euclid, O. Trg. Detach. Class 43, Sqd. "D"	te te te
I. S. T. C. Cedar Falls, Iowa. Pvt- John Jevnikar iz 561 E.
M te te	250. St. Euclid, O. je doma na
Od nekje iz južnega Pacifika dopustu do 21. oktobra. Bil je naroča pozdrave vsem prijate- ranjen v boju onstran morja in ljem in znancem tehnični nared- je prišel domov iz bolnišnice nik Louis J. Kokely. Louis redno McCloskey, Temple, Texas. V pošilja pisma in kable svoji so- soboto se je zaročil z Miss Mary progi Amaliji, 4352 E. 77. St., Centa, hčerko Mr. in Mrs. Cen-katere dekliško ime je bilo Sa- ta iz 14314 Thames Ave. dar, s katero je poročen že dve	m te te
leti. Pred poroko je živel pri Na enotedenski dopust je prisvoji sestri Mrs. Tony Boštjan- šel Sgt. Stanley Maizel, sin Mr. čiC, Louis služi pri 37. diviziji in in Mrs. John Maizel iz 1140 je bil najprej v taborišču Shelby, Norwood Rd. Nazaj se vrne 18. Miss. Soproga pomaga k vojne- oktobra. Njegov naslov v arma-mu naporu dežele s tem, da prid- di je: Sgt. Stanley Maizel, ASN no dela v Cleveland Twist Drill 35284618, Service Co. 17th Tan* Co. in kupuje vojne bonde. Louis Bn. APO 257, Ft. Benning se priporoča prijateljem za kako'Georgia.
WHITEHALL, N. Y. — Vsi člani lokalne naborne komisije so resignirali kot v protest proti rekrutiranju družinskih očetov. Odbor pravi, da je več oženjenih moških brez otrok in samcev, ki
še niso bili klicani, ne da bi bil kak tehten vzrok za to.
» * *
WASHINGTON — Urad za kontrolo cen se je izjavil odločno proti zahtevi kongresa, da bi se dovolilo mlekarnam zvišati ceno mleku, dočim vlada zdaj plačuje odškodnino producentom,
da s tem prepreči višje cene mleku.
• » »
WASHINGTON — Načelnik poslanske zbornice, Rayburn, ne dovoli zahtevi zbornice, da bi pet senatorjev, ki; so nedavno obiskali bojne fronte, poročali o tem zbornici v tajnem zasedanju.
Rayburn pravi, da bi bilo to proti pravilom zbornice.
* * *
PHILADELPHIA — Mrliška porota je prišla do zaključka, da je bila nezgoda na pennsylvanski progi na Delavski praznik povzročena slučajno, ker se je vnela os pri enem izmed voz. V
tisti nezgodi je bilo ubitih 79 oseb.
* * »
WASHINGTON — Poljedelski oddelek računa, da bo znašal pridelek ameriške koruze letos 3,055,605,000 bušljev. ,še v septembru so sodili, da je ne bo toliko.
• * »
LONDON — Premier Churchill in italijanski grof Sforza i sta imela v soboto važno posvetovanje. Sforza je na potu v Ita-
, lijo, kjer bo vstopil v vlado.
* * *
WASHINGTON. — Urad za kontrolo cen je znižal vrednost ; gazolinskih kuponov v zapadnih državah. Kuponi v knigah A, ,'B in C, ki so dozdaj kupili 4 galone gazolina, ga bodo odslej ku-Ipili samo tri.
Ta napad so izvedli Angleži na 22. septembra in drugi dan je nemški u r a d n i komunike javljal, da je bil izvršen sovražni napad s podmornicami, ki so ga pa Nemci odbili in ujeli nekaj mornarjev.
Ker takrat ni bilo na razpolago dovolj dokazov o povzročeni škodi, je angleško mornariško poveljstvo molčalo o napadu. Toda fotografije, vzete pozneje, dokazujejo, da je bila Tirpitz poškodovana. Na slikah se jasno vidi velika proga olja okrog ladje, kar znači, da je bila ladja zadeta. Dalje slike kažejo večje število manjših ladij okrog Tirpitza, katerih moštvo gotovo zadeto ladjo popravlja.
Moštvo podmornic, ki so izvršile napad trdi, da je slišalo močne detonacije od tiste strani, kjer je usidrana Tirpitz. Torej nov dokaz, da je bila ladja zadeta.
Poročilo tudi javlja, da se tri podmornice niso vrnile s tega napada in se jih smatra za izgubljene, dasi je možno, da je bilo moštvo ujeto.
Kako drzen in težaven je bil ta napad se sodi iz tega, da je fjord Alten oddaljen 1,000 milj od najbližje angleške baze. Ker je morje okrog nemških baz posuto z minami in močno zastraženo s patruljnimi ladjami, je skrajno težavno priti v bližino nemškega ladjevja. Za slične napade ima angleška mornarica skrajno majhne podmornice.
_n-
Poslanci so odobrili ljudem kredit od plačanega 'davka zmage1
Washingto n.—Predsednik Roosevelt je poslal na kongres priporočilo, da bi se odpravilo postavo iz leta 1882, ki prepoveduje naseljenim Kitajcem postati a m er i š k i državljani. Taka postava bi bila ob tem času zelo važna, trdi Mr. Roosevelt, ker bi ubila japonsko propagando, da je Amerika proti kitajskemu narodu.
Ako bo kongres sprejel to postavo, bo smelo priti v Zed. države letno 105 Kitajcev pod kvoto in bi lahko postali ameriški državljani, kot ljudje vsake druge narodnosti. Tudi oni kitajski državljani, ki se zdaj nahajajo v Zed. državah, bi po novi postavi lahko dobili ameriško državljanstvo.
"S tem bi pokazali, da ne smatramo Kitajcev za zaveznike samo zdaj v vojni, ampak tudi potem v miru," trdi predsednik.
Washingto n.—Poslanska zbornica je odobrila in poslala v senat predlog, glasom katerega bi dobili davkoplačevalci, ki so letos plačali 5% victory davka, kredit od 25 do 40% pri davkih prihodnjega marca. Kredit bi dobile samo one osebe, ki bi dokazale, da so kupille vojne bonde, plačala premije! na zavarovalnino in plačale razne dolgove.	t
Najprej se je mislilo, da bi se povrnilo denar za victory davek šele po vojni, toda poslanska zbornica zahteva, naj bi se del tega davka povrnil že pri prihodnjem plačilu davka.
Samske osebe bi dobile 25% kredita za vplačan victory davek, oženj ene pa 40%, in 1% za vsakega odvisnega otroka. Toda kredit ne sme presegati vsote $1,000.
Mestni delavci naj vzamejo še druga dela, pravi župan
Ker primanjkuje v cleveland-' ski industriji delavcev, bo apeliral župan Lausche na 9,000 1 mestnih uslužbencev, vključno ' policije in požarne brambe, naj ' gredo delat tudi v tovarne za ' delni čas.
1 Demokratska seja
Nocoj ob osmih bo seja Slovenskega demokratskega kluba iz Euclida. Seja bo v Sloven-i skem društvenem domu na 3 Recher Ave. Po seji bo prijetne
-	domača zabava. Članstvo je pro.
-	šeno, da se udeleži v velikem šte. vilu.
Nelson ogleduje rusko j
industrijo	J
Moskva. — Donald Nelson, na- I čelnik ameriške vojne produk- t cije, se je sestal z ruskimi oblast- š mi, s katerimi bo izdelal načrt, da r obišče in pregleda rusko vojno 1 industrijo. Rusi so povedali Nel- j sonu, da lahko vidi, kar si želi. ] Iz bolnišnice	(
Iz bolnišnice se je vrnila Ma- ( rija> Kranjc na svoj dom. Tem potom se iskreno zahvaljuje j vsem za cvetlice, tolažilne karti- j ce, obiske in razna darila. Zlasti ] se pa želi zahvaliti svakinji Mrs. j Friedhofer, ki jo je prišla ob- ' iskati iz Detroita.	'
K molitvi članstvo dr. Najsv. Imena fare sv. Kristine naj pride nocoj ob osmih v Svetkov pogrebni zavod k skupni molitvi za pokojnim sobratom Antonom Lau-richem, jutri zjutraj ob 9:30 naj se pa po možnosti udeleže pogrebne maše v cerkvi sv. Kristine.
