PoStnlna Leto XXI., St. 228 Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. £ns ratru oddelek: Ljubljana, SeJen-burgova ul. — Tei. 3492 tn 3392, Po.iruznica Maribor: Grajski trg št. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. LJubljana, nedelja 29. septembra I940 Cena l Din I : i ' - - . ■H Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. razlage berlinskega pakta v totalitarnih državah poudarjajo veliki pzmzn »zveze treh velesil«, v Ameriki in Angliji pa pravijo, da je ostalo stanje nespremenjeno Rim, 28. sept. AA. (Štefani.) Vsi italijanski listi poudarjajo ogromen pomen nove pogodbe, ki je bila včeraj podpisana v Berlinu. »Corriere della Sera« pravi, da pomeni pogodba, ki ima namen preprečiti razširitev vojne, istočasno resen opomin za tiste, ki niso zadosti oprezni na drugi strani Atlantika in ki jih utegne mračnost interesov potegniti evropskim stvarem bliže. List pripominja, da nova zveza ni naperjena proti nikomur, vendar pa bo za primer potrebe učinkovita in pripravljena proti vsakomur. Končno list poudarja preobrat, do katerega je prišlo v splošnem položaju in zavoljo katerega je Velika Britanija, ki je mislila, da bo obkolila svoje sovražnike, sedaj sama obkoljena. »Italia« piše: Ni pretirano, č? rečemo, da se je z včerajšnjim dnem začelo novo poglavje zgodovine, ki naj bi se po želji vseh krščanskih ljudi končalo s svetim mirom in pravico. »Gazzetta del Popovo* objavlja članek Giovannija Ansalda in pravi, d j so pogajanja za novo pogodbo potekala v popolni tajnosti in da je pogodba pomenila pravo presenečenje »Messaggero*- naglasa, da je najvažnejši problem, ki vsebuje vse ostale probleme, problem življenjskega prostora, t. j. problem življenja z viri. ki odgovarjajo potrebam števila prebivalstva, delovni sposobnosti in narodni proizvodnji ter popolni neodvisnosti imperija. Japonska priznava pravice in potrebe držav osi, os pa priznava pravice Japonske. Osnovm pomen pakta je v tem, de ne predstavlja nobene zveze. ki bi bila naperjena proti komur koili. Novi blok predstavlja moč, ki j" ni primere, ter bo privlekel nase tudi druge države. Rim, 8. sept. j. (SDA). Današnji rimski večerniki dajejo na prvih straneh prostora depešam, ki so jih izmenjali med seboj voditelji treh velesil, zedinjenih po zveznem paktu, podpisanem včeraj v Berlinu. Objavljajo dalje informacije o reakcijah, ki jih je pakt zbudil v svetu, ter se v uvodnikih bavijo s tolmačenjem tega historičnega dokumenta. »Giornale d'Italia« pravi v svojem uvodniku med drugim »Trajanje sk'enjenega pakta, ki je predvidf-.n na 10 let, razodeva, da pakt ni samo vojaški dogovor, marveč pakt, ki veže tri veieste v zasledovanju istih ciljev, bodisi v vojni ak miru, ciljev po vzpostavitvi novega reda. Vojne operacije se bodo v bodoče vodUe z neprestano naraščajočo energijo e strani vseh treh velesil.« Metliška razlaga Berlin, 28. septembra. AA. (DNB) Jutranji berlinski tisk posveča svoje uvodnike včerajšnjemu podpisu pakta med Nemčijo, Italijo in Japonsko. List poudarja, da pomeni ta tristranski pakt po svoji vsebini pomembno etapo v zgodovini Ev-rcike in skrajnega vzhoda. Posebno poudarjajo listi pomen pakta, kar se tiče bodočega razvoja položaja. »Diplomatsko-politična korespondencac pravi v uvodu, da je ta pakt po eni strani simbol treh velikih svetovnih narodov, po drugi strani pa potrdilo za njihovo odločenost, da bodo v svojem življenjskem prostoru ustarili nov red, ki bo za jamčil blagostanje vseh narodov v tem prostoru in jim bo dal dostojanstvo m varnost Članek dalje pravi: Sile, ki so mislile, da imajo zajamčeno pravico vladati nad predeli, s katerimi nimajo nobene zveze, in vmešavati se v vprašanja teh predelov, že sedaj čutijo, da so potisnjene odtod skupa; s svojimi pomagači, ki n:kakci niso hoteli razumeti novega časa. Danes se že razpravlja o zemljepisni pristojnosti posameznih sil Tri velike sile nosijo odgovornost za ustvaritev novega reda na svojem področju in so si enako v svesti tako svojih pravic, kakor tudi svojih dolžnosti. Te sile točno vedo tudi za meje prostorov, v katerih morajo živeti in v katerih bodo izdajale merodajne sklepe. Najbolj jasen dokaz za možnost, da se do konca uspešno izvede ta politika, pa je med dragim posebno v odnosu, katerega goji vsaka od treh sil s Sovjetsko Rusijo, oziroma status, ki naj bi zagotovil stalen odnos do te velike sile? »Pakt izhaja — pravi dalje imenovana korespondenca — iz načela, da ima vsak podpisnik vodstvo v "Svoji državi, v svojem pasu, vodstvo, ki ga ni treba zamenjavati z nekim monopolom oblasti in neomejeno pravico nad življenjem drugih, vendar pa nima pravice posegati v kraje, kjer imajo pravico drugi. Po drugi strani so sile podpisnice z jekleno odločnostjo sklenile, da ne bodo dopustile, da bi si nekatere sile prisvajale pravico, da se vmešavajo v kraje, kjer sile podpisnice z vso pravico vidijo svoj življenjski prostor. Novi čas ne dopušča, da bi nekatere sile, ki nimajo nobene zveze s temi predeli, ovirale naravni razvoj dogodkov. Nemčija, Italija in Japonska bi rade. da bi vsak jasno razumel, da so odločene vsaka v svojem prostoru storiti svojo dolžnost napram svojemu narodu in napram celoti. Kdorkoli se bo postavil eni od treh na pot. bo prišel v spor z oboroženo silo vseh treh držav.« Španski odmevi Madrid, 28. sept. AA. (DNB) Madridski tisk stoji pod vtisom sklenitve trojnega pakta. Listi naglašajo, da je ta pakt prvi korak k novemu redu na svetu. Pakt je istočasno senzacionalen dokaz uspeha hi- trega delovanja. Zaradi tega je preprečil upanje Angležev, da jim bodo Zedinjene države prihitele na pomoč. »Alcasar« nagla ša, da je Anglija imela namen izigrati svoj zadnji adut v Zedinjenih državah, da pa je ta račun prekrižan. Stari kontinent je sedaj obnovljen z duhom mladih narodov. Šefa španske vlade Madrid, 8. sept. AA. (DNB.) Španska vlada ie imela sinoči sejo, kateri so pripisovali veliko važnost. Na seji so razpravljali izključno o vojni organizaciji Španije ter so bili sprejeti važni skleni. Imenovani so bili tudi novi poveljniki. Za poveljnika Kanarskih otokov ie bil imenovan Garcija Escamezi. za guvernerja o a Tenerit Palerin. Obnovljena ie bila višja vojna akademija, ki je bila ukinjena za časa španske republike. Madžarske sodbe Budimpešta, 28. sept. AA. (MTI) Vest o sklenitvi pogodbe med Italijo, Nemčijo in Japonsko je bila za Budimpešto presenečenje. Budimpeštanski krogi primerjajo ta trojni pakt po važnosti z nemško-sovjetskim paktom. Naglasa pa se, da je razlika v tem, ker je to prvi pakt, ki predstavlja v stvari sporazum med dvema kontinentoma. Na osnovi tega pakta sta Evropa in Azija dobili skupno osnovo. Interesne sfere so točno določene ter je storjen velik korak naprej v smeri k miru. Isti krogi smatrajo, da čl. 5 pakta predstavlja naravno stališča v odnešajih med Rusijo in Nemčijo ter Japonsko in Rusijo. Madžarski krogi z napetostjo pričakujejo, kakšno stališče bo zavzela Amerika. Kar se tiče poziva v. Ribbentropa v njegovem govoru, omenjajo politični krogi, da se je Madžarska že leta družila z osjo. Japonske izjave Tokio, 28. sept. j. (Domej) V pojasnilo pakta treh velesil je imel japonski zunanji minister Matsuoka sinoči po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: »Vzeti moramo nase vse napore, da bomo premagali velike težave, ki so prišle nad nas. Gre za to, da se premagajo težave današnjega položaja, ki nima primere v zgodovini. Kakšne korake bomo v tem prizadevanju storili, to je težak problem, od katerega zavisi nadaljnja usoda našega naroda. Vlada si je v tem trenutku svesta svoje velike odgovornosti. V tem kritičnem obdobju je naloga Japonske samo ena, namreč da bo stomilijonski japonski narod v okviru novega državnega reda kot en sam mož čim najhitreje organiziral svojo narodno obrambo. Glede na zunanjo politiko smo se združili z Nemčijo in Italijo, ki imata iste cilje in zasledujeta isto politiko kakor mi. S temi ukrepi se nadeja japonska vlada doseči najvišji cilj japonske rase, namreč ustvaritev novega reda v vzhodni Aziji. Tokio, 28. sept. AA. (Reuter) Agencija Domej poroča, da je bdi po podpisu pakta med Japonsko, Nemčijo in Italijo objavljen cesarjev manifest. Cesar pravi, da je treba na svetu ustvariti eno veliko rodbino in da je treba razširiti pravico na ves svet. Tako oporoko so zapustili cesarski predniki. Trdno upamo, pravi cesar, da bo mir čim preje obnovljen. Za to smo naročili naši vladi, da se pogaja o medsebojni pomoči in sodelovanju z nemško in italijansko vlado, ki zavzemata enako stališče in to tudi glede aspiracij našega cesarstva. Zelo smo srečni, da je bil med našimi tremi državami sklenjen pakt in prevzeta naloga, da se vsem narodom omogoči, da najdejo svoje mesto, vsem posameznikom pa, da živijo v miru in varnosti. To je velika naloga v zgodovini. Ruskih komentarjev še ni Moskva, 28. sept. br. Moskovski radio je danes poročal, da sovjetski tisk beleži le uradni komunike o podpisu trojnega pakta v Berlinu. Komentarjev listi še ne prinašajo. Ciano pri Hitlerju Berlin 28. sept. AA. (DNB) Vodja rajha in državni kancelar Hitler je sprejel danes popoldne zunanjega ministra grofa Ciana. Pri sprejemu je bil navzoč tudi zunanji minister v. Ribbentrop. Berlin, 28. sept. AA. (DNB.) Ob priliki podpisa pakta med Nemčijo. Italijo in Japonsko je nemški zunanji minister v. Ribbentrop priredil snoči sprejem v hotelu Kaiserhof na čast italijanskemu zunanje-| mu ministru grofu Cianu in japonskemu i veleposlaniku Hurusu Sprejemu je priso-I stvoval tudi španski notranji minister Ser-| rano Suner ter španski veleposlanik v Ber-| linu general Espinosa Monteros. dalje italijanski veleposlanik Alfieri, člani spremstva italijanskega zunanjega ministra in španskega notranjega ministra, maršal : Keitel, vodja SS čet Himmler, načelnik ; štaba SA čet Lutze in več drugih uglednih ! osebnosti. RSinister Fajinacsi na potu v Nemčijo Rim, 28. sept. AA. (Štefani.) Minister brez portfelja Farinacci je danes odpotoval v Nemčijo. Kaj pravijo v Ameriki Uradnih ameriških izjav o berlinskem paktu še vedno ni, splošno mnenje pa Je* da bo ostala ameriška politika nespremenjena Washington, 28. septembra. AA. (DNB) V zvezi s podpisom berlinskega tripartit-nega pakta je zunanji minister Hull izjavil, da ta pakt v ničemer ne spreminja položaja, ki obstoja že leta. Politika Zedinjenih držav je točno določena ter je že upoštevala možnost podpisa takega pakta. Poročila časopisnih agencij in uredniški komentarji naglašajo, da prevladuje mnenje, da je ta trojni pakt naperjen proti političnim načrtom Amerike v Evropi in Aziji. Newyopški tisk je objavil vest o podpisu pakta pod ogromnim naslovom: »Japonska, Nemčija in Italija so podpisale pakt, naperjen proti Zedinjenim državam«. Roosevelt je na sestanku z novinarji izjavil, da mu ničesar podrobnejšega ni znano o paktu in da zaradi tega ne more dati nobene izjave. Roosevelt je dejal, da bo nedeljo prebil na jahti ter obiskal Mari-land. kjer si bo ogledal razne vrste letal. New York, 28. sept. s. (Reuter). Ameriški listi danes vsi posvečajo veliko pozornost novi nemško-italijansko-japonski pogodbi. »New York Times« pravi, da je bila pogodba sklenjena ravno v trenutku, ko je vprašanje obrambe Anglije v odločilnem stadiju, če so totalitarne velesile upale, da bodo s sklenitvijo pogodbe povzročile, da bi Amerika nehala podpirati Anglijo, so se uračunale. »New York News« pravi v zvezi z novo pogodbo, da stoje Zedinjene države na pragu vojne in da bo morda kriza nastopila prej kakor se računa. Ne>w York, 28. sept. j. (CBC) Odlični člani kongresa so danes izrazili mnenje, da je priključitev Japonske na državi osi prvenstveno naperjena proti Zedinjenim državam. To gesto pa Anglija in Amerika lahko povrneta s tem, da naklonita Kitajski novo pomoč. Ti krogi označujejo »pakt treh velesil« kot brezuspešno grotžnjo, hkrati pa priznavajo, da bi vsak japonsko-ame-riški spor nujno potegnil Zedinjene države tudi v vojno z Nemčijo in Italijo. Slednjič naglašajo v teh krogih, da trojni pakt zadaja vprašanje, ali je bila Moskva predhodno vprašana za mnenje- V diplomatskih krogih sodijo, da je Japonska o tem razpravljala z Rusijo, ki ji je zagotovila, da bo sklenitev pakta pasivno vzela na znanje. New York, 28. sept. AA. (DNB.) Tukajšnji tisk je zjutraj registriral podpis berlinskega pakta in poudarjal, da bo Amerika odgovorila na ta pakt s pospešenim oboroževanjem in s pospešeno oborožitvijo Anglije in Kitajske. New York Times poroča iz Washingtona. da je Roosevelt zah- teval. naj se takoj pregledajo vse možnosti novega pakta V zvezi s tem pravi list, da na včerajšnji vladni seii niso razpravljali samo o političnih perspektivah pakta, temveč tudi v možnosti preskrbe Amerike s kositrom, gumo in drugima važnimi azijskimi izdelki, kakor tudi o uveljavitvi prepovedi izvoza starega železa in jekla. Seja obrambnega odbora Ottavva, 28. sept AA. (DNB.) Amesriško-kanadski obrambni odbor se bo sestal v sredo v Bostonu. Na seji bodo razpravljali o berlinskem paktu treh sil. Londonska mnenja London, 28. sept j. (Reuter). Diplomatski sotrudnik agencije Reuter piše: Poglavitni cilj političnega, gospodarskega ln vojaškega pakta, ki je bil včeraj podpisan v Berlinu, je povsem jasen: hoče obdržati Zedinjene države izven vojne. Glede Rusije totalitarne države očividno nimajo skrbi, ker vsebuje pakt posebno rezervo za politične odnose, ki vladajo trenotno med Sovjetsko Rusijo ter vsako Izmed držav podpisnic. Besedilo sklenjenega pakta, v kolikor je bilo objavljeno, ne Izpremlnja položaja in ako ne vsebuje kakih tajnih klauzul (teh, kakor kaže, res nima), potem se nanaša pač samo na borbo na življenje in smrt, ki so si jo napovedale Velike Britanija in državi osi. Japonska ln državi osi so se sporazumele, da bodo sodelovale, toda medsebojna pomoč bo postaja aktualna šele tedaj, ako bo katera Izmed držav podpisnic napadena od katere Izmed držav, ki se zdaj še ne nahaja v vojni. Ta formula se očividno tiče predvsem Japonske za primer, da bi vstopila ▼ vojno še kaka nadaljnja država n. pr. Amerika. Toda ta formula bi mogla biti veljavna n. pr. tudi tedaj, ako bi Egipt napovedal vojno Italiji. London, 28. sept. & (Reuter.) K berlinski pogodbi opozarjajo današnji »Times«, da je naperjena samo proti onim silam, ki bi še stopile v sedanjo vojno. To pa pomeni, da smatrajo totalitarne državne sedanje vojne kot lokalne vojne in svare druge države, da se vanie ne vmešajo. Oni, ki ga imajo pri tem ▼ mislih, so očividno Zedinjene države. To je mogoče sklepati tudi iz dejstva, da japonski iisti napadajo včeraj Ameriko. Dallje opozarjajo »Times«, da so vse tri totalitarne velesile z berlinsko pogodbo ustvarile pojem trojnega življenjskega prostora, Obenem pa list ne podcenjuje propagandne vrednosti nove pogodbe. »Daily Telegraph« dokazuje da ni z berlinsko pogodbo vojaški in strateški položaj Anglije niti naimanj prizadet. Amerika in Rusija VVashington, 28. sept. o. (Reuter). Diplomatski odnošaji med Zedinjenimi državami in Rusijo so se v zadnjem času na osnovi medsebojnih konzultacij o dogodkih na Dal j njem vzhodu in posebno v In- dokini precej zboljšali. Vladni krogi so mnenja, da imajo Zedinjene države in Rusija skupne interese posebno na Kitajskem. kier bi japonska zmaga prizadejala močan udarec ameriškemu in ruskemu prestižu. Kar se tiče Nizozemske Indije. Indokine in drugih ogroženih področij na Daljnjem vzhodu, je v korist Zedinjenih držav in Rusije, da se ohrani status quo. Zato ie ameriškim vladnim krogom prav, da se odnošaji med Zedinjenimi državami in Rusijo ugodno razvijajo. Odklonjen predlog USA glede francoskih letal N©w Y»r*-t 28. sept. s. (Reuter) »New York Times« poročajo iz Vichyja, da je francoska vlada odklonila predlog ameriške vlade, da naj bi bilo 130 v Ameriki kupljenih letal, ki se nahajajo na francoski matični ladji »Beam« pred Martini-quom, poslanih v francosko Indokino- Francoska vlada je ameriški predlog predložila v odobritev komisiji za izvajanje nem-ško-francoskega premirja v Wiesbadenu, komisija pa je predlog odklonila Sodelovanje Anglije in Amerike na Pacifiku Neprestani posveti v Washingtonu — Nadaljnja angleška oporišča za USA — Obrambna zveza Zedinjenih držav z Avstralijo London, 28. sept. o. (Reuter) »Daily Mail« objavlja nekaj podrobnosti o velikem načrtu za sodelovanje z Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo, o katerem se pravkar pogajajo v Washingtonu. Anglija naj bi prejela iz Amerike »leteče trdnjave« in druga najmodernejša letala in podmornice, neposredno pomoč pa na Tihem oceanu in Daljnem vzhodu. Zedinjene države pa bi zato dobile oporišča na Daljnem vzhodu in Avstraliji, predvsem pa v Singapuru. Anglija bi spet otvorila promet s Kitajsko preko Birme. Washington, 28. septembra. AA. (Reuter) Predsednik Roosevelt je danes konferiral s šefi narodne obrambe Zedinjenih držav, med njimi s presedniki odbora za narodno obrambo Knutsenom, vojnim ministrom Stimsonom, mornariškim ministrom Knoxom, šefom pomorskih operacij admiralom Starkom in glavnim poveljnikom generalom Marshalom. Finančni minister Morgenthau je bil prav tako navzočen na konferenci. Nato je Roosevelt sklical sejo vlade, ki se je po poročilih iz zanesljivih virov bavila z mednarodnim položajem Sydney, 28. sept. o. Avstralski mornariški minister Caewron je imel govor o vplivu trozveze na položaj Avstralije. Zahteval je, da se politika Velike Britanije razvija tako, da bo postala čim bolj učinkovita. Politični krogi so mnenja, da pomeni ta govor pripravo javnega mnenja na obrambni pakt, ki ga bodo sklenile Avstralija, Anglija in Zedinjene države in ki bo podoben kanadsko-ameriškemu sporazumu. Washington, 28. sept. AA. (DNB). Po izjavi Cordella Hulla so o priliki obiska britanskega veleposlanika lorda Lothiana pri Rooseveltu govorili o novih oporiščih, ki jih je Anglija odstopila Združenim državam. Tokio, 28. sept. AA. (Tass). List »ASahl Simbun« prinaša članek, v katerem nagla-ša možnost zapletijajev med Japonsko ln Zedinjenimi državami. List kritizira ameriško vlado zaradi novega posojila, ki ga je dala Kitajski, ter Anglijo, ki z odstopitvi-jo oporišča v Singapuru stvarno dela proti Japonski. Washington, 28. sept. o. (Reuter). Tukajšnji krogi sodijo, da je ostra izjava Su-nerja Wellesa, v kateri je napadel Japonsko in naglasil, da so se Zedinjene države odločile podpreti Veliko Britanijo z vsemi sredstvi, nov korak na poti Zedinjenih držav v vojno. New York, 28. sept. AA. Tass: Ameriški tisk prinaša vesti, da se na Japonskem hitro širi protiamerlškl pokret. Delijo letake, v katerih naglašajo, da Japonska ne more več trpeti vmešavanja Amerike in Anglije v azijske zadeve. Sumner Welles z Japonsko W&sliington, 28. sept- (Reuter) Pod tajnik za zunanje zadeve Sumner WeHes je imel danes govor, v katerem je direktno omenil sedanji mednarodni položaj. Welles je dejal, da so Zedinjene države odločene nuditi Angliji vso možno pomoč, ker je to zanje najuspešnejša obramba proti možnosti oboroženega napada nanje. Govoreč o položaju na Daljnem vzhodu, je dejal WeUes, da japonska akcija v francoski Indokini ograža Integriteto te zemlje in je nasprotna obljubam, ki jih je japonska vlada svoječasno dala, češ da bo status quo na Daljnem vzhodu ohranjen. Zedinjene države zasledujejo glede Daljnega vzhoda politiko, s katero zahtevajo popolno spoštovanje svojih pravic na podlagi obstoječih pogodb ln mednarodnih zakonov. Prav tako zahtevajo tam enake pravice trgovanja za vse narode ln spoštovanje Nikoli ne odpove — vselej uspe — „ Jutro v" mali oglas Danes 523 ponudb in povpraševanj! mednarodnih pogodb, ki so jih Zedinjene države podpisale. Japonska pa hoče odločati samo o interesih Zedinjenih držav na Daljnem vzhodu. V več nego 100 primerih se je zgodilo, da so bile ameriške pravice s strani Japonske prekršene. Zeoinjene države sicer smatrajo, da je vsa vprašanja mogoče rešiti na miren način, vendar pa je potrebno, da se čim bolj oborožujejo m pripravijo za vsako eventualnost. Pripravljene morajo biti, da se ubranijo nevarnosti, ki bi mogla priti. Rusija bo še nadalje podpirala Kitajsko Čungking, 28. sept. p. (United Press.) V uradnih kitajskih krogih izjavljajo, da je kitajska vlada sprejela iz Moskve zagotovila, da jo bodo Rusi ne glede na japonsko-nemško-italijansko trozvezo še nadalje podpiraJli. Zato se bo Kitajska tudi še nadalje borila ne glede na vse posledice. Japonci v Indokini Saigon, 28. sept. s. (U. P.) Tukajšnji radio javlja, da po uradnih francoskih poročilih izkrcavanje japonske vojske v Hai-fongu normalno napreduje. S položajev pri Langsonu ni ničesar poročati. Francoske oblasti so Izdale svoji vojski navodila, ki naj omogočijo nemoteno izvajanje hano-iskega sporazuma. Listi v Hanoju pišejo, da se položaj v Indokini ustaljuje. Med japonsko ln francosko vojsko je bil vzpostavljen miren kontakt ob meji. Seja francoske vlade Ženeva, 28. sept j. (DNB) Francoski ministrski svet se je sinoči sestal k seji na kateri je zunanji minister Baudoin podal pregled položaja v francoski Indokini. V svojem ekspozeju je francoski zunanji minister zlasti naglasil, da je uspelo vse obmejne Incidente med francoskimi ln japonskimi četami dokončno poravnati. Določbe vojaškega dogovora med Francijo ln Japonsko glede Indokine se zdaj Izvajajo v strogo prijateljskem duhu. Gandhi pri indijskem podkralju Sinila, 28. sept AA. (Reuter) Včerajšnji sestanek med Indijskim podkraljem ln Ma-hatmo Gandijem je trajal tri in pol ure. Gandi ostane v Sinili verjetno še do ponedeljka, vendar zrl znano, ah se bo ponovno sestal a podkraljem. Rabindranath Tagore obolel Bombay, 28. sept AA. (Reuter) Poročajo, da Je veliki indijski pesnik Rabindranath Tagore težko obolel. Tagore je star 79 let Reforme v rumunski vojški Bukarešta, 28. sept j. (Štefani) Predsednik vlade general Antonescu je izdal uredbe, a katerimi se izpremlnja ustroj rumunske vojaške organizacije. Mesti ru-munskih vojaških atašejev v Bernu in T Washingtonu se ukinjata. V Londonu ostane v bodoče le še mornariški ataše. Nadalje se izpreminja ustroj generalnega štaba. Po novi uredbi je ustavljen tudi vpoklic rezervistov na vežbe- Ukinejo se tudi vpoklici nadaljnjih novih letnikov T vojaško službo. Bukarešta, 28. sept. j. (Štefani) Ministrski svet je Imel sejo, na kateri je zunanji minister podal pregled zunanje političnega položaja Rumunije. Nadalje se je obravnavalo vprašanje nastanitve in za/-poslitve beguncev ter je bilo v zvezi a tem sklenjeno, da bodo razlaščena vsa židovska posestva. Bukarešta. 28. sept. AA. (DNB.) Z vladnim ukazom ie bila ustanovljena v Rumuniji nova policija. Člani te policije bodo imeli motorna kolesa in bodo opravljali nadzorstvo nad vsemi cestami. Sklicanje madžarskega parlamenta Budimpešta, 28. sept. AA. (MTI). Madžarski parlament ie sklican za 2. oktober. Vojna v Sredozemlju Spet večji napad na Malto — Letalski boji tudi na vseh drugih področjih — Boji v Vzhodni Afriki Bim, 28. sept. AA. (Štefani) Poročilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 113 se glasi: Oddelki naših letal so v spremstvu lovskih letal izvedli ponoven napad na Malto in bombardirali letališči Mi-Itaba in Halfar. Ko so ti oddelki neovirano dovršili svojo nalogo, jih je napadlo nekaj sovražnih lovcev. V spopadu sta bili poškodovani dve sovražni letali in ju je treba smatrati za sestreljeni. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. V Severni Afriki se je pričelo čiščenje zavzetega ozemlja ln zbiranje čet- Sovražna letala so napadla na Gamul ln Džara-bub, kjer sta bila ubita dva domačina, ranjenih pa pet Italijanov. Naša letala so takoj intervenirala in sestrelila dve sovražni letali, tri sovražna letala pa so bila verjetno sestreljena. V vzhodni Afriki so poskušali angleški motorizirani oddelki prodreti v območje Kasele, vendar so se morali po spopadu z našimi prednjimi četami spet umakniti. Utrpeli so hude Izgube. Naše letalstvo je bombardiralo sovražne obrambne postojanke v srednjem Sudanu. Pri sovražnikovem napadu na Asab ni bilo žrtev niti škode. Neko sovražnikovo letalo je pristalo na Lampeduzi. Neki angleški častnik in dva podčastnika sta bila ujeta. Angleška poročila Kairo, 28. sept. a (Reuter) Reuterjerv posebni vojni poročevalec pošilja iz Za-padne puščave svoje drugo poročilo o položaju na bojišču. V njem pravi da so v prvem stadiju bojev v Egiptu Angleži ope-idrali predvsem s tanki. Sedaj pa je poseglo v boj ponovno tudi motoriziramo topništvo, ki je z uspehom napadlo kolone so- vražnih tankov. Pa tudi veliki Italijanski tanki so izvedli napad na postojanke angleškega topništva, vendar so bili odbiti Ko je angleška vojna mornarica i sredo bombardirala Sidi Barani, so nastafi okoli razdejanega mesta požari, ki so trajali še dve uri po bombardiranju. Poročevalec dalje javlja, da Italijani topo ravnajo s sestreljenimi angleškimi letalci. Prav tako pa ravnajo tudi angleški vojaki z ujetem! italijanskimi letalci skoro kakor z gosti. Napad na Haifo K*iro, 28. sept. s- (Reuter) Včeraj so poskusila italijanska letala zopet napasti Haifo. Zaporni ogenj protiletalskega topništva pa je preprečil, da bi bila letala mogla vreči bombe na mesto. To je bil doslej deveti letalski napad na mesta v Palestini. Kairo, 28. sept. s. (Reuter) Uradno javljajo z Malte, da je včeraj popoldne formacija italijanskih bombnikov in lovskih letal preletela otok in ga bombardirala. Nekaj škode je bilo povzročene na javnih zgradbah, med civilnim prebivalstvom pa ni bilo žrtev. Domnevajo, da sta bila en bombnik in eno lovsko letalo sestreljena. Tretji francoski napad na Gibraltar Milan, 28. sept. AA. (DNB.) »Stampa« poroča, da so se francoska letala včeraj popoldne ponovno pojavila nad Gibraltarjem in da so odvrgla nanj nekaj bomb. Po poročilih iz Algecirasa je billo pri zadnjem napadu na Gibraltar ubitih 44 ljudi, med njimi 19 mornarjev. Nemci nad Anglijo Nemška vojna poročila — Napadi na London in druge kraje južne Anglije se nadaljujejo skoro brez prestanka I V Nem«ji so aagleft* letak prafcfcfe noč napadla železniške zveze t Mannhei-mu in Hamma m municrjako tovarno pri Dti»ekk>rfa. Kanalske take London, 28. aept AA (Reuter) Po uradnih poročilih ao angleška letala prejšnjo noč bombardirala luke na francoski obali Bombardiranje je trajalo dobro uro. Poleg tega so angleška letala bombardirala Anheim, Ham in Dtiaseldorf. L°ndon, 28. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so preteklo noč angleški bombniki napadli de naslednje od nemške vojske zasedene luke: Dunkerque, Calais, Boulogne, Ostende in Le Havre. V Le Havru je bila povzročena velika eksplozija. Bombe so zadele turo trgovin. ki so trpele zaradi letalskih napadov. je kljub poškodbam pričelo zopet Trgovine imajo v tekrfbeoah oknih napise: Odprto kakor cMeajno. Na neki popolnoma razdejani trgovini pa je tttatt napfe: Bdi odpeto nego običajno. iku izpred Dakarja New ToA, 28. s6pt j. (Ass. Press.) ^o poročilih iz Londona je glede na naraščajočo kritiko zaradi ponesrečene ekspedici-je v Dakar pričakovati da bo Churchill v kratkem podal formalno izjavo o te) stvari, Člani parlamenta bodo zastavili vladi nekaj podrobnih vprašanj, e pri tem ne bodo načeli problema zaupnice vladi London, 28. sept j. (Reuter.) V londonskih krogih danes izjavljajo zaradi incidenta pred Dakarjem, da bi bilo sicer Škodljivo tajiti neuspeh ekspedicije v Dakar. da Da pravtako ni utemeljeno motriti nastali ooložai s posebno resnostjo ter mu pripisovati kak izreden pomen. Britanska vlada smatra, da ie incident pred Dakarjem dokončno likvidiran. Prihod prvih ameriških rušilcev London, 28. sept. m. s. (Reuter.) Prvi rušil ci. ki so jih Zedinjene države nedavno odstopile Angliji, so dospeli v angleške luke. Sestanek hrvatskih senatorjev in poslancev Včeraj so se zbrali zastopniki iz Dalmacije, Hercegovine in hrvatskega dela Bosne Berlin, 28. septembra. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo sporoča: Včerajšnji letalski napadi, ki so bili izvedeni z velikimi silami, so biil naperjeni v glavnem na pristaniške naprave, doke, tovarne, električne in plinske centrale v Londonu in v južni Angliji kakor tudi na vojaška taborišča. Posebno hudo sta bili bombardirani pristanišči v Londonu in Bristolu. Velike eksplozije in ogromni požari so bili rezultat tega bombardiranja. V srednji Angliji se je posrečilo nemškim letalom z bombami najtežjega kalibra porušiti več tovarn. Daljnometne baterije so bombardirale Dover in poškodovale tri trgovske ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču. Kasneje se je opazilo, da sta se dve ladji potopili. V pomorski oblasti blizu Irske so borbene enote izvedle napad na neki konvoj in potopile pettisočtonsko trgovsko ladjo. Več sovražnikovih letal Je metalo preteklo noč brez vsakega načrta bombe na obmejne pokrajine zahodne Nemčije. Škode ni bilo. Močni nočni napadi so zadeli važne vojaške objekte v Londonu in Liverpoolu. 27 septembra je prišlo do več spopadov v zraku. Zbito Je Wlo 101 britansko letalo, 38 naših pa se ni vrnilo. Neka ladja, zbiralka min, je napadla neko britansko podmornico. Misli se, da je podmornica uničena s podvodnimi bombami. . Petkovi napadi na London Berlin, 28. sept. AA. (DNB). Včerajšnji nemški letalski napadi na London so bili najmočnejši, kar jih je bilo izvršenih na angleško prestolnico. Pristaniške in industrijske naprave ter središče in ves južni del Londona so bili v plamenu, število človeških žrtev je vsekakor veliko, ker je bi; napad izvršen nenavadno hitro. Nad samim Londonom so se vršile zračne borbe, kar dokazuje, da angleška protiletalska obramba ni več v stanju niti podnevi preprečiti napade nemških letal. V Londonu so nastali veliki požari in eksplozije ter je bilo v luki potopljenih več ladij. Ob Temzi so hile težko poškodovame pristaniške naprave. Včeraj podnevi Berlin, 28. sept. AA. (DNB) Napadi nemških letalskih sil proti Angliji se na- London, 28. sept. j. (Reuter) Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost objavljata naslednji komunike o včerajšnjih nornških letalskih operacijah: Po informacijah, ki so prispele kasno zvečer, je bilo v zračnih bitkah v petek sestreljenih 130 sovražnih letal. Dve izmed teh je sestrelilo protiletalsko topništvo. 24 naših lovcev je bilo izgubljenih, toda piloti 15 letal so se rešili. V teku napada na London, ki je bil izvršen kasno popoldne, je bilo vrženih nekaj bomb, v prvi vrsti na južne mestne okraje, kjer pa je bilo povzročene le malo škode. Tudi število človeških žrtev je bilo majhno. Sedaj se še doznava, da je bilo tekom napadov na Kent, o katerih je bilo že poročano, nekaj ljudi ubitih, v Maidstoneu pa več nadaljnih ranjenih. V zračnih najpadih je bilo od 1. septembra dalje uničenih skupno okrog tisoč sovražnih letal. London, 28. septembra. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo in ministrstvo za javno varnost sta izdala uradno poročilo o nočnih napadih na Veliko Britanijo od petka na soboto. Sovražnikovi napadi preteklo noč so bili v glavnem namenjeni spet na London. Bombe so bile vržene v več delih v predmestju, sredini in okolici, škodo so trpele hiše, trgovske zgradbe in drugi objekti. Pogašeni so bili vsi požari, ki so jih povzročile zažigalne bombe. Je tudi precej žrtev. Bombe, ki so padale na drugih krajih na jugu grofije Lancashire, so povzročile prav tako nekaj škode. V na- daljujejo brez prenehanja. Nemška letala so že ob mraku začela napadati angleško otočje. Danes popoldne so nemške letalske sile nadaljevale z napadi na London. Edinice nemških letal so izvršile napad na luko prestolnice. Nemškim letalcem se je kljub budi protiletalski obrambi in angleškim lovcem posrečilo bombardirati luko. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljeno 23 sovražnih letal. Eno nemško letalo se ni vrnilo. Napad na letalsko tovarno Berlin, 28. sept. AA. (DNB) Ob 18. je prispelo poročilo neke nemške bojne eska-drile, ki je imela nalogo napasti neko letalsko tovarno v srednji Angliji. Po daljšem poletu v višini več kot 5000 m so nemški bombniki v strmoglavem poletu napadli in zmetali svoje bombe iz višine 500 metrov na imenovano tovarno. Bombe so zadele več tovarniških zgradb in jih porušile. Razen tega so povzročile požare v drugih zgradbah, čeprav je protiletalsko topništvo hudo streljalo, so se vsi nemški bombniki nepoškodovani vrnili domov. Poškodovana londonska električna centrala Berlin, 28. sept. AA. (DNB) Londonska električna centrala v Westhamu na severni obali Thomze je bila danes napadena od več nemških letal. Zadnja letala eskadrile so opazila učinek velikega števila vrženih bomb, ki so težko poškodovale električno centralo. Poleg tega so letala napadla tudi več drugih važnih objektov v Londonu. Navzlic hudi akciji sovražnikovega topništva in lovskih letal, se je nemškim letalom posrečilo izpolniti naloge brez izgub. V dokih India so bile povzročene velike eksplozije in požari. Naknadna eksplozija bombe v Berlinu Berlin, 28. sept. AA. (DNB) Br i tonska' letala so predpreteklo noč metala bombe na delavske četrti v severnem delu Berlina. Ena teh bomb je eksplodirala šele včeraj popoldne in je ubila eno žensko, dve orebi pa ranila. Ta ženska se je bila čez dan vrnila v hišo, v katero je bomba ponoči padla. Njen mož pa je tudi umrl, ker je podlegel ranam, ki jih je dobil pri bombnem napadu. kaj mestih Midlanda je bila povzročena škoda na hišah in drugih zgradbah. Vendar je škoda malenkostna. Prav tako so padale bombe na več krajih med Londonom in južno obalo, ter nekaterih predelih jugozahodne Anglije kakor tudi na druge kraje. Skoro povsod bombe niso povzročile nobene posebne škode, v malem obsegu pa so poškodovane nekatere zasebne hiše. Tudi žrtev je malo. London, 28. septembra. AA. (Reuter): Letalsko ministrstvo sporoča, da je bil včerajšnji nemški zračni napad eden največjih v toku zadnjih dveh tednov. Sovražnik je izgubil včeraj od 15. septembra sem največ letal in letalcev. Od okoli 180 nemških letal kolikor jih je bilo v prvem valu, jih je samo 30 prodrlo do Londona in to letala vrste »Messerschmitt 110«, od katerih so nekatera nosila bombe. London, 28. sept. s. (Reuter.) Letališko ministrstvo javlja, da so angleški bombniki poleg drugih luk v severni Franciji napadli preteklo noč tudi pristanišče Lo-rient v Biskajskem zalivu. Napadi so trajali tri in pol ure Že pri prvem napadu so vrgla angleška letala na luko izredno mnogo eksplozivnih in zažigalnih bomb. Celo uro so padale bombe po pet na minuto. V dokih so izbruhnili veliki požari, prav tako v skladiščih v vzhodnem delu pristaniSča in v bližini elektrarne. Poznejše skupine angleških letal, ki so ponovile napade, so videle požare v Lorientu že od Kanala. Zagreb, 28. sept. o. Danes so se začele konference narodnih poslancev in senatorjev KDK. Sestala se je prva skupina političnih zastopnikov iz Dalmacije in hrvatskega dela Bosne Pri vodstvu HSS poudarjajo, da niso bili sklicani člani razpuščene Narodne skupščine, v kateri stvarno niso niti bili. Na zasedanje v Zagreb niso bili povabljeni poslanci kot bivši člani Narodne skupščine, marveč so bili »pozvani oni, ki uživajo zaupanje volilcev posameznih krajev m vodstva hrvatskega naroda«. Danes so se zbrali vsi bivši poslanci in senatorji iz krajev, ki sc najbolj oddaljeni od središča banovine Zasedanja so se udeležili tudi dr. Maček, minister SDS minister dr. Budisavljevič, podpredsednik HSS inž. Košutič. glavni tajnik HSS dr. Krnjevič in glavni tajnik SDS senator Ko-sanovic. Nadalje so bili prisotni načelniki kmečko-gospodarskega, tehniškega in šuma rskega oddelka banske uprave, ravnatelj Gospodarske sloge prof Tomašič, ravnatelj zavoda za proučevanje kmečkega gospodarstva Jančikovič in ravnatelj Po- Vsa južna Dabrudža v bolgarski posesti Sofija. 28. sept. i. (Štefani). Davi so bolgarske čete zasedle tretio cono v južni Do-brudži. kakor to predvideva bolgarsko-ru-munski dogovor v Crajovi. Bolgarske čete so bile v vseh krajih sprejete z navdušenjem. Mesta in vasi. v katere ie vkorakala bolgarska vojska, so bile odete v zelenje in zastave. Mestni svet v Dobriču Je sklenil preimenovati nekatere mastne ulice po imenih državnikov Italije in Nemčije. ki so si pridobili največ zaslug za osvoboditev ju?ne Dobri:dže. Isto so sklenili tudi občinski zastopniki nekaterih drugih mest južne Dobrudže. Francoski listi se vračajo v Pa£orndce Babina. Madžarski kmetijski minister grof Teleki se ie 9 postaje odpeljal v hoted »Srbski kralj«, kjer bo stanoval Kmalu do odhodu se je madžarski minister odpeajal na dvor in se vorsal v <*v«rne knjige. 1 ^ ^ J »*♦.«'? T.* V 7 1 , ijt A 1 i. A J- - % * l i v V/ * * ** 4 T /.- * * 'A - * L:«, - .. + r v > Kmetijska razstava v Niša Niš, 28. septembra. AA V navzočnosti predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča so danes v Nišu otvorili prvo splošno kmetijsko razstavo moravske banovine. Pokrovitelj razstave je Nj. Vel. kralj Peter IL, katerega je zastopal polkovnik Petrovič. Niš je bil okrašen z zastavami in zelenjem. Ob 9.30 je na razstavo prispel prometni minister Bešlič, pomočnik kmetijskega ministra Popovič, ban moravske ba^ novine Krasojevič, poveljnik armadne oblasti Cukavac in številni zastopniki gospodarskega življenja moravske banovine. Predsednik vlade Cvetkovič je prispel na razstavo z letališča ob 10. Uvodni govor je imel predsednik kmetijske zbornice moravske banovine Milojko Jokič, ki se je zlasti zahvalil predsedniku vlade Cvetko-viču za vsestransko skrb in gmotno podporo, ki jo je nudil prirediteljem razstave. Minister dr. Asi dres se vrača iz Grčije Solun, 28. sept. AA. Danes ob sedmih je dopotoval v Solun na povratku iz Aten, kjer je prebil teden dni kot gost gTŠke vlade jugoslovenski trgovinski minister dr. Andres z gospo in spremstvom. Kakor tudi o priliki slovesa v Atenah, so prisili razen gospodarskega ministra Avranitisa in ostalih visokih funkcionarjev najvidnejši predstavniki grškega gospodarskega življenja, ki so priredili ministru dr. Andresn zelo prisrčen sprejem in slovo. Po postanku pol ure je minister dr. Andres zapustil Solun. Do jugoslovenske meje ga je spremilo več višjih uradnikov grškega zunanjega ministrstva Z meje je poslal predsedniku grške vlade in grškemu trgovinskemu ministru zahvalne brzojavke. V Skoplju je dr. Andres prekinil potovanje in odšel v palačo banske uprave, kjer ga je »prejel ban Ragajlovid. Popoldne si je minister dr. Andres ogledal vodno centralo na Treski. Zvečer je imel ▼ dvorani trgovinske in industrijske zbornice konferenco » akop-Jjanskimi gospodarstveniki Ob 20.30 se je odpeljal v Beograd. Železniška nesreča pri Brežicah Zidani most, 28. septembra, d. Danes popoldne okrog 18. ure se je pripetila na glavni progi Zagreb—Ljubljana manjša železniška nesreča, zaradi katere pa je vendarle nastal za nekaj ur zastoj v prometu. Na progi med Brežicami ln Dobovo je tovorni vlak skočil s tira. Vzroki nezgode še niso znani, škode ni mnogo. Tudi od železničarjev se nihče nI poškodovat Promet osebnih in brzih vlakov ee nadaljuje s prestopanjem. Skupine delavcev že spravljajo vagone spet na tir, tako da bo promet najkasneje jutri zjutraj v celoti obnovljen. malih narodov in novi praksi. Vendar naj v tem primera nikar ne misli da bo veliki na mah verjel onemu, kar on prestrašen govori in kar ni v skladu z onim, kar je govoril do včeraj, pred novim položajem. Mali evropski narodi slepijo torej sami sebe, če tako ravnajo. Ta obsedenost ta rumeni strah, ki jih niti za hip ne zapušča, ima za posledico, da pozabljajo na ono edino, kar jih dejansko lahko zaščiti in kar jim more nakloniti spoštovanje in ugled pri velikih: namreč odkrito lice ln dostojanstvo ... Človek, ki ve, kaj hoče, je vedno pripravljen, da nosi odgovornost za ono, kar misli tn dela, ter da svoje prepričanje brani z vsemi dopuščenimi sredstvi. Prav tega pa primanjkuje danes malim narodom ... Za nas je vsekakor najbolje, da predvsem zaupamo samim sebi da čuvamo, kar imamo in da v teh nestalnih časih ohranjujemo, kolikor le moremo, notranje ravnovesje. Ono nam bo pomagalo, bomo prebrodili nezgode in težave, ki bi nas mogle doleteti od zunaj, pa da okrepimo tudi ono, kar je doma pretreseno. Zdravi duh naroda, ki je vzidan v temelje te državne tvorbe, ne bo dopustil, da bi neslož-na gospoda razbila, kar je on s težko muko zgradil, če pa že gre za posnemanje, potem je v enem pogledu danes vsekakor potrebno, da se ogledamo po velikih narodih: v zbiranju vrst pred skupno nevarnostjo. Nikdar še niso bili Nemci tako složni da bi osvojili ono, kar smatrajo za svoj >živ-ljenski prostor«, niti niso bili nikdar Britanci tako združeni v obrambi svojega imperija. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Močneje se bo pooblačilo v severnem delu države. Tu pa tam bo dež, zlasti na zahodni polovici. Nekoliko vedro bo v južnih krajih. Prevladoval bo precej močan jugozahodni in zahodni veter. Toplota spremenljiva. Angleška ?®Jna por©lila Zračne bitke v petek in soboto — Novo bombardiranje vzhodnih kanalskih luk - Prvi napad na Biskajski zaliv IMS. Jesensko Pohorje vabi r__Is lovske (trud, marveč te ivlatl, ko hitijo streljati ae glede ba to, ali je kdo ▼ bližini ln tudi brez obetam na to, ali Je kdo r smeri strela. Največ lovskih nesreč pa povzročijo pač tisti, ki tešejo skozi grmovje te po gozdu s napeto puško te Je oelč takrat ne igrami jo, ko počivajo v družbi lovskih tovmritev. Kaj rade ss primerijo lovske nersečs t»-dl pri poljskem tem, ko mnogi lord ne pazijo na tovarite, Ae manj pa na kmetsko ljudstva, ki dete aa polju. Jerebic« koruzo, neprevidni streljači pa puhajo _ Ustje koruze ne glede na to, kaj je drugI strani njive. —s. Spominu Vilka Ivanca Sodražlca, 24. septembra 'T porajajoči se sort prelepega nedelj-skega Jutra Je nenadoma ugasnilo tvoje mlado življenje. Mrtvega, s strtimi krili so te pripeljali lz bloHdh gozdov. Vsem tvojim prijateljem, tovarišem te tudi vsem znancem so na vrele na oči solze ob spoznanju bridke Izgube, ki nas Je zadela s tvojo smrtjo, dragi Vilko! Za vedno je zamrl nasmešek tvojega prijaznega obraza Poletel si ko ptič iz svoje drage Sodražice na svoje edino veselje — na svoj zadnji lov. Usodna krogla je končala življenje vzornemu prijatelju, tovarišu in človeku. Vedno si rad pohitel med nas prijatelje, vedno si imel pripravljen dober dovtip. Kot prekaljenega in neustrašenega Sokola te bomo tudi težko pogrešali ▼ dramskem odseku. Pripravljen za delo vsikdar, se nisi nikdar strašil truda dolgih skušenj. Vedno točen, vsikdar poslušen, se nisi nikdar silil v ospredje. Svoječasno si vneto vodil tudi tamburaški odsek Sokola, ko pa si je gasilno društvo omislilo svojo godbo, si bil zopet eden izmed prvih in najvnetejših godbenikov. Vedno si bil pa najboljl drug in tovariš! Vse tvoje življenje je bilo en sam de>? lovni dan. V rodbinskem podjetju si bfl dragocen sotrudnik, priden ko mravlja. Po končanem delu smo te pa že videli, ko ves srečen odhajaš na lov, nasmejanega lica — da pogledaš za zajčki, dragimi srnicami ali pa da prepodiš nadležnega medveda. Za vsako živalco posebej si vedel, saj si bil lovec z dušo in srcem, kakor jih težko še zmore naša dolina daleč na okoli. PrazniU Milana Preskerja Jutri bo izpolnil 50 let svojega bogatega življenja g. Milan Preske r, lastnik kavarne »Emone«. Je iz ugledne družine v Rajhen-burgu. Njegova življenjska pot je bila kaj pestra. V Mariboru je študiral klasično gimnazijo. Iz te dobe ga poznajo vsi njegovi sošolci kot navdušenega in idealnega Slovana. To svoje navdušenje je pokazal tudi s tem, da je kot dijak posečal Prago, ognjišče panslovanske ideje. Prepričanja o vlogi slovanstva ni nikdar prikrival. Vsakdo, ki je piišel kdaj z njim v stik, je spoznal v njem človeka, kakršnih danes ne srečamo na vsakem koraku. V svobodni državi je bil deset let v službi železniške direkcije, nato pa se je vpisal na dunajsko šolo za hotelske direktorje Ko je končal šolo, je prevzel vodstvo kavarne »Emone*. Vsi, ki so kavarno kdaj posečah in jo po-sečajo, so lahko spoznali, da jo vodi vešča roka. V zasebnem življenju je g. Milan Pre-sker mož širokega obzorja, ki je hkratu velik ljubitelj narave. V Rajhenburgu si je uredil krasen vrt, ki vzbuja splošno občudovanje. Poleg prirode ima najrajši umetnost. Sam ima veliko knjižnico izbranih del, ki jih pa tudi vsa zelo dobro pozna. Še bolj kakor umetniki pa so slav-Ijenčevo ljubezen občutili mnogi dijaki, ki jih je vzdrževal skozi več let in napravil iz njih samostojne ljudi. Sploh se je vse življenje z očetovsko skrbjo zanimal za revno dijaštvo, ki mu je bilo vselej zelo pri srcu. G. Milan Presker je primer delavnega slovenskega človeka, ki je pri svojih petdesetih letih dosegel že lepe uspehe ter je poln vedrine in življenjske sile. Ob jubileju mu iskreno želimo ie mnogo vsebine polnega življenja. Bogata pridobitev muzejske knjižnice v Ptuju Dedovala je knjižnico Davorina Žutikoviča Ptujski muzej s svojimi dragocenimi zbirkami ni znan samo v naši ožji domovini, marveč širom sveta. Manj znano pa je, da je muzeju priključena bogata in dragocena znanstvena knjižnica, ki ji je temelje položil že prof. Franc Ferk, ustanovitelj ptujskega in nekaterih drugih muzejev na Slovenskem. Tudi muzejsko društvo je imelo nekaj svojih arheološko-zgodovin-skih del, a do pravega razmaha je knjižnica prišla šele po vojni, ko je društvo žrtvovalo velike vsote za izpopolnitev svojih znanstvenih del. Danes lahko rečemo z mirno vestjo, da bomo težko našli v naši domovini tako ustanovo, ki bi imela tako popolno gradivo za svojo domačo zgodovino. Ferkova knjižnica razpolaga poleg leposlovnih ln znanstvenih del z dragocenimi originali od leta 1475. naprej. Znamenita je zlasti dragocena »Biblia saera« iz tega leta, dalje razne izvirne izdaje nemških, francoskih, italijanskih klasikov in pisateljev. V zadnjih letih se je ponovno pokazalo, da prostori za knjižnico ne dostajajo. Predaleč bi zašli če bi hoteli naštevati vsa imenitnejša dela, vendar pa lahko mirno trdimo, da ptujska muzejska knjižnica spada med najboljše v Slovenije; kar se pa tiče kartografskih del, je brez dvoma najboljša v državi. Tu lahko občudujemo mnogo redkih starejših in novejših arheoloških del, a tudi domoznanskih, ki se nanašajo na Ptuj, njegovo okolico in štajersko. Tu vidimo veličastno Dalmatinovo biblijo, Duhovno brambo, Megiserjev slovar, Hrenova »Evangelija ino listi«, zastopani so znameniti prevajalci Sv. pisma kakor Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Schrei in drugi, ne manjka niti Kolomonov shegen. Prešernov »Krst pri Savici« je v izvirniku, Valvasorjeva »Die Ehre des Herzogtums Krain«, Linhartova Kranjska, redka brošura o obsodbi Zrinjskega in Frankopana iz 1. 1671, prvi ponatis Bartscheve knjige štajerskih grbov, Fischerjeva Knjiga gradov, Povod-nova in druge ptujske kronike spadajo med boljša dela muzejske knjižnice. Leta 1938. se je muzejski knjižnici pridružila dragocena »Bibliotheka Skrabari-ana«, to je knjižnica pokojnega konserva-torja Viktorja Skrabarja, ki obsega v glavnem arheološka in zgodovinska dela, tako publikacije arheološkega instituta na Dunaju, štajerskega zgodovinskega društva od leta 1848 naprej, mariborski Časopis za zgodovino in narodopisje, izdaje antropološke družbe, kratko: vse, karkoli se nanaša na ptujsko preteklost in kar je po- trebno za proučevanje domačih starin in znamenitosti. Kot posebnost omenimo vse časopisne izrezke od leta 1095, ki poročajo o zgodovini ali o ptujskih starinah v slovenskem, srbo-hrvatskem, nemškem, angleškem, francoskem, italijanskem in drugih jezikih. Znatno se je knjižnica pomnožila z redkimi slavističnimi deli, ki jih je poklonil predsednik Muzejskega društva g. ravnatelj Dr. I. Komljanec. Te dni je znanstvena knjižnica Muzejskega društva v Ptuju dobila veliko knjižnico pokojnega podpolkovnika gospoda Davorina žunkoviča iz Ptuja. Njegova gospa soproga, sinova in dediči so pravilno ocenili vrednost njegove lepe knjižnice in jo razen leposlovnih del skoraj celotno podarili ptujskemu muzeju. Pokojnik se je zlasti zanimal za slavistične študije ln nauke ter je, kakor pravi sam v uvodu vzornega kataloga svoje knjižnice, že kot kadet od leta 1882 vedno kupoval knjige, zlasti jezikoslovne. Pri najmanj 30kratnem preseljevanju kot častnik iz enega kraja države do drugega je često poklonil mnogo knjig šolam in narodno kulturnim društvom in si obdržal vedno samo važnejša jezikoslovna, posebno slavistična dela. Kljub temu je leta 1921. knjižnica štela še 1013 del in 335 map, ki jih je pomnožil z nakupi knjig iz Niša in z zaostalino pokojnega slavista in jezikoslovca Ivana Topo-lovška, približno 180 del. Leta 1924. je štela knjižnica že 1520 znanstvenih del, a prihodnje leto je odstopil mnogo knjig Študijski knjižnici, v Mariboru, katere prvi ravnatelj je bil on. Iz stanovanjskih razlo- gov je znižal stalež del na oni obseg, ki jih je potreboval za svoje študije. Zadnja leta je zaradi preselitve lz Maribora v Ptuj spet poklonil mnogo del raznim nstano-vom, dijakom in sorodnikom. Tudi ptujski muzej je nakupil nekaj starejših slovenskih in srbskih tiskov iz XVII.—XIX. stoletja. Leta 1935. je štela žunkovičeva knjižnica še 921 del in 592 map. Po smrti Davorina žunkoviča je Muzejsko društvo izločilo ona znanstvena dela iz njegove knjižnice, ki se nanašajo prvenstveno na slavistiko, narodopisje in domačo zgodovino. Tukaj bi naštel pred vsem V. Vodnikovo »Pismenost« in nekaj drugih starejših slovenskih cerkvenih pisateljev. Lepa je zbirka morda vseh slovenskih slovarjev in slovnic, všteta je tudi Kopitarjeva, Dajnkova, Metelkova itd. Brez dvoma bodo ta dela služila dijakom prav dobro k študiju slavistike. Redko kje bo človek našel več del o Kraljedvorskem in Ze- Imel si zlato srce. Nisi imel sovražnika, vedno te Je bila sama radost, samo nasmejano veselje. In ko smo te zrli na mrliškem odru nemega, strtega in onemoglega, so se nam krčila srca ob misli na tako nagli konec vsega. Je res vse minilo, Vilko?.....Tvoj duh in spomin na tebe bo ostal vedno med nami! Mislili smo, da smo bili samo mi tvoji prijatelji, toda brez zavisti smo gledali dva dni trume znancev in gotovo tudi prijateljev od blizu in daleč, ko so te kropili in se z ne-skritiml solzami zadnjič poslavljali od tebe. In pogreb sam Je tudi zgovorno pričal, da smo izgubili najboljšega Sodržana. Pogreb kakršnega že kmalu nI videla Sodražlca, Je pokazal, da si bil drag in ljub le tisočerim. Gotovo ni bilo suhega očesa, ko Je padala prva žemljica na tvojo krsto. Vsem nam je bilo, kakor da smo Izgubili del sebe, del nas samih! Ko pada prvo jesensko Ustje na tvoj prerani grob, se nam zdi, kakor bi bile to solze narave na tvojo gomilo, narave, ki si jo tolikanj ljubil. Tudi ona plaka. . . Mirno spavaj, Vilko, ▼ soseščini svojih dragih pokojnih lovcev, tudi svojih prijateljev! Odšel si v večna lovišča, mnogo, mnogo prerano. Naj ti bo žemljica lahka! Dragi nam druže Vilko, sprejmi od svojih prijateljev in sošolcev poslednji — Zdravo! Jos Njegova zadnja pot V torek dopoldne smo spremili k večnemu počitku žrtev usodnega naključja in nesrečnega slučaja, Vilka Ivanca. Kako globoko je pretres/la vse njegova pTerana smrt in kako priljubljen je bil, se je videlo po številni udeležbi in globoki boli, s katero so ga pogrebci spremili na njegovi zadnji poti. Sodražica, ki je sicer zelo razgiban kraj, se je zavila v nemo tišino; nikjer ni bilo opaziti, da je delaven dan. Že pred deseto uro so se začeli zbirati številni znanci in prijatelji, da se še po-slednjič poslovijo od njega. Ležal je sredi jesenskega cvetja in vencev, s trpko boljo na ustih. Ob zglavju je -bude« v veži tehniške srednje šole v Ljubljani. denarja L kupite vsaj eno Drž. raz. loterije. 2. naročite jo v znani srečni kolekturi PAŠICEVA UL. 20. (Poštni predal 450) Sreča, ki spremlja LAVRICEVE odjemalce, ter solidno in kulantno poslovanje, so odlike, s katerimi se ponaša ta v državi največja slovenska kolektura. Prepričajte se in pohitite z naročilom! Milan Lavrič, Beograd, u— Vedeti — znati — hotett. To Je geslo lz priznanja in hvale vredne privatne iniciative izvirajoče ustanove, ki bo mnogo koristila trgovcem in trgovskemu naraščaju. V kratkem začne poslovati v Ljubljani prvi privatni izložbeni araužer-ski tečaj, ki bo s pridom uporabljal izkušnje in vzore priznanih inozemskih učilišč te stroke, poleg tega pa z vso vnemo na-vajai tečajnike k udejstvovanju po izvirnih osnutkih. Tečaji bodo trije, eden med njimi samo ob nedeljah, posebno pripraven za obiskovalca s podeželja, v vseh treh pa bodo temeljito obravnavane vse panoge aranžerske stroke. Postava blaga, oblačenje lutk, pisava, risanje itd. bo tečajnikom v nazorni teoriji in izčrpni praksi tako podani, da bo tečaj v polni meri zadostil svojemu namenu in geslu: vedeti, znati, hoteti. Vsi trgovci vedo, da je izložba učinkovito reklamno sredstvo, morali pa bi tudi vedeti, kakšne učinke bi lahko dosegli. Tej vednosti se mora pridružiti strokovno znanje, kajti od »vedeti« nimaš nič, če nekaj možnega in izvedljivega ne znaš doseči in izkoristiti. Vednost in znanje pa mora preiti naposled v hotenje, kar se pri dobrem, smotrnem pouku udejstvuje tako, da postane ves pouk podlaga in pobuda samostojnega ustvarjanja. V tem pogledu usposobljeno aranžerstvo služi gopodarske-mu in kulturnemu napredku, strokovni tečaji, kakršnih uspehi so zajamčeni od stro-kovnjaškega vodstva g. A. Engelmana, pa zaslužijo vso pozornost trgovskega stanu in trgovskih ustanov, a tudi vse javnosti, ker so teložbe tudi važno opozorilo raznih narodnih in kulturnih prireditev. (—). Predstave ob 10.30 (matinejske cene) m ob 15., 17., 19. ln 21.15 url. 5 filmskih zvezdnit: Narm> CrBo,""ml '^tmH^ V MKTROSLAGEKJTJ: gj ■ARe||A|M #9PCftfBI 135 izbranih lepotic Kino Matica — teL 22-41. V £CII9lidll Wl#lf H in noben moštii. BIKOV %tt zrelo, odpadlo blago KUPUJEM v vagonskih pošiljkah — franco vagon nakladalna postaja. — Ponudbe na REKLAM ROZMAN. LJUBLJANA, Pražakova 8/L Draginjske doklade mestnemu uradnim vu in delavstvu. Mestni tiskovni referat nam sporoča, da bodo po odredbi župana od 30. t m. daije dobivali: nestalni in sezonski delavci mestne občine izredno draginjsko doklado dnevne po 3 din za ženo in vsakega otroka. Aktivni in upokojeni mestni uradniki bodo od 1. oktobra da.je prejemali povi^ka po 50 din mesečno za vsakega otroka. u— Telo v-um tečaj T. K. D. Atena se začne re. no v torek 1 oktobra in bo vsak torek in četrtek od pol 19. do poi 20 v telovadnici m. žen. real. gimnazije na Blei-vveibovi cesti. Ukovina mesečno 40 din. (—) u— Plesne vaje »Zarje« se prično prihodnjo nedeljo ob 15. v dvorani »Metropol«. Vaje bodo pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Pridite! (—) u— Novo4*! za Ljubljano je na novo otvorjena specialna trgovina na Tyršcvi cesti »tov. 37. i žitno. Nova trgovina bo olajšava ac-im, ki zdaj niso zaupali nakupa žime omačlm tvrdkam. temveč so se vozili drugam ponjo, saj bo imela tvrdka po zelo nizkih cenah in v prvovrstnih kvaliteta.