Seja št. 14 SMZ
Seja naše podružnice se vrši v sredo 13. oktobra. Vsi, ki vam je mogoče, ste vabljeni, da se udeležite te seje, posebno pa ti-, sti, ki ste zaostali z asesmentom. . Seja se vrši v Turkovi dvorani . na Waterloo Rd. ob navadnem J času.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 0628
Cleveland 3, Ohio.
Published daily axc«pt Sundays and Holidays
naročnina:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $750 Za Ameriko in Kanado, pol leta $350. Za Cleveland po poŠti. pol leta $*.0G Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $3.25 Za Cleveland in Kuclid, po raznaSalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna Številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $654 par rear. Cleveland by mall $750 per year D. S. and Canada $350 lor 6 month«. Cleveland by mail $4.00 for 8 month« V. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 tor S months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year. $350 for 6 months. $2.00 for I months Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 240
Tue., Oct. 12, 1943

BESEDA IZ NARODA
S"i"i"i"i"i"i"i' 'i"i' 'i 'i 'i* i* 'i*	'!"i"i"i'	i* 'i1 "i*
Zahvala državljanom 23. varde
Maršal Rundstedt - nemški Darlan?
Von Rundstedt je Prus in junker. Možje njegove kaste pripadajo že dolga stoletja nemški armadi. Rundstedt, ki je bil rojen leta 1875, je vstopil kot dvanajstletni deček v kadetnico, iz katere je izšel kot sedemnajstletni poročnik. Prvo svetovno vojno je preživel s svojim polkom na zapad-ni in na vzhodni fronti, in sicer najprej kot stotnik, pozneje kot major.
Pruski vojaški kasti ni bilo nikoli na tem, da bi oskrbovala Nemčijo s cesarji, kralji ali z glavarji nominalnih vlad. Junkerji so bili namreč vedno mnenja, da so za take vloge dovolj dobri ljudje manjšega pomena. Zato je po porazu leta 1918 vojaška kasta mirne vesti zavrgla kajzerja ter ga izpustila kot vroč krompir iz svojih rok. Hitler, ki je po vsej priliki dobro proučil nemško zgodovino, ni tega pozabil. In prav tako ni tega pozabil ostali svet. .
Zadnje mesece je bilo že dokaj govorjenja, da se utegnejo gotovi nemški visoki častniki izneveriti Hitlerju ter se postaviti ob stran zaveznikov. Nobenega dvoma ni, da so med nemškimi častniki tudi taki, ki bi bili pripravljeni igrati vlogo nemških Darlanov. Toda v nasprotju z Darlanom, nimajo ti častniki razen svojih oseb rfičesar, kar bi mogli nuditi zaveznikom. Ako je pri tem kakšna izjema, je ta izjema maršal von Rundstedt.
Danes je namreč on glavar več kot ene stotine nemških divizij. Kar je še važneje, pa je to, da izvaja on sedaj kontrolo nad Francijo, Belgijo in Holandijo, kar pomeni, da ima kontrolo nad vsemi bazami teh divizij, kakor tudi nad tovarnami, kjer se izdeluje municija zanje. Ako bi se on izneveril Hitlerju, bi to pomenilo mnogo več, kakor če se mu izneveri povprečen posameznik. To bi pomenilo defekcijo armade, katere Hitler ne more nadomestiti. Pomenilo pa bi se več. Ako bi poveljniku te armade padlo v glavo, da nastopi v boju proti Hitlerju, bi imel za tak boj na razpolago moštvo in material, ki bi mu zadostoval za več mesecev.
Hitler pa nima navade, da bi komu slepo zaupal. Zato je maršalu Rundsteadtu dodeljen kot pribočnik mlad, bri-Ijantni general Kari von Briesen, katerega je vedno videti v Parizu ob maršalovi strani. Briesen pa je zaupni prijatelj Heinricha Himmlerja, načelnika gestapovcev. Zato ni nobenega dvoma, da mu general von Briesen ni prideljen toliko za pomoč, kakor za to, da nad njim budno pazi.
Zelo dvomljivo pa je, da je celo general von Briesen dognal, kako daleč bi bil maršal von Rundstedt pripravljen iti v gotovih okoliščinah. Sicer pa je to zelo komplicirano vprašanje, kajti von Rundstedt je bil oni mož, ki je "naredil" Hitlerja.
Po Versaillesu je ostal Rundstedt pri novi nemški armadi. Njegovi kolegi, generali von Seect, von Fritsch in von Bock so zgradili novp nemško armado, ki naj maščuje nemški poraz iz leta 1918. Toda isti generali so organizirali tudi tajno črno SS armado. To so bila leta nemških vojaških zarot, skrivanja orožja, leta tajnih nočnih vaj ter brezobzirnega pobijanja vseh nepoklicancev, ki so prišli na sled tem mahinacijam.
Von Rundstedt pa se ni udeleževal teh aktivnosti. Prav tako se tudi ni udeležil prve revolte oficirjev proti republiki, tako zvanega Kappovega puča meseca marca 1920, in tudi ni bil soudeležen v Hitlerjevem puču meseca novembra 1923.
On je imel svoj lastni način ustvarjanja stvari. Leta 1923 je prišel z nekaj tisoč vojaki v Turingijo, kjer so pričeli delavci kazati znake nezadovoljstva. Tamkaj je proglasil preki sod ter je z bajoneti "zaščitil" nove volitve. Rezultat je bil, da je nacijska stranka, ki dotlej ni mogla spraviti skupaj dovolj glasov, da bi se jo slišalo v Rajhstagu, prevzela vlado v Turingiji.
S tem se je Rundstedt izkazal Hitlerju za vporabnega moža. Zato je bil tudi on prvi med visokimi nemškimi častniki, s katerim je Hitler pričel svoje razgovore. Njun prvi sestanek je bil marca meseca leta 1926 v Rundstedtovem domu v Paderbornu, kjer je bil Rundstedt poveljnik 18. nemškega pehotnega polka.
Razgovor je trajal dve uri; skoro ves čas je govoril Hitler, dočim je Rundstedt komaj usta odprl. Na vsak način pa je moral Hitler ob tej priliki napraviti dober vtis na Rund-stedta, kajti slednji se je pričel zavzemati manj v armadi, češ, da se mora dati Hitlerju priliko, da pride na vlado.
Drugi sestanek med njima se je vršil v tretjem tednu leta 1933, ko je bil Rundstedt vojaški poveljnik Berlina. Hitlerjeva ura je napočila. Bilo je samo vprašanje nekaterih tednov ali morda samo dni, ko bo Hindenburg ponudil Hitlerju mesto kancelarja. Hitler je hotel vedeti, kako bodo vojaške čete reagirale na to, če postane on kancelar.
(Dalje prihodnjič.)
WAY BAT
more, pa naj jim privošči vsaj prijazno besedo. Ni prijetno delo pritiskati kljuke od hiše do hiše, a v tem slučaju je potrebno in te ženske ne delajo tega same zase, ampak za naše trpine onstran morja. Vsak najmanjši dar bo s hvaležnostjo sprejet.
Kampanja pa bo zaključena v ndeljo popoldne ob treh v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. z lepim programom. V tem programu nastopijo sami slovenski pevci, pevke, godci in tudi naš slovenski čarovnik bo nastopil. Vsak izmed teh je z veseljem sprejel povabilo in se odzval za sodelovanje. Zato pa se tudi mi pokažimo in napolnimo dvorano kot še nikdar. Vstopnina je samo 50 centov. Prepričani smo, da boste vsi imeli dovolj duševnega užitka in poleg tega pa boste z malenkostjo pomagali do boljšega uspeha v gmotnem oziru.
Kmalu bo prišel čas, vsaj upamo tako, da bomo lahko poslali pomoč izmučenim bratom in sestram v žalostni Sloveniji. Bodimo čuječi in na delu sedaj, da nas ne prehiti čas. Zbirajmo na vseh koncih in krajih, da bomo vsaj malo pripravljeni ; prožiti roko v pomoč. Potreba i bo velikanska in marsikateri izmed nas si niti predstavljati ne more vsega gorja in potrebe, ki so v naši žalostni rojstni domovini. Bodimo živa straža, ki ču-je glas mučenih in umirajočih: "Na pomoč!"
Odbor št. 2 JPO-SS
Izdanje Novakovega besednjaka odloženo
Ker se v teh razburkanih časih tisku in papirju cena neprestano viša in se s tem seveda večajo tudi tiskovni stroški, smo sklenili, da se bo izdanje Novakovega besednjaka odložilo vse dotlej, dokler se svet ne pomiri in ne pride zopet v normalni tir, a denar pa, ki so ga nam naša društva, klubi, krožki in posamezniki poslali za to prepo-trebno knjigo vnaprej, vrne v polnih zneskih. Ta denar se je začel vračati dne 8. oktobra.
Vsi tisti, ki imajo morda sedaj nove naslove, so prošeni, naj mi te zaeno s prejšnjimi nemudoma naznanijo, da se tako preprečijo vse morebitne sitnosti pri pošiljanju.
Mrs. Agnes Novak, 2349 Cleveland Ave.
Chicago 14, 111.
► Vesti iz Slovenije
Dolžnost nas kliče
Spodaj podpisani se tem potom želim iskreno zahvaliti državljanom in državljankam 23. varde za njih izraz zaupanja, ki so mi ga izkazali s tem, da so me nominiraii za demokratskega councilmana 23. varde.
Vaše zaupanje iskreno in globoko cenim in zagotavljam vam, da se v meni ne boste varali. Priporočam se vam ob tej priliki, da še naprej stojite ob moji strani in mi pomagate do izvolitve pri glavnih volitvah 2. novembra. Naša napredna 23. varda bo dobila v meni zanesljivega zastopnika, ki bom vedno gledal za dobrobit 23. varde in Clevelanda.
Naj vam ob tej priliki položim tudi na srce, da se 2. novembra udeležite volitev v kar največjem številu ter oddaste svoj glas za Frank J. Lausche-ta za župana in spodaj podpisanega za councilmana. Župan Lausche potrebuje ob svoji strani mestne zastopnike, ki mu bodo pomagali reševati težke probleme v teh kritičnih časih. Jaz vam obljubljam, da bom to delal v polni meri in stal pri županu, ki je eden najboljših, kar jih je še Cleveland imel.
■Sprejmite še enkrat mojo najtoplejšo zahvalo ter ostajam, vam udani
John M. Novak, demokratski kandidat za mestno zbornico ^ 23. varde.
-o-
Domovina vas kliče
Zaposleni smo na vseh koncih in krajih, a vendar pa ne smemo preslišati klica naše trpeče rojstne domovine, ki je danes polita s k r v j p nedolžnih žrtev. Kaj pa je vendar zakrivil ta ubogi slovenski narod, da ga tako bičajo? Prav nič drugega kot, da hoče kot narod živeti. Nemci in Italijani si prizadevajo na vse načine uničiti slovenski živel j. Pobrali so jim vse in v največ slučajih pustili ljudem le golo življenje in v premnogih slučajih pa tudi tega ne. Naš narod tam doma trpi in kliče k nam za pomoč.
Bratje in sestre, ali bomo res prezrli klic teh nesrečnežev? Ne, nikdar! Saj so vendar kri naše krvi, ki jih je rodila ista slovenska mati in zato pa je naša bratska dolžnost, da jim pomagamo.
V teku je kampanja loklnega pomožnega odbora št. 2 JPO-SS. Naše zavedne slovenske žene in dekleta so se velikodušno odzvale in prevzele težko nalogo, da stopijo od hiše do hiše in potrkajo na vsa slovenska usmiljena srca za kak dar v pomoč. Prvih par dni je pokazalo, da bo uspeh in da živi pristna slovenska usmiljenost še vedno med našim izseljenim narodom in da naši zavedni Slovenci in Slovenke kljub vsestranskim dajatvam še vedno radi prispevajo za dobro stvar.
Ta kampanja se vrši še ves tekoči teden in vsak posameznik je prošen, da te zavedne narodne delavke sprejme prijazno ter daruje, če pa tega ne
BOND DAY

Izpred, vojaškega sodišča
(Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 28. marca 1943.) Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija — Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
(1. Šestu Boštjanu, pok. Florjana in pok. Marije Žnidar, roj. v Bistrici 10. 1. 1875, biva-jočemu v Kušnji (Trebeljno), v zaporu;
2.	Slaku Antonu, pok. Mateja in Petrič Amalije, roj. v Za-bukovju 16. V. 1908, bivaj oče-mu na Rakovniku št. 40, v zaporu ;
3.	Petelinu Francu pok. Josipa in Marije Koštomaj, roj. na Rakovniku 29. I. 1909, istotam bivajočemu, vrtnarju, v zaporu;
Obtoženi so bili:
a) prevratne združbe (čl. 4.
Ducejeve naredbe z dne 3. X.
1941), ker so v okolišu občine
__St. Ruperta v nedoločenem ča-
„ , , ,	v. su do 31. januarja I.. 1943 so-
Pred dvema letoma smo dozi- delQyali pri združbi> naperjeni
veh Slovenci v izseljeništvu naj- za nagilni at politi5nega,
večji zgodovinski dogodek, ker je gospodarskega in družbenega bil nas odhcnii rojak Frank J. rgda y držayi.
Lausche izvoljen za župana mi- s0dei0vanja v oboroženem ljonskemu mestu Clevelandu. ^^ UQ k z in 16 Du. Med tem, ko nam je bila domo- cejeye neredbe z dng 3 x vina poteptana in med tem, ko se mi) kgr gQ y istih okolišči. je nacizem m fašizem zarotil, da nah bm glani oboroženega kr_
co iz rodne zemlje iztrebil poslea-	, ,	, v „„„■ „
, , .	dela m so vzdrzevali zvezo z njega Slovenca, je tukaj z naso , ,
. .	a -v	v.	njim s tem, da so dobavljali
m drugih Američanov pomočjo , „ .	,
, . .. . v .,.,.,.	oboroženim upornikom v oko-
avignil glavo nas rojak in bil iz-	.. . ^ , ,
,,.v ■	lici St. Ruperta obvestila; voljen na odlično mesto. Odgo- . .	,
, . , ,	c) poskusenega napada na
vor nasilju je bil trpek in to tem-	v. ,. . . ,
.. v	,	življenje pripadnikov oboroze-
bolj, ker je sedanji župan Frank	nih gn ? naredbe z dne 3
J Lausche poleg sto odstotnega x	ker go y Dobu 2g in
Amerikanca zel0 narodno zave- 2?_ decembra 1942 y zvezi z
den Slovenec in Jugoslovan. Med	. ,	,
. .	, , , v , ,	uporniki poskusili napad na
tem, ko je narod pod tezo kruto- . , ., , v .,	■
... . ..	. .	pripadnike oboroženih sil in
sti nasilja in morije preživljal	podpirali napad na posadko na
Veliki petek se je na obzorju za- du y Dobu> zaradi katerega svetila zvezda, ki je obetala kriv. biJo ubitih w yojak()y; cem kazen m zasuznjemm pa pred zavezniki zagovor v borbi za svobodo. Ta svedok v ljubezni naroda nam je in mora ostati naš Frank J. Lausche.
Vsi vemo, o tem smo trdno prepričani, ko se bodo pisale mirovne pogodbe in ko se bodo določale narodne meje, bo naš in vedno naš Frank J. Lausche gospodi pri zeleni mizi rekel: "Daj. te narodu mojega očeta in mate. re svobodo, dajte jim pravico, da žive skupno življenje in dajte in vrnite jim zemljo, katera jim je bila uropana," tako in nič drugače o temu smo prepričani bo naš Frank za nas govoril.
Naslov temu dopisu je "Dolžnost nas veže" in s tem je mišljeno, da moramo vse moči napeti, vse storiti, se žrtvovati in močno potruditi, ne samo, da bo izvoljen, ampak izvoljen s tako večino, da bo zasenčil svojega nasprotnika.
Pred dvemi leti se je 32. varda zelo odlikovala v županski kampanji. Naše pridne žene so doprinesle vse kar so zmogle. Pritiskale so hišne kljuke, povsod agitirale in storile vse za izvolitev Lauschetovo. Poznam več priletnih žena, ko smo skupaj delovali v kampanji, da so vsled obolelosti nog komaj hodile, rabile bi zaslužen počitek, toda niso si dale miru, šle so od hiše do hiše in vršile hvalevredno narodno delo. čast tem vrlini in zavednim ženam, če ne bo njih delo drugi jim bo zgodovina poplačali:. Kot matere so delale za sina lastnega naroda ter s svojim delom ovenčale zgodovino slovenskega naroda.
Tudi letos nas Frank potrebuje. Tud'i letos bomo storili to ali še več, kakor pred dvema letoma; za to prosim vse tiste, ki ste pred dvema letoma delovali v izvolitev Lauscheta, da pridite v sredo 13. oktobra ob 8 uri zvečer v; Turkovo dvorano in pripeljite s sebopj še druge, da ponovimo] zgodovino, žene in možje dolžnost nas kliče. Na veselo svidenje.
Joško Penko, sklicatelj.
Ko sem si zagotovil od tako važen del naše sem skočil na avtomobile« drvel 15 milj na uro prf1^ ji štacuni. Vozil sem počasi, da bom spotoma ^ delal nadaljne načrte, ne zato kaj trpela moja vsaK tlaka, katero moram °?r , ti ob svojem. Ko bi mida t tobak, kot je bila trifa v = kraju na žernadi. J vTorej zdaj, ko se jj^ bo, Jim tako krasno m obljubil primakniti ne* , nih dobrih del, čeprav ^^ lo pri srcu fnorda hud°> ^ ^ memu sebi svetoval, ^ zelo dopadljivo šem, če bi bil tudi # vezniki, ki dajejo ^ ^ jemljejo. Pa k'aj n J Spomnil sem se, aa ^ J prinesel domov so mi jo dali za rojst ^
jazni Terškanov ata .p„i
ki so znani, da znajoF ^ ti prekajeno meso, ^ tega. Saj so bili v te* hu že v Ljubljani- ^ J(j Tisto salamo Je ^ipj na vzela na znanje^! padljivostjo ter Ji■ ^ čivališče v kakem s* ^ dokler se ne P°Ja
sebna slavnostna P1 „
ki sem na salam ^
(saj se mi f^ Ler^J Albin Filipic z	s»J
prikupi, kot če mi V ^M zo salamo v n ^".Hj skega polena, eno- jej),l pa nož in povaW; )#] pa toliko časa stika sem salamo
vem, kje je, drug / f0 j prišlo, sem si ^ Lr l hana gledala, K, P° 1 kake obiske, pa ' mb, da bi postrv f Torej to sala^ J ma lahko snel m *1 0h bom ž njo v ke^ y zneje morda po^J, ^ strašno velika^. J nost, naj ze kar ^ da sem
po, pa dajenJJJ,-.*, ko deležen,
tom črnega. ^ je s Kushlan v roke, > J
nji. ŠedanesrniJ ,
mi je, ker ta !g ge 1)0
ne dobi vec, zameriti armad • . i
Potem sem pJ *J prav lahko vf^ ' i
prezervirane^ ^
Johana v f ^ j Nekaj kvortov* s znalo in ^ L ^ bolj ne prileze
zerviranih ^f ,esf * breskev. ^V J t^e stvan, kot nalasc, *e	} f
minjal, «a ž st»f. »g*' <
močnega. A" • t » / posvetil jfV;
mož: Na- dart y parkaplJ^^ni^fJ
ri." J°han" t^° V
dala, ker sej^ / je takoj od P p0
lastnosti. k ^ V1/ čeno, res m® k s' k«J Tisti Kvo ^ že ^ ,
izposodil, se b0 ^ , voril potem Pr ^ek/j saj bom l*!raliP*> viška P°®U g Joh21 ^
nela'. "p zastoP" J"'d
stvari ne	p9
pa vse	V'/
vih amen ^ , /
d«	em <
ni ve in P0,. d» Ktirr,
nihče očit« n;l o ^
STja^'J
d)	udeležbe pri devetih raznih ubojih (čl. 110 k. z. 575-577 št. 3 in 61 št. 4 k. z.), ker so v istih okoliščinah namerno podpirali napad na dobski grad ter so z vzezi z uporniki povzročili smrt 3 članov družine grofa Logotekija in šestih članov družine šentruperškega komisarja Mauser j a Josipa, ter izvršili pri tem razne okrutnosti ;
e)	namernega požiga (čl. 42. k. z.), ker so v istih qkoliščinah in na isti način povzročili požar na gradu v Dobu.
Slak Anton in Petelin Franc sta zaradi tega obtožena:
f)	tatvine z obtežilnimi okoliščinami (čl. 624-61 št. 5 in čl. 1. Kr. dekreta z dne 30. II. 1942 št. 1365), ker sta se v dobi med 27. decembrom 1942 in 1. januarjem 1943 polastila zaradi osebnega dobička drv, volne, sena, čevljev, voz in raznih drugih predmetov, ki sta jih odpeljala iz razvalin razrušenega gradu v Dobu, ter se okoristila z opustošenjem poslopja in z umorom njegovega lastnika grofa Logotekija, članov njegove družine in vojakov, ki so tvorili posadko v gradu.
Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Šesta Boštjana, Slaka Antona in Petelina Franca za krive sodelovanja v prevratni združbi ter pri oboroženem krdelu in jih obsodilo na skupno kazen dosmrtne ječe z vsemi zakonitimi posledicami.
Oprostilo pa je Šesta Boštjana, Slaka Antona in Petelina. Franca zločinov po c), d) in e) zaradi nedostatkov dokazov.
Odredilo je objavo pričujoče sodbe v izvlečku v listu Jutro.
Ljubljana, 20. marca 1943— XXI.
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1. Kosu Ladu. Josipa in Tra-tar Ane, roj. v Stični 12. I.
(Dalje na 8 straw)
Iz urada podružnice št. 35 JPO-SS
Cleveland, Ohio. — Finančno poročilo za mesec september pri tej podružnici, je bolj po-voljno, kot je bilo zadnje, za avgust in julij. Torej sledeči so bili nabiralci, kot prispeva-telji v mesecu septembru pri naši podružnici:	\
Nabiralna knjižica Dum:
Louis Tolar $2.00, Mr. in Mrs. F. Vidrich ?5.00, Frank Fende $1.00, John Koss $2.00, Jos. Ferjančič $1.00, Mrs. J. Cesnik $1.00, Mr. in Mrs. A. Bokal $5.00, Capt. Fred P. Cesnik $50.00, Paul Cesnik $1.00, Slovenski društveni dom Euclid, O. $5.00, Mr. in Mrs. L. Schiberl $5.00, Mr. in Mrs. Jack Tomšič $5.00, Jerry Pajk $1.00, Mr. in Mrs. Jos. Spenko $5.00, Mrs. M. Gaspar $2.00, Mr. in Mrs. Fr. Perko $2.50, Dr. "V ,boj" št. 53 SNPJ članarina za mes. september $12.50, Mr. John Gorjanc (Westropp Ave.) $5.00, družina J. F. Durn $5.00, Mr. in Mrs. John Gerl $5.00, Mrs. Amalia Terbižan $4.00, Mr. in Mrs. J. Gradach $2.00, John Zajc $1.00 Skupno $128. Nabiralec Geo. Panchur:
Elizabeth Obolnar E. 143 St. $3.00. Po $1.00: Jos. Starič, Rose Cepich, John Oceto, Mike Hribar in Frank Homec.
Skupno $8.00. Nabiralec A. Jankovich:
Druž. M. Koren $1.00, družina Stefan Trebeč $5.00, Jos. Maslo $2.00, Mrs. Sešek $1.00.
Skupaj $9.00.
Torej skupno nabranega pri ,tej podružnici $142.00.
Ne pozabite na prireditev 24. oktobra. Poskušajte razprodati vstopnice, kot tiste listke, katere imate v prodaji. Dalje hranite znamke prodajnega davka, in jih prinesite tajniku.
Naša prireditev 24 t. m. mora biti popolen uspeh; potrudite se vsi in vse!
Joseph F. Durn, tajnik št. 35, JPO-SS.
J
11 rusko=poljske revoSuciie
VESTI IZ SLOVENIJE
Hitlerjeva usodna napaka -podcenjevanje tujerodnih Amerikancev
Tako trdi dobro znan urednik
Washington.—Hitler je napravil isto zmoto kot pred njim kajzer, ko je predpostavil, da so Zed. države zaradi aavzočnosti posameznikov najrazličnejših ras in plemen, različnih narodnosti in ver ter socialnih slojev, slabotna država v polnem razkroju.