-. na razpolago vse vrste žime Lastnik, g. Zvalan Jager se bo gotovo potrudil, da bo zadovoljil svoje odjemalce, kar mu potrjuje njegova večletna praksa v tu in inozemstvu. Priporočamo cenjenemu občinstvu. da oodpre našo domačo tvrdko. zgrajen, z domačim kapitalom, ter se v sluča-ju potreoe obrne s popolnim zaupanjem napio. (—) i:— Italijanske in nemške, začetne in n" a 'j^valsie tečaje, pnreli v večernih urah Trgovsko dnaštvo »Merkur« v Ljubljani. P ij .ve v dinštveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27.. pritličje, med 8. in 14. uro. (—) n— Sobotni živilski sejem je bil zelo živahen. četudi smo že na koncu mesca. Razvijala se je živahna kupčija okrog obilo založenih stojnic in klopi. Prevladovala je zelenjava. Cene solati so še nepretirane. Paradižniki so se celo malce pocenili Ln si h ofcil prav lepe po 4 din kg. Jajca so prodajali na splošno po 1.25 dim komad. Krompirja na drobno je bilo precej in so ga prodajale kmetice po 1.75 kg. Na Še Hipe trs ki nas; p so pripeljali Kmetje okrog 18 vozov krompirja, ki so ga interesentje kmalu pokupili v večjih količinah po več sto kilogramov skupaj. Prvikrat je bilo na trgu dobiti novi kostanj, ki je še precej drag: prodajah so ga po 10 din. Izredno mnogo je bilo gob, ki so se nekoliko pocenile in so jih kupovali kg po 12 do 14 din. cena merici pa se je sukala od 2 do 4 din. Lisičke so bile kakor običajno po 1.50 merica u— Dar mestnim revežem V počastitev spomina pokojne gospodične Julije Prenko-ve so stanovalci hiše na Kongresnem trgu štev 5 darovali znesek 100 din za mestne reveže Mostno poglavarstvo fe darovalcem toplo zahvaljuje tudi v imenu obda-rovanih. n— Ljubljanica j«« grobišče novih ukradenih kole*. Od LjubijaDi dob do Zaloga često potegnejo prebivalci vasi ob Ljubi ja-nici iz vode kolesa tn ogrodja koles ki jih pomeče^o v vodo tatovi, potem ko so kolesa opl^nili svetilk in drugih delov Mnogokrat prilavijo take najdbe orožnikom, v mnogih primerih pa tudi ne. ker imajo najfitelji koles potem mnogo potov in zasliševanj. Vkljub temu se najdejo vestni ljudje, ki opozorijo na take najdbe orožni-ške postaje, ki potem vestno skrbe za to, da prideio okradeTi spet v posest koles ali pa vsaj ogrodij Orožniki obenem skušajo izslediti tatove koles Orožniška stanica na Vevčah ima zdaj na stani« ogrodje kolesa, ki je bilo najdeno v Ljubljanici pri ka-šeljskem mostu dne 8. t m. Ogrodje je znamke Champion, tovarniške številke 1076547. Je črno pleskano z drobno rdečo in zeleno črto. Pedali so iz gumija Ogrodje je še dobro ohranjeno Lastnik naj se zglasi pri navedeni orožniškl postaji Prav ta orožniška nostaia je tudi zaplenila sumljivi osebi moško kol<" rdeče pleskano. s plavimi žarki Kolo je znamke »Deauville« Krmilo je ravno, pokromano z zelenimi gum i i eH mi ročaji. Ima ročne zavore in gonilno verigo na tri prest^ e, blatniki pa so iz aluminija, široki, znamke NoraL Plašča sta široka, znamke Dunlop Cord Balon 650 B. Obroča sta nova ln pokromana. Kolo je opremljeno z dinamom »Trialis«. Lastni!, kolesa naj se zglasi pri orožniškl postaji na Vevčah. Poiščite oglas urarja Franca Bazelja u— Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da je založilo potrebne tiskovine za vodstvo kontrolnih knjig, ki jih predpisuje kr. bansika uprava za blago, ki spada pod kontrolo cen na malo. Zato naj interesenti nujno sporoče, koliko pol takih tiskovin za kontrolno knjigo potrebujejo. V poštev pridejo sledeče stroke na drobno: manu-f akt ura, š pečenja, železni na. kavčuk in kavčukovi izdelki, usnje vseh vrst, drva za kurjavo in premog. Interesenti lahko na-roče tiskovine po pristojnem združenju. (—) u— V Sredo 2. oktobra se prične K°za-kov telovadni tečaj za gospode in dame v telovadnici I. realne gimnazije. Vegova ulica. Ure bodo vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 7. do pol 8. zvečer. Prijave novih tečajnikov Istotam. (—) u— Plesna šola na Tabora sporoča, da se pričnejo plesne vaje v nedeljo 6 oktobra ob 20. Vabila so razposlana. Reklamacije v društveni pisarni od 18. do 20. vsak delavnik. (Vhod z južne strani). Vstop le proti vabilu. (—) Celfa Koncert »Trboveljskega 8lavčka«, ki naj bi bil v Celju 5. in 6. oktobra, je preložen, ker je bil zbor povabljen, da priredi koncert za vojaštvo mariborske garnizije, in bo tako ob navedenih dneh gostoval v Mariboru. e— Promenad ni koncert vojaške godb« bo danes od 11. do 12. pred mestnim poglavarstvom. e— SokoisKo društvo Celje-matica. Vpisovanje v vse oddelke je pri redni telovadbi. Unnik telovadnih ur posameznih oddelkov je na razglasni deska pri telovadnici in v omarici na poslopju Ljubljanske kreditne banke. — Načelništvo. e— Ko da prosimo miloščine; s celjskega trga dobivamo od naših gospodinj upravičene pritožbe, da še vedno primanjkuje krompirja, četudi ga moramo plačevati po 2 din kg. Pojavila se je že ona medvojna miselnost, ki nam je še v spominu na živilskem trgu, pri tem pa še imeti neprijetno ponižujoč občutek, da uživaš neko miloščino, ko kupuješ in plačuješ na trgu povsem poljubne cene. čas je že, da pridemo tudi v Celju do nekega reda na trgu in da mestna uprava nabavi večje količine krompirja in drugih živil od drugod, če našim kmetovalcem ni do tega, da bi po primernih cenah zalagali celjski trg. Ali v Celju nihče ne pomisli, kako živijo delavske in uradniške rodbine, če so upokojenci s svojimi prejemki že zapisani smrti? e— V ča*u prišepetavanj. Celjska »Nova doba« objavlja: Tako hitro smo pripravljeni. da iz grde škodoželjnosti vidimo v svoii fantaziii nakooičene oeromne količine živil, ki iih skriva ta ali oni treovec. In aDarat ie skrbno na delu nekatere 1e že pregledal, o drugih oa nravi jo. da pridejo še na vrsto. Nismo nasprotniki dostojne kontrole Dri vseh. želimo Da. da se čuva dobro ime trgovca kakjjr ea zasluži tudi v izredno težkih časih, ki iih ni on zakrivil. Vedeti moramo tudi. da ni on odgovoren za draginjo Da tudi ne za nizke delavske in nameščenske plače Naša ne-volia ni v Domanikaaiu blaga nevolja izvira iz slabe organizacije v naši prehrani in iz dejstva da s. večin* družin, sploh ne more več kupiti kruha. moke. sladkorja. mesa in masti, ker nima denarja. Za vse to ie odgovorna celotna družba, ne oa samo naš slovenski trgovec. e— Fantovski odsek in dekliški kro?ek v Celju sta imela te dni redni občni zbor. Poročilo navaja, da ie -tevilo rednih članov v pretekli poslovni dobi nek liko padlo. oač oa ie naraslo Število podpornih članov in starešin. Pri volitvah so bile izvršene nekatere spremembe, '.ako da ~'e bil za podpredsednika izvoljen inž. Jo*e Brodnik, za vodi o mladcev prof Zuo.m v razsodišče pa odvetnik dr. Zdravko Ka-lan. Posebna zahval ie bila na občnem zbora izrečena višiemu davčnemu kontrolorju Seku. Na občnem zboru se ie p" slo-vil od dekU.ške.sa kro"ka njegov dosedanji duhovni vodia prof dr. Rudolf Hanže ič, glede katerega pravi poročilo ^Slovenca«, da zaradi važnejših funkcij ne more v toliki meri sodelovati pri dekliškem krožku, ki ie d-'bil novega duhovnega vodio v osebi prof. Koresa e— žreb3 nje loterije legije koroških borcev krajevne organizacije v Celju bo nepreklicno 6. oktobra t. 1. Del odbora, ki je tik pred nameravanim žrebanjem nastopil drugo neodložljivo službo, se je vrnil. Lastnike srečk opozarjamo, da dvig dobitka z neplačano srečko ni mogoč. (—) e— Nabavite si srečke za novo kolo drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju. e— Težka nesreča. V petek popoldne je šel 121etni sinček poštnega kontrolorja Rajko Tkavc iz Celja nabirat divji kostanj v drevored na levem bregu Savinje nasproti moškega kopališča. Ko je deček splezal na drevo in nabiral divji kostanj, je izgubi] ravnotežje in padel več metrov globoko na zemljo Pri padcu si je zlomil obe roki ln poškodoval po glavi, dobil pa je tudi težke notranje poškodbe. Nesrečnega dečka so prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je kritično. Najslikovitejši francoski špijonažnl film v režiji Fedorja Ozepa: S f|f*'l Ifof Predstave ob 10.30 (znižane cene) Film brezprimerne požrtvovalnosti, neukročenih čustev in globo- W M U& a a b«a ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. ke, verne ljubezni!! Oglejte si ie danes ta zanimivi film, ki kaže \ V gL vL: Vlvfaoe Romance, Yvette Lebon, Erich Stroheim, vekovno borbo za ta ln politično tako važen košček zemlje! Roger Duchesne, Abel Jacques--KINO SLOGA, teL 27-30 e— Stroj mu je stri čeljusti, v petek se je težko ponesrečil 31 letni posestnik Ivan Hribernik z Brezja prt Mozirju. Pri delu mu je padel stroj na glavo tat mu strt čeljusti. Hribernik se zdravi v celjski bolnišnici. e— Sumljiva v«ota denarja. Celjska policija je aretirala DragiSo 8. Is Braničeva pri Požarevcu, ker je imel pri sebi 12.000 dim gotovine. Kaže, da je bil ta znesek ukraden. Iz Maribora a— 201etnlco mature so proslavili prt Ruški koči na Pohorju maturanti klasične gimnazije letnika 1920. Proslave so se udeležili upok. ravnatelj dr. Tominšek, prof. dr. J. Kociper ln ravnatelj učiteljišča v Zagrebu prof. Ribarlč. Navzočnih je bilo 20 tovarišev. Več tovarišev se jih ni moglo udeležiti proslave zaradi vojaških vaj. a— Počastitev Inž. Jelenca in dr. Ber-goča. Snoči je bila pri Mariborski koči počastitev zaslužnih planincev dr. Bergoča in Inž. Jelenca ob njuni 501etnid. Številni govorniki so poudarjali njune zasluge za razvoj našega obmejnega planinstva, zlasti na področju mariborske podružnice SPD. a— Otvoritvena gledališka predstava v novi sezoni bo zaradi popravljalnih del v gledališču Sele v soboto, 5. oktobra. Ta večer se uprizori prvič v Mariboru znamenita Rostanova heroična komedija »Cy-rano de Bergerae«. Do dneva otvoritve se podaljša tudi rok za priglas gledališkega ahenirana. a— Podmladek jadranske straže klasične gimnazije v Maribora priredi dane9 ob 9.30 na želeisnlčarjevem igrišču svoj sedmi tradicionalni srednješolski miting. Gre za prehodna pokala Jadranske straže in JLS. Nastopijo najboljši atleti in atletke mariborskih srednjih in strokovnih šoL a_ Vaje matičnega orkestralnega odseka so redno vsako sredo ob 20. v prostorih dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici. Vsi dobro izvežbani godbeniki iskreno dobrodošli. a— Maksimalne cene za svtajtao, slanino ta mast. Mestno poglavarstvo v Mariboru določa za svoje področje sledeče najvišje cene: svinjski hrbet 22, ostalo svinl-sko meso 21, slanina in salo 24, mast 26, glava 10 črevesna mast 16 ledvice 18, srce 18. možgani 18, letra 16 pljuča 10 din. a_ Obrtniška dela v novem pavMf--- splošne bolnišnice so bila pri drugi licitaciji oddana tvrdkam: tapetniška dela tvrd-kj Weka elektri.xpa napeljava tvrrtkl A Sprager. ključavničarska tvrdki škrinjar ln Dolenc, Inštalsoliska M. Ussarju, keramična pa P. Her čku. a— Kako je s posebnimi vofrn temj n» Pohorje? Mestna podjetia v Mariboru prirejajo posebne avtobusne vožnje na Pohorje do prek'lca vsako nedeljo ln praznik z odhodom ob 7. ziutral i^nre-l osrednje postaje na Glavnem trgu. Vožnla je pa samo v primeru, če je plačana voznlna najmanj za 20 oseb (500 din). Prliave sprejeme hkrati s plačilom 25 din za osebo pisarna v osrednji avtobusni postaji na Glavnem trgu vsako soboto in vsak dan pred praznikom do 19. ure. Ce ni zadosti prijav ln avtobus ne vozi, se vrne plačani znesek bre? odb;tka, sicer pa ne. a— Selnica feličc! Danes razvije nara-Sčajpk! prapor marljiva sokolska družina v Selnici ob Dravi. Novemu praporu ku-muie bratsko dniStvo Ruše. Vrh droga bc jwbit spominski žebelj kmetskoga sinu, gorečega narodnjaka Franca Savaia. ki je že pred volno poklanjal mladini vso pozorr. ,~t. Dones v Sehiico! a— Vsema skrb za Na pred- snočnji sej! sturlenšV.ega kratevresra skesra cd! ora, 1*1 j' je predsedoval župm g. Kal h, so skleni1!, da bo krajevni So1-bVJ odbor kupil 791 otrokom učila 1H4 otrokom 71 čevlje. 15* otrok bo dobilo skosi 100 dni akodeMco mleka in kofček kruha. Razdelitev d-r1.! bo ob Ml-kla^/ževem. a— 5« Tvir v vo7n'i;5 nn me*t- v?r» avtobusnih nrcr»l» ho riorul pla- čati v?a!< potnik, k! ne kupi voznega Itstka t>rpfl v«t^nom v avtobus nn Glasnem trrru. marveč Sele pr» SoferJu v avtobusu, ki rJma sprevodr»'kJi. Do tega ukrepa so bila Msstna nod^otja pr morena, ker so bili r.->tn!ki cV-hi za nroSnJe, naj kup"Je-■šfi «y»v« vnaprej. Avtobusi so inieli stalne znmp.de. a— Mrtev novorojenček v premic!. 4"» letno Frančiško Lete'kovo so v Tanjško-vein bifeju v Velenju nenadno popadli porodni krči. Zatekla se je v stranišče, kie.r j: Je pri poroči'.: dete zdrknilo skozi odprtino v greznico in utonilo. q ^ w ? v- m S^knl Ijjubljana—Zgom!s ft!-Ka. V nedeljo 22. t. m. so bile društvene lahlcoatlet-ske tekme pod vodstvom br. staroste in sodniškega zboia. Tekmovali so člani, moški naraščsj višji in nižji o de'ek in narašča jmice. višji in nižji oddelek. Danes pa bodo tekmovale članice in oboja deca. Sredi oktobra bodo tekme v orodni telovadbi in prostih vajah, nakar bo društveno načelništvo objavilo rezultate celotnih tekmovanj. Pa tudi prosvetno delo ni v zastoju. Danes nastopijo v Sokolskem domu tudi harmonikarji iz Domžal, člani podmladka Jadranske straže in Sokola, prihodnjo nedeljo, 6. oktobra, otvorimo društveno plesno šolo. zvečer pa drugo dramsko sezono v lastnem domu z ljudsko igro »Krivoprisežnik« in Se v teku oktobra velezabavno komedijo »Vaška Venera« v režiji br. Križnarja, ki je za ta komad izbral najboljše Igralce. Tudi za dostojno komemoracijo 9. oktobra Vsi tisti, ki se si te ogledali ruski zgodovinski velefilm NInlin in Požar prisiavajo, da ftim*. • tako veličastnimi prizori *e niso imen priložnosti videti. S svojo Idejo ljubezni in požrtvovalnosti za domovino ln svobodo navduši film gledalce tako, da Izražajo svoje zadovoljstvo t njim s ploskom. Poleg najboljših ruskih Igralcev sodeluje v filmu moskovski simfonični orkester spremljan ■ pevskim zborom. Predstave: ob 10.30 uri dopoldne matineja pri znižanih cenah, popoldne ob 15., 17., 19. ln 21. uri. — Zaradi velike dolžine filma pričnemo s predvajanjem točno ob napovedani uri! KINO UNION — teL 22-21 so že priprave v teku. enako za jubilejno društveno razstavo tn svečano proslavo 1. decembra. Dela torej dovolj — a tudi dobre volje. Zdravo! Kinematografi Ribnica. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20.30 film poln humorja in komičnih scen »Kralj pustolovcev«. Za dodatek film zabavne vsebine. (—) Zvočni kino Sokolski dom v Ljutomeru predvaja v nedeljo dne 29. septembra 1940 ob 4 popoldne ln Ob 8. zvečer češki film »Izgubljena patrulja«. Dodatek: zabavni film. Naslednji film 5. in & oktobra 1940: »Trader Hom«. (—) Bled. Zvočni kino predvaja danes popoldne in zvečer najboljši film Elizabete Ber-gner »Silvina« z običajnim dodatkom. (—) Dolenji LOgatec. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes ob 16. in 20.15 veseli zabavni glasbeni film Stanlio in Olio v Alpah. Prihodnji film v sredo in četrtek, »Carica se zabava«. Ne zamudite naših filmov (—) Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. in pol 9. zvečer velefilm »Marija Ilona« s Pauio Wessely v glavni vlogi Krasen film iz revolucijskega leta 1848. Med dodatki tudi vojni tednik in domač kulturni film. — Sledi »Pesem pustinje«. (—) Iz Ptafa j_ Mestno gledališče v novi sezoni. Pred dnevi je bil sestanek igralcev ptujskega dramskega društva Sldepa.li so o vzdrževanju in sporedu gledališča v novi sezoni Pod vodstvom novega režiserja bodo igrane naslednje igre Cankar »Pohujšanje v dolini Sentflorijansk'«. »Za naro dov blagor« »Hlapec Jemrj«. Cufer »Mali Babilon; Jurčič: »Rokovnjači«; Nušič: »Narodni poslanec«; Jon Benson- »Volpo-ne« (otvoritvena predstava); Goldoni-•Sluga dveh gospodov«. Moličre »Skopuh« in »Tartuffe«: Shaw »Kako obogatiš«; Averčenko: »Kupčija s smrtjo«; Gogolj: »Zenitev« in Lope de Vega »Umor na vasi« j_ Petletnik je zanetil velik požar Sin 1 posestnice Marjete Lahove iz Sobotincev v bližini Sv. Marka pri Ptuju se je igral z ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79 Duhovit in lep film o požrtvovalnosti ln prijateljstvu bodočih pomorskih oficirjev ANAPOLIS V gl vlogi: ROBERT JOUNG Predstave: danes ob 3., T. in 9. tiri in Jutri ob pol 9. url Prihodnji spored: v soboto 5. X. 1940 Ljubljenec Gxforda KINO MOSTE Danes ob 14.30, 17.30 in 21. uri prvi film s slovenskimi napisi Na chrajnem scdlšču Hans Moser, Ida VViist, Fritz Imhoff Krvavi kapetan Errol Flynn — Olivia de Havllland Od torka do četrtka: FANFARA LJUBEZNI vžigalicami na domačem skednju. Gorečo vžigalico je vtaknil v kup sena. ki je bil nato mahoma v plamenu Ogenj je upe-pelil najprej gospodarsko poslopje, nato pa je prešel še na domačijo Marije Vrši-čeve in je vse skupaj s poljskimi pridelki in opravo uničil Živino so z največjim naporom rešili. Skoda znaša nad 50.000 din. j— Ponarejeni deset dinarski kovanci so se pojavili v Ptuju Kovanci so nekoliko temnejši od pravih in tud za spremembo manjši, kar se pa težko hitro opazi j— Dve hudi nesreči Vilčnik Martin iz Kicarja je padel pod težko naložen voz in mu je zmečkalo nogo. Enaka nesreča je doletela Plojevo Ano iz Kukave. Oba sta tudi notranje hudo poškodovana n sc iu prepeljali v ptujsko bolnišnico. Razparac Razprava proti delavcu, Novo mesto. 29 septembra Pred novome-kim malim kazenskim se natom se je moral zagovarjati 391etni delavec Josip Adamek, ki je v noči na 12. avgusta v Malem Slatniku prereza I z no žem trebuh posestma Tereziji Rajerjevi s PoP vesa vrha Sirota je čez nekaj dni v velikih mukah umria v banovinski ženski bolnišnici. Pokojna Terezija *e je vračala usodnega večera iz vasi PodborMa. kjer je bila na obisku pri svoji poročeni sestri, domov na Potov vrh. Pot je pokojnico vodila po državni cesti, ki drži skozi gozd Račjo rido V mračnem goz-lu se je Rajerjevi pridruži! Adamek, ki ga pa pocestnica ni poznala. Adamek je Rajerjevo takoj ogovoril in rekel, da sc ga ni treba bati, češ: Hodili boste z menoj, kakor z rodnim btatom!« Adamek. ki je bil zaposlen pri posestn;ku Krevsu v Mirni peči, kjer je sekal v gozdu, jc bil po končanem delu na poti proti Zagrebu in tako je n* cesti sredi gozda nalete! na Raierjevo Oba »ta složno prišla v vas Bršijin kjer je Adamek povabil so potn eo v go®ti'no Rajerjeva se je branila, češ da nima denarja pri sebi. Adamek pa je žensko le premotffl, da je šla z njim. Pop^a sta vsak dva deci vina. Iz prve go stilne m-2 š'a k Oso!n;ku. kjer sta popila po! litra vina U?tavi'a sta se tudi v gostem pri Obrežu v Novem mestu, kjer sta izpila še vsak po dva deci vina. Nato sta krenila proti Slatniku. Ko sfra imela prvo mesto za seboj, je Adamek pričel siliti v Rajerjevo. Ona je sicer bila precej dobro razpoložena, toda Adameka je odklonila. Na nekem travniku blizu Slatni-ka pa je Adamek nasilno nastopil. Rajerjeva mu je odgovorila, da ga ni prosila, naj gre z njo, sicer pa da ima moža in otroke. Adamek je pričeH nato divje preklinjati in Rajerjevi pretiti, češ da ga je vodila za nos Mahoma je imel v rokah nož, s katerim je Rajerjevo sunil v trebuh in pri tem vzkliknit: »Imaš dovolj!« Nesrečnica je od bolečin zakričala, Adamek p« jo je ie nekajkrat »daril po ustih. Ranjena žena je napravila ie nekaj korakov, nakar Ji je iz rane stopilo tenko črevo ta j e padla. Adamek m je šele zdaj zavedel. kaj je napravil. Hoteli je sicer ženi zavezati rano, ona pa ga je napodila. Rajerjeva je ležale na prostem vso noč, do- len na pet let ki |e usmrtil sul&do ma ter kler je niso našli ljudie Smrtno ranjeno so zapeljali v žensko bolnišnico, kjer jo je smrt rešila trpljenja Adamek je po storjenem zločinu spal na istem travniku in zjutraj izginil. Naslednje popoldne so ga orožniki izsledili. Na razpravi se je Adamek brani! s pijanostjo, vendar pa jc v celoti priznal svo je zločinsko delo. Senat ga je obsodil na pet let robije. Kale gledallice DRAMA Nedelja, 29.: Razvalina življenja. Izven. Ponedeljek. 30.: zaprto. Torek. 1. oktobra: Romeo in Julija. Red torek. Sreda 2.: Razvalina življenja Red sreda. Četrtek, 3.: Romeo in Julija. Red A Fr. K». Finžgar, čigar dramo »Razvalina življenja« bo uprizorila naša drama kot predstavo irven v nedeljo zvečer. Je znan kot krepak oblikovalec našega kmečkega življenja tn značaja našega kmeta. »Razvalina življenja« je delo. v katerem podaja sliko nesrečnega kmečkega zakona. Igrali bodo Cesar, Mira Danilova, Gabriielčičeva. Sever. Presetnlk, Kai»-kler tn Rakarjeva. Režiser Milan Skrbin-šek. OPERA Nedelja, 29 ?ap.to Ponedeljek. 30.- zaprto Torek, 1. oktobra: zaprto. (Generalka). Sreda. 2.: Grof LuksemburškL Opereta. Red premierski Opozarjamo na premier« Leharjeve klasične operete »Grof Luksembur-š k i«, kjer bo prvič nastopila novo angažirana članica Sonja Ivančičeva. To klasično Leharjevo delo, ki ga bomo videli v režiji mladega režiserja Emila Freliha, spada med kvalitetne operete. V tenorski partiji bo nastopil Jean Franci Nadalje sodelujejo Barbičeva, Sanctn, Poličeva, Zupan in drugi. Plesalec Boris Pilato M je bil več let član raznih oper v Nemčiji bo sodeloval v letošnji sezoni pri našem gledališču. Prvič bo nastopil skupaj s prima-baleri-no Erno Moharjevo v opereti »G r o t L u k-semburškl, kjer bosta plesala veliki valček, v operi »C a r m e n« pa bo plesal z Moharjevo ln Bravničarjevo španski ples ▼ lastni koreografiji Otvoritve esna vala flkad^mske^ladraMke^traže 5. oktobra ob 20. url KAZINA II bosanskem pragozdu Pridružim se na svojem potovanju znancu iz inženirske skupine, zaposlene v bo-s« ms ki prašumi blizu fočanskega in ple-valjskega sreza, da se vsaj malo spoznam z veličastvom nemotene tišine v nedotaknjenih šumah, med katerimi se vzpenjajo čudovite bosanske planine. Redka prirodna lepota in tišina te tako omami, da te prevzamejo doslej nepoznana čustva. Zaideš med orjaške smreke in jelke, ki ponosno kipe v višino 40 do 50 m. Druga je lepša, stasitejša od druge, premer debel pri tleh se giblje med 1.2 do 1.4 m. Naj-rajše bi se povzpel na eno najvišjih debel, da bi se mogel razgledati čez nezmerno morje lesa. Vmes naletiš na pokopališča šume — delo šumskega grobokopa luba-da.rja. Kdo mu more tukaj do živega, kdo ga more motiti pri njegovem uničevalnem delu? Sicer pa je njegova škoda v teh ogromnih skladovnicah lesa skoraj da neznatna. Zjutraj ob sedmih se šumarska skupina dvigne z doma, recimo s čebelica (1200 m) v potok pod njim (700 m), po drugi strani spet navzgor (1500 m), med potjo večkrat navzdol za nekaj sto in spet v reber za prav toliko metrov. Tako gre vsak dan. Zame nepoklicanca le s parkratno vajo je ta vež-ba muka, za utrjeno skupino šala. Sledi vsak teden selitev, čvrsti bosanski konjiči, tako primerne in hvaležne živalce, prenašajo zasebni in erarni material s tako vztrajnostjo in čvrstostjo, da se kar čudiš. V teh divjih, zapuščenih krajih je orientacija težavna, potovanje še bolj! Moraš v strmine preko skalovja, čez debla, ob potokih, zatrpanih s podrtimi drevesi, čez potoke, na levo, na desno. . . Potoki so polni drobnih in tako okusnih postrvi, kakršnih ni pri nas. Ustaviš se, sedeš in vržeš trnek, če si le količkaj strpen, naloviš 40 do 50 komadov te redke poslastice, ki ti v tem skrajno čistem zraku močno tekne. Nato se malce zlekneš na mehko prirodno blazino in se predaš skrivnostnemu žuborenju potoka. Nad tabo pa-tmljira bistro orlovo ali jastrebovo oko ali te zmoti prhutanje golobov in skalnih jerebic. Naravno, da so ta temna zatišja dobrodošla tudi ruševcu. Medvedjih samotarjev je sicer precej, a se le redko prikažejo iz svojih skrivališč. Pravijo, da se vedejo zelo »korektno« in so pohlevni. Ob sončnih pečinah lenuhari strupena zalega gadov in modrasov. Za slučaj pika smo preskrbljeni s sirupom. V ogromnih smrekovih pragozdih Lji-bušnje gore (2200 m) blizu tromeje bivše Bosne. Hercegovine in črne gore so milijoni m3 lesa, kjer navadno pride okrog 900 m3 na en ha, dočim je normalno v lepih šumah 5 do 600 ms. Na desetine km sama šuma. Koliko bogastvo, kakšna zakladnica dobrine, katere pomen in vrednost bosta v bodoče še stopnjevala! Koliko življenjskih pogojev bi mogla nuditi v urejenih razmerah in izkoriščana po načelih socialno urejenega narodnega gospodarstva! Taka in enaka vprašanja se vsiljujejo človeku, ko zre na to bogastvo. V tem svojevrstnem predelu naše države polje svojevrsten živelj s trpko usodo. Narod stanuje pod krovom, ki najčešče sliči naj primitivne jšemu bivališču. Patriarhalno zadružno življenje prenaša tradicije iz roda v rod in kuje z neko udanostjo in resignacijo nepremičen družbin sloj, ki mu je usojeno giniti v življenju brez sledu. V razgovoru z narodom dobiš vtis, da se zaveda svoje osamljenosti in prepuščenosti vsakomur. Svojo usodo označujejo s pomembnim izrazom. »Jaz dam robec za oti-ranje solz sosedu, on pa meni.« Glavna pridobitna panoga je živinoreja — krava, ovca, koza. Glavni, če ne skoraj edini pridelek sta koruza in ječmen. Hrana sestoji iz koruznega in ječmenovega kruha, mleka in sira. Količine so majhne. Posoda je pretežno lesena, zemljina, bolj redko bakrena, znatno domače delo. Kupljeni proizvodi predstavljajo mogoče 50% vrednosti celotne potrošnje. Tukaj moremo govoriti še o hišnem gospodarstvu, ker ni gospodarskih in drugih pogojev za proizvodnjo v našem smislu. Iz odličnega mleka bi mogli izdelovati sir kačkaval, kar bi polagoma ustvarilo boljše življenjske pogoje in s sodobne pojme o trgovanju, ki ljudstvu manjkajo. Na splošno se smatra vnovčenje pridelkov za sramoto, češ, da je to znak slabega gospodarstva, oziroma, da hiša slabo stoji. Pri prodaji kažejo svojo veliko naivnost o tržnih odnosih. Vzameš na primer liter mleka in ga hočeš plačati po tržni ceni. Gospodar se plačila brani. Končno 3prejme, ker se mu zdi premalo, češ: gospod želir (inženjer) je gospod, ima polno novca in lahko plača več. Drugi želi za Bter mleka 8 din. če je vino po 14 din, zakaj bi ne bilo mleko vsaj po 8?! Tretji ti postreže s tem in onim in noče plačila. Nazadnje ti razodene svojo željo: »Ti al želir, odmeri mi kos šume!