Barnet Nover, pomožni urednik lista Washington Post in znamenit komentator za vesti iz inozemstva, je nedavno izra-:il to mnenje v teku razgovora in dodal:
"Toda, kajzer je imel mnogo priložnosti, skozi dolga leta jvojega izgnanstva v Doornu, da razmišlja o tej svoji zmoči. Zdaj prihaja Hitlerjev čas, da se nauči, kaj pomeni, da je podcenjeval Zedinjene države."
Nover je dejal, da šo Hitlerjevi pomočniki nekaj časa Zed. države ravno tako cenili kot Hitler. Spominjal se je razgo-
vora iz leta 1933, v katerem je minister propagande Josip Goebbles izjavil Hermanu Rau-sehningu, bivšemu gauliter-ju, da:
"Nič ne bo lažjega kot pod-netiti v Severni Ameriki krvavo revolucijo. Nobena država nima toliko raznih socialnih sporov . . . Severna Amerika je mešanica ras. Pod odejo demokracije se ta razkroj nadaljuje, ki pa ne bo nikdar prive-del do neke nove forme vlade in vodstva, ker je proces razpadanja, katerega pospešujejo vse razjedajoče sile Evrope. Današnja Amerika ne bo nikdar mogla biti nevarna za nas."
Nover pravi, da Hitler sedaj v svojo veliko žalost spoznava, kako ogromna se je izkazala sila Amerike v tej vojni; sila, katero bo kazala tudi še nadalje kot sintezo svojega bogastva in raznovrstnosti svoje dedščine.
Nover je nadaljeval: "V armadi Zed. držav se nahaj pol milijona fantov, ki so italijanskega rodu. Med voditelji vojske in mornarice se nahajajo imena kot Kreuger, ki je bil rojen v Nemčiji, Eisenhower, MacArthur, Doolittle, Spaatz, Nimitz, Halsey, King, Arnold n Waeschs. In vsak seznam iz->-ub vsebuje seznam vseh narodov.
"Ameriški mlin je dobro nlel. Strah, da se nahajajo v narodu še šetvilne skupine, ki ie niso spojile s celoto, je v teku prve svetovne vojne povzročil marsikaj ostrega kričanja, ki je bilo iz nekaterih krogov naperjeno proti določenim "tujerodnim elementom." Danes ;ega kričanja ni slišati. Celo aapadi proti Japoncem, ki žive v Zed. državah, so ponehali. V pogledu Italijanov pa so bile restrikcije njihovega gibanja preklicane že mnogo mesecev pred premirjem med zavezniki in Italijo. Kljub temu, da jim je bil Hitler namenil posebno nalogo, so Amerikanci nemškega rodu, z redkimi izjemami, pokazali, da so ravno ta-:co lojalni in zvesti napram svoji državi kot oni, ki so bili rojeni drugje."
Nover je dejal, da je Rausch-ning nekoč vprašal Hitlerja: 'Ali mislite, da bodo nemški Amerikanci, po svoj preporodu i pomočjo nacional socializma, poklicani, da vladajo novo Ameriko?"
Hitler je odgovoril: "To je natančno izražena moja misel. Kmalu bodo imeli v Ameriki svoje napadalne čete. Vežbali bomo svojo mladino. Imeli bomo na svoje razpolaganje ljudi, proti katerim pokvarjeni Yankeeji ne bodo mogli nastopiti."
Nover je tudi poudarjal, da so Nemci poskušali izvesti ravno to, kar je Hitler Rauschnin-gu rekel, da bodo izvedli. Da jim je pa v Zed. državah izpod-letelo, ker se je izkazalo, da je ameriški način življenje mnogo premočan za napore nacistič
lih agentov, ki so si prizadeva-i zanetiti medsebojne spore v ameriškemu narodu.
"Resnično in pravo mišljenje ameriških državljanov nemškega rodu je prišlo do izraza lani o božiču, ko je 50 znamenitih osebnosti, Amerikancev nemškega rodu, pozvalo nemški narod, naj se znebi Hitlerja," je dejal Nover.
Znani člankar in komentator je izjavil, da so pokazale zadnje statistike, da se nahaja v Zed. državah 4,200,000 tujcev, 7,250,000 državljanov rojenih v inozemstvu in 23,000,000 Amerikancev prve generacije, skupaj torej 34,450,000 razmeroma novih Amerikancev, kar 4nese približno eno petino našega celokupnega prebivalstva.
"Te vrste statistike," pravi l^over, "so zapeljale Hitlerja.-Prešteval je nosove toda o du-iu, ki navdaja te silne milijone li razmišljal, o zvestobi teh nožih Amerikancev napram njihovi novi domovini.
"Oni ne smatrajo, da so drugačni kot njihovi tovariši Amerikanci, katerih predniki so prišli sem v to deželo z ladjo Mayflower. Oni mislijo in ravnajo prav tako, kakor ti stari Amerikanci. Kupujejo bonde in jrade ladje, služijo strojem produkcije in ženejo železnice .er so zaposleni v vseh nešte-/ilnih in najrazličnejših poslih, katere jim narekujejo naloge naroda, ki se nahaja v vojni. Našli jih boste v vojski in v mornarici, med marini in stražarji na obalah, v oddelkih WACS, WAVES, in SPARS. In našli jih boste tudi v vsakteri zbirki seznamov onih, ki' so po plemenitih besedah Abrahama Lincolna dali 'svojo zadnjo in polno mero zvestega požrtvova-nja,' kar najbolj priča o enotnosti tega, kar imenujemo Ameriko."	(OWI)
liam Smith White. Boji so se razvili tudi v nekaterih manj važnih pokrajinah.
Nemško vrhovno poveljstvo je priznalo težkoče te vojaške naloge, ki jih je presenetila v trenutku resnih porazov na Ruskem in v Italiji s tem, da je objavila za boje v goriškem okraju: "Slovenske in komunistične tolpe so izgubile več kot tisoč mrtvih in nekaj tisočev ujetnikov." Baje je zdaj nemškim četam prepovedano napraviti še več ujetnikov.
Berlinski radio je poročal o srditih bojih v pred-gorah Dolomitov, med Benetkami in Trstom in je dejal, da je vse to ozemlje za nemške čete nevarno. Nemška ojačenja prihajajo baje tudi z največjo naglico v kraje ob Dalmatinski obali, ? katerimi nameravajo nekoliko razbremeniti one nemške čete, ki so po dveh tednih najtežjih bojev zasedle Split. Glasom vseh v Londonu razpoložljivih informacij je verjetno, da bo približno 25 nemških divizij v najkrajšem času zaposlenih v teh plamenih balkanske voji^, odvzetih z ramen zaveznikov. Še večji pa je pomen teh bojev kot dokaz, potrjen v obširni preizkušnji, kaj zmorejo podjarmi j eni kadar udarijo nazaj na Hitlerja—z železno disciplino, s podporo in na podlagi nasvetov zavezniških častnikov, kot tam.
DELO DOBIJO
OSKRBNICE
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj.
Šest noči v tednu. V MESTU—
750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden.
DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid, O. Tri ure na dan, 6 dni na teden.
Plača $9.90 na teden.	*
DELNI ČAS—
1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo.
Ihe Ohio Bell Telephone Co
700 Prospect Ave., Soba 901
(245)
Besedilo na vojaški odpust-nici . . .
Ko je vojak častno odpuščen iz ameriške armade, dobi od-pustnico, s katero se lahko izkaže, da je zvesto služil svoji domovini. Na častni odpustnici ameriških marinov so sledeče besede "Fideli certa merces," kar pomeni "Zvestemu plačilo ne izostane."
MALI OGLAS!
Jugoslovanska gerilska fronta je velika fronta
OFFICE OF WAR INFORMATION FOREIGN LANGUAGE DIVISION Washington, D. C.
Poročila agenture Associated Press preteklega tedna iz Londona so naznanjala, da se je razvila fronta jugoslovanskih patriotov v fronto velikega obsega. Na desettisoče jugoslovanskih domoljubov se je vrglo v srdite borbe z nemškimi četami, počenši od srede Jadranskega morja pa do severovzhodne Italije, in udarjalo na Hitlerjeve linije, ki so v jugovzhodni Evropi močno raztegnjene.
Split na jugoslovanski obali Jadranskega morja; pristanišče Sušak, 175 milj bolj na sever, poleg Italiji pripadajoče Reke, in ozemlje okoli Gorice, približno 25 milj nad Italiji pripadajočim Trstom, so bila središča najtežjih bojev, v katerih je bilo udeleženih mnogo nacističnih divizij—tako brzo-j avl j a A. P. poročevalec Wil-
Ako iščete
dobrega popravljalca za vast čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Stanovanje se odda
Odda se 4 sobe, kopalnica, fur-nez; mirnim in poštenim ljudem. Vprašajte na 1131 E. 63. St. ali pokličite HE-0897.	(232)
Dekleta — žene
zaVij alke za delivery department Stalno delo, dobra plača. Engel-Fetzer Huron Road at Euclid.
(Oct. 8, 11, 12)
Ženske za čiščenje
nase moderne
kafeterijske kuhinje
Visoka plača od ure in bonus Dobe uniformo in hrano
Thompson Aircraft Products Co.
23555 Euclid Ave.
(243)
Dober kup
V 30 dneh se lahko vselite v to hišo, na 7210 Lockyear Ave., dobro zgrajena za eno družino, 7 sob, zidana garaža za 2 avta, posebno stranišče. Cena je za naglo prodajo. Pokličite SHady-side 5908.	(242)
Hiša naprodaj
Ima 4 sobe spodaj, 3 spalne sobe zgorej in 2 spalnici v podstrešju, garaža, vse v dobrem stanju. Vprašajte na 775 E. 156. St.	(242)
Moške in ženske
t
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
• Moški 77%c na uro
Ženske 62^0 na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
_(240)
OPERATORJI STROJEV Težaki
Dečki 16 let in več. Morajo biti državljani.
Chicago Pneumatic Tool Co.
1241 E. 49. St.
(241)
Državljanstvo se ne zahteva
PLAČA
Nič dela cb nedeljah l
Commodore Hole!
Euclid Ave. pri Mayfield
(242)
Vojški bolniški oddelki so imeli polne roke dela po bojih pri Mundi rut Novi Georgiji. Na sliki vidimo ambulančni oddelek, ki nalaga ranjence, katere bo potejii odpeljal nazaj v zaledje v bolnišnico.
Spisal dr. Leopold Lenard
do smeli obiskovati.
Seveda so vse te informacije in te udobnosti precej veliko veliko veljale, toda gospod Si-edlecki je plačeval z veseljem. «
Ta novica me je j ako potolažila in bil sem že skoraj prepričan, da je Vitold izven nevarnosti.
"Morda je celo dobro, da je na to naletel," mislil sem si, "bo vsaj ozdravljen za prihod-njost."
Zalibog se stvar ni tako hitro končala, kakor sem pričakoval. Pretekel je teden za tednom in šlo je že na mesec, a Vitolda še vedno ni bilo iz ječe. In kolikor dalje se je vleklo, toliko večji je bil nemir moj in starišev.
Gospodični Klenievski in gospodično Rakoczy sem še večkrat srečal kje na ulici, toda zvest svoji obljubi jih nisem nikdar več pozdravil in še manj nagovoril. Bile so vedno elegantno napravljene in videl sem, da žive na j ako visoki stopnji. Večkrat sem jih videl tudi v družbi mladih gospodov, kar se mi pa tudi ni nič čudno zdelo.
Stvar z mladim Vitoldom Si-edleckim je šla med tem počasi naprej ali prav za prav se ni ganila s točke. Njemu samemu je bilo življenje kolikor toliko znosno, ker je dobival od doma priboljške in tudi obiske, in je bila jetniška uprava ž njim še precej obzirna, ker je vedela, da je od starišev kaj dobiti. Veliko huje in skoraj neznosno je bilo pa za njegove tovariše in tovarišice, ki so imeli od doma malo ali nič opore.
Najbolj mučna je bila negotovost izida in pa vedna zasliša-vanja. Toda splošno so se držali dobi'o in nihče ni izdal ničesar. Vendar se je stvar vlekla strašno dolgo. Deloma je temu kriva gotovo splošna počasnost ruske uprave. Saj tu-itaj ni uradnik za ljudi, ampak ljudje so za uradnika. Jetnik naj čaka, dokler ne bodo gospodje dobili časa in volje, da se ž njim pečajo, pa naj čaka v preiskovalnem zaporu tudi ceio leto!
Biti je moral najbrž še drug vzrok te počasnosti. Po vsi verjetnosti je moralo nastati kakšno nesporazumljenje med me-rodajnimi krogi. Na Ruskem si namreč štiri oblasti dele usodo političnega jetnika. Tu je "Ohrana" ali tajna policija, dalje "Žandarmerijskoje oddelje-nje," potem "Siskinj stol" in politična, oziroma vojaška oblast. Delokrog teh oblasti pa ni strogo določen in so velikokrat v prepiru med sabo, ker predstavitelji ene oblasti tekmujejo z drugo, ali pa jim mečejo polena pod noge. Ako ena oblast reče, da nima proti jetniku ničesar, vstane predstavi-telj druge in izjavi, da od njegove strani stvar še ni tako čista. In potem se začne od kraja.
Sploh so pota ruskih oblasti jako skrivnostna in nerazumljiva za navadnega človeka. Pri človeku, ki jim je prišel v roke, je vse negotovo. Lahko se izteče vse hitro in srečno, da se mu zdi pozneje vse kot neumen ( dovtip. Lahko je pa tudi uničeno celo njegovo življenje. ' Pri Siedleckih sem bival po-tem večkrat in. naravno je, da | smo se razgovarjali veliko t usodi mladega Vitolda. Enkrat r je prišel pogovor tudi na dekle-iti, katerih usoda je bila popol-a i noma neznana, in jaz sem spro-j i žil vprašanje, če bi morda-n< i bilo mogoče zvedeti kaj o njih i j ali morda celo do njih prodreti (Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje z 2 strani) 1921 in tam bivajočemu na štev. 16, v zaporu;
2. Godcu Ludviku, pok. Josipa in Lampret Ane, roj. v Oslici (Krka) 18. VIII. 1911 in tam bivajočemu na štev. 5., v zaporu.
Obtožena sta bila:
a)	zločina po čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941 in kasnejših dodatkov ter po čl. 1. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1942, da sta v okolišu Krke v nedoločenemu času do 30. oktobra 1942. sodelovala pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi ;
b)	zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, da sta v istih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovala pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države;
c)	zločina po čl. 7. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, da sta sodelovala v spopadih med oporniki in italijanskimi četa-ni v okolišu Krke, ter sta na ta način ogrožala varnost življenja;
d)	zločina po čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941, ker sta bila brez dovoljenja v pose-jti orožja in vojaškega streliva.
Iz teh razlogov je sodišče odbilo prošnjo zaščite ter spoznalo Kosa Lada in Godca Lud-/ika za kriva pripisanih jima zločinov in obsodilo na smrt z /semi zakonitimi posledicami.
Sodišče je odredilo objavo pričujoče sodbe v izvlečku v 'Jutru" in "Slovencu" v Ljubljani.
Ljubljana, 23. marca 1942.
(J.I.C.)
HOTELSKE SOBARICE
«i '<*J bodo."
*	K*am seveda sedaj ne mo-> Lahko bi se vam %I"Petil°. sicer pa tudi ni i: p otrebno. Pridite popoldne
*	"Louvre" okrog pete L Vse^ite se k oni mizi či-
^ W i"a?ju- Pri§el bo nek goli^.' povedal moje ime, se Pogovorite o tej
Po'
^!!dne ,sem šel res v ka-i^^e" in zgodilo seje, J%i ar0Čila Stefča. Pri-:>'.:oie^nevež mlad, elegant-'»O g0spod> Pogledal po "■;:ter!aVarne' Pristopil k me-KZ Vpraša1' ako ne ča-
*	S®°rda Stefčo.
to pritrdil, se mi
ViHu se Pogovarjati.
!l!%n?,mU sv°J'e znanje ■ ;< Mlečkih in vsepo-ij^ aretacije Vitolda. Po-pwljivo, toda po-.oj Nnje U Je' da mu ne pri-a nežna-1 'iHla^ OVOril J'e Jako mir-
rfSo o!n Rekd mi ^ naj
C? miren. Za se-
S e !lt0ldu ^bena ne-i>fiL Seveda SP na ™
ti( L- ilVflV v,	^ vc>
»	Toda za se-
* S 5° niti najmanjših Ji le> "bn ? bo Potreba," do-
Sgotntranka mojem st01'ila za mla-
!' S Pa mogoče- Moje ^fc^sstrankone"
:žl^£/ogovoru sera /I>fic0	zna-
seC opni v. adzieJevsko in
1 Bdrl U1USl Ti	i ■
o^INivid« a P0Vest je
4#^alIdno Zelo zanima-
oi^s V?' Č6ne občuJ'e"
ne 0 in mi na" JJ pretrgamo stikov
m%
^ilS^i6 Še vPrašal, ako J L * ^ko v, J uri- Veseli-
/ .J? S _ ...
/	prišel ob pe-
e > ^opet v kavarno
bil" iS v P°d je že sedel /V>i o2adju in
e^^nje^'' Vsedel in začela sva
Nj^l ,Med pogov°-
! 9 k!1 ^letiio a Poznam go-
VMuvski ingosp°di-
i\k Ume je prekinil
Ai °> da
A Szy T n} z g0SP°-
« >>da^aročilaJe, naj ,i4lNti bl nikJerne na-/l;;i,S8ki^.niti gospodi.
'i Sit kio pozdrav-pA in jih nikdar
Vi %S nSenujte tudi v ^ in rad
t^aS wer mi samo na ^žeee na
rt OH » da ker ta-
y tS^^i0 biti za_
o^hC	katere ni-
Al\S ve?rasevati.
šel zo-
^i'V'tt 1So Kil *
/" < >> C* .neugodne.
^ is ^l i111 olaj-
d^ i ^ j S\ 0, Zvedel je, eW^i ^ na to, da
* ^C^C®.8estanke-
jCvst>0b"V in dejstev
10.U' kjer so se 7	J,Snovanjih
/j 'i;	j "benih podat-
'v.f H , se iu / n° nevar /	da snu
H^ati hn;iK mači gu bo
Zgodovinski roman
Kupujte vojne obveznice. — Slika nam predstavlja tiskarskega delavca v federalni tiskarni v Washingtonu pri tiskanju vojnih obveznic po 25 dolarjev. Torej, le pridno kupujmo te vojne obveznice, da pomagamo do skoraj-šnega konca vojne.
Bernard Leshner, levi na sliki, služi v ameriški armadi pri obrežni straži in je judovskega pokoljenja, straži dva ujeta Nemca na transportni ladji, ki je odpeljala ujetnike iz Solema, Italija. Sedaj je pa njemu dana prilika, da se malo poigra z naciji kot so se oni z Judi.
JOHN M. NOVAK councilman 23. varde
FRANK J. LAUSCHE za župana
Volitve bodo v torek 2. novembra 1943
Palomita
Dekle pa je samo na tihem ihtelo, objemalo prisrčno raz-vnetega mladeniča in mu vračalo iskreno vroče poljube, s katerimi jo je ta kakor v presrečni blaznosti obsipal. Bila je prevzhičena, preveč nenadno srečna, da bi mu mogla odgovarjati smiselno v pravilnih, logično med sabo vezanih stavkih.
"Moj Rudolf, moj zlati Rudolf!" je vzklikala na kratko vsa ginjena in vesela, medtem ko so jej iskrile v prelepih očeh debele solze neizmerne radosti in silnega zadovoljstva. "Lopez — izdajica — ubijalec mojega očeta — lopov — ah, moj Rudolf!"
Ob zunanjem vhodu v veliko dvorano se je tedaj pojavila nepričakovano obširna in razjarjena postava polkovnika Lope-za, ki je pridrvel nenadno kakor izstreljen iz topa z napetim samokresom v roki, sam, brez kakršnegakoli spremstva, preko širokega dvorišča naravnost proti svojim pisarnam. Usta so se mu vidno penila od neprita-jene jeze, iz drobnih oči pa so mu švigale divje iskre odločnosti in besnega sovraštva; bilo ni niti najmanjšega dvoma, da i je moral biti že obveščen po nekom o nasilnem vlomu v njegove uradne prostore in njego-' vo stanovanje.
Toliko da je odrinil Rudolf s krepkim in urnim sunkom vstran dekle, ki je še vedno trepetalo napol onemoglo na njegovih prsih, že se je razlegel votlo po dvorani rezek strel,' mimo njegovega ušesa pa je za-: žvižgala strupeno s i k a j o č e i svinčenka iz polkovnikovga samokresa. S hrupnim žvenke-tom se je sesulo po tleh razbito steklo ogledala, ki je viselo na steni tik za Rudolfovo glavo.
Ne da bi mu dal časa še za drugi strel, se je pripognil Rudolf prožno k tlem, takoj nato pa se zakladil besno kakor razkačen divji maček v napadalca, za zgrabil s svojo mišičasto desno roko varno in silovito za zapestje njegove desne, v kateri je držal samokres, in mu jo sunkoma zavil na hrbet, obenem pa se ga oklenil s svojim kakor jeklo trdim levim laktom od strani krog tilnika ter mu ga upognil nasilno daleč vznak, da je polkovnik izgubil ravnotežje in sta, telebnila oba kakor težka snopa trdo na kamniti tlak. Poskušajoč se mu izviti iz morečega objema, kakor tudi doseči znova svoj samokres, ki se je bil pri padcu zakotalil ravno pod njegova pleča, se je zvijal in premetaval Lopez kakor ujeta riba na kopnem, ne da bi se mu tako posrečilo otresti se vkljub vsem naporom svinčene sile svojega nasprotnika, ki ga je jahal in davil z obema rokama strahovito za goltanec, da mu je že začelo pohajati v grlu sape, medtem ko so mu že bulile s krvjo močno zalite oči stekleno in nepremično v strop.
"Tako boš, prokleti Judež," je težko hropel v kratkih presledkih Rudolf, "sedaj morda poplačal enkrat za vselej vsa plemenita dejstva, ki si jih kdaj storil v svojem nizkotnem in zaničevanja vrednem življenju!"
Zunaj na hodniku so se začu-le v tem trenutku med glasnim in živahnim razgovarjanjem stopinje precej številne vojaške čete, ki se je bližala naglih korakov prostorom dotedanjega cesarskega trdnjavskega poveljstva ter se pojavila že kmalu nato naravnost pred njiho-J
vim vhodom. Bil je to oddelek liberalnega vojaštva, ki je prišel sem pod osebnim vodstvom stotnika Antonija Salgada z namenom, da se polasti prostorov ter jih zasede v imenu nove in zmagovite liberalne vlade.
Videč ljuti boj obeh cesarskih častnikov, ki sta se valjala v mlaki krvi po tleh sredi sobe, so priskočili republičanski vojaki ročno k njima, da bi ju najprej razdvojili, nato pa odpeljali s sabo v zapore skupno z ostalimi visokimi cesarskimi vojnimi ujetniki.
Nad vse prijetno je bil izne-naden polkovnik Lopez, ko je nenadno izpoznal v poveljniku i&ojih mirilnih in vsaj začasno odrešujočih čet samega stotnika Salgada, svojega starega in dobrega prijatelja, sinočnjega svojega gosta in skrivnostnega obiskovalca. Vzravnal se je hitro se je le čutil zopet prostega morečih klešč svojega dosedanjega nevarnega nasprotnika, si obrisal s komolcem kri, ki mu je lila v gostih curkih iz nosu, iz grla in iz čela, zamahnil s kazalcem ljuto proti Rudolfu ter velel republičanskemu stot- j niku z ogorčenim, obenem pa hinavsko prilizljivim glasom:
"Odvlecite ga s sabo in zaprite ga, tovariš! Najprej je| hotel posiliti zločinski mojo že-! no—," pri tem je namignil po-' membno z glavo proti Palomi-! ti, "potem pa, ko sem ga zasa-| čil in mu poskušal preprečiti njegovo umazano nakano, na-pal še mene, da je le malo manjkalo, da me ni zares zadavil."
Palomita, ki se je stiskala ves čas njunega besnega boja boječe v kot, radi ravnokar pre-stalih telesnih muk in še ne popolnoma odjenjajoče živčne napetosti nezmožna, da bi se doslej mogla sploh ganiti z mesta, je skočila ob teh besedah, vsa tresoča se od gneva zaradi podlih laži in nezaslišnega obrekovanja, divje pred polkovnika in mu tam obupno viknila v obraz:
"Ni res, ni res, lažeš, strahopetec, opravljivec, bandit nesramni ! — Gospod stotnik, verjemite mi, on sam je tisti na-silnik in lopov, ki zasluži kazen, Rudolf pa je nedolžen, ker me je samo rešil človeške zveri, ki je ogrožala ne le mojo čast, ampak tudi' moj življenje. Rotim Vas, prisegam Vam pri svoji časti, gospod stotnik, da je res tako, da govorim resnico!"
Stotnik je pogledoval v dvomih zdaj tega, zdaj pa zopet ono, ne da bi se mogel pri taki
zmedi hitro odločiti, komu naj bi verjel in kaj naj bi naredil, da bi bilo vsaj približno prav. Poznal ni seveda osebno ne Rudolfa ne Palomite, nasprotno pa ga je vezala na Lopeza kupčija, ki jo je končno sklenil z njim šele sinoči in od katere je seve naravno pričakoval tudi zase prijazen delež. Zato se je obrnil po krajšem obotavljanju končno vendarl k vojakom, ki so stali med tem ves čas pozorno in samo čakali njegovega povelja, namignil z glavo na-rahla proti Rudolfu ter jim ukazal:
"Primite in odvedite ga v zapore, kjer se nahajajo ostali častniki cesarske vojske, polkovnik pa bo ostal še nekaj časa tu pri meni, ker imam ž njim še važen posel, ki ga je treba precej urediti!"
Vojaki so storili takoj točno in natančno, kakor jim je za-povedal njihov častnik. Ko so potiskali Rudolfa razoroženega in težko vklenjenega med glasnim zasmehom, preklinjanjem suvanjem in psovanjem skozi široka, a po številni množici novega vojaštva, ki se je bilo medtem krog njih nabralo, zagozdena vrata, pa se je zapra-šila mednje v divjem obupu mala Palomita, jih praskala in odrivala s silo, obenem pa proseče vikala:
"Izpustite ga, izpustite ga, prosim vas, pustite Rudolfa pri miru, on je pošten, je dober in nedolžen! Dokazala bo^i, da je to res, pa tudi če bi morala zavoljo tega iti prav do generala Escobeda ali pa do samega gospoda predsednika Ju-areza, pa naj se že nahaja, kjerkoli hoče!"
Vojaki pa se seveda niso brigali niti malo za njene prošnje, pač pa so odgnali jetnika hladno s sabo, kakor jim je bilo naročeno.
XXIV.
Ljubezen kuje.
Po predaji in dovršeni osvojitvi vseh keretarskih utrdb po zmagovitih četah republičan-skega generala Mariana Escobeda je bil pridržan cesar Maksimilijan z večino njegovih visokih častnikov ne kot pravilen in resničen vojni ujetnik, pač pa kot navaden upornik ali zločinec v istih prostorih sveto-kriškega samostana, kjer je bil že prej nastanjen za časa njegovega obleganja. Pred njegova vrata je bila seveda takoj postavljena močna vojaška straža, ki je vestno branila tako pristop kakor tudi odhod vsakemu, ki bi ne imel zato potrebnega posebnega dovoljenja od najvišjega poveljnika.
Ker pa so se pojavile kaj kmalu po prijetju vznemirljive1 in povsem verjetne vesti o številnih, tajno se snujočih načrtih za cesarjevo osvoboditev in njegov pobeg iz ujetništva, pa je bil prestavljen ugledni ujetnik že nekaj dni kasneje v ostrejše in dosti varnejše, četudi drugače močno nezdrave
zapore samostana Svete Tere-zite, od koder pa je bil zaradi številnih vplivnih zasebnih kakor tudi uradnih diplomatskih priprošenj navsezadnje iznova premeščen in sicer to pot v majčkeno, ozko in nizko, drugače pa vsekakor dosti čedne j šo, zračnejšo in svetlejšo izbico v kapucinskem samostanu, pred katero pa so zaradi večje varnosti namestili potrojeno stražo.
Kakor so se žurili na eni strani cesarjevi nasprotniki s pripravami za hitro obravnavo, ki je imela končno odločiti njegovo usodo, prav tako vneto pa so se pripravljali na drugi strani tudi njegovi mnogoštevilni prijatelji in pristaši ne le na obrambo samo pred sodiščem, ampak tudi še na druge možnosti, ki so jih nameravali.poskusiti kot zadnje sredstvo za njegovo rešitev v slučaju neugodnega izida prejšnje.
Med najzaposljenejšimi, četudi zaradi vsakovrstnih osebnih vzrokov previdno prikritimi in
širši javnosti povsem nepoznanimi njegovimi pristaši te zadnje vrste je bila tudi Palomita. Ne morda ravno toliko iz lastnega prepričanja o osebni nedolžnosti jetnikov, kakor tudi ne zaradi kakršnegakoli hipnega preobrata v svojem političnem mišljenju ali pa morda zaradi nenadnega ožjega zanimanja za povsem izgubljeno cesarsko stvar; imela pa je vsekakor dovolj drugih vzrokov, ki jih pa seveda ni hotela, niti ne mogla razkriti pred ostalim svetom, ki pa so jo priganjali vkljub temu z nevzdržno silo, da poskusi vse, kar bi sploh bilo v njeni moči, da pripomore k osvobojenju ujetnikov, če že ne vseh, pa vsaj nekaterih in — v zadnjem slučaju — tudi samo enega samega!
Obtožba proti njim je bila že sestavljena, sodniki, porotniki, tožitelji in zagovorniki tudi že izbrani, in v nekaj dneh se je imela otvoriti formalna obrav-• nava.
Iz docela zanesljivih podat-
kov, ki jih je prejela Palomita s pomočjo esvojih zaupnih stikov z visokimi republičanskimi krogi, je vedela že vnaprej, da se bo opiralia obtožba proti ujetnikom na posebni zakon, ki ga je izdala republičanska vlada dne 25. januarja 1862 in ki je določal tako kakor oni, nekaj let kasneje izdani, povsod razvpiti cesarski "črni odlok," samo eno, to je smrtno kazen na mestu zasačenja za vsakogar, ki bi bil prijet z orožjem proti liberalni vladi v svoji posesti. Ker je bil zločin, ki ga
je navajala obtožba, r priznano in na noben® . utajljivo dejstvo, tase:* zen tega tudi nikakor tolmačiti drugače kot B . način, zavesten in of" proti republičanski vl»-(Dalje prihodnjič)
Kupujte vojne zna^
CLEVELAND ORC^f Eiich Leinsdont, 0 |j
SEVERANCE
HALL	0«
RUDOLPH SERKIN. b Vest Beethoven P™
11.10, $1-40. »l-JVf^
Severance HaUJ^^^
SEND HER WAR BONj? TUCKED IN A BOX Or
k FLOWERS
CJace* UlfLtrn ... Lath lift*".
wL&uvet tit ete ate
MAKE SOMEONE HAPPY SWEETEST DAY...SATURDAY, OCTOBER
L. , __ ' -
V THE 7
Yjlorists/
\ ASSOCIATION// \ / / i W*?"*//	i
1 ine ^
Najboljšo Garancijo Zavarovalen
Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKJ
KATOLIŠKA JEDHO"
organi
Najstarejša slovenska podporna ^t0 v Ameriki . . . Posluje ze
• <55,0°°'
Članstvo 38,200 Premoženje
v lil-2
Solventnost K. S. K. Jednote znaš®	^
sc p" 083
Če hočeS dobro sebi In svojim dragim. «»v»rul
iteni in nadsolvcntni podporni organizaciji.	jupN0*1,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠ*1 J	)jr,
n0škodl>c.
kjer sc lahko zavaruješ za smrtninc, razne i -
bolezni in onemoglosti.	.. (0'
od *6,
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške ta	oV** Jf
otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta P0« B	,e iT
, v««« Cr
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše	^
dobe od $250.00 do »5.000.00.	... pif f
A ,n girot.
K. S. K. JEDNOTA le prava mati vdov	e o«
aU članica te mogočne in bogate katoliške Pu H trudi se in pristopi takoj.	„ar"l''l°te»'
Za pojasnila o »varovanju ta *» v*f traje^11 «e obrnite na uradnike in uradnico** K. S. K. Jednote. ali P» »
GLAVNI URA%ii^ 351-353 No. Chicago St.	^ss^
Volile
Frank J.Lausche
ZA ŽUPANA
John M. Novak
ZA COUNCILMANA 23. VARDE