« Vsa posestva so prisvojena (uzurpira-na). Naseljenec si napravi »čair« (ogrado), okrog nje seka ali »beli« drevesa. Obeljeno (olupljeno) drevo se seveda posuši in čair se razširi. To se vrši tudi s pogorišči, ki spominjajo na nekdanja požarna gospodarstva (Brandvvirtschaft) v naših krajih. Njive na taki zemlji so seveda nekaj let dobre, zlasti če vsebuje tlo fosfate, ker je pepel popolno naravno gnojilo le z neznatno količino fosforne kisline. Naselja imajo servitut paše in drvarenja. Servitut je njihovo staro pravo, ki pa bo — kakor vse kaže — ukinjeno. Značilno je namreč, da se izraz »servitut« uradno ne sme več rabiti, temveč le »meremat«, kar pomeni dobrohoten dar. Naravno, da bi ukinitev pomenila pogin tega ljudstva, šol ni ali pa so brez učitelja. Ni vzrok le v pomanjkanju učnih moči, ampak tudi v tem, ker se v te kraje vsakdo brani. Sicer pa bi dobra volja, razumevanje tega dobrega ljudstva predanost poslanstva in idealizem mogli pričarati velike blagre, a pravih uspehov si brez smotrne pomoči od strani javne uprave ni mogče misliti, dasi je to ljudstvo neverjetno bistro, kar se očituje zlasti na naravnost klasičnem pripovedovanju. Neposrednost, umestnost, pravilnost, poudarek in kretnje v izražanju predstavljajo svojevrstno dostojanstvo, ki človeka preseneča, tem bolj, ker ga y našem siromaštvu nepoznamo. —< G. Ivan Zupane, rudniški uradnik iz Krmelja na Dolenjskem, nam je poslal pričujočo sliko izredno debelega hrasta, ki ga je bil ujel na film v gozda ob cesti Radmirje — Gornji grad - novem savinjskem stu pri Nazarjah Tam, kjer se družita v enotno strugo gornja Savinja in Dreta, dva enakomočna gorska potoka, stoji v notranjem kotu njunega sotočja beli grad Vrbovec, velezani-miv zaradi tega, ker je zgrajen okoli skalnatega, kakih 20 m visokega kupa, ki ga na vrhu krasi mična, sv. Jožefu posvečena cerkvica. Na desnem bregu Drete, tik pred njenim izlivom v Savinjo pa se dviga oblo izoblikovan zelen hribček z dvostolpno Marijino cerkvijo in s prizidanim frančiškanskim samostanom Marija Nazarje. To ime Nazarje se je držalo prvotno te cerkve in samostana, ki segata v svojih početkih nazaj v prvo polovico 17. stoletja. A dandanes pomeni Nazarje tudi celotno med-vodje med Savinjo in Dreto, grad Vrbovec in vas žlabor. Nazarje so pokrajinsko najlepši kraj ob gornji Savinji. Za svojo mikavnost in ljubkost se imajo zahvaliti gradu in romarski cerkvi in pa sotočju Savinje in Drete. Važne so pa tudi postale kot gospodarsko središče ob gornji Savinji, odkar so nastale tu žage gornjegrajskega veleposestva ljubljanske škofije in odkar se je uprava tega vlastelinstva preselila iz Gornjega grada v grad Vrbovec. Nemško ime tega gradu Altenburg priča, da je ta grad bržčas najstarejši ob gornji Savinji, nedvomno pa starejši ko Gornji grad, ki je prejel svoje ime po svoji legi, ker je nastal in stal tudi ob Dreti, toda ob njenem »gornjem« toku. Dasi leži Gornji grad v stranski dolinici, je vendar v svojem razvoju in v svojem pomenu prehitel vse ostale kraje ob gornji Savinji, ker je bil sedež najslovitej-šega samostana v slovenskem štajerju, benediktinskega samostana, ki je bil skoraj tri sto let lastnik vse Savinjske doline od »Prihovske lese« nad Mozirjem navzgor. Novi železobetonski most čez Savinjo pri Nazarjah, ki je bil že lani skupno s tremi mostički čez tri stranske struge in skupno s preložitvijo ceste dograjen, bo odprl popolnoma nove možnosti prometa v tem gospodarsko in tudi turistično važnem kraju. Ker so zadnja leta tudi Dreto regulirali z močnimi nasipi in jo premostili z novim mostom, bodo vsakoletne poplave, čim bo regulacija izvršena do kraja, onemogočene, in tako bo odstranjena glavna ovira, zaradi katere se medvoaje Savinje in Drete doslej ni moglo razviti v ono prometno in gospodarsko središče, kakršno je in bi moralo biti po svoji zemljepisni legi. Po svoji zemljepisni legi ob združitvi obeh glavnih prometnih žil in vodnih poti vsega Gornjegrajskega so namreč Nazarje prirodno središče vse gornjesavinjske doline. Mozirje, Gornji grad, Rečica in Ljubno so se razvili v trge s tržnimi in trškimi pravicami že zgodaj, v 14. in 15. stoletju. Razdeljenost gornjesavinjske doline v tri po dolinskih ožinah ftli soteskah ločene kotline (Mozirje, Rečica, Ljubno) je povzročila, da se noben teh trgov ni mogel po-vzpeti do dominantnega položaja. Novi most čez Savinjo pri Nazarjah, ki usmerja ves promet, ki je prej šel ob levem bregu Savinje skozi vas Prihovo, sedaj drži v Nazarje, daje in vrača temu kraju tisti pomen v prometu in gospodarstvu, ki mu gre po njegovi naravni legi. Obvodje gornje Savinje do sedaj ni imelo nobenega cestnega križišča, kjer bi se križalo res dvoje cest. Sedaj pa je nastalo v Nazarjah prvo in pravo cestno križišče ob gornji Savinji. Pri gradu Vrbovcu je doslej vodil čez Savinjo le šibek Ribičev most; od Vrbovca je peljala do konca prejšnjega stoletja le zanemarjena poljska pot ob Dreti navzgor brez mostov čez Dreto. Poraben most čez Savinjo je od starih časov sem vodil v Spodnji Rečici »Pri mostu«. V kot med Savinjo in Dreto, kjer stoji grad Vrbovec, pa je mimo samostana in župne cerkve Nazarje vodila čez Dreto važna pot, po kateri so visokoležeče kmetije z Nazarskega Dobrovlja vozile svoje pridelke, zlasti les in »tovkovec«, k Savinji. Sijajno razvita lesna industrija, potem pa novi most čez Savinjo, pa tudi sioves priljubljenega domačega letovišča so ustvarili ob stočišču Savinje in Drete cestno križišče, kakršnega vse obvodje gornje Savinje nikjer drugod nima, ne v Mozirju ob iztoku Trnove v Savinjo, ne Rečica ob Rečici, ne Ljubno ob iztoku Ljubnice v Savinjo, ne Gornji grad ob gornji Dreti ob cesti na prelaz Črnivec. Ko stojiš na tem križišču in se oziraš v onih štirih smereh, v katerih gredo s tega križišča štiri ceste, imaš pred seboj najlepšo pokrajinsko sliko na pragu Savinjskih Alp. Beli grad Vrbovec in romarska cerkev na zelenem hribčku, zelene gore krog in krog, Medvednjak in Bakovec proti severu, Dobrovlje, čreta in Menina pla- nina proti jugu; z zapadne strani pa gledal čez nižje gorske grebene skalnatosiva piramida ponosne Ojstrice. V neposredni bližini so cele gore lesa, platanic, ki čakajo, da pridejo na vrsto v žagi; žaga žvižga zamolklo kakor v daljavi, Savinja in Dreta pa šumljata tiho in blažilno, nosita potrpežljivo na svojih hrbtih lahke splave in vestne splavarje, iz cerkvenega stolpa doni vabljivo zvonjenje zvonov. Ta pokrajina vzbuja pesniško razpoloženje. Trije pesniki so jo opevali, Florijan Vodovnik. doma na mozirskih Golteh, Jožef Lipold, župnik na Rečici ob Savinji, in domači pesnik Lajakov Mozirski, ki že nekaj let počiva na Oljniku pri Mozirju. Na pokopališču pri Sv. Frančišku Ksaverijlu na Stražah pa počiva pevec in pesnik, ki je Savinjčanom kot prvim zapel pesem »Kde so moje rožice«? Dr. Fr. Mišič Koristno taborenje mladine V zadnjih letih so se med akademsko mladino udomačili delovni tabori, ki jim je namen, da mladina iz mesta s prostovoljnim delom pomaga revnemu prebivalstvu, zlasti pa še, da spozna razmere na deželi. Spoznavanje prosvetnih, gospodarskih in higienskih razmer je možno le v neposrednem stiku s kmečkim prebivalstvom. Akademskim društvom, ki prirejajo take tabore, se je pridružila že lani akademska YmCA ali v prevodu Krščanska zajednica mladih ljudi z uspelim taborom v Prek-murju. Tudi letos je KZM Lj. organizirala tako skupino akademikov, ki so zaradi smotrnejšega dela stopili v stik s Higienskim zavodom v Ljubljani. Direktor dr. Pire jim je svetoval Št. Peter pri Novem mestu, ker so tam higienske prilike posebno glede vode dokaj slabe in bi lahko takoj našli primerno telesno delo. Zajeli naj bi stu- nih takega dela. Da so se akademiki vživeli v delo in da sc bili v najboljših stikih s prebivalstvom kaže to, da so dobili prošnjo, naj bi posestnici v Dolenji vasi betoni rali dvorišče, kar so take; radi storili. Drugi delokrog so imela dekleta, ki so prve dni obiskovala okoliške vasi, da bi spoznala ljudi in način življenja. Spočetka je to Slo težko, toda ko sc domačini videli, da so prišle zato, da bi pomagale, so postali bolj zaupljivi Pomagale sc pri grab-ljenju, zlasti pa pri žetvi. česaT so se tako dobro naučile, da so nastopale kakor prave žanjice. Predvsem so pomagale revnim posestnikom. Poleg tega so razdelile nekaj plenic, otroške obleke in knjig, ki so jih nabrale v Ljubljani. To ni bilo taborenje za zabavo, kar priča tudi to, da je večina fantov, nevajenih težjega dela, obolela. Kot zabavno tabor- Pričetek dela pri zajemanju vodnjaka denec, in sicer ne v samem St. Petru, temveč v Dolenji vasi na drugem bregu Krke, ker sta oba studenca v Št. Petru preslaba in je zato v načrtu vodovod. Naša skupina akademikov je torej odrinila v Št. Peter, ki je bil zelo ugoden kraj tudi zaradi tega, ker so tam lahko dobivali dobro in izdatno hrano v koloniji mestnih otrok, ki jo je tja poslala mestna občina ljubljanska. Takoj naslednji dan je že prispela komisija Higienskega zavoda z inž. GuzeJjem na čelu, ki je pregledala lego studenca in odobrila gradnjo. Za vodjo vsega dela je Higienski z?vod poslal po-irja g. Sedeja. Zavod je dal na razpolago tudi vse gradivo. Celotno delo je trajalo 12 dni. Taborniki so delali v dveh posadih skupno 10 ur dnevno, pri nujnih delih (betoniranju), pa tudi vsi po ves dan. štela je vsa skupina 9 in kasneje le 7 članov, po večini nevaje- . . -r -v * .. Vodnjak je gotov Kako je delila gospa Sreča še o žrebanju državne razredne loterije Zanimalo vas bo, kako se je letos zasukalo kolo sreče in komu se je nasmehnila gospa Sreča. Glede prvega dobitka vam lahko postrežemo, v drugem primeru pa moramo varovati skrivnost prodajalca srečk. Kakor po navadi, je bila tudi to pot Sreča precej muhasta, kakor letošnje vreme. Naklonila je svoj blagoslov takim, ki so bili denarja res krvavo potrebni, pa tudi takim, ki imajo že nekaj na kupu. Predpisati se v tem pogledu ni dalo ničesar. Mož je baš ugibal, kako bi kril tekoče račune in poravnal nebroj manjših dolgov, ko so mu iz kolekture javili, da je zadel velik znesek. Zakonca sta si padla okrog vratu in mož je radostno vzkliknil: »Glej, ženka, zakaj nisem zahteval dote od Tebe? Vedel sem. da mi boš prinesla srečo, doto nama pa je dala razredna loterija.« Zadnje odločilno žrebanje za glavne dobitki; in premijo je bilo v Nišu, v dvorani ženske gimnazije, kjer se je vsak dan trlo ljudi in od koder so vsi, ki igrajo v razredni loteriji, z mrzlično nestrpnostjo pričakovali objave izžrebanih številk. V soboto, 7. septembra, je bil zadnji dan žrebanja. že popoldne je bila izvlečena premija pol milijona dinarjev. Izžrebana je bila št. 53120. ki je zadela 10.000 din, a poleg tega še premijo pol milijona dinarjev. Malo kasneje pa je bila izžrebana št. 34391, ki je zadela 4.000 din, a poleg tega še premijo enega milijona dinarjev. Nato je bila izžrebana še št. 44848, ki je zadela 12.000 dSn, poleg tega pa še premijo dveih milijo- nov din. Srečke so bile prodane v 4 četr-tinkah, tako da je vsak srečni dobitnik prejel po 503.000 din. Tudi »Vrelec sreče« ni usahnil. Velike premije so se mu za letos izmuznile iz rok, ali namesto tega so se podvojili ali celo potrojili manjši dobitki počenši od 1.000 din do 200.000 din. Le oglejte si štiri dolge serije številk prav pri izviru »Vrelca sreče«. Lahko je zadovoljen in si mane roke. saj je bila Sreča njegova poslovalnici izredno naklonjena. Tu je najmanj polovica, če ne dve tretjini igralcev, ki so kupili srečke pri njem, radostnega ali pa vsaj zadovoljnega obraza zapuščali kolekturo, da je zadnji dan skoro zmanjkalo kolektorju denarja. Pri »Vrelcu sreče« so se brez razlike takoj že po začasni dnevni žrebni listi izplačevali vsi mali in veliki dobitki. To je za kolektorja precejšnje tveganje, poleg tega trpi škodo na obrestih. To vse pa stori zaradi kulantnosti in reklame. Kaj vse je treba žrtvovati za obstoj ugledne kolekture. Sicer pa vsak igralec ve, da Državna razredna loterija izplačuje kolektorjem po celotni uradni listi počenši z 22. oktobrom t. 1. pa do 5. januarja 1941. Kakor že rečeno, niso to mali dobitki, priznali boste, da je cela vrsta Ljubljančanov in igralcev iz raznih krajev Slovenije že pobralo mnogo denarja pri »Vrelcu sreče«. Nepregledne množine velikih dobitkov Izkazujejo, da imajo ljudje res srečo doma. Eden izmed igralcev je bil že ves obupan nad snrojp srečo, žrefranjž V, razreda ga že ššgiu* 3a je jpi sas xm figtefi zadnjega kola je bilo že skoraj pri kraju. Nestrpno je zasledoval po radiu in časopisih, kdaj se bo pojavila njegova številka. Naposled je sklenil, da bo srečko brž prodal. Ker ni imel uspeha, da bi jo vnovčil med tovariši, je prišel v kolekturo. naj mu jo ona proda. Srečke je kolektura že nekaj dni preje vse razprodala, a kljub temu so svetovali igralcu, naj tega ne stori, ker obupanci običajno radi zadenejo. Igralec je srečko spravil v žep. Dan pred končanim žrebanjem se je spet pojavil in povpraševal, če je srečka kaj zadela. In spet so mu morali javiti, da še ne. Srečko je pustil kar v kolekturi, češ. če jo prodaste, je prav. če ne pa Bog pomagaj. Priporočilo kolektorja se je uresničilo. Drugi dan je prav na to srečko zadel 40.000 din. Neka kuharica iz Ljubljane igra na če-trtinsko srečko že tretje leto, ves čas, odkar imamo kelekturo »Vrelec sreče«. Ni obupala, vztrajala je. V minulem V. razredu se je lepega dne pojavil pri njej kolek-tor z veselo novico, da je zadela 60.000 din. Od veselja je zardela v obraz. Dobila je cel kup jurjev in si bo lahko kupila lepo balo in še ji bo denar ostal. Trgovec z dežele je dobil od istega vira sreče brzojavko. Na tihem si je mislil: gotovo kaka nesreča, morda smrten primer, ker ima sorodnike v Ljubljani. Hčerka mu je šepnila na uho, da je bržčas umrla teta. Ko pa je odprla s tresočo se roko brzojavko, je či-tala: »Vaša srečka št. 3556 je zadela 80 tisoč din. Denar takoj!« Ko je srečni lastnik prišel v kolekturo, je boječe vprašal, če je vse to resnica. Ko mu je kolektor odštel pripadajoči denar, je vzkliknil: »Zdaj če!« Preštel je denar in se srečen vrnil na Gorenjsko. Razmeroma premožen, mlad, delaven obrtnik iz okolice Ljubljane je začudeno pogledal kolektorja, ko se mu je ta predstavil in zahteval zadeto srečko, da mu izroči denar. Srečka je namreč zadela 100.000 din. Hitro se je mladi gospod znašel in izročil srečko, preštel denar in zadovoljno stisnil kolektorju roko. Slučajno je šel neki gospod iz okolice Ljubljane po Beethovnovi ulici in niti najmanj ni mislil na srečke, pa ga je pot slučajno nanesla mimo Vrelcu sreče. Kakor da mu je bilo usojeno. Videl je v izložbi srečke, vstopil v lokal in kupil srečko. Nekaj dni pred končanim žrebanjem je srečka zadela kar 80.000 din. Nemalo se je začudil. ko je prejel brzojavko: »takoj denar«. Veliko zanimivih primerov bi lahko še napisal, kako je sreča delila srečo pri »Vrelcu sreče«. Opazoval sem, kako so ljudje v V. razredu trumoma prihajali, nekateri so prejemali velike vsote, drugi spet manjše in spet zamenjavali srečke. Najzanimivejše je bilo gledati, ko je stopil v lokal petičen in ugleden ljubljanski gospod in pokupil vse srečke kar jih je bilo v škatlji in izložbi. Srečo je imel, dobro so zadele, nekatere že isti dan. V novem kolu bomo spet poizkusili srečo pri »Vrelcu sreče«, saj se bo kolo sreče zavrtelo že prihodnji mesec. Upamo, da bo to pot gospa sreča posebno naklonjena Slovencem. (—) Postani in ostani član Kp&nihpue družbe! jenje je skuša1! prikazati to bivanje anonimni pisec v »Slovencu« 15. p. m. pod naslovom »Kaj pravite?«. Mladim tabornikom pa je v najboljše priznanje naklonjenost prebivalstva po Dolenji vasi, po Sevnem in drugod. Naj zbadljivec povprar ša, kako ljudje sodijo o letošnjem taboru, pa bo dobil približno tak odgovor, kakor je pisemce revnega posestnika s prošnjo, naj pridejo dekleta žet. 12 milijonov za obnovo beograjskega gledališča Beograd, 20. septembra Preureditev beograjskega Narodnega gledališča pri kneževem spomeniku je biHa že zdavnaj napovedana, vendar 3o se venomer pojavljale ovire. Zdaj pa je dokončno sklenjeno, da bodo nemudoma začeli s povečanjem in preureditvijo gledališča, v katerem bodo velike svečanosti v čast polnoletnosti kralja Petra II. Zaenkrat bodo prenovili samo prednji del poslopja, kjer so predstave. Ta del bo popolnoma prenovljen in bodo skušali udo-voljiti željam občinstva in igralcev. Postavljene bodo nove prostrane garderobe in drugi prostori za igralce, ki se bodo tako lažje posvečali delu. Oder bc pevečan. kar bo olajšalo delovanje tehničnega aparata. Zunanjost poslopja bo v najlepšem skladu s trgom. Glavno gledališko poslopje mora biti končano do začetka septembra prihodnjega leta in ga bodo odprli s svečanostmi v čast kraljeve polnoletnosti. Parter bo dobil 100 novih sedežev, znatno bo tudi povečan foyer pred parterjem, na l<*vi in desni pa bo lep, prostoren bife Dvorski oddelek bo dobil dva salona, lep hali in prikladen pristop. Na prvi galeriji, kjer je tudi kraljeva loža, ne bo več sedežev, marveč bodo samo lože, okoli njih pa saloni. Tako bo prva galerija najlepši in najraz-košnejši del gledališča. Poleg dveh glavnih stopnišč za galerije bodo uredili še dvoje pomožnih stopnišč, namenjenih v glavnem za visoke goste ob svečanih prireditvah. Oder bo dobil pomožni zadnji oder, kar bo zelo olajšalo ravnanje z okrasjem. Kasneje bodo postavili še posebno poslopje za spravljanje okrasja in za druge potrebe. V njem bo 24 garderob za soliste, v .prvem nadstropju pa bodo velike skupne garderobe. Pročelje novega poslopja bo v novokla-sičnem slogu. Veliko pozornost bodo posvetili vsej vnanjosti poslopja. Za vsa ta dela je določenih 12 milijonov dinarjev. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Lepa ženska je ta gospa Vera!« »Res je, toda videti bi jo bil moral pred petimi leti, ko je bila še deset let mlajša!« ★ Avtomobilist je povozil kokoš. Kmetica je stala preteče pred njim. Avtomobilist je dihnil: »Nadomestil vam jo bom, dobra žena!« Kmetica je zavpila: »Dobro! Pojdite v kurnik ln ležite jajca!« ★ Lojzek sedi in tuli. Pride teta Špela. »Kaj je, Lojzek? Ali si si kaj naredil?<-»Ne,« je odvrnil Lojzek z gnevom, »atft me je vzgajal!« * »Včeraj sem v tramvaju našel stodinar-ski bankovec.« »Strela! To je pa sreča!« »Da, in ko se nihče ni javil, ki bi ga bil izgubil, sem si ga delil s sprevodnikom.« »Imel si torej srečen dan!« »Na žalost ne..., doma sem namreč opazil, d& sem bil jaz tisti, ki je bankovec »JUTRO VA" POSVETOVALNICA Davčna »Zemunčan«. — Edini dohodek Vaše hiše je najemnina. Kaj mora davčno obiastvo pri ugotovitvi čistega dohodka odbiti od kosmate najemnine? Ali so poleg javnih dajatev (davkov itd.) odbitni tudi stroški za hišna popravila, za elektriko, dimnikarja, snaženje itd. Kam je treba nasloviti in vložiti pritožbo proti previsoki oceni čistega dohodka kot osnove za odmero zgrada-rine? Koliko znaša taksa za pritožbo? — Po čl. 36. zak. se morajo odbiti kot stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo od kosmate najemnine: 1) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu 20%; 2) v ostalih mestih, trgih, kopališčih, klimatskih in turističnih krajih 25%; 3) v vaseh 30%. Javne davščine kakršnekoli vrste od kosmate najemnine niso odbitne. Prav tako se ne odračunajo stroški za popravila, dimnikarja, snaženje itd., ker so vsi ti izdatki že vpoštevani v pravkar navedenih odstotkih. S 30 din taksirano pritožbo je nasloviti in vložiti pri davčnem oblastvu, ki je izdalo plačilni nalog, v Vašem primeru torej pri davčni upravi v Z. I. C. — P. — Pridelanega vina ne nameravate prodati, ker se obeta slaba trgatev, marveč ga boste porabili za dom. Ali morate to svojo namero v smislu spremenjenega zakona o državni trošarini prijaviti in komu? — Ako ne trgujete z alkoholnimi pijačami in jih tudi ne predelujete, morate sam6 prijaviti svoj pridelek vina organom finančne kontrole v kraju proizvodnje najdalj do 20. novembra. Ako bi svojega pridelka na poziv odrejenega organa finančne kontrole ne prijavili, boste kaznovani z denarno globo od 50 do 500 din. če pa bi kakršnokoli količino vinskega pridelka vendarle dali v promet, boste morali poleg kazni plačati za to količino tudi redno trošarino. A. T. — K. — Pravilnik k čl. 98. zak. določa, da smejo delodajalci, ki vodijo redne plačilne seznamke svojih zaposlencev, v katerih so obseženi konkretno potrebni razpredelki določeni v uradno predpisanem obrazcu seznamka, in ki ne pobirajo usluž-benskega davka v davčnih znamkah, vpisovati v davčno knjižico izplačila ob vsakem roku, ko je treba navesti samo čas, za katerega in kolik davek se je odtegnil, in podpis. Vendar pa morajo zapisovati taki delodajalci na prvo stran knjižice poleg podatkov o vstopu v službo in izstopu iz nje še pogojeno dnevnico ali tedensko plačo kakor tudi poznejše spremembe. I. P. — S. K. — Od davčne uprave ste prejeli plačilni nalog, s katerim se Vam predpisuje poleg pridobnine tudi 10%na kazen. Niste si na jasnem, zakaj ste prav za prav kaznovani. — Cisto gotovo niste predložili davčni upravi pridobninske prijave v določenem roku ali pa morebitne Vaše opravi čitve prekoračenega roka davčna uprava ni vpoštevala. Gotovo se boste spomnili, da Vas je davčna uprava za predložitev prijave še posebej pismeno pozvala in da tudi tega poziva niste uvaževali. Zato je bila upravičena v smislu čl. 137. predpisati Vam poleg osnovnega in dopolnilnega davka kot kazen še 10% osnovnega davka. O vsem tem pa se morate seveda osebno uveriti pri davčni upravi. F. K. — J. — Kakšni roki so za davčno upravo glede uvedbe izvršilnega postopka radi neplačanih davčnih zaostankov mero-dajni? — Izvršilni postopek odreja za takšne primere uredba o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov, ki je objavljena v Ur. listu št. 8. iz leta 1929. Ko poteče skrajni rok za plačilo davka, dobi davčno obiastvo pravico, uvesti zoper davčnega dolžnika izvršilno postopanje. To postopanje sestavljata: davčni opomin in prisilna izterjava. Slednja obsega rubežen in prisilno prodajo. Za prvo stopnjo davčnega izvršilnega postopanja se smatra davčni opomin, za drugo rubežen, za tretjo pa prodaja. Med vsako stopnjo mora poteči najmanj 8 dni. Ako še kaj potrebujete, se ponovno oglasite ali pa sami proučite obsežno izvršilno uredbo! Uradni list Vam bo na prošnjo gotovo dala občinska uprava na razpolago. A. K. — M. — Ce Vas prav razumemo, gre za vprašanje, ali ln od kdaj ste dolžni voditi poslovne knjige o Vašem obratu. — Te knjige ste dolžni voditi od prvega dne tistega leta, ki sledi davčnemu letu, za katero je ugotovljena davčna osnova od Vašega obrata z najmanj 100.000 din. Ako pa ste pri davčni upravi trdili, da doslej niste vodili poslovnih knjig, a davčna uprava o verodostojnosti Vaše trditve dvomi, sme opraviti tudi preiskavo Vaših poslovnih prostorov in Vašega stanovanja, če bi davčna uprava ugotovila, da ste poslovne knjige vodili, Vas bo zadela denarna kazen v znesku 5.000 do 100.000 din, s čimer pa še ne boste razrešeni kazenske odgovornosti. Pravna S. G. lz M. S. Končali ste srednjo šolo z malo maturo. Ali nimate kot vajenec v trgovski stroki nobenih pravic do skrajšane učne dobe ln prt obisku šole. — Po ČL 3. pravilnika o učnih zavodih in šolah, katerih spričevala popolnoma ali deloma nadomeščajo učno dobo in dobo zaposlitve, velja kot dokaz predpisano dovršene u5ne dobe in dobe zaposlitve enega leta, kot pomočnik v trgovinskem obrtu, izpričevalo o dovršenih štirih razredih srednje ali tej enake druge ali pa meščanske šole. Ta pravilnik je bil objavljen v Službenem listu z dne 6. junija 1934, št. 45/357. — če Vas je trgovec sprejel le kot vajenca, ne pa kot pomočnika pripravnika, boste seveda morali obiskovati strokovno nadaljevalno šolo. Možen je tudi naknaden dogovor s službodajalcem. »Skrbna mati.« Imate vnukinjo, ki se je poročila še mladoletna. Ali bi mogli doseči cerkveno razveljavljenja ali ločitev zakona, v kar pristajata oba zakonca. Razlog naj bi bila spolna nesposobnost. — če je obstajala spolna nesposobnot enega ali obeh zakoncev že v času sklenitve zakona in je trajal tudi ve3 čas zakona, bosta zakonca mogla pri cerkveni oblasti predlagati, da se njiju zakon cerkveno izreče za razveljavljen. Zadevni predlog in navedbo dokazov sporočite svojemu pristojnemu župniku, ki bo pokrenii uvedbo postopka za cerkveno razveljavljenje zakona. »Stalni naročnik.« Odgovor na Vaše vprašanje je bil priobčen v nedeljskem »Jutru« dne 22. septembra 1940. F. M. R. Ali je upravičena varuhinja, mati vašega nezakonskega otroka, zahtevati za otroka preživnino za nazaj r — Ce niste svojih obveznosti do oskrbe in preskrbe otroka hoteli izvrševati, kar ste bili po zakonu obvezani, in je za otroka skrbela le njegova rodna mati, sme mati zahtevati v teku 301etne zastaralne dobe povračilo vseh zadevnih, namesto Vas storjenih izdatkov. P. O. M. Radi bi zaprosili za sprejem v državno službo, pa ne veste, kolikim razredom srednje šole so enaki trije razredi meščanske in trije razredi trgovske nadaljevalne gremijalne šole, — Triletna obrtno - trgovinska šola ustreza Izobrazbi dveh razredov srednje šole, vendar le dotlej, dokler ostanejo osebe, ki so dovršile to šolo, v svoji stroki. S tem, da ste dovršili tudi tri razrede trgovskonadaljevalne šole poleg treh razredov meščanske šole, si niste pridobili višje izobrazbe, ker se smatra, da sta obe te šoli enakovredni. Vaša izobrazba Vas pa usposablja po § 10. zakona o uradnikih za zvaničniško službo. (Proučite tudi Službeni Ust z dne 24. junija 1933, št. 51/306.) J. P. »Godbenik«, že pred tremi leti Vam je nekdo za svoj dolg zastavil glasbilo. Ker dolga ni plačal, vprašujete, če smete glasbilo, ki nima vrednosti v višini Vaše terjatve, obdržati ali prodati. Ste glasbilo dolžni izročiti lastniku, če bi dolg plačal? — Dolžnik Vam je glasbilo, svojo premično stvar predal le v zastavo ln morate to ročno zastavo dobro hraniti in jo zastavniku vrniti, kakor hitro Vam poplača svoj dolg. Po zakonu so sploh neveljavni, pa četudi dogovorjeni pogoji, ki se protivijo naravi zastavne pogodbe. Neveljaven je dogovor, da bi pripadala zastavljena stvar upniku, ko poteče rok za plačilo terjatve, kakor tudi, da bi smel upnik zastavljeno stvar poljubno ali za že vnaprej določeno ceno odsvojiti ali zase pridržati. Glasbilo boste morali torej vrniti, kakor hitro bo Vaša terjatev plačana. E. V. Sv. K. Koliko časa po vrnitvi z orožnih vaj Vas upniki ne smejo rubiti. Po uredbi z dne 13. maja 1940 se ne sme zoper nikogar, ki je bil pozvan na orožno vajo, v času, ko jo služi in tudi še 30 dni po povratku domov dovoliti ali izvesti dražbeno postopanje zaradi plačila denarnih terjatev, ki temelje na privatnoprav-nem naslovu, že uvedeno dražbeno postopanje zoper take vojne obveznike je odložiti, čim javi to okolnost obvezanec sodišču ali čim io sodišče kakor koli zazna. Preden sodišče dovoli izvršbo, mora po službeni dolžnosti ugotoviti, če zavezana stranka morda ni oseba, za katero veljajo določila navedene uredbe o odložitvi izvršbe zoper osebe v vojaški službi. Sv. K. K. E. Ko ste po preteku več let od dneva dobave pregledovali račune, ste ugotovili, da ste naročniku po pomoti izstavili nižfi račun in da ste zaradi tega bili močno prikrajšani pri svoji terjatvi. Ali imate še pravico, zahtevati terjatev v oni višini, ki Vam resnično gre. — Ker se je pripetila zmota v Vašem računu, izstavljenem pri sklepu dobavne pogodbe, imate pravico zahtevati še neplačani del Vaše terjatve v teku triletne zastaralne dobe. Ta doba začne teči od dneva, ko ste pomoto ugotovili, če naročnik po pojasnitvi napake kljub opominu noče plačati, kar Vam še pripada, boste morali vložiti na plačilo tožbo. Tudi opominsko težbo — s predlogom, da se izda zoper dolžnika plačilno povelje, še brez sodne razprave — morete vložiti pri pristojnem sreskem sodišču, če ne vtožujete več kot znesek 7250 dinarjev. M. M. v Lj. Ste nezakonska hči v vojni padlega poscstn5kovega sina. Ali imate pravico do njegove dediščine ali do dediščine njegove matere. Nezakonski otrok ima pri zakonitem dednem nasledstvu — v primeru, da je zapustnik umrl, ne da bi zapustil poslednjo voljo — enake pravice do dedovanja kakor zakonski otroci, le glede imovine svoje rodne matere in materinih sorodnikov. Do očetove zapuščine in do zapuščine sorodnikov nezakonskega očeta pa nezakonskemu otroku ne pripada ni-kaka pravica do zakonitega dednega nasledstva. Dedovati boste torej mogli po očetovi materi, če bi Vam s svojo poslednjo voljo kaj naklonila. »Informacije.« Ali ste res dolžni podpirati svojega očeta, ki Vas je praznih rok odgnal z lepe domačije. — Ako roditelja, oče ali mati ali oba, obubožata, so njihovi otroci po zakonu dolžni, da jih vzdržujejo svoji imovini primerno, če oče nima, ali sam ne more pridobiti sredstev za preživljanje, je obubožan in ga morajo njegovi otroci, če sami niso ubožni, podpirati še preden bi ga bila dolžna oskrbovati pristojna občina. Okolnost, da je obe svoje premoženje zapravil in Vas razočaral. Vas ne odveže te obveznosti. Več otrok mora prispevati k vzdrževanju po enakih delih, če imajo otroci enako premoženje sicer na ' sorazmerno svojim imovinskim razmeram. M. A., Velika vas« Kakor vidim, ste uporabili že razna sredstva proti izpadanju las, ki Vam pa niso pomagala. Po vsem tem dvomim, da bi se dalo pri Vas doseči še kaj uspeha. Poskusite še to! Ostrižite glavo do golega in masirajte lasišče dnevno z zavreli co kopriv odnosno z 2%nim salicilnim alkoholom. K. M., Celje: Ker ste Imeli pri zadnjem porodu eklampsijo, je Vaš strah pred ponovno nosečnostjo popolnoma utemeljen. Na podlagi opisanih znakov ne morem trditi, da bi bili ponovno noseči. To bi mogel ugotoviti samo zdravnik po točni preiskavi. Tudi posebna reakcija urina pokaže skoraj stoodstotno pravo stanje. Posvetujte se torej z Vašim porodničarjem. K. H., Zg. š.: Iz obilice Vaših težav se mi zdi najvažnejša ona s strani želodca. Omenjate namreč, da bruhate včasih kri.. V tej starosti je to lahko znak težkega obolenja želodca. Svetujem, da greste nemudoma v bolnico v svrho preiskave. V primeru, da je želodec zdrav, pa Vas bodo preiskali še glede na srce, poapnenje žil itd. Vse te preiskave so možne edinole v zavodu. 66: 66 let ste stari, visoki ste 180 cm, tehtate pa 118 kg. Po znani tabeli tehtate vsaj za 30 kg preveč. V popolnitev Vašega stanja bi bilo treba vedeti še višino krvnega tlaka, o katerem sem prepričan, da mora biti zelo visok. VaSo bolezen bi torej označil: visok krvni tlak in prekomerna debelost. Kako temu odpomočl? Iz Vašega jedilnega lista črtajte mesna, slana jedila, kruh in alkohol. Količino hrane in tekočine (tudi Ča1, vodo, kavo) znižajte takoj za eno tretjino! Z eno besedo, uživajte pretež- no vegetariansko in skoro neslano hrano. Nikoli se ne najejte do sitega! S tem boste dosegli na eni strani padec krvnega tlaka, na drugi strani pa boste shujšali. Osebno pa se boste gotovo mnogo bolje počutili. A. Z., V. g.: Ni izključeno, da je ravno kapavica vzrok jalovosti Vašega zakona. Krivda bi bila torej v tem primeru na Vaši strani. Dasi je nerodno, vendar Vam svetujem, da se podvržete zdravniški preiskavi. O nadaljnjih preiskavah zakonskega druga bo odločil rezultat Vašega pregleda. Lb.: če Vam dosedanje zdravljenje ni pomagalo, ne preostane drugega kakor operacija. M. K., S.: Nosečnost se mi v Vašem primeru zdi zelo verjetna, dasi imate samo en jajčnik. Tako mlado nosečnost lahko vsaj s približno gotovostjo ugotovi samo zdravnik. Skoraj popolnoma točna je posebna reakcija urina, kar sem v enem današnjih odgovorov že omenil. Pojdite torej k Vašemu zdravniku! S.: Po mojem mnenju imate verjetno napačno zrastel palec. Najkrajša in najzanesljivejša pot je operacija. Mazilo ne bo pomagalo. Pač pa do gotove meje prostorni čevlji. Skrb: Najbolj verjetno se ml zdi, da gre za običajno posledico razburjenja v takšnih primerih. Skrb je popolnoma odveč. Ko boste prišli v normalni tir, bo to samo od sebe minilo. Zapreke za ženitev ne vidim. A. S., Drenov grič: Po Vašem opisu sodeč, ste preboleli vnetje pokostnice spodnje čeljusti. Kakor običajno v takšnih primerih tudi Vi niste mogli odpreti ust. Ker niste temu dejstvu posvečali dovolj pažnje, Vam je sklep zastal. Ker je ponovno od-pretje ust zvezano z dokajšnjlmi bolečinami, Vam svetujem, da se podaste v bolnico, kjer bodo to napravili v narkozi. S tem pa stvar še ni opravljena. Potrebno bo še nadalje odpirati usta s pomočjo odpirala, ki ima podobo koničastega lesa, zamaška in podobno. Svetujem, da ne odlašate. V zanemarjenih primerih je namreč potrebna operacija. V. K., učiteljica, Maribor: Tako naglo hujšanje, kakor ga opažate Vi, je vsekakor alarmanten znak, ki zahteva točne preiskave, da se dožene vzrok hujšanja. V prvem redu mislim na sladkorno bolezen, tuberkulozo, začetek rakastega obolenja, močno slabokrvnost itd. Na podlagi Vašega pisma se ne morem odločiti ne za eno ne za drugo domnevo. Svetujem Vam pa, da se podaste v kako večjo bolnico v svrho preiskave in zdravljenja. Ne odlašajte! Ana H., Ljubljana: Pota in načini so različni. Vendar ne morem na tem mestu o tem govoriti. Naj gre partner k zdravniku in naj se da poučiti. Jana: živite popolnoma pravilno. Treba bi Vam bilo samo malo več počitka (sobnega zapora) in kakšnega sredstva za srce. Na ta način, mislim, bi se dalo še dolgo let živeti kar zadovoljno življenje. — Sin ima verjetno samo navadno in ne Basedovovo golšo. Ako ni še preko 21 let star, ne pride operacija v poštev in se bo dalo pomagati z internimi zdravili. Elektrika M. F. T.: Vprašanje o vplivu elektrike na razvoj rastlin znanstveno še ni raziskano, čeprav se v novejšem času mnogo dela na tem, zlasti na Angleškem, kjer je začel z zadevnimi poskusi fiziolog Blackman. pa tudi v Ameriki, Nemčiji in Rusiji. Pri nas nam podobni poizkusi niso poznani. Znanstvenike v prvi vrsti zanima, kako vpliva atmosferska elektrika na rast rastlin. 2e v prejšnjem stoletju je namreč fiziolog Lemsten izrazil mnenje, da je hiter razvoj vegetacije v kratkem arktičnem poletju posledica posebnih električnih razmer, ki vladajo v atmosferi polarnih krajev. Poskusi, ki so se nato vršili z električno strujo razne intenzivnosti, so pokazali, da je delovanje elektrike na rast rastlin izrazito stimulativnega značaja, elektrika nekako poživlja delovanje celic m posledica tega v gotovih razmerah je večji pridelek. Vendar je večji pridelek odvisen cd intenzivnosti struje. Primer iz Indije, ki ga navajate, je zelo zanimiv poskus, privesti domneve in dognanja znanosti v praktično življenje, če vam razmere dopuščajo, boste mogoče sami pričeli s podobnimi poizkusi. Potrebnih navodil boste našli v literaturi. F2T©I£3N za vse jesenske setve! Da bi pomagali našemu malemu kmetu in mu omogočili z malenkostnim Izdatkom močno povečani pridelek žita, smo cene FITODINU znatno znižali od 2 din na 1 din pri odvzemu nad 50 gramov ln din 1.50 pri manjših naročilih Nobene setve brez FITODINA, ker FITODIN krepi rastlino, ji da močno rast in obilen pridelek. Vsa pojasnila daje FITODIN, Ljubljana, pošt. pred. 139 Bezeg P. F. 2.: Bezgove Jagode vsebujejo kakih 20% sladkorja. Za prekuhavanje v žganje morate jagode zmečkati in pustiti, da sladkor prevre v alkohol. Tega potem prekuhate kakor vsako drugo žganje. Zaenkrat ni treba bezga mešati z drugim sadjem, pač pa ga prekuhajte samega, da se prepričate o njegovem okusu in vonju. Za vrenje dodate mogoče nekaj kipečega mošta. Prekuhate potem, ko bo vrenje ponehalo, kar boste itak opazili, če bo primerna temperatura vrenja (svojih 20° C), lahko prekuhate žganje že po treh tednih. Angora Verjetno je, da je pri navedbi cene nastala tiskovna pomota. Sicer pa glede točnih cen, ki so zdaj precej različne, Izvolite povprašati pri društvu »Rejec malih živali«. Shranimo sadje na razne načine O. B. ž.: želite, da napišemo navodilo, kako bi se mogla Izkoristiti jabolka, ki niso pripravna za hranjenje na zimo. Veliko je takih odpadkov, ki bi jih morali pustiti propasti. Glede na slabo letino ln še prav posebno na mali pridelek sadja skušajmo ohraniti vse, karkoli pride v korist splošne prehrane. škoda za vsako jabolko, če zgnije ali se prehuha v žganje. Kako prav nam bo vse prišlo, kar spravimo za pozneje! In če shranimo kaj več kakor za lastno potrebo se bo lahko prav dobro prodalo. Slednjič pa še malo pomislimo na one reveže, ki Jih nI malo pri nas. Kako zadovoljni bi bili ,ako bi smeli pobrati, kar pustijo nekateri v sadovnjakih propasti. Hvale vredno je, da imamo zdaj na deželi že lepo število sušilnic, ki omogočajo sušenje sadja. Poleg krhljev se more spraviti sadje v obliko mezge pekmeza oziroma povidle. Dobre povidle se pripravi na naslednji način: Jabolka operemo, nakar jih razrežemo na manjše kose. Pri tem je priporočljivo odstraniti peclje ln pečke. Damo kuhati v kožico ali lonec, ki pa ne sme biti okrušen. Kuha na.1 se polagoma, ves čas je treba mešati. Ko Je sadje mehko, ga zmečkamo in pregnetemo na redkem situ. Postavimo še nekaj časa na toplo, da se zgosti. Nato dodamo sladkorja in postavimo za 6 do 10 minut, da se pokuha. Več sladkorja damo, boljša povidla bo, Zadostuje pa če primešamo 10 dkg sladkorja na 1 kg povidle. še toplo povidlo naložimo v kozarce ali v lončene posode in počakamo, da se ohladi. Potem pokrijemo posode s pergament-nim papirjem ali mehurjem, zavežemo in shranimo na suhem mestu. Na povidll mora nastati trša, kožici podobna prevlaka, ki brani pred kvarjenjem. Dalje mora biti povidla tako gosta, da se reže z nožem. V turnirju za rusko prvenstvo v Moskvi je bilo stanje po 16. kolu: Smislov 11, Bole-slavski 10(1), Bondarevski, Lilienthal 9V2 (2), Makagonov 9%(1), Botvinnik 8%(3), Keres 8^(2), Veresov (čigar ime je bilo doslej pomotoma pisano Lerišev) 7%(2), Dubinin, Petrov 7%(1), Ragozin 6%(3), Stolberg, Lisičin 6(2), Konstantinopolski 5y2(3), Kotov, Levenfiš 5(2), Panov 5(1), Mikenas 4^(4), Rudakovski 4^(2), Ger-stenfeld 4(3). Nastal je torej 3 kola pred koncem popolnoma nov položaj, ki ga je bilo komaj mogoče pričakovati. 19-letni Smislov in 21-letni Boleslavskl sta naenkrat med naj-resnejšimi kandidati za prvenstvo, če se kateremu izmed njiju posreči zmaga, bi bilo to senzacija, kakršne šahovski svet že dolgo nI doživel. Smislov je iz zadnjih 7 partij dosegel 5% točk. če ne bi bil v 15. kolu forsiral proti Makaganovu igre na zmago, ki je vodila do poraza, bi bil Imel vsaj še pol točke več. Tudi Boleslavskl je v* zadnjih 7 kolih nabral 5% točk, ima pa še eno prekinjeno partijo s Kere-som, ki pa stoji zanj slabše. Jasen pregled turnirskega položaja otež-kočajo številne prekinjene partije, o katerih stanju pridejo še povrh često lz Moskve netočna poročila. Tako je Botvinnik zadnjič gladko izgubil proti Makagonovu, čeravno je bilo javljeno, da stoji ob prekinitvi bolje. Keres pa je proti Lilienthalu komaj rešil remis, čeprav je bilo spet napačno sporočeno, da stoji bolje. Oba velemojstra, Botvinnik in Keres, Imata še vedno nekaj Izgledov na zmago v turnirju, toda v treh kolih bo tudi majhni naskok, ki ga Imajo vodeči, že težko Izenačiti. Velike izglede pripisujejo Lilienthalu, ki je sedaj ostal edini še neporažen v turnirju. Značilno je, da se Je v turnirju sedaj stvorila vodeča skupina 7 mojstrov, ki napram sledečim drže prav razločno distan-co. Verjetno bo med njimi razporejenih prvih 7 mest. Ragozin je lz skupine presenetljivo odpadel. Naslednja partija lz moskovskega turnirja predstavlja senzacionalni Botvinni-kov poraz v prvem kolu. Nimcovičeva indijska obramba črni: Botvinnik Sg8—f6 e7—e6 Lf8—b4 Beli: Bondarevski 1. d2—d4 2. c2—c4 3. Sbl—c3 4. a2—a3 Znano ostro Samischevo nadaljevanje, ki pa ga na mojstrskih turnirjih vedno bolj redko igrajo. 4............Lb4 : c3 5. b2 • c3 c7—c5 Običajneje je d5. Botvinnik pa se v naslednjem poslužl sistema, ki ga je v holad-skem turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo 1.1938 igral baš proti njemu Keres. Potek portije kaže, da je sistem za črnega dvomljive vrednosti. 6. e2—e3 o—o 7. Lfl—d3 Sb8—c6 8. Sgl—e2 d7—d6 Doslej je potek popolnoma identičen z omenjeno partijo Botvinnik-Keres. 9. e3—e4! Tu pa je igral tedaj Botvinnik 9. Sg3, kar je skoro gotovo slabše. Predvsem se je moral potem beli truditi, da na kompliciran način le še omogoči eS—e4, ker je bilo treba kmeta d4 najprej še enkrat kriti. — Sedaj pa lahko postane Lg5 ali d5 ali tudi f4 že prav nevarna grožnja za črnega. 9............e6—e5? Zdi se, da po tej potezi, ld popolnoma zapre pozicijo, črni ne more priti več do prave protligre. Nasprotno pa dobi beli lahko vedno Iniciativo na kraljevem krilu. Da bi si zagotovil igro na drugem krilu, bi bil moral črni morda poskusiti cd4:, 10. cd4:, pa šele potem e5. S tem bi dobil izglede za pritisk na c-linlji. 10. d4—d5! S c«—a5 11. 0—0 a7—a6( ?) Začetek protligre na damskem krilu, ki se Izkaže kot napačna. Morda Je nekoliko bolje b6 ter nato La6. Nekaj pa seveda črni mora podvzeti, ker sicer beli prične nemoteno z napadom na kraljevem krilu, na pr. f4 ali Lg5. 12. Se2—g3 b7—b5? 13. c4 : b5 c5—c4 Na tej vmesni potezi je črni zgradil svoje načrte. 14. Ld3—c2 a6 : b5 Na videz sta sedaj črna kmeta na damskem krilu prav močna. Beli pa z enostavno igro prav kmalu pokaže njuno slabost, ki odloči partijo. 15. aS—a4! b5 : a4 Za spoznanje bolje je morda Ld7. 16. Tal : a4 Sf6—d7 Grozilo Je 16. Lg5, po po h6 Lf6:, ter nato Dal. Zopet pa je bilo menda Ld7 lz-gledneje. 17. Lcl—eS 847—-cS Takorekoč Izsiljeno, čeravno Izgubi tu poteza koncem koncev kmeta. Grozilo pa je že Dal ali Sf5. 18. Le3 : c5 d6 : c5 19. Ddl—h5! Z napadom na kmeta e5 dobi beli tempo, da opravi drugo trdnjavo na a-liniji. Taktično popolnoma pravilno prenaša beli borbo na damsko krilo, kjer se je črni odločilno oslabil. 19............f7—f6 20. Tfl—al Lc8—d7 21. Ta4—a3 Dd8—b6 22. Dh5—dl Sedaj se dama vrača, da poveča pritisk na a-liniji, ki se mu črni ne more prav zoperstaviti. 2 2............Ta8—a7 23. Sg3—fl Sledi še tudi napad na točko c4. 2 3............Tf8—a 8 24. Sfl—e3 Kg8—f8 25. Tal—a2 Ta7—a6 26. h2—h3 Db6—d8 Daje prostovoljno kmeta, ki pa ga trajno itak ni bilo mogoče držati. Na Lb5 bi bilo sledilo 27. Dbl ter nato Tb2, na Lc8 pa 27. d6 z grožnjo d7. 27. Se3 : c4 Ld7—b5 28. Sc4 : a5 Ta6 : a5 29. Ddl—al Ta5 : a3 30. Ta2 : a3 Ta8 : a3 31. Dal : a3 črni je popolnoma Izgubljen. Ima kmeta v končnici manj, pa še stoji njegov kralj slabo in kmet c5 je ogrožen. 32. Da3—a8 + Kf8—f7 33. Lc2—dl Kf7—g6 Sicer Lh5 + ter nato DI18. 34. Ldl—g4 Lb5—d7 Izgubi figuro. Grozilo pa je že 34. Lf5 + ter na Kh6, Dh8, g6, Df6.\ 35. d5—d6! Dc7 : d6 36. Da8—d8 DdS—d.2 37. Dd8 : d7 Dd2—el + 38. Kgl—h2 črni se vda. Na Df2: dobi beli z 39. Df5+ Itd. v končnici, na De4: pa sledi z 39. De8-f itd. celo mat v nekaj potezah. Vas j a Pire RADI Nedelja, 29. septembra Ljubljana 8: Prenos cerkvcne glasbe. — 9: Napovedi, poročila. — 9.30: šramel »Štirje fantje«. — 10.15: Radijski salonski orkester. — 11: Plošče. — 11.15: Ruski na-pevi. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi- — 13.02; Radijski orkester. — 17: Kmet. ura: Kužne in organske bolezni telet (dr. Leo Kocijan). — 17.30: Veselo popoldne. Sodelujejo: g. R. Petrovčič, g. Stanko Avgust in citraški trio Vesna, — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 1S.40: Objave. — 20: Pisan drobiž (plošče). — 20.30: »Lipa in trta«. Jesenski narodni spored. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za veseljake. Beograd 19.25: Reportaža iz Niša. — 20.40: Operetna muzika. — 22: Godba na pihala. — 22.50: Pesmi. — 23.15: Plošče. — Zagreb 17.30: Lahka glasba — 20: Domači skladatelji. — 20.45: Mali orkester. i — 22.10: Lahka glasba, — Praga 19.25: Mah orkester. — 19.45: Spevoigra, — 21.30: Slovaška suita. — 22.30: Lahka j glasba. — Berlin 19.15: Iz nemških oper in melodram. — 21: Drobne melodije. — 21.30: Lahka glasba. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 20.20: Operni večer. — 22: Plesna muzika. Ponedeljek. 30. septembra Ljubljana 7; Jutranji pozdrav. naoovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.30: Poročila. objave. — 13: Napovedi. — 13.02; Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Gradba novih radijskih postaj (univ. prof. M. Osana. — 18.20: Plošče Plošče. — 18.40; Mesečni slovstveni pres ed (prof. Fr. Vcd-nik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50; Šolska posvetovalnica (prof. E. Boje). — 20: Ruske romance poje ga. Jelena Gorvat. Balalajko igra g. Vladimir Pique. pri klavirju prof. L. Lipovšek. — 20.45: Slovanska glasba (radijski orkester). — 22: Napovedi. poročila. — 22.15; Tamburice in mandoline (plošče). Beograd 19.40: Gotovčeva glasba. — 20: Zvočne slike. — 21: Violinske skladbe. — 21.30: Plošče. — 22.50; Pies. — Zagreb 17.15: Pesmi. — 18: Bosanske sevdalinke. — 20: Operne arije. — 21; Domači skladatelji. — 22.10: Lahka glasba. — Praga 19.25: Pester spoored. — 21.10: Češka glasba in Mozart. — 22.40; Češki koncert. —• Berlin 19.15: Veliki in mali orkester. — 21: Drobne melodije. — 21.30: Lahka glasba. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 20.30: Veseloigra. — 22: Godalni kvartet, —t 23.15: Ples. Rešitev križanke za latince Vodoravno: 1. in, 3. si, 4. per, 7. for, 8. SC, 9. at, 11. se, 12. edam, 14. arlles, 16. oret, 18. ob, 20. ea, 21. ld, 22. nil, 23. uti, 24. as, 25. et, 27. at, 28. amor, 30. anotem. Navpično: 1. ipse, 2. nec, 4. dos, 5. areo, 9. adire, 10. talea, 12. uro, 13. met, 15. donat, 17. adita, 19 bis, 21. ita, 25. emo, 26. tot, 28. an, 29. re. Manj nevarnosti za rudarje V istem času. ko porabljajo strelivo na tone. da bi ubili čim več ljudi, so našli tudi možnost, da osvobodijo neko delo, pri katerem so imela razstreliva veliko uloso. te nevarnosti, to je radarsko delo. Premogovne sklade je mogoče danes »razstrelievati« brez dinamita ali podobnih snovi. V izvrtano luknjo se uvede raztezljiva kovinska cev. Rudar poganja s črpalko brez posebnega truda v to cev olje in čez nekaj časa se pričnejo lomiti kosi premoga brez vsakega razstreljevanja. Rudarji se tako rešijo ene izmed stalnih nevarnosti, ki jim je pretila, in tudi eden izmed virov hrupa v jamah je končal svojo uloeo. Vojni izumi Leonarda da Vincifa V newyorškem muzeju znanosti in industrije so razstavili načrte in risbe 200 vojnih izumov slavnega slikarja Lecnarda da Vincl. Od primitivne strojnice do pred lic današnjih podmornic najdeš tu vse. Znano je, da ie da Vinci svoječasno mnogo svojih Izumov skrival samo zato. ker se ie baL da bi jih zlorabili za vojne namene. Pomagalo ni nič. Gospodinje, zdrazim® sa I Iz kroga svojih ljubljanskih čitateljic srrio prejeli naslednji dopis: Klic po združitvi gospodinj v enotno organizacijo mogoče še ni bil nikdar tako potreben kof danes Koga bolj tare naraščajoča draginja kakor ženo, mater, gospodinjo, ki po večini razpolaga z istim zneskom za gospodinjstvo kakor v lepih, boljših časih, ko je še plačevala moko po 2.7,5 din, meso po 10 din slanino po 13 din, olje 14 din itd. Dohodki družin so skoraj nespremenjeni, izdatki pa ogromno povečani, poleg živil tudi oni za obleko, obutev, kurivo in vse drugo. Ni čuda. da se .zjezi ali zasolzi na trgu marsikatera naku-povaika, ko vidi. da dobi za dnevno odmerjeni denar mnogo premalo za enodnevno prehrano družine. M'adina pa je lačna, če je zdrava, zato bi jo bilo treba primerno nasititi Saj končno je vseeno, kaj ji daš gotovo pa je. da potrebuje tečnega kruha, mleka, žgancev. krompirja, zelenjave in tudi košček mesa Za! pa je danej. že malo družin, ki lahko pošteno nasitijo svoje otroke. Doraščajoči otroci nimajo dovolj krepke hrane ne v uradniških, ne v delavskih družinah. Včasih so prinašali časopisi pritožbe, da plače komaj zadostujejo za preprosto stanovanje in hrano. Kaj naj rečemo danes, ko ne zadoščajo skoraj več za hrano. Kje pa je stanarina, kurivo obleka obutev, šolanje otrok? O časopisih knjigah gledališču, zdravniku in zdravilih niti ne govorim. Doižiti se bo težko, ke* nihče več ne daje rad na kredit. Kje naj iščemo utehe, zaslombe in pomoči? AJi naj gospodinje vse to mirno zremo in prenašamo? Nimamo nobene moči, čeprav smo rednice in nositeljice novih življenj? Nihče nas ne posluša, keT vsaka ja-dikuje zase doma. Ako bi se pa vse gospodinje združile v enotno organizacijo, ki je nepolitična in je njena podlaga gospod in j-sko-gospodarska, bi bil močan kader. Samo v Ljubljani je 16.000 gospodinji Verjemite mi. da b: glas 16.000 organiziranih gospodinj nekaj zalege! in nekaj dosege! Zveza gospodinj v Ljubljani ima izvrsten program in se na vso moč trudi, da zajezi prenagli tok draginje a ne more popolnoma uspeti. Število da moč! Zato pustimo vstran vso politiko ;n malenkostne izgovore in se krenko strnimo! Delajmo skupno in uspehi ne bodo izostali! Nedavno sem se mudila v večjem mestu Bosne. Med ostalimi zanimivostmi sem si ogledala tudi njegov živilski trg. Stanje ie seveda še veliko hujše kakor pri nas. Da začnem s krompirjem, ki nam dela letos tolikšne preglavice. Dolgo moraš hoditi sem in tja, preden odkriješ pri kakšni bra-njevki nekaj kilogramov kakovostno slabega krompirja. Cena? Dva in pol za kilogram! Če imaš srečo in si prišla med prvimi kupovailkami, lahko dobiš tudi nekaj kilogramov boljšega krompirja. Ta je seveda po 3 dinarje kg. Gospodinje, ki se vračajo s trga, nosijo običajno Je 1 do 2 kg krompirja, količina, ki naj bi jim zadostovala za ves teden. Mleko plačujejo gospodinje po 3 din, v mlekarnah še dražje. Kilogram paradižnikov, ki jih je tam v izobilju in so nekaka ljudska hrana, so letos po 2.50 do 3 din, paprik dobiš letos 5 za dinar, dočim sd jih dobila lani za ta denar 15 do 20. Slive so letos slabo obrodile, zato jih prodajajo za te kraje po izredno visoki ceni, kilogram po 5 din. Jajca so po dinarju Edino, kar je tudi letos poceni so lubenice in melone. Kako v čislih imajo perutnino, si lahko predstavljamo po tem. da je neka kmetica trdno vztrajala na tem. da svoje stare kokoši ne proda izpod sedmih kovačev! Cene sadju so enake cenam na ljubljanskem trgu — s to razliko, da kvalitetnejšega sadja sploh ni. Prav tako je z ostalimi življenjskimi potrebščinami — sladkorjem, moko. rižem mesom in mastjo. V mestu je le malo vrtov, ker je zemlja ilovnata in so tako vre gospodinje, ki so v glavnem delavske žene — izključno navezane na trg. ki ga zalagajo okoliški kmetje. Draginja je iztegnila svoje nabrušene kremplje po vsej državi Ni je pokrajine, mesta ali vasice, ki bi ji bila prizanesla. Prezimovanje zelenjave Pri nas dobro prezimijo na prostem: zimska solata, motovileč, špinača. peteršilj, črni koren, blitne ali mangold, ponekod tudi ohrort, posebno glavičastL Ob suhem vremenu brez snega take grede pokrijemo s smrečjem. Za one, ki imajo vrt, je naj enostavnejši način shranjevanje pod toplo snežno odejo v zakopih ali jamnicah Nerodno je v toliko, ker moramo za vsako uporabo sneg odkopati Zakcpe si naredimo tako: na suhi senčni gredi blizu hiše napravimo 40 cm širok, 1 meter globok in poljubno dolg jarek. Dno obložimo s smrekovimi vejami, stranske stene pa z deskami, da se zemlja ne vdira. V ta jarek naložimo dobro očiščene zelj-nate glave s koreninami in koceni vred drugo poleg druge. Prav tako tudi cveta-čo in ohrovt Korenine in kocene zasujemo s prstjo prav do glave. Tak > pustimo dotlej dokler nam ni pričakovati hudega mraza. Potem pokrijemo zelenjavo s slamo ali praprotjo, na vrh deske in zasujemo vse s prstjo. Na ta način dobro preži mi tudi korenje, repa, pesa zelena, redkev. Ob toplih dneh moramo zakope al' jamice zračiti, t. j. odstraniti je treba nekaj časa zemljo in drugo odejo, da zelenjad ne ovene in ne začne gniti. Dobro prezimi zelenjava v izpraznjeni topli gredi. Zelenjavo vložimo kot v zakope in pokrijemo s sLamnjačami, smrečjem ali praprotjo in z deskami V tako izpraznjeno toplo gredo vložimo v pesek tudi endivijo, ki mora biti iztrebljena in dobro osušena. Ker je zelo občutljiva za vlago, je treba v toplem vremenu zračiti. Za vsakdanjo uporabo nasadimo petr-Silj in drobnjak v zabojček, ki ga postavimo v shrambo, kuhinjo ali predsobo. Dobra shramba za zelenjavo je tudi klet. Prava klet ne sme imeti nad 10°C toplote, a tudi ne sme pasti temperatura na 0°C Važen pogoj jc suh zrak. kajti vlaga po- vzroča plesnobo in zelenjava dobi v takem prostoru slab duh in okus. Zelenjavo vlagamo v dobro očiščeno in po možnosti vsako poletje na novo pobeljeno klet. Večina zelenjavi je treba v kleti prisuti ali pa jo celo posaditi. V ta namen nane-semo v primeren kot drobnega peska. Sem posadimo drug poleg drugega peteršilj, mangold, endivijo, radič, solato. Dobro se obnese pozna cvetača, ki ima nastavke cvetov, kateri se do pomladi prav lepo razvijejo. Če nam v kleti primanjkuje prostora, nasujemo v kot 30 cm peska, naložimo v krogu rastline s koreninami vred tako, da so obrnjene proti sredi. Na ta kolobar nasujemo zopet peska, da so korenine pokrite: nato položimo drugo vrsto rastlin in sicer tako dolgo, da dobimo stožec, ki je ves nasajen z različnimi povrtninami. Za prezimovanje rastlin je važno, da spravliamo le lepo razvito, ne prezrelo a tudi ne premalo razvito zelenjad. Ako je vložena zelenjava nerazvita, ne more prenesti neugodnosti zimske shrambe. Edino nerazvita cvetača — kot že omenjeno — se razvija naprej, ako jo presadimo v primerne klet. Zelenjavo, namenjeno za prezimovanje. spravljamo v suhem, če mogoče sončnem vremenu, v popoldanskih urah, ko ni več megle in slane. Dobro je, da izruvano zelenjavo pustimo vsaj en dan neposajeno, tako se bo zemlja okoli korenin dobro osušila, saj listnata zelenjava že sama po sebi rada gnije. M. G Naše nogavice Slaba kakovost nogavic dela marsikateri ženi preglavice Da bodo nove nogavice bolj trpežne, prešij že novim pete in konce stopal, pri otroških nogavicah pa še mesta na kolenu z enakobarvno močno prejico v obliki redke mreže. Po vsakem perilu preglej vse nogavice in če je pri kateri kaka nitka le malo obrabljena ali kaka petlja raztrgana, zašij vse takoj, dokler je luk- njica še majhna Zelo raztrganih nogavic ne krpaj, marveč izreži raztrgano mesto v obliki četverokotnika in ji nato všij krpico od stare nerabne nogavice enake barve Tako zašite nogavice lahko porabiš za dom. Varčna gospodinja si namreč tudi nogavice preobleče. ko se vrne domov. Še o porastu cen Zadnjič smo na tem mestu objavili pregled porasta cen z ozirom na cene pred septembrom 1939 Dokazano je. da znaša povprečno zvišanje cen najvažnejših živil že nad 50%. Iz naslednjega je razvidna razlika cen za nekatere druge življenjske potrebščine, ki so za vsako količkaj urejeno gospodinjstvo neobhodno potrebne. (V oklepajih prejšnje cene): Jajca (par 2.25 din) kom. 1.25 din, 1 kg paradižnikov (2.50) 4 din. 1 kg fižola (3.50) 6 din, 1 kg jabolk (3) 6 din. 1 ig krompirja kifelčarja' (2.50) 4 dm. 1 kg surovega ma- ' sla (24) 36 din 1 kg govedine (12) 14 din, 1 kg teletine (16) 1« din, 1 kg telet.ne brez kosti (18) 2H din. I kfi svinjine brez kosti (20) 26 din 1 kg slanine (17) 24 din, 1 kg masti (20) 26 din, I kg prekajenega mesa (18) 24 din I m bele konten-ne (24) 35 din, flanelasta rjuha 1 kon>. (45) 50 din. Platno se je podražilo za 50%. volneno blago pa za 100"7o. Naj navedemo še neiaj cen kuhinjskih in gospodinjskih predmetov: lloncc, vsebine ! Mer (F.50) 10 50 din, 1 umivalna skleda (45) ol din. jedi'ni pribor (18) 30 d:n, 1 kuhinjski nož (20) 35 din, 1 likalnik (30) 46 din I mesoreznica (35) 52 din 1 tehtnica (85) 125 d;n. Iz tega pregleda je razvidno, de so poleg živil doživel- jako visok porast cen tudi vsi drugi predmeti ki brez nrh ni mogoče stalno živeti našemu povprečnemu človeku. KRZNENE PLAŠČE Okrasje iz usnja Od časa do časa si moramo izmisliti nekaj novega, da poživimo preproste obleke, ki bi sicer ne učinkovale dovoli mikavno. Zlasti gladke volnene obleke so katerikrat zares potrebne majhnega okras a, da zado-bijo nekoliko bolj osebnostno obeležje. Tu si ne moremo predstavljati bolj okusnega in hkratu bolj enostavnega pripomočka, kakor so različni predmeti iz barvastega usnja v obliki pasov, cvetlic, šopkov, posameznih ornamentov. ovratnikov, metuljčkov ali penteli. Ni potreba, da bi takšno usnjeno okrasje učinkovalo izrazito športno. tudi na popoldanski ali promenadni obleki lahko nosimo lep pas iz finega usnja, šopek nežnih usnjenih cvetic ali zlat usnjen ornament Kroji, krojni tečaji ln modni salon ioiman Pavlina Pod Rožnikom, vila »Marja« Rožna dolina, c. X/1 — Telefon 46-24 v bližini restavracije »Katrica« Popoldanska obleka, ki io vidite na naši skici, ima ob straneh zanimivo nabran oplečnik in tričetrtinske rokave. Obleka ,e dvodelno krojena, to se pravi, da ima kazak in krilo. Okrogli ovratnik zapnemo zadai z gumbi iz bLiga Prsni žep.k okrasimo z mičnim usnjenim metulj .-n: obleko oa prepnemo z gladkim usnienim oasom Usr.jeno garnituro si zamišljamo v lep: kontrastni barvi (1. skica). Naslednja obleka je pod kratkim opleč-nikom drobno nabrana, život ii zapnemo po sredi z gumbi iz blaga, izrez pa obrabimo z malim dečjim ovratnikom Nekoliko poševno prišiti žepi so takisto »abra-ni. Posebnost te ob'eke ie leo ut-nien nas. Vera Gaber: Ko je bilo Azri pet let, so jo zaročili s šest let starejšim Saitom, fantom iz dan hoda oddaljene vasi. Njen oče je napravil s Saitovim očetom pogodbo, ki bi jo pozneje rad razdrl, ker je stari Hamid obubožal, in je postal Sait navaden delavec A pogodba je pogodba in čeprav ni napisana, je sveta pred Alahom in ni dobro človeku, ki jo prelomi Navsezadnje pa je bil Azrin oče le vesel ko so jo, petnajstletno dekletce v svatovskih oblačilih naložili na voz in odpeljali na ženinov dom. Duma je imel namreč še petero hčera, ki jim bo tudi moral najti ženine. Ko je Azra oblekla temno progaste svilene dimije in si prvič potegnila preko obraza feredžo, ni jokala, čeprav je odhajala v neznane kraje in v neznano življenje. Volja staršev je bila volja Alahova m žena mora biti pokorna moškemu, ki ji ga je Alah določili za gospodarja in soproga. Vendar je z nekakšno tesnobo sedela na vozu, in čim bliže je bila kraju, kjer se bo začelo njeno življenje, tem bolj se je tesnoba umikala radovednosti. Nikoli ni še videla svojega bodečega moža. Imela bi rada vedrega in lepega moža, s katerim bi se lahko postavila pred prijateljicam;, ko bo prisila domov na obisk. Ni je razočaral. Bil je čeden in lepo je postopal z njo. Samo nekaj ji ni ugajalo na njem, da je nosil obleko kakršno nosijo kristjani, in si je le ob svečanih dnevih posadil na glavo fes. Ko ji je nekaj dni po- tem, ko je bila prišla k njemu v majhno, iz blata zidano hišico v predmestju, rekel, da lahko odloži feredžo in dmiije, je bila užaljena in podvomila je v njegovo pravo-vernost. Njen oče bi jo ubil. če bi vedel, da je zavrgla feredžo, in njena mati bi umrla od sramu . Na zimo, ko se je zavedla da nosi njunega prvega otroka, si je izm:sl;l novo, nezaslišano stvar: Azra se mora naučiti či-ia-ti in pisati. Upirala se je. Njen oče je dvakrat plačal kazen, ker jc ni pošilja! v šdlo. »Vse nas hočejo pokristjnniti!« je besnel. »Kaj nam jc treba njihove učenosti! Brez nje smo živeli srečno, a zdaj, ko nas posiljujejo z njo, je hude, kakor še nikoli.« Toda Sait je bil neizprosen. Večer za večerom je morala Azra sedeti cb petrolejki in z okorno roko je prepisovala iz knjige črko za črko. Bila je slaba učenka. Na "tihem se je upirala možu, ki je zapustil pota svojih očetov in dedov ter pozabil na postave, ki jih je bil daJi veliki Alah. Poleti je Azra rodila hčerko in Sait je opustil učenje A na zimo, ko je Azra nosila drugega otroka, jo je znova silil, da se je učila. Zdaj se mu ni več upirala Vedela je, da je vse zaman in se je bolj pridno oprijela učenja, da bi »e ga tako čim prej rešila. Na jesen je Azra rodila sina in njen sin je umrl. Tudi Azra je dolgo ležala bolna in tedaj je spoznala da ima moža, ki je boljši od vseh moških, kar jih je poznala. Poleti pa se je Azra kaki r pn nekem čudežu razcve'a in Sait io je dražil, da je najlepša med ženann, ki jih je kdfj poznal. Njena sreča pa ni traja .a dulgo Ni ji bilo še dvajset let, ko so ji nekega dne prinesli na dom mrtvcg3 moža s stismen m prsnim košem Žalovala je za njim m bi morda žalovala brez kcnca in kraja čt bi se nenadoma ne spomnila, da nima vec od česa živeti. Bila jt s.?.mr « svojo hčeiko in ni-i kjer nobene pomoči Razmišljala je in pri-' šla do težkega, neizprosnega zak'jučKa: Če i hoče živeti, mora de'ati! Ir napotila sc je v tovarno, k jeT je nekoč dela i njen mož in prosita za delo. »Dslo bi »e že dobilo, toda kako boste de'ali s feredžo na obrazu?«- so ii rekli. Azra ja molčala Spomnila se ie. kako je zaman iskala v mestu de'a k< t perica in kako se je zaman ponuja a v bogatih muslimanskih hifah za služkmio Po hudem feredžo in uradnik, pred kate-un je stala, notranjem boju je naposled sne'3 z obraza je osupnil nad njeno mimo in nežno lepoto. Ko mu je priznala, da zna tudi citati in pisati, se je zamisliil. Pol leta zatem jc postala Azra uradniška pripravnica in š-ele čez dolgo časa so jo prenehale sovražiti njene muslimanske sosede, ker je bila zavrgla feredžo, da bi se lahko preživljala Hvala Alahu in njegovemu preroku, življenje je bilo trdo, toda Azra se tudi z nezakritim obrazom ni izneverila ne svojemu bogu in ne svoji islamski veri I ki ie sestavljen iz več usnjenih vrvic v različnih živih barvah (2. skica). Takozvana »plaščna« obleka ki le po vsej dolžni prerezana in do pasu zapeta z gumbi, se poda vsaki mani vitki postavi. Okrogli prsni žepek ii okrasimo s šopkom iz barvastih usnjenih cvetlic (3. skica). MlT^fikONFEKC g§n UAC' m §§|g; L» KOT LJUBLJANA MESTNI TRG 5 različne podrobnosti, saj je voljna kakor žamet. Tako si preprosto volneno obleko lahko okrasimo z ovratnikom iz ielenie MODNI ATELJE »F E MIN A« DANICA ROVSEK SEDAJ GRADIŠČE 18/L kože. prsne žepke na oplečniku pa z okroglimi pentljami iz enakega usnia. Tudi okrogle gumbke, ki z njimi zapnemo vratni izrez in život ob pasu, si zamišljamo iz takšnega usnja v lepi kontrastni barvi (zadnja skica). Narodna 9foJUccL i upliva na ves organizem« Dobro sredstvo za odvajali, Id zanesljivo deluje ln ima prijeten okus, je >«.iM.i.* tnu/u Vezeni ovratniki za male gospodične K športni obleki z vdelanim belim prsnim vložkom in belim ovratnikom se Dodaja usnjen pas z velikima usnjenima črkama sradi svetle usnjene ploščice Obleka ima navpične prsne žepke in prav tako navpično vre7ans stranske žene (4 skica). Iz mehke jelenje kože lahko izrežemo Z malimi svetlimi ovratniki čudovito poživimo temne zimske in jesenske oblek-ce. ki iih bodo otroci poslej nosili Tu gre za ovratnike iz pikeja. iz platna iz bati-sta in iz organdija Izvezemo jih z ljuo-kimi ornamenti. ki predstavliaio st lizi-rane cvetlice, deteljice, zvezdice, srčke itd Tudi z belimi pralnimi čipkami lahko ob-šijemo takšen otroški ovratnik, zlasti če ga mislimo prišiti na praznično oblckco. Pri vezenju se poslužujemo biserne orejice v beli. svetlomodri ali rožnati barvi čuj, očka naš! Ko smo na zadnji poti te spremili nad nami lastovka je gostolela, trikrat je tvojo krsto obletela, kakor da Bog iz nje nam govori, da zdaj si srečen, zlati očka ti! Takrat v srce se mi tolažba je vselila, ko da bi t duhom tvojim govorila mi je bild tako topI6 ... Spet čula sem besedo zadnjo tvojo, ki jo ljubezen je rodila, spet čula sem, da kličeš mamo mojo, ki je v ljubezni nas povila. Tedaj sem vedela, da ti naročaš, naj njo ti zvesto čuvamo, za njo živimo, tedaj sem vedela, da nam sporočaš, da si med nami ves. kakor nekdaj je bilo! Svit dela, veličina duše tvoje nad nami neprestano biva, čeprav pokrila je telo gomila, ti si vodnik nam poti svoje, ki je k resnici in dobroti le vodila. Za tabo hodimo, ko ti učil si, ki polno kupo ljuba vi nalil si — dokler nas pot ne bo s teboj združile: Ne žalost več! Ljubezen v srcu, a ▼ duši izpolnitev oporoke vodila tvoje bo otroke, da ženi tvoji, naši ljubi mami, lepo ln dobro bo med nami, da res motilo nič ne bo ti sna! Kar ti si svoji materi zapisal, tako, glej, zdaj otrok ti bo napisal: da grob tvoj sredi je srca! Nuia Rapčtova S Memkt se ie oddolžil za hladno poletje Sedanje lepo vreme popravlja na njivah, kolikor se popraviti da Novo mesto, dne 27. septembra Zdi se. da se hoče mesec september oddolžiti za hladno in deževno poletje. Nastali so izredno lepi in topli dnevi, kakršnih si zlasii kmet želi. da bi dozoreli jesenski poijsfci pridelki. In res se že kaže blagodejnost sončne toplote. Koruza, ki prej nikakor ni ho-tela zoreti, po nekaj toplih dneh dozoreva in že so pričeli zgodnejšo koruzo spravliati domov, kier io v večernih urah ličkajo. Tudi kasnejše \T5te koruza, ki ie letos kot nekako nadomestilo posebno lepa in polna, ie začela zoreti in ne bo več dolgo, ko bo zrela. Ravno tako so se drugi sadeži zelo popravili. Ajda je zelo polna in ie ie mnogo. Čeprav ni letos zadovoljila naših čebelarjev k»r 1e oviralo deževno vreme v času na.buineišesa cvetja, da marljive čebelice niso mogle nabrati dovoli sladke strdi za zimo, vendar obeta, če ne bo nastopil prehitro mraz. za kmetovalca bogat pridelek ter bo tak» mnogo pripomogla k splošni prehrani. Kakor koruza, tako spada tudi aida med nai-potrebneišo kmečko hrano, ki oe tudi ns mizi boljših in premožnejših sloiev v obliki dobrih žgancev dobi svolo veliavo. S pridelkom krompirja ae dolenjrfd kmet ne more posebno pohvaliti, ker le mnogo gnilega in mu ie tudi škodoval zemski mrčes s tem. da ga ie mnogo ob-žrl. Nasprotno Da obeta zadovoljiv pridelek zelje in repa. ki se ie v zadnjem času zelo popravila. Kjer niso gosenice ugonab-ljale rastočega zelja, tam bo prav dobro obrodilo. Zeljnate glave so že zdai precej velike in trde. Tako bo dovoli kiseline za zimo. pa tudi v drugi obliki bo zelja dovolj. Jesenski pridelki bodo preprečili, da pomanjkanje prehrane na Dolenjskem ne bo preobčutno. Zalostneiša pa le slika oo dolenjskih vinogradih. Toplo vreme sicer pomaga, da ie pričelo grozdje, kolikor ga je še ostalo, dobivati barvo, vendar bo pridelek tako pičel, da ne bo zadostoval niti za domače potrebe, kal še za priboli-šek delavcem pri težkem delu. ki so navajeni na pijačo, da o kaki prodaji vina v povračilo dragega obdelovanja vinogradov niti ni govoriti. Toda ker so časi taki. da moremo biti zadovoljni. če pridelamo najvažnejše za prehrano. s'aba letina v vinogradih ne bo delala prevelikih preglavic. Treba bo pač potrpeti z upanjem na prihodnje leto. ki utegne biti boljše. Sai mora kmet živeti le od upanja, zato tudi slabo letino nekako laže preboli. inotova črta Obramba angleške obale se naslanja na 150 let stare stolpe in strme kredne stene V mirnem času niso Angleži niti od daleč mislili na to, da bi svoje obale prav tako zaščitili in utrdili kakor so to storile mnoge kontinentalne države s svojimi mejnimi črtami, šele v prvih vojnih mesecih in posebno od letošnje pomladi dalje so začeli z vso naglico nadomeščati vse, kar so bili zamudili. Pri tem so svojo obrambno črto naslonili pred vsem na stare »Martellske stolpe«, ki so jih bili svoječasno zgradili proti Napoleonovemu brodovju. V aprilu 1804. je sklenila angleška vlada postaviti tik ob južnih in jugovzhodnih obalah otoka večje število trdnih stolpov, ki naj bi z daljnonosnimi topovi učinkovito odbili vsak poskus invazije s Korzove strani. Vsega skupaj so zgradili tedaj 103 takšne stolpe, in sicer 74 med Folkestone-om in Scafordom, vzdolž južne obale ob Rokavsikem prelivu, nadaljnjih 29 posebno močnih pa v večjih presledkih med Sout-hendom in Aldeburghom. Ime so jim dali po stolpu »Martelli« na Korziki, ki je bil nekoliko let prej junak srdite borbe. Angleži so svoje obrambne stolpe zgradili iz trdnih granitnih kvadrov, dali so jim okroglo ali ovalno obliko, na tleh premer kašnih 15 m in višino 10 do 15 m. Stene proti morju so bile kakšne 3 m debele in opremljene s strelnimi linami, a na zavarovani strehi je bil nameščen po en 34 palčen. vrtljiv top. Posadka vsakega stolpa je štela 1 častnika in 34 mož. Anglija ni prišla nikoli v pravi položaj, da bi te stolpe uporabila, zato so začeli po Napoleonovi dobi razpadati. V nekatere so se vselile carinske, obalne in policijske straže, počasi so jih zanemarili tudi v tem pogledu in tako sta lahko zob časa in vreme nemoteno opravljala svoje delo. Lansko leto, ob začetku vojne, je bilo izmed vseh 103 stolpov samo še 45 v uporabnem stanju in te so tudi v resnici uporabili. Obalna zaščita se je vselila v staro zi-dovje, ki so ga z vrečami peska in cementom ojačili, na mesto starih poljskih havbic pa so stopile moderne obalne baterije in protiletalski topovi. Tiste stolpe, ki jih ni bilo več mogoče zadostno obnoviti, so preuredili v opazovalnice in jih opremili z daljnogledi, žarometi ter telefonom, druge so uporabili spet za moštva proslulih balonskih zapor Te verige stražnih stolpov seveda ne smemo primerjati s kakšno »Maginotovo črto«, najsi so jih še tako popravili. Vendar pa so opravili že marsikakšno koristno delo. V splošnem pa se mora Anglija zanašati bolj na obrambno črto. ki ji jo je dala narava sama. Angleška obala sestoji, kakor znano, na velike daljave iz krednih skal, ki se dvigajo strmo iz morja, že pred skoraj 200 leti si je neki angleški gusar in tihotapec, William Watch, izmislil, da je na teh krednih stenah, visoko nad morjem v neki jami uredil sijajno skrivališče in opazovališče, od koder je lahko na veliko daljavo nadziral obalo. S topom, ki ga je namestil pred odprtino v k redno steno, se je lahko branil pred carinskimi stražnimi ladjami. Celo brodovje vojnih ladij je moralo končno po vseh pravilih cele tedne oblegati zatočišče drznega pirata preden ga je obvladalo. Odtlej ve britska admiraliteta prav dobro, kakšnega zaveznika ima v teh skalah. Danes jih je postavila v službo deželne obrambe, neštete naravne in umetne jame v njih, ki jih more sovražnik le težko odkriti, so oborožene z obalnimi in protiletalskimi baterijami, podzemeljski hodniki rabijo kot shrambe za strelivo, vodo in živež, daljnogledi in prisluškovalne naprave dajejo opazovalcem možnost, da pravočasno ugotove bližajočega se sovražnika, telefon in radio sporočata vse, kar opazijo, takoj v notranjost dežele. Takšna je torej angleška »Maginotova črta«. 150 let stari stolpi in kredne stene gotovo ne predstavljajo obrambne naprave, ki bi je ne mogli predreti, vendar pa so učinkovita prva črta, ki more sovražni napad silno otežiti. Meite romantične ljubezni V tehničnem in gospodarskem pogledu novodobni, v družabnem pogledu srednjeveški Buenos Aires, argentinska prestolnica, spada med najmodernejša velemesta na svetu, kar se tiče tehnične in poslovne strani. Kar se pa tiče družabne strani, kaže njegovo življenje oblike, ki nas spominjajo na čase davnih pradedov. španski vpliv, ki je svojo zadržanost do žensk prevzel od islama, učinkuje v Argentiniji še vedno, zato imajo zaljubljenci tam neprimerno težje stališče nego pri nas. Trpeti in hrepeneti morajo toliko časa, da je že kar od sile. Nobena ženska iz višjih krogov Buenos Airesa bi se ne drznila potovati sama. celo če je že poročena. Mlado dekle se mora povsod kazati v spremstvu svoje matere ali »duenne«. Mlademu moškemu je tedaj zelo težko seznaniti se z mladim dekletom, ki mu je zapalila srce. Preostaja mu samo prastari način »okenske promenade«, ki je v Argentiniji še v polnem cvetu. Vsako pritlično okno argentinskih hiš ima majhen balkon, na katerem lahko sedijo dve. tri osebe, visoko pa leži dovolj, da more pogled koprnečega mladega moža. videti le oči izbrane mlade dame nad ogra- jo. »Festejantes« se imenujejo oboževalci, ki se sprehajajo tako pogosto pred istim t .lkonom sem in tja, da jih morajo končno opaziti. Vse gre brez vsake besede. Mladi mož niti ne poskusi, da bi se s svojo damo pobliže seznanil, med njima vlada le govorica pogledov. Če zaljubljenec opazi, da mu izrvoljenka milostno vrača koprneče poglede, tedaj tvega kvečjemu to, da ji vrže na balkon rdečo vrtnico. Potem je stvar tako daleč, da se more po kakšnem skupnem znancu seznaniti s kakšnim moškim članom njene rodbine, najbolje seveda z očetom. Na dom pa ga ne povabijo niti sedaj, samo v družbah in na slavnostnih prireditvah se sme lepotici malo približati. Tu lahko ž njo enkrat zapleše in po zadostnem presledku celo še drugič, toda vsakokrat jo mora takoj povesti k njeni duenni. Celo če je zaprosil za njeno roko in se je ž njo zaročil, sme biti v njeni družbi kvečjemu v družinskem krogu in vedno pod nadzorstvom. Poročni dan prinaša potem prvo priliko, ko moreta biti sama. Da-li so argentinski zakoni po vseh teh ceremonijah kaj bolj srečni nego drugod, bi bilo treba šele ugotoviti. Frezgovorni vlomilec Zakaj so se Budimpeštanci v zadnjih dneh poceni sladkali? Nekega budimpeštanskega detektiva je v neki gostilni zbodlo v oči. da igra mlad moški ulogo velikega gospoda in stotake kar tako meče okrog sebe. Pozanimal se je zanj. pridružil se mu ie in kmalu ga je mladi mož, ld je bil že precej okajen, povabil. nai bi ž njim sodeloval v »veliki poslovni zadevi«. V teku razgovora. Id ie bil za detektiva nad vse zanimiv, je ta zvedel, da gre za 25-letnega Belo Zalavela. ki je bil še pred kratkim ključavničar v veliki budimpeštanski tovarni čokolade. S tremi tovariši je zapustil tovarno pod pretvezo, da ie bolan, potem je oa izkoristil svoja opazovanja glede skladišča, ki .ga ima tovarna v neki ulici. Tja se je s svojimi pomočniki ponoči splazil, odklenil je ključavnice, kar mu kot ključavničarju ni bilo težko, in potem so vsi trije na dva voza. kakršne uporabljajo za prevažanje pohištva, naložili 80 stotov rozin, orehov, lešnikov in čokolade ter vse skupai odoe-ljali Delal je z vso potrebno previdnostjo, je pomirjeval detektiva, in je za blago, ki so ga odpeljali, sestavil celo tovarne liste, kakor se sipodobi. In tako je mladi mož izdal vse in počasi tudi imena svojih pajdašev. Seveda so kratek čas noto bili vsi skupaj za zamreženimi okni. Zanimivo je, da na bilo vodstvo tovarne še niti opazilo, da čisto volneno — kvalitetno blago za obleke, površnike, zimske suknje itd. dobite še vedno pri tvrdki Drago Schwab LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7 Zaloga konfekcije za gospode in dečke. je izginilov toliko blaga. Budimpeštanci pa so na ta način zvedeli, od kod toliko Poceni rozin, mandljev, čokolade in drugih dobrot, ki so jih bile v zadnjem času naravnost preplavile. »Kdaj zjutraj vstajaš?« »Ko prisijejo prvi sončni žarki v mojo sobo«^ »AH ni to mak) prezgodaj?« i »Ne, moja doba teži ^ Otok, ki ga vozi veter V bližini Dongesa na Turinškem opazujejo že oedavna svojevrsten pojav, za katerega so se znanstveniki baš v zadnjem času spet zanimali. To je otok v nekem tamkajšnjem jezeru, ki kaže to posebnost, da plove v vetru in spreminja svojo lego včasih po večkrat na dan. Otok, ki je dolg približno 60 in širok 20 m, je travnat in mahovit, na njem rasejo petnajst do pet in trideset metrov visoke breze, bori in jelše. Znanstveniki so ga natančno preiskali in so prišli do prepričanja, da je skrivnost plavajočega otoka v svojevrstnem ustroju jezerskih tal. Na dnu jezera rase izrazita močvirna flora, iz kakršne nastaja šota, in kadar se jezerska gladina dvigne, se otok odtrga od tega rastlinstva ter splava po vodi. Visoka drevesa mu rabijo pri tem kot prava jadra. Žepar, ki je znal Sha-kespearea na pamet V Chicagu je umrl v starosti 69 let zavoljo mnogoletne naduhe George Sum-mers. ki je bil nekoč izredno spreten že-par. Sam se je hvalil da ie starostni predsednik v tem »poklicu«. 2e več let je živel »v pokoju«, dejal je pa vedno, da ie v svojem življenju poznal samo dve možnosti za dobro zabavo: to. da ie svojim bližnjim praznil žepe in oa — črtanje. Ci-tanja se je naučil prav za prav precej pozno, ko je moral dali časa po sili prebivata v prosluli kaznilnici v- Sing-Singu. i Tu pa je dobil veselje do čitanja in ker je i imel izvrsten spomin, se ie skoraj vseh ! Shakespeareovih tragedij, ki jih ie imel posebno rad. naučil na pamet. Drugi avtorji, ki jih je posebno upošteval, so bili Scott. Carlyle. Balzac. Viktor Hugo in Du-mas. „Severni tečaj" v Ameriki Kraj Marshville v Wisoonsinu je zaprosil pristojne oblasti, da bi smel svoje ime — iz razlogov, ki v javnosti niso znani — premeniti v »North Pol«, »Severni tečaj«. Odločitev o tej prošnji spada po ameriških zakonih v pristojnost poštnega ministrstva. Ker zavrača to takšne prošnje samo v primeru, če bi s preimenovanjem kakšnega kraja nastala nevarnost zamenjav, računajo Marshvillanci s tem, da se bodo lahko x kzajtfceru smeU feaeposatt Ifertjieofevrce, Zaščitni park za eno samo ptičjo vrsto V državi Viktoriji v Avstraliji so uredili ozemlje 10 štirjaških milj kot svojevrsten zaščitni park. Namenili so ga samo za eno vrsto ptic, in sicer za lovane aH ptice termometrovke. kakor jih imenuje ljudstvo. Te ptice živijo samo v Avstraliji in so podobne našim puranom. V ornitologi j i slovijo kot graditeljice čudnih gnezd. Lovan si jeseni iz peska in vsakovrstnega drugega tvoriva zgradi grič. ki ima proti zemlji lijakasto iamo. V to jamo nanese ptica listja. Ko ie zimsko deževje to ležišče dobro omehčalo, sa lovan pokrije s plastjo peska in tako nastane neka vr:ta gnojne grede, v katero polaga samica svoja jajca z ožjim koncem navzgor. Od časa do časa zrahlja pesek okrog jajc. da bi ne oviral mladičev, ko jih pričnejo zapuščati. »Gnojna greda« in rahljanje urejata potrebno valilno temperaturo in od tega svojevrstnega načina valenia ie ptica dobila svoje ljudsko ime. Lovani so bili nekoč v Viktoriji zelo številni, danes so postali že redki. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Povejte mi, gospod profesor, ali ni za mojega sina res nobene nade, da bi napravil izpit?« »Dragi gospod, s tistim, česar vaš sin ne ve, bi mogla dva pasti pri izpitu!« »Na kakšen način si je naš prijatelj Miha zlomil nogo?« »Vidite stopnice tam spodaj?« »Seveda.« »Nu — Miha jih ni videl...« »Ali sprejmete kazen, obtoženec?« »Jo pač moram sprejeti, ko ste me prepričali, da nisem nedolžen.« Bila je mična, imela je kratko krilce in rožnata lica. Ko je stopila iz vlaka, so ji sledili občudujoči pogledi. »Mično dekle!« je dejal mlad moški drugemu mlademu moškemu. »Da, da! Kdo je pač tisti srečni, s katerim se bo srečala?« Ko je prišla pred postajo, je skočil velik, širokop'eč moški k njej, objel jo je ln jo poljubil. »Mati!« je vzkliknil nežno, »mislil sem že, da sem te zgrešil!« Vstopil je kolporter. Ni bil videti takšen, da bd vzbujal zaupanje, še sumljivejši so bili videti zaprašeni, debeli romani, ki jih je položil na mizo. Hvalil je svoje blago. »Kupite si dobro knjigo, gospod,« je dejal gospod?rju. »Hvala, ne čitam.« »Potem kupite knjigo za gospo soprogo!« »Moja žena tudi ne bere!« Možak se je pretkano nasmehnil: »Saj ne mislim za to, da bi imela kaj. kar bi lahko brala — marveč za to, da bi vi neka- imeli, kar ji lahko v prepiru vrže te v glavo!« Na nekem vrtu v Ženevi so izkopali krompir nenavadne oblike, ki so jo z majhnimi dodatki še poudarili Volitve in denar Nad so milijonov dolarjev za eno samo volilno kampanjo Newyorški mesečnik »Fortune« objavlja zanimive podatke o stroških za volitve ameriških državnih predsednikov. Od 1. 1860. so imeli v Zedinjenih državah dvajsetkrat takšne volitve in zmagala je s svojim kandidatom običajno tista stranka, ki je imela več denarja na razpolago. Dve izjemi sta bili 1932. in 1936.. ko ie ~ro_ drl Roosevelt, čeprav so imeli njegovi nasprotniki, republikanci, več denarja za volilno propagando. L. 1830. je izvolitev državnega predsednika veljala prvič v<_č nego milijon dolarjev. Leta 1936. so stroški narasli na več nego 50 milijonov dolarjev ali na 32 centov za vsak volilni glas. Za kandidaturo L 1932. je Roosevelt porabil okroglo 185.0000 dolarjev, za kandidaturo generala Leonarda 1920.. ki ni imela uspeha. je bilo 1,773.000 dolarjev, kar predstavlja rekord. Takšne vsote seveda ne prihajajo od koderkoli. Samo zelo bogat mož bi lahko sam prevzel vse stroške. Denar izvira večinoma iz »neštevilnih malih darov«, a to Sele v drugi vrsti. Nekoliko velekaoitali-stov mora vedno priskočiti na pomoč. Eden med temi ie nekoč podprl demokratskega kandidata, ker ie hotel odstraniti republikanskega finančnega ministra Mel-lona. ki mu ie bil naprtil tožbo zavoilo davčne utaje. Marsikateri kapitalist se zadovolji sicer tudi z zadoščenjem, da je Padalci v miroljubni službi r— * H V Zedinjenih državah uporabljajo padalce za gašenje požarov, ki divjajo v zadnjih časih po širnih gozdovih Montane. šlem iz debelega usnja in krinka, kakršne uporabljajo pri igranju base-balla, Ščiti moža proti ranam, ki bi mu jih prizadejale veje med pristajanjem na določeno mu mesto Vojna v puščavi postal s svojim denarjem »izdelovalec predsednikov«. V drugih primerih pa pričakuje darovalec, da ga bo kandidat. Le bo zmagai nagradil vsai s kakšnim diplomatskim mestom, če že ne z ministrskim stolcem. Darovalci visokih vsot lahko računajo s tem. da bodo dobili prvovrstno velepos a-ništvo. Tudi Roosevelt ie n. pr. Joa Davi-sa, ki ie v svoiem imenu in v imenu svoje žene dal 46.000 dolarjev, postavil za veleposlanika v Sovjetski Rusiji in Belgiji. Bigham je za 25.000 dolarjev postal veleposlanik v Londonu, Bert Fish za 15.009 dolarjev poslanik v Egiptu, Lau ence Steinhardt za 12.000 dolarjev prispevka k volilnim stroškom poslanik v Moskvi. Peruju in na Švedskem George Earle (11.000 dolarjev) poslanik v Avstriji in Bolgarski, Tony Biddle (z ženo 55.700 dolarjev) poslanik na Norveškem in veleposlanik na Poljskem, Jimmy Cromwell (njegova žena je dala 50.000 dolarjev) pa ooslanik v Kanadi. Takšna praksa ie v Ameriki običajna. Roosevelt se je s temi in drugimi imenovanj oddolžil za četrt milijona dolarjev. ki so jih preskrbeli njegovi prijatelji za volilne potrebe. Državna mesta pa dobiš v Ameriki tudi za drugačno, ne samo finančne sodelovanje pri volitvah. Politik, ki je pridobil zmagovitemu kandidatu veliko število glasov delegatov na strankinem zborovanju, ki kandidate imenuje, lahko računa s tem da bo postal minister. Finansiranje volitev do gosoodarskih ustanovah ali poedinih kapitalistih je potrebno. kajti izmed 44 milijonov volilcev, ki oddajo svoie glasove bodisi za republikanskega. bodisi za demokratskega kandidata, jih ie kvečjemu 700.000. ki so nekaj malega prispevali za stroške. Okrog 70 odstotkov vsot ki jih zberejo z darovi predstavila prispevke po 100 dolarjev tn več, celo četrtino bodisi republikanskih ali demokratskih volilnih stroškov krijejo darovi po več nego 5.000 dolarjev. Naj si bo povprečni ameriški volilec še tako navdušen za svojega kandidata, zanj ne žtrvute niti centa. Postani in ostani član Vodnikove družbe! »KopJejPkft« MHfcMMfrfli fe* m velblodlh ANEKDOTE Marc d' Argensan, ustanovitelj francosfce politične policije (1652.—1721.). je pozval opata Desfontainesa k sebi da se opraviči zavoljo tiskanja nekih nedovoljenih publikacij. Siromašni opat je na vse mosoče načine dokazoval svoio nedoJžnost, na zadnje je vzkliknil: »Gospod ali rr^-hlfr, klllhflnfVTlC V. h&lo v slovenski ligi 81131 Prvi dvoboj obeh ljubljanskih ligašov — Ostale tekme bodo v Marifcoru, Celju in Trbovljah Kakor smo obširneje pisali že včeraj bo današnja nedeljo minila predvsem v znamenju nogometnega prvenstva, v katerem je bogati spored razdeljen takole: V SLOVENSKI LIGI: v LJUBLJANI: Mars—Ljubljana ob 16. na igr. Ljubljane; v MARIBORU: Železničar—Maribor ob 15.30 na igr. Železničarja; v TRBOVLJAH: Amater—Bratstvo ob 16. na igr. Amaterja in v CELJU: Olimp—Kranj ob 16. na igr. Olimpa. OSTALA SREČANJA ZA TOČKE V LJUBLJANI: Korotan—Jadran ob 16. na igr. Korotana; Hermes—Moste ob 10.30 na igr. Hermesa; Grafika—Disk ob 9.30 na igr. Jadrana; v HRASTNIKU: Hrastnik—Celje ob 15. na igr. Hrastnika; v BREŽICAH: Brežice—Jugoslavija ob 15.30 na igr. Brežic; v RADEČAH: Radeče—KSK ob 16. na igr. Radeč; v CELJU: Borut—štore ob 14.15 na. igr. Olimpa; v MARIBORU: Slavija^-Rapid ob 13.30 na igr. Železničarja; v LENDAVI: Lendava— Drava ob 15.30 na igr. Lendave. MANJŠI IN NAJMANJŠI . . . V LJUBLJANI: Vič—Ljubljana ob 16. na igr Jadrana; v LITIJI: Litija—Mladika cb 16. na igr. Litije; na JESENICAH: Kovinar—Ljubelj ob 15. na igr. Kovinarja; v MENGŠU: Mengeš—Slovan ob 15. na igr. Mengša; v DUPLICI: Virtus—Savica ob 15. na igr. Virtusa; v LJUBLJANI: Svoboda—Ljubljana jun. ob 15. na igr. Ljubljane; Jadran—Slavija jun. ob 11. na igr. Jadrana; Moste—Grafika jun. ob 16. na igr. Most in Mladika— Mars jun. ob 10. na igr. Mladike; v CELJU: Celje—Jugoslavija jun. ob 10. na igr. Celja ter v MARIBORU: Rapid—Slavija rez. ob 10. na igr. Rapida. Dogodkov je torej dovolj, da bo prišel na račun sleherni prijatelj igre z usnjato žogo . , . . Dirka na Čatež in še dogodki Med ostalimi dogodki današnje nedelje moramo predvsem opozoriti na n. medklubske MOTOCIKLISTICNE DIRKE na 7 in pol km dolgi progi z Velike Doke na Čatež v izvedbi Mcto-Hermesa odnosno njegove sekcije v Trebnjem. Prireditelji so morali to letošnjo že drugo motorno dirko na Dolenjskem večkrat odložiti in so zato imeli še več časa, da so se do danes zanjo rea dobro pripravili. Za dirko je napovedana številna udeležba dirkačev, predvsem iz Ljubljane, pa tudi iz Zagreba in Varaž-dina. Z ogledom dirk bo za »prijatelje mo-tociklistike združen tudi prijeten Izlet — »Putnik« organizira svojo skupino, ki odhaja z vlakom ob 7.50 iz Ljubljane — v Trebnje in njegovo okolico, ki je prav zdaj jeseni najbolj prikupna Druga vrsta dirk, namreč kolesarske, bosta danes kar dve, in sicer ena okrog pohorja v izvedbi Koroške koledarske podzveze na 154 km dolgi progi s startom to ciljem ▼ Slovenjem Gradcu. Kakor nam pišejo od tod, bodo v tej dirki nastopili vsi naši najmočnejši kolesarski dirkači, med njimi zmagovalec na dirki okrog Srbije Peter-nelj, dalje Grabner, Podmiiščak. Golob, Gregorič, Bizilj, Korenin in še drugi, napovedan pa je tudi prihod zmagovalca z dirke okrog Hrvatske Penčeva. Za najboljše izmed njih so pripravljena številna darila, med njimi darilo prosvetnega ministra dr. Korošca, bana dr. Natlačena, mariborskega župana dr. Juvana, slovenjgra- Skega župana dr. Piceja ter tudi raznih zasebnih tvrdk, ki se prav tako zavedajo, da je treba podpreti kolesarski šport na meji. Kakor je že zgoraj razvidno, med dirkači okrog Pohorja ne bo nobenega Mariborčana, in sicer zaradi tega, ker imajo v Mariboru še eno kolesarsko dirko, in sicer dirkališčno v izvedbi tamojšnjega kolesarskega kluba »Edelweissa«. Udeležba na tej prireditvi bo zaradi Istočasne dirke okrog Pohorja gotovo slabša, kakor bi bila sicer, vendar bo konkurenca tudi na tej prav zanimiva. V NOGOMETU bodo danes najvažnejši dogodki za nas — v Budimpešti to Beogradu, kjer igrajo tri naše nogometne reprezentance tri mednarodne tekme z Madžari. A-garnltura to mladina igrata na madžarskih tleh, B-gar-nltura pa bo nastopila na igrišču BSK v Beogradu. Naloga, ki čaka danes 33 naših nogometašev v tem mednarodnem nastopu, ni lahka, toda upamo pa le, da bo uspeh boljši, kakor je bil preteklo nedeljo v enako zasedeni preizkušnji proti Rumunom. Llgaški spored pri Srbih in Hrvatih Je zaradi teh tekem precej okrnjen. Medtem ko so Srbi sploh odgodili vse ligaške tekme, bodo v hrvatski ligi odigrali tri, in sicer ▼ Zagrebu Hašk in železničar, v Splitu Sašlt in Split ter v Osijeku domača Slavija in Slavija iz Varaždina. Med ostalimi važnejšimi prireditvami je treba slednjič navesti še zanimiv atletski miting na Jesenicah v obliki klubskega dvoboja med odličnima atletskima ekipama SK Celja ln domačega Bratstva Ke&aJ H © v slovenski atletiki Kaj pravi o sedanjih razmerah SAZ? Iz »vladnih« krogov Slov. atletske zveze hi.io prejeli niisieduje vrstice, ki so prav za prav prvi poiuiicieiiii glas o tem, kako gieda na. sedanje razmere v slovenski atletiki vodstvo SAZ. Glede na stališče opozicije, obrazloženo v znani celjski spomenici, se mora računati, da bodo torej naglo sitdili koraki, ki naj rešijo spor v tej športni panogi po intencijah tega ali onega tabora. Ni naša stvar, da bi se postavljali ob stran vlade ali opozicije — in tudi premalo poznamo vse podrobnosti, ki so bile krive, da je prišlo do sedanjega stanja — temveč želimo samo naglasiti, naj bi se tudi to pot — kakor v vseh podobnih primerih — našli z obeh strani ljudje, pravi športniki in samo to, bi bodo v ljubezni do tega lepega športa z lahkoto poiskali pravo in pravično rešitev za vsa sporna vprašanja. Pri tem naj pomislijo še tole! Ali nI bilo dovolj, da smo po znani reorganizaciji pred letom dni Izgubili inesce in mesce za brezplodne debate in sestanke, dokler smo za silo spet napravili nekaj reda v tej športni organizaciji. In zdaj hočemo ponoviti enako še pri nas doma? Pustite vse klubske In osebne ambicije in imejte pred očmi le procvit ln razmah atletike, pa bo tudi rešitev tega spora lahka stvar. ★ Kdor koli se količkaj zanima za atletiko, je gotovo opazil, da se v zadnjem času »nekaj kuha« v slovenski atletiki. V javnost prihajajo številni napadi, katerih namen je. kar najboli mogore oblatiti vodstvo atletske zveze in zato ni čudno, da ima marsikdo popo-noma napačno mnenje o seia-njem stanju v slovenski atletiki. Doslei na te napade vodstvo ni odgovarjalo iz razi »ga. ker napadi niso bili niti toliko jasni, da bi se moglo razbrati, kai se prav za prav očita, kaiti pisalo se je, »da nekai ni v redu«, ne da bi se tisto »nekaj« razložilo ali pa so bili napadi samo izbruhi osebne užaljenosti. Zakaj smo sprti? Ves spor se suče v prvi vrsti okoli pre-pr čanja opozicije, da člani Primerja niso več poklicani voditi Slov. atletsko zvezo. In zakaj? Zato ker ASK Primorie ni več absolutno najmočnejši klub v Jugoslav ji. Ce še dodamo, da vladajo med osebami, ki vodijo oooziciio in onimi od vodstva, osebna nasprotstva. ie spor več kot dovolj pojasnjen. Sedaj pa še nekaj podrobnosti! Glavni adut. ki se ga poslužuje sedania oooziciia. da bi vrgla »vlado«, je ta. da skuša opozicija dok-z iti svoi e zmožnosti na ta način, da naenkrat prireia odlično organizirane mitinge, katerih namen je 1a, da se preko noči dokaze njena čim vrči a delavnost. Za neupoučene je to seveda >pesek v oči«, ld verjetno doseže svoj namen. toda ne moremo preko tega. da se ne bi vprašali: »Zakaj sedaj taka delavnost? Zakaj še v začetku letošnjega leta ni bilo o njej ne duha ne sluha (primer miting Ilirije sredi maja)?« Odgovor na to vprašanje je uganil že dopisnik »Ilustr. sport-skih Novosti« in se glasi: »Za nalašč«. Tudi to je na vse zadnje nekai vredro. služi pa v tem primeru samo za varani e športne javnosti. Zanimivo je dalje, da opoedeija ne more vodstvu očitati nobenih dejanj, ki bi nasprotovala pravilom, dočim ie delovanje opozicije od prvega trenutka dalje zasnovano na ignoriranju pravil. Pri tem je šla opozicija tako daleč, da ni spoštovala niti dogovora o prehodu atletov iz kluba v klub. na katerem ie temeljilo mirno sožitje klubov, in tako je prišlo tako daleč, da atleti lahko »promenirajo« iz enega kluba v drugega. Svoje nepravilno delovanje pa zagovarja opozicija s tem, da trdi, da je sestavljena iz vseh slovenskih atletskih delavnih klubov. K temu bi pripomnil naslednje: Delavnost SK Celja se začne in konča z Gorškom ter Pleterškom. ki sta prišla že »kuhana in pečena« iz Piimorja in z Agre-žem ter Hanzo. ki sta prišla k SK Celju iz SK Jugoslavije. Planini ni težko biti delavni klub ob njenih velikih podporah, razen tega pa je gotovo vsakemu znano, da Ima sta i en dotok atletov iz ZFO. Da atletska sekcija SK Ilirije danes nekaj pomeni, gre zasluga v prvi vrsti trenerju g. Kleinu. ki je SK Iliriji vzgojil nadvse lepo število atletov. SK Železničarju in SK Maratonu radi priznavamo, da so imeli dovolj truda, da so dvignili svoje atletske sekcije. Za SK Bratstvo in ZSK Hermes pa ie znano, da sta nova kluba in se mora prvi predvsem zahvaliti za svojo lahkoatletsko sekcijo KID-u. Kako delaven je SK Korotan pa je menda tako vsakemu znano. Povdariti želim, da vodstvo SAZ ni v ničemer in nikakor oviralo dela poedinth klubov, kar so najbogi dokazali baš zadnji mitingi, posebno pa SK Primorie ni nikjer in nikoli oviralo dela SK Ilirije, kar najbolj dokazuje dejstvo, da so smeli atleti RK Ilirije dolgo vrsto let trenirati na igrišču ASK Primorja, in trenirajo celo še sedaj (!). za kar se ni zahtevala nobena od-škodnina. Da je prišlo do hudih nasprot-stev med vodstvom omenjenih klubov, je gotovo krivo novo vodstvo v atletski sekciji SK Ilirije, kajti poprej o tem sporu ni bilo nobenih znakov. V zvezi z očitkom, da bi vodstvo zveze moralo sklicati izrdeni občni zbor. pripominjam. da tega po pravilih ni dolžno storiti, da pa je po mnogih demisijah čutilo to moralno obveznost in le izredni občni zbor tudi sklicalo. Vr—Zo. Prvi načrti za smučarsko sezono v Trbovljah Trbovlje, 27. septembra Razvesefljivo število smučarjev je že pri nas, posebno med mladino. Toda manjka jim sistematičnega vežbanja. Kakor lani, bo naloga smučarskega odseka SPD tudi v letošnji sezoni skrb za razmah belega športa med rudarji Že v pretekli sezoni je odsek v polni meri izpoln'1 svojo nalogo, kar kažejo uspele prireditve, med katerimi je bilo ceflo podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji na Mrzlici. Tudi letos je na sporedu več smučarskih prireditev, in sicer klubska tekma v alpski kombinaciji, patrol-ni smuk z Mrzlice (lani prvič izvedeno v smuškem športu, in sicer v naši izvedbi), medklubsko prvenstvo in zasavsko prvenstvo v alpski kombinaciji. Razen teh prireditev se bodo prirejali tudi smučarski tečaji pod strokovnim vodstvom zveznega smuškega učitelja Ivana Gorjupa ter mladinski smučarski tečaji za šolsko mlladino, ki jih bo vodil mladinski smuški učitelj g. Rihar. Posebno navdušenje za smuški šport vlada baš med trboveljsko mladino, ki izkoristi v zimskem času vsako še tako skromno snežno priliko, da s svojimi »dil-cami« podrsi preko belih jas. Med šolsko mladino se pri nas že nekaj let goji ta zdravi šport sistematično pod vodstvom učiteljev in v okviru Podmladka Rdečega križa. Zadnje izbirne in skupne tekme, ki so se vršile v Planinski vasi, so pokazale prav zadovoljive uspehe. Kot uvod v tečaje za odrasle se bo pričel v ponedeljek 7. oktobra t 1. cb pol 20. v telovadnici meščanske šole v Trbovljah pripravljalni smučarsko gimnastični tečaj. V tečaju se bo predelala vsa gimnastika v teoriji in praksi, ki je potrebna smučarjem, razen tega bodo v kratkih predavanjih tečajniki slišali o vsem ostalem, kar mora smučar vedeti, n. pr. o opremi, obleki, prvi pomoči, nevarnostih pri smučanju, orientaciji, vrstah snega, mažah itd Prijave za ta tečaj sprejema načelnik odseka učitelj g Rihar ali pa predsednik podružnice SPD, šolski upravitelj g. Beg na Vodah, kjer prejmejo tečajniki podrobnejša navodila. Smuk! »Blok protikapitalističnih držav« Jugoslavija—Madžarska v tenisu Stanje po prvem dnevu je 1 : 1 V petek se je v Budimpešti začel mednarodni teniški turnir med damskima ekipama Jugoslavije in Madžarske za pokal Nj. Vel. kraljice Marije. Po prvih dveh singlih je stanje izenačeno, ker je Kovačeva zmagala nad Madžarko Somogy s 6:2, 6:3, v drugem singlu pa je nato Ma-džarka Korm5sy porazila našo igralko Flori janovo s 6:3, 6:1. Stanje po prvem dnevu je torej 1:1. Avto- ln moto-dirke na progi Kranj—Medvode V nedeljo dne 13. oktobra namerava ljubljanska sekcija Slovenskega avtomobilskega kluba prirediti na Sorškem polju velike avtomobilske in motocikiistične dirke, ki bodo za naše kraje posebnost. Dirke se bodo vršile na novi betonski cesti Kranj—Medvode, kjer bo dirkalna proga dolga 10 km. Za gledalce bodo dirke še posebno privlačne, ker bodo startali moto-ciklisti po kategorijah skupno, avtomobili pa v skupinah po dva Priprave za dirke so v polnem teku. Razpis medklubske kolesarske dirke v Izvedbi koL društva »Ljubljanice« Kolesarsko društvo »Ljubljanica« priredi v nedeljo dne 6. oktobra medklubsko kolesarsko dirko na Dolenjsko s startom in ciljem v Zadvoru. Za A. skupino na progi Zadvor, Dobrunje, Stepanja vas, Šmarje, Višnja gora, Radohova vas, Šmartno, Tre-beljevo, Zadvor. (100 km). Start ob 13. Za B. skupino na progi Zadvor, Besnica, Trebeljevo, Poljane, Šmartno in obratno (60 km). Start je ob 13.30. Turistična skupina prevozi dva kroga na 12 km, in sicer Zadvor, Sostro, Sv. Lenart, Dobrunje (občinski dom) in Zadvor. Obe skupini A. ln B. pa prevozita še po en krog, preden pri-vozita na cilj, to sicer na isti progi kot turisti. Start za turiste ob 13.40. Določila: Dirka se vrši po pravilih kolesarskega saveza Kraljevine Jugoslavije ta po cestnem policijskem redu. Kolesa morajo biti opremljena z dvema zavorama in zvoncem. Za A. In B. skupino imajo pravico startati vsi verificirani dirkači, ki imajo licenco KSKJ. za leto 1940. Izmenjava kolesa je dovoljena le v slučaju preloma okvirja. Turisti so oni neverificirani kolesarji, ki še niso vozili v A. in B. skupini, ki vozijo z železnimi kolesi, s poljubnim krmilom ta zavorami brez prestav. Vpisnina za A. ta B. skupino je 6 din, za turiste pa 4 din z doplačilom 10 din za nahrbtno številko, ki se vrnejo ob vrnitvi. Protesti se vlagajo športni komisiji najkasneje 15 minut po prihodu na cilj zadnjega dirkača z vlogo 25.— din. Vsak dirkač se mora prijaviti športni komisiji najkasneje eno uro pred početkom dirke. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost. Dirka bo v vsakem vremenu. Od Vsake skupine bo pet prvo plasiranlh nagrajenih s praktičnimi darili, 6. ta 7. pa s častnim darilom. ŽSK Hermes. V ponedeljek ob 19.30 v palači Grafike seja prireditvenega odbora. Zastopniki odn. načelniki sekcij naj prinesejo s seboj seznam članstva. Prosimo točnosti! SK Jadran. Igralci L skupine morajo biti najkasneje ob 15.15 na igrišču Korotana zaradi nrvenstvene tekme. Junlorfl na našem Igrišču ob 10. zaradi prvenstvene tekme s Slavijo. SK Ilirija (Plavalna sekcija). Jutri v ponedeljek 30. t- m. ob 18. bo v klubovem tajništvu seja sekcijskega načelstva. Seja je za vse odbornike obvezna ter naj prinesejo s seboj zaključna poročila. SK Svoboda. I. moštvo gestuje v Zagorju in se zbere na kolodvoru ob 13.15. Opremo dvigne vsak sam od 9. do 10. Juniorji se zberejo pred blagajno ob 14.30. Vsi in točno! ŽSK Hermes naproša vse bratske spori ne klube, da na dan 20. oktobra t. 1. ne prirejajo svojih prireditev, ker bo ta dan otvorjen novo zgrajeni stadion. Z otvoritvijo bodo združene razne športne prireditve. Znani italijanski novinar Mario Appe-lius že nekaj časa objavlja v glavnem fašističnem organu »II Popolo dTtalia« svoje poglede na pomen sedanje vojne, ki ji z vidika osi Rim—Berlin pripisuje izrazito revolucijonaren in protikap:talističen značaj. Ne gre več za vojno osi Rim—Berlin proti Veliki Britaniji, temveč za revolucionarno borbo dveh državnih blokov, bloka protikapitalističnih držav proti velikemu mednarodnemu kapitalu in mednarodni plutokraciji. V tem bloku so že — poleg Italije in Nemčije — Madžarska. Rumunija, Slovaška, Bolgarija. Španija in Japonska, a tudi Norveška, Danska, Nizozemska, Belgija in Francija »ki jih je kapitalizem surovo izdal«. K osi Rim—Berlin se usmerjajo tudi vse politične in verske sile kolonialnega sveta, predvsem islam, Egipt in arabski svet, a tudi Indija in Afganistan. Glede Rusije pravi pisec: »Zaradi svoje posebne politično-gospodarske strukture je Rusija duhovni svet zase, ki ga vodita politični determinizem in gospodarsko samo-zadoščanje, tako da se vrti okoli samega sebe. Toda v borbi, ki se vodi med »velikim kapitalom« ter protikapitaiističnim modernim svetom, se Moskva ne more postaviti na stran »velikega kapitala«, ne da bi povsem izdala bistvo svojega socialnega in političnega življenja Razumevanje, ki ga os Rim—Berlin kaže za posebne probleme in interese Rusije, olajšuje stališče Moskve.« Glede same vojne pa piscc takole nadaljuje »Vojna se usodno usmerja v postopno oblikovanje antiplutokratskega bloka ali vsaj sistema antiplutokratskih držav, katerih pota se stekajo v programatično sovražnost proti tiranstvu »velikega kapitala* Iz tega sistema bo izšla prava anti-plutokratska »mistika«, s pomočjo katere bodo narodi govorili v nemščini, italijanščini, španščini, japonščini, francoščini, nor-veščini, nizozemščini, madžarščini, rumun-ščini, bolgarščini in kasneje tudi v portugalščini, srbščini in grščini isti politični gospodarski in socialni jezik, antiplutokrat-ski jezik. Ta jezik bodo prav dobro razumeli tudi Rusi.« Na drugi strani bariere pa je »veliki kapital«, ki je mednaroden in židovski, ki pa govori angleški. To sovrarno koalicijo tvorijo: 1. Anglija, ki je trdnjava kapitalizma. 2. nekateri deminioni britanskega imperija, ki so doslej v uniforim »Common-vealtha« (skupnosti narodov) sedHi za bogato obložene mizo plutokracije, J visoka severnoameriška financa in vse kar vleče njen zLati motor s seboj kot privesek, 4. Izrael, 5. mednarodno framasonstvo. ki je v vseh državah uživalo prednosti, izvirajoče iz njegove funkcije političnega orodja plutokracije, 6 ostank-' vseh razbitih plutokratskih režimov, 7 indijski maha-radže, ki so osvobojeni sužnj: Vzhoda za-padnih plutokratov ter 8 avanturisti vseh krajev in dežel, ki kot vešče ob letujejo luč »velikega kaprta)ia«. Romanstvo in germanstvo sta po piscu »dve veliki udarni S'M nove falange«. V romanstvu in germanstvu je združena vsa Evropa: njena zgodovina, njena civilizacija in njene množice Evropa. Vi vstaja iz razvalin nemirne in krvave stare pluto-kratske Evrope, predstavlja »risorgimento« (preporod) tisočletnega evropskega kontinenta, ki je bil vedno središče c^ilizacije, dokJler ga ni London ohsod;! r>a propast, ko je iz njega napravil fevd plutokracije. Samomor ruskega emigranta na Jesenicah Jesenice, 28. septembra Davi ob 5. je bil policijski komisariat obveščen, da so našli na Javornlku štev. 70. v drvarnici moško truplo. Na lice mesta je takoj odšla komisija z banovinskim zdravnikom dr. Bergeljem in de2umim policijskim uradnikom Kettejem. V drvarnici so našli obešenega 491etnega ruskega emigranta Petra Krelja. pristojnega v Koroško Belo. Krelj se je obesil za hlačni jermen na lestvo, ki je bila prislonjeca v drvarnici. Pred 20 leti Je prišel v naše kraje ter se je poročil z domačinko na Javor-niku. V vsem revirju Je bil dobro znan. Sebe ta družino je preživljal s tem, kar je pri. strankah zaslužil z žaganjem drv. Bil je več let bolan na živcih ta je očitno napravil to obupno dejanje v duševni zmedenosti. Zapušča ženo, hčerko in sina. Truplo so položili doma na mrtvaški oder, od koder bo pogreb na farno pokopališče na Koroški Beli. Veliki cilji sedanje revolucionarne vojn« so po mnenju pisca naslednji: 1. vrniti Evropi njeno 3toletno poslanstvo civilizacije in napredka, 2. začeti to poganstvo z oblikovanjem novega političnega, gospodarskega in socialnega sistema mednarodnega značaja, ki naj izloči vse krivice, nesmisle in zmede preteklosti, 3. konkretno urediti odnošaje mirnega sožitja in gospodarske izmenjave med Evropo in Rusijo na eni, med Evropo in Azijo na drugi ter med Evropo in narodi Amerike na tretji stra-ni, 4. povzdigniti Afriko, ki naj postane avtarkično in demografsko dopolnilo Evrope. Avto ga je do smrti povozil ko je sedel na cesti V petek okrog 19. se Je vračal 541etni vojni invalid in bivši celjski postreščesk Ernest Pust, ki je bil že nekaj časa v oskrbi v mestnem zavetišču v Medlogu pri Celju, po državni cesti iz mesta v Medlog. Pust je bi! vinjen. Blizu Butejevega mostu na Ložnied je omagal in sedel na sredo ceste. Kmalu je privozil iz mesta Kotarjev avtobus. V tem pa je privozil Iz nasprotne smeri tovorni avto tvornice mesnih izdelkov iz Zaprešiča šofer tovornega avtomobila ni mogel pravočasno opaziti Pusta, ki js sedel na cesti. Avto je zrlrdral čez Pusta ter mu preklal lobanjo, zlomil nogo in mu prizadejal tudi težke notranje poškodbe. Od Vas ie . jvjsno, H rmate ob'eko vedno novo zato jo pustite redne Kemično čistiti al) barvati v tovarni JOS. RE2CH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetiolifca.nlce OKAMA MAZILO 13 zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pri racah opeklinah. ožuijenjih. voltu, turih tn vnetjih Itd za nego dojenčkov pri Kožnem vne:ju. tzpu ščajlh ln hrastah na temenu, za r&zpokanf- prsne bradavice. Dobi 9e v vseh lekarnah ln dro-gerijah. lahtevajle frvspfaeenrm*! [lilHilOli) C/i o j zo/. 'rorr>a po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih t, Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, ie zahtevate od Oglasnemu« ^Jutg« JJJ,, y mmkab oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek ,»Jutra", Ljubljana« Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Naznanilo ▼ torek bom otvoril na Celovški cesti 153 moderno mlekarno in zajtrkovalnico. Priporočam se sosedom, Bauerjevi tovarni in tramvaj, remizi. Kovačič Angela. 26632-18 Če te glava boli želodec v redu ni, k nam jo kreni v vas, tu ples. Je mošt, Je špas! Gostilna »Pod gozdom«, Dolenjska cesta. 26656 18 V gostilni Triglav pri remizi na Celovški cesti bomo tudi jutri veseli ln dobre volje! Koncert s plesom. Izbra na vina, topla ln mrzla Jedila. Vljudno vabljeni! 26664-18 Kuharica ki bi opravljala tudi druga hišna dela, dobi takoj službo v Celju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26816-1 26847-19 Služkinjo pridno in pošteno, srednjih let, zmožno samostojnega gospodinjstva, dobro kuharico, sprejmem k mali družini. Ponudbe z navedbo plače pod »Snažna kuharica« na ogl. odd. Jutra. 26852-1 Dekle dobi takoi mesto za v kuhinjo, prednost Stajerke. — Gostilna »Vitez«, Ljubljana Breg 18. 26844-1 Drvarje za izsekavo gozda in napravo drv ter oglarja potre bujem za takoj. — Zglasiti se pri »Realiteti« v Ljublja ni, Prešernova ul. 54. 26642-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejme Savs Ivan, Cesta na loko 37, Ljubljana (Trnovo). 26590-1 Gostilna Poljšak rabi vsako nedeljo in praznik na veselo zabavo. Prvovrstna godba. Najnovejše kegljišče, klubi vabljeni. 26623-18 Kam pa jutri? V Prešernovo ulico k Jerci oa koncert in ples. 26716-18 Gostilna Martine Zg. Š?ška Vsako nedeljo prvovrsten s'e ^ora na manjša p0pra-jazz! Plesna dvorana! Do- j vila in brušenje. Ponudbe bra vina, ocvrte in pečene piške. Telefon 41-83. 26571-18 Krojaškega pomočnika prvovrstnega, iščem. Kandidati iz Ljubljane naj se javilo osebno v hotelu Miklič ? nedeljo 29. ob 11. uri. 26829-1 Prodajalko perfektno za buffet iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26834-1 Lokomobilnega strojnika iščem. Prednost imajo oni, ki se razumejo na elektriko. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Lokomo-bila«. 26833-1 Krojaškega pomočnika (pomočnico) dobro izvežba-no v izdelavi damskih plaščih za po meri in konfekciji, sprejmem. Pogoj : priden in pošten. Lampič E., kroiač, Kamnik. 26620-1 Čevljarskega pomočnika sprejme nova delavnica. Služ ba stalna. Celovška C. 102. Leban. 26585-1 Šofer mlajši, z dobrim nastopom, trezen, zmožen popravil in oskrbe avtomobila, dobi stalno službo. Predpogoj: nekaj kavcije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26330-1 Žagarja sprejmem takoj. Razumeti ! Dva pečarska Brivskega pomočnika dobrega, sprejmem, nastop takoj, ostalo po dogovoru. Prešern, Radovljica. 26592-1 na podružnico Jutra Maribor pod »Brusač«. 26832-1 Iščem šoferja samskega, za osebni voz, Pečene race porcija din 9.-, polovica ocvrte piške 13 din. Od- j kateri bfopravljai tudi dru-lična vina: gostilna Lovsm. ga dela Hrana in stanova-26671-1S nje v bjši. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Trezen«. 26831-1 Pridno dekle pošteno, samo za čez dan, ki je samostojno v kuhanju ter pcspravlianju stanovanja dobi službo pri samostojni dami. Prednost one, ki sa vajene šivanja in likanj^. Ponudbe na ogl. odd. filtra pod šifro »Za Ljubi" p no 1940«. Pri Putrichu danes vesela zabava s plesom. Igra prvovrstni jazz. Vsi vabljeni. 26748-18 V Gotovo Vam še ni znano da se v gostilni »Pri panju« dobijo že vsako soboto ln nedeljo izbor-ne domače krvavice ln peč en i ce, ter razna dru-a topla ln mrzla jedi-— Točijo se izborna J.na, pivo, žganje, liker- (itd. — Zato, kdor se oče dobro in poceni zabavati, naj pride še fenes, in vedino za-Imja je v Vegovo ulico 10, ka-Jior boste še vedno radi zahajali. Vas vljudno vabi ln se priporoma Tone Huč 26766-18 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zobotehnico ki bi tudi asistlrala, Iščem. Ponudbe s siiko. ki se vrne, na ogl odd Jutra pod šifro »Neodvisna «. 26732-1 Modistko •pomočnico ln vajenko se sprejme Naslov v vseh posl Jutra 26738-1 Direktor hotela doti nameščenje v prvorazrednem podjetju v turističnem mestu Du-r.avske banovine Potrebna je kavcija. Lahko Je tudi ženska oseba Pismene ponudbe, lastnoročno pisane, s sliko in podatki o dosedanjem delovanju ln znamkami za odgovor. Je nasloviti na administracijo Dan-a, Novi Sad 26791-1 pomočnika sprejmem, delo stalno. Ivan Zaplotnik, pečarstvo, Radovljica. 26562-1 V pisarno želim prakticirat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala matura«. 26717-2 Postrežnico samo za popoldanske ure, sprejmem. Vprašati: Rožna dolina, Cesta VII/15. 26696-1 Več soboslikarskih in pleskarskih pomočnikov sprejmem takoj. Jože Potočnik, Jesenice, Prešernova cesta. 2652J-1 Natakarico staro 19 do 25 let, čedne zunanjosti, dobro računa-rico, sprejmem takoj. — F. Kržišnik, gostilna, Žirovnica 6, Gorenjsko. 26692-1 samskega ln poštenega Iščem. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra 26297-1 Agilne zastopnike išče dobro vpeljana domača zavarovalnica Po nudniki lz Celja ln oko lice ter Savinjske doll-*e pošljite ponudbe na podr. Jutra Celje pod »Flksum in provizija« 26411-1 Dekle za vse krepko, zdravo, ki ume preprosto kuhati ln Je vajeno običajnih doma čih del, iščem v službo k dvema osebama Predstaviti se je vsak dan od 2. do 3. ure popoldne, Gledališka ulica 13 nadstr. levo 26397-1 Natakarico iščem za boljšo gostilno na deželi Biti mora poštena, pridna ln snaž na. Naslov v vseh posl, Jutr. 26395-1 Ženska moč izvežbana za trgovino s čevlji, se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šil.: »Center Ljubljane«. 26641-1 Fanta poštenega, pridnega za hišna dela takoj sprejme Gostilna Poljšak, Šmar-tinska c. 26624-1 Čevljarski Pridnega delavca vajenega nekoliko mizarske stroke, sprejmem takoj. Istotam se proda železna postelja z mrežo zelo močna Naslov v vseh pos! Jutra. 26703-1 Gospodinja Inteligentna, potrebna Je gospodu s sinčkom, kateremu bi nadomeščala mater. Ponudbe s sliko, navedbo starosti in opisom dosedanjega žlvlje-nia Je poslati na naslov: Knjižara DjordJevič, Po-Sarevac. 26360 1 Krojaškega pomočnika za fino veliko delo ln vajenca sprejmem Franc Mlakar, Cesta v Rožno dolino 36. 26713-1 Čevljarskega pomočnika sprejme čevljarstvo Junc St Peter na Dolenjskem. Nastop takoj! Oskrba v hiši. 267101 Prodajalka zmožna v delikatesi. poštena se takoj spreime Franc Ocvlrk, mesar, Povšetova 38 26867-1 Kuharica snožna kuhe ter .vseh drugih domačih del. se sprejme. Poštena ter zanesljiva Franc Ocvirk, mesar, Povšetova 38. 26368-1 Dekle Z dežele, pošteno, nad dvajset let staro, vešče nekoliko kuhanja, dobi stalno službo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spretna 88«. 26805-1 Krojaškega pomočnika za boljše aam6ko delo, popolnoma samostojnega delavca, ln 2 šiviljski pomočnici istotako samostojni, pridni delavki, ter praktikantko ki bi se hotela vsestransko izpopolniti v vsem krojaškem delu. nadalje učenko poštenih staršev, ki mora imeti srednješolsko izobrazbo, inteligentno, in ki ima veselje do dela, sprejme takoj damski modni atelje Mire Skabar, Aleksandrova c. 5 II 26849-1 Zanesljiv čuvaj s kavcijo, želi službo ali oskrbniško mesto manj šega posestva. Prvovrsten kmetovalec, Ponudbe pod »Hočem delati« 26860-1 Mlad strojni ključavničar dobi takoj službo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Praksa« 26424-1 Gospodinjo starejšo, za v okolico LJubljane sprejmem — Predstaviti se osebno. Naslov v vseh posl Ju tra. 26384-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejme takoj Konrad Gorenjak, Celje, Gospo ska ulica 28. 26367-1 Frizerko zmožno ln hitro delavko, sprejmem 10 oktobra v stalno službo. Pla ča dobra. Koritnlk Bertl. škof ja Loka. 26356 1 Starejši mojster za precizno mehaniko, s s pooblastilom za to stroko, naj pošlje radi nameščenja svojo po nudbo s fotografijo it navedbo plače pod »Pisalni ln pisarniški stroji« na ogl odd. Jutra. 26514-1 Mehanika po možnosti z mojstrsko pravico za popravila pisalnih ln računskih strojev. Iščem za takoj Ponudbe na ogl odd. Tutra pod »Strokovnjak« 26513-1 pomočnik ia popravila se sprejme ta-Meše, Ljubljana, Med-26848 ■?. "aedova 19- 26628-1 Mizarski vajenec se sprejme. Jože Gabriieku, mizarstvo, Ljubljana VII. Jernejeva 47. 26629-1 Natakarico s kavcijo, čedno in veščo, sprejmem takoj. Puntar, Logatec. 26611-1 Postrežnico od 6. in pol do 14. uri, iščem. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 26470-1 Pletilje sprejmem. Oddam delo tudi na dom. Pletilno podjetje Gržina, Celovška 44. 26484-1 Edinstvena prilika za stalno osamosvojitev se nudi podjetni osebi s kapitalom 30.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kranj — 10 odst. zaslužek«. 26466-1 Žensko starejšo, preprosto, lahko okrog 50 let staro, tudi dežele, sprejmem k 7 mesecev staremu otroku in za lahka domača dela Prednost Ima oma, ki je vajena otrok Vpraša se v nedeljo cel dan. med ednom pa od 12 do pol 15 Bolha. Streliška ul 10. Ljubljana. 26501-1 Posredovalnica OGRINC Aleksandrova c 7. II., zopet redno posluje, ter išče pridne kuharice, natakarice, služkinje in začetnice. Za odgovor znamke din 2. Priporoča se cenj gospodinjam 26482-1 Trgovski poslovodja samski z 50.000 din kavcije, vešč knjigovodstva in zadružništva, dobi mesto v večji trgovini. Biti mora do ber agitator. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro mesto«. 26444-1 Služkinjo za nadomeščanje gospodinje, ki zna kuhati in samostojno opravljati gospodinjska dela in skrbno nadomeščati pri trgovskih poslih zaposleno gospodinjo, pošteno in snažno, sprejme trgovec v mestu na Dolenjskem. Ponudbe z zahtevo plače, priložiti Je fotografijo, ki se vrne, pod šifro: »Nadomeščam gospodinjo« na ogl. odd »Jutra«. 26385-1 Kovaškega pomočnika sprejmem. Fr. Žensko pisarniško muc veščo vseh pisarniških in trgovinskih poslov, pridno in pošteno, samostojno, sprejmem. Pismene ponudbe je poslati na naslov: Zaplotnik Franc, trgovina usnja, Križe na Gorenj. 26434-1 Natakarica čedna in lepe zunanjosti, stara do 25 let, dobi stalno službo. Prednost imajo tisti ki imajo veselje do gospodinjskih del. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Pri-morje«. 26499-1 Dva čevljarska pomočnika in enega herichterja, sprejmem v stalno službo. Pogoj, dobri delavci. Josip Schmidt, Guštanj 21. 26546-1 Natakarica čedne zunanjosti, poštena, pridna, ki zna nekoliko' kuhati in šivati dobi stalno službo. Obvezne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Dežela«. 26563-1 Postrežnico iščem od zjutraj do 4. popoldne. Znati mora samostojno kuhati. Predpogoj poštena, snažna. Naslov • vseh poslovalnicah Jutra. 26745-1 Natakarico z dobrimi spričevali »prej me Hotel Strukel. 2675}-! Postrežnico mlajšo, za dopoldanske ure iščem. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 26752-1 Frizerko sposobno moč proti prvovrstni plači sprejme salon Godina, Sv. Petra c. 5. 26764-1 Mlajšo služkinjo sprejmem za vsa hišna dela. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 26767-1 Natakarico veščo nemškega in hrvatskega Jezika, čisto ln pošteno, zdravo ln mlado, sprejmegi v stalno mesto v Prlmorju Ponudbe s sliko na slaščičarno Zdravljak, Her-cegnovi. Lepo ravnanje v službi, stalno mesto, dober zaslužek, ostalo pismeno. 26500-1 Gospodično veščo nemškega ln ev francoskega jezika se Išče k dvema dečkoma v starosti 9 ln 7 let. Ivkovič, štamparija, Novi Sad, Dunavska 4 26498 1 Službe išče Vsaka beseda 50 par, za dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din Pisarniško moč zmožna knjigovodstva, kore spondence, hitrega strojepis ja — predpogoj nemška ste nografija — vešča jugoslovanskega in nemškega jezika se sprejme takoj k večji lesni industriji. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben«. 26564-1 6 tesarjev za opažna dela, sprejme takoj Nerad, Celje. 26505-1 Brivsko frizerski in brivski pomočnik iščeta stalno mesto. Nastop takoj. Močnik Alojz Mokronog 192, Dolenjsko. 36331 2 Trgovski pomočnik podjeten ln samostojen, Išče namestitve v špecerijski ali barvni trgovini. Gre tudi za skladiščnika Cenjene ponudbe Je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Agilen 959«. 26373 2 Natakarica vešča nemščine, možna kavcije išče primernega mesta za takoj. Vzame tudi na račun. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26637-2 Gospodično k otrokom z znanjem nemškega jezika in šivanja, iščem za dopoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >k«. 26478-2 »Ljubiteljica otrok Dekle srednjih let, išče službo kot gespodinja k samskemu g6-spodu. Dobra gospodinja. Mici Rajt, Pirniče, Medvode. 26555-2 Natakarica plačilna, srednje starosti, dobra moč, agitna, govori nemško. Io podnatakarica, začetnica, katera gre tudi za sobarico, iščeta mesto v enem obratu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letna spričevala«. 26465-2 Natakarica išče zaposlitve. Nastopi ta-kpj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra in agil-na moč«. 26465-2 Natakarica Išče službe v boljši gostilni ali restavraciji kjerkoli — najraje pa v LJubljani ali Mariboru Zmožna kavcije. Naslov v vseh posl. Jutra. 26333-2 Absolvent gozdarske šole s prav dobrim uspehom ln nekaj prakse išče službe geedarja stalno ali začasno ali »udi v večji lesni industriji Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gozdar«. 26259-2 Kuharica boljše dekle, si ^ell služ be v kavami ali boljši gostilni. Ponudbe na ogl odd. .Jutra pod — »Pridna ln poštena«. 26405-2 Pekovski poslovodja obrtnim listom, dober strokonjak v navadnem ln luksuznem pecivu star 34 let samski trezen Išče zaposlenje, ^rent tudi kot pred-počnlk ali za pripravljanje testa. Cenj. ponudbe poslati na podružnico Jutra v Maribor pod značko »Vsestransko sposoben«. 26419-2 Gospodična znanjem državnega in nemškega jezika, stenografije, strojepisja, knjigovodstva in korespondence, išče premeščeni«. Gre tudi za blagajručarko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Les«. 26435-2 Milarski mojster (Seifensleder) splošno trgovsko naobražen išče nameščenja Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod — »Knjigovodja-korespon-dente 26648 2 Gospodične ki igrajo violino, saksofon, haimoniko, iščem za salonski arkester. Začetnice z dobrim sopranom, sprejmem. — Kapelnik, Hotel »Novak«, Jesenice. 26448-1 Radomlje. Svetlin 26382-1 Koncipienta dobro lzvežbanega, ev. sodnika, za Ljubljano, sprejme advokat. Ponudbe pod »Ročnost« na ogl. odd. Jutra 26337-1 Šofer za avtotarci dobi v provinci službo. Vojaščine prost, dober vozač, pošten in soliden. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Delaven 7«. 26371-1 Mlado dekle išče slovenska rodbina v Novem Sadu za pomoč v gospodinjstvu ter za nadzi-iauje otroic. Ponudbe na ogl. odd. Jutr« pod šifro »Poštena in vestna«. 26727-1 Pletiljo spiejmem. K. D., Vrhnika Stara cesta 7. 26679-1 Perfektna frizerka katera zna izvrstno železno in vodno ondulacijo, dobi službo. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26715-1 Samostojnega miz. pomočnika tako; spre'mem v službo. Bogoljub Hartlieb, strojno miz., Podkoren - Kranjska gora. 26522-1 Hišnika(co) sprejmem za vilo v Radovljici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26681-1 Modistko spretno, sprejme salon »Mia«, Kranj. 26521-1 Postrežnico od 6. zjutraj do 3- popoldne, mlajšo, pošteno, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26557-1 Mlado dekle delavno in pošteno, sprejmem takoj. Lahko se uči trgovine. Šalamun, Sv. Urban, Ptuj. 26543-1 Šofer mlad, trezen, zanealjlv ln pošten, želi menjati službo Najraje bi vozil osebni avto Informacije: Miklošičeva 38, garaža. 26663-2 Žagar išče službo za na venecijan-ko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26580-2 Postrežnica mlada, vajena vseh del, želi zaposlitve od iutra do dv«h popoldne. — Vodnikova 84 Ljubljana VII. 26584-2 Vzgojiteljica želi službe pri otrokih. Govorim nemški in slovenski. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »A. B.« 26588-2 Službo skladiščnika ali podobno išče 27 let star trezen mož. s kavcijo 10.000 din. Ivan Floriančič, Cojzo-va c. 3. Kranj. 26626-2 Trgovski pomočnik začetnik, izučen v trgovini z mešanim blagom posebno v elernini, želi iz dečele ■» LjubKano ali okolico, radi pevečania trgovskega zna-nia. Nastop lahko tskoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in vesten«. 26573-2 Vdova akademika, srednje starosti, išče mesto gospodinje (Hausdame) Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja vdova«. 26450-2 industrijski uradnik vešč vseh trgovskih in pisarniških poslov, knjigovodstva, slovenske in nemške krespondence, želi zaposlit-ve. Dopise na ogl. odd. Jut ra pod »Visokošolska izobrazba«. 26460-2 Šofer in lesni manipulant z večletno prakso, išče službo za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv«. 26552-2 43 let stara kuharica za srednje sloje, išče primerne službe pri starejših ljudeh, gre tudi k starejšemu gospodu za gospodinjo. Frančiška Hojnft, Foto Pelikan, Rogaška Slatina. 26565-2 Hotelska sobarica perfektna želi službo v boljšem hotelu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Perfektna sobarica«. 26746-2 Natakarica simpatična, stara 22 let, želi službo v Ljubljani k boljši gostilni. Zmežna tudi kavcije. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 26777-2 Gospodična izučeaa zobotehnica, izvežbana ▼ asistiranju, išče zaposlitve. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Tudi izven«. 26778-2 Servirajte Vašim gostom mesto ruskega čaja okusni Emona" cvetlični čaf * limono, rumom ali nflekom. Paketi po (fin 6.50 in 0 čebulic din 45.—, poštnina vračunana, razpošilja vsako množino. Vrtne sadike, li-guster, mihonije, špargli, orjaške in mesečne jagode itd. nudi vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. 26507 ■4 DipL poučuje vestno nemško_____ _ slovnico ln konverzacijo | T,'dl ' ,krčenja"" obrata" pr£ Dva tovorna avtomobila z Diesel-motorji in z ga-mami v zelo dobrem stanju. s hitrim uspehom Vprašati od 15 do 20. ure Gorupova ul. št 3, pritličje, lervo L 26733-4 Damo Sedlarskega vajenca » nemško konverzijo " J ' iščem, nudim ltalljan- sprejme Glavič, Tržaška 9 26771-44 Modistovsko vajenko sprejmem takoj S to par Ivanka, Ljubljana 7, Celovška c. 44. 26863-44 Učenca ki je dovršil 2 ali 4 razrede meščanske šole s prav dobrim uspehom, sprejme manufakturna trgovina A. Petek, Celje. 26821-44 Poštena deklica 15 let stara, se želi izučiti v trgovini kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26820-44 moč«. 26825-2 Plačilna natakarica z večletno prakso, zmožna kavcije, išče zaposlitve v restavraciji ali kavarni. — Cenj. ponudbe na podrui* nico Jutra v Celju pod »Plačilna«. 26824-2 Pouk Beseda 1 Din, davek Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Natakarica zelo poštena išče nameščenja v bollši dobro idoči gostilni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26825-2 Trgovska pomočnica poštena in delavna, teli premestitev trgovine mešanega blaga. Nastop 1. decembra. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Urna«. 26841-2 Trgovska pomočnica mešane stroke, stara 19 let, vestpa, marljiva in poštena, išče nameščenja kjer koli. Cenjene ponudhe na podružnico Jutra Maribor pod »Trgovska pomočnica«. 26509-2 Absolventka trgovske šele s polnim znanjem narodnega jezika, nemške ;n slovenske stenografije, išče mesto v odvetniški pisarni tudi v industriji. A. Dolinšek, Maribor, Frankopanova 39. 26510-2 2 pečarska pomoč. sprejmem takoj. S. Berton-celj, pečar, Radovljica. 26541-1 Šoferja, mehanika, z večletno prakso za diesel avtomobile, iščem. Nastop takoj. Einsiedler, avtoprevozništvo, Črnomelj. 26545-1 Krojaškega pomočnika in pomočnico za damske plašče sprejmem takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26672-1 Krojaškega pomočnika za veliko delo in damskega pomočnika, sprejme takoj »Salon mode Sever«. Prešernova ul. 5, Ljubljana. 26685-1 Kuharica zanesljiva z gospodinisko šolo, z večletno prakso išče boliš« privatae hišo ali boljšo gostilno izven Ljubljane, nairaje na Gorenjsko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastopim takoj« 26495-2 ' Plačilna natakarica pridna, zanesljiva in poštena, išče mesto v Mariboru, ;re tudi v okolico do 'tuja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26839-2 Mlada blagajničarkn absolv. trg. akademije s prakso, išče takoj službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Aka-demičarka«. 26838-2 Absolvent elektro-delovodske šole s prakso v visolri in nizki napetosti in električnih mo toriih, išče zaposlitve. Do- £ise na pank ln oraniinic tei vrednostne papirje oo najugodnejših cenalr. Bančno kom. zavod Maribor. 24458-16 Ureditev premoženis poravnave Isonkurzne ^adeve. odkup ln tnkaso terjatev (tudi kmečkih! nabavo posojil ln družbenikov, dobičkanosno n varno naložitev ka-oitala. ureditev uprave in knjigovodstva bllan-3e. kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko-obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka u! 16-16 Posojila dajemo našim članom in varčevalcem Ugodni po goji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi var čevalcl brezplačno zava rovanl Zadruga »MoJ Dom«, Ljubljana. Dvor žakova 8. Iščemo pover lenike 199 5 tonski tovorni avto rabljen, v dobrem stanju, z dobrimi gumami, Diesel ali bencinski, preurejen na metan, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoj v promet«. 26449-10 Vdova inteligentna, simpatična, — prosi boljšega gospoda za manjše posojilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trajnost«. 26607-16 Posojila različna preskrbim hitro in brez kakega predplačila. Rudolf Zore LJubljana, Gleda.iška 12 Znamka 3 din. 25983 56 26740-16 Vojno škodo ln vse druge državne vrednostne papirje, tudi posamezne komade kupujemo in prodajamo po ugodni ceni. RUDOLF ZORE LJubljana, Gledališka ulica 12. 26741-16 S 150 tisoč din pristopim k solidnemu podjetju, s sodelovanjem. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vesten družabnik«. 26262-16 Pckfrno in gostilm pod ugodnimi pogoji, oddam -v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26427-17 Gostilno vzamem v najem v Ljublja ni ali okolici, ali Celju, j Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V najem«. 26686-17 Paviljon za buffet odda takoj v najem uprava igrišča na Tyrševi cesti. Ponudbe na Albin Turk, Vi-dovdanska c. 3. Trgovski lokal v bližini magistrata, pripraven za karkoli, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra 26638-19 Lokal (dosedaj krojaški) za vsako Uho obrt, v mestu, oddam Ponudbe pod »Din 400« na ogl od. Jutra 26491-19 Dvoriščni lokal za društveno sobo, velik, svetel Iščemo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Maksimum 300 din«. 26334-19 Trgovski lokal oddam na zelo prometnem kraju ljubljanske okolice ob državni cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro vpeljan« 26423-19 Lokal za branjarijo ali slično s stanovanjem vred oddam za 250 din za 1. november. — Bohoričeva 28. Ljubljana. 26558-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali da.lanie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. STEZNIKE trebušne pasove nederčke po meri, dobite samo v specialni delavnici za to. ANA HUTTER, Gledališka 7/IL 25945-30 Krznar ki modernizira. čisti, popravlja ko^uhovino in izdeluje prinešene kože proti garanciji Kovačič, Mestni trg 3-1 n-idstr. 26729 30 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Obratne prostore pritlične, Iščem v mestu ali okolici Ponudbe pod »Obrat« na ogl. odd. Jutra. 26396-19 Lokal za manufakturno trgovino prevzamem takoj ali za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana« 26538-19 Lokal v sredini mesta, pripraven tudi za pisarno takoj oddam. Vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »Pripravno« 26683-19 Krojaško delavnico na prometni točki, prodam zaradi bolezni ali sprejmem družabnika Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Krojač« 26712-19 Prostor primeren za skladišče, oddam Naslov v vseh posl. Jutra 26730-19 Trgovino z mešanim blagom s stanovanjem, v okolici Ljubljane, ugodno prodam Naslov v vseh posl. Jutra 26795-19 Mlekarno v LJubljani, na prometnem kraju, prodam — Lorber, Florjanska 28. 26796-19 Skladišče suho, prostorno, po mofi nosti s podstrešjem, v sredini mesta, iščem. — Naslov v vseh posl Ju tra. 26769-19 Gostilno dobro idočo na prometnem kraju, v večjem trgu na deželi, oddam v najem za konskemu paru, kavcije zmožnim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcija«. 26843-19 V centru Maribora prodam takoi dobro vpeljano modno trgovino. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Trgovina Maribor«. 26840-19 rasutetna pisarn« Ljubljana. MlkJoftlčeva oesta «/n izdaja lastru gladilo »Po sest«, ki ishaja vsakega 1. v mesecu. V njem J« na ponod-Do veliko Merilo hiš. rti ter parcel v mestu in na deželi, kmetskib in ve-leposestev • točnimi opisi in cenami Kdor kupuje Ul pro daja nepremičnine naj Ust naroči na gornji naslov. žadoetuje dopisnica. 94-21 Novo hišo 8 prostorov, drvarnica, pralnica, 500 kv. m vrta, prodam za 112.000 din Letni donos nad 10.000 din Vprašati: Krčma Pobreije. Gosposvetska 56, Maribor 26508-20 Zelo ugodno prodam hišo blizu mesta, primerno za trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka 40«. 26633-20 Enonadstropna hiša v večjem kraju na Dolenjskem poceni naprodaj. Ima 2 stanovanji, 2 veliki delavnici, drvarnice, garažo, skladišče ln dobro klet. 200 kv metrov dvorišča Pri pravna za Specerljo, trgovino z deželnimi pridelki ali včjo obrt. Na slov ▼ vseh poslovalnl-nah Jutra. 26649-20 Stavbne parcele v Ljubljani ob Celovški cesti ugodno naprodaj Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 26653 20 Parcelo 1300 kv. m prodam. Cena 32 din bil zu kolodvora Vlžmarje št Vid Trnovec Franc, hišnik v občinskem domu St. Vid Posredovalci Izključeni 26589-20 Enodružinsko hišo z vrtom kupim v Ljubljani ali na periferiji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 26407-20 Stavbno parcelo blizu državne tlakovane ceste >rodam po 20 din za kv. m Vižmarie 133. pod Klancem desno. 26582-20 ▼ lemerl 19 000 kr. me trov prodam aa 12.000 din. Več gostilna Janže ko vlč, Šmarje ta pri Ce ljn. 20415-20 Weekend vilo nadstropno ln podklete no z gozdom prodam za 150 000 din. Vprašati gostilna Janžekovlč, Šmarje ta pri Celju. 26414 20 Nova hiša v Celju pol ure od kolodvora,-obstoječa lz 4 sob, 2 ku hlnj ln prltlklln ugodno naprodaj. Naslov ▼ vseh po6l. Jutra. 26410-20 Stavbno parcelo v Celju ali manjše posestvo v okoilcl kupim. Ponudbe na podr. Jutra v Celju ped »Gotovina« 26406-20 Hiša z gostilno in vrtom 7 sob radi bolezni ugodno naprodaj v bližini Zagorja. Ponudbe na: Franc Juvan, Za gorje/S 83. 26426-20 T Vodna prodaja Prodam 2 stavbni parcel ob cesti v bližini Kamnik« veliki 12.000 kv. met. (35 din kv. met.) in 2.500 m2 (30 din kv. met.) Nadalje še parcelo cca 3.600 kv. met. (20 din kv. met.) v neposredni bližini Ljublja ne z Weekend hišico. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika 11«. 26459-20 Trg hiša vpeljana z vsem inventar jem, nekaj njiv, vinogradom s krasnim razgledom in sadonosnikom, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26452-20 Dva vinograda v lepi sončni legi na Mal kovcu pri Mokronogu ugod no prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Malkovec«. 26531-20 Prodam novo hišo v Vižmarjih St. 146 pod klancem druga hiša nasproti gostilne Kosmatin. 26578-20 Prodam dvostanovanjsko hišo, eno minuto od tramvaja, cena 133.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26601-20 Stavbno parcelo po ugodni ceni prodam. — Tržaška cesta 137. 26579-20 Prodam hišo kovačnico, travnik, smrekov gozd za din 170.000 — Dam tudi posamezno, ie na prometnem letoviškem okraju. Klampfer, Podkoren, Kranjska gora. 26439-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajan 'e naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zemljišče 10.000 kv m, pripravno za industrijo ali skladišča je naprodaj. Zemljišče le*i blizu postajo ob reki Miljačkl. Na slov v vseh posl. Jutra 26350 20 Večstanovanjsko hišo vredno 320.000 din, na prometnem kraju Ljubljane, poleg cestne železnice, pripravno za trgovske lokale prodam oz zamenjam za manjšo v vrednosti od 100.000 do 200.000 din, pri čemer se doplačilo lahko poravna tudi s prevzemom hipoteke. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ugodna prilika«. 20349 20 Vloderna vila na Gorenjskem v KokersJci dolini 9 sob r pritiklinami pripravna za letovišče, penzion ali pa za počitniško kolonijo se po ugodni ceni proda. Posredovalci izkliučeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika št. 100«. 26458-20 Stavbno parcelo ln gozd prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 26378 20 Dobroidočo gostilno s posestvom v bližini Maribora na križišču slavne ceste v Slovenske gorice zaradi smrtnega slučaja prodam Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Dobičkonosno«. 26417-20 Hišo z gostilno inventarjem, gospodarskim poslopjem in posestvom na periferiji Ljubljane, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na periferiji«. 26479-20 Parcela sestoječa iz travnikov in njiv, 10 minut od Kostanjevice v izmeri 2 ha, prodam za 1.75 din kv. m Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26453-20 Poststvo z gostilno, cca 15 oralov zemlje, vinogradi, štiri hiše T gospodarskimi poslopji, se radi bolezni takoj proda. — Baumruk Ana, Pohance — Brežice. 26450-20 Prodam parcelo 2 gozdom ali brez, 12 km od Ljubljane, Gorenjsko, 20 minut od postaje. Poizve se Rudnik 102 Ljubljana 26551-20 Dvonadstropno palačo v Varaždinu, glavni trg, lokali in stanovanja s kom-fortom, nese 70.000 din, {i stega na leto, se proda zaradi delitve za 970.000 din. Več pove: Inž. Gorjan, Dalmatinska 6, Zagreb. 26542-20 Tristanovanjska hiša z mesarskim lokalom, delavnico, prekajevalni-co, z gospodarskim poslopjem ter velikim vrtom v bližini Maribora ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26416-20 Parcela pod Rožnikom in parcela ob Tyrševi cesti, naprocuj. Informacije: Tyrševa cesta 181, Stožice, Ljubljana. Josip Koman. 26667-20 Parcelo 4015 kv. m prodam. Jera-nova ul. Trnovo. Informacije daje Prainikar, Tavčarjeva 4. 26680-20 Zemljišče okoli 5.600 kv. m v bližini Rakovnika, prodam za 80.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26776-20 Posestvo v Sloveniji v Sv. Petru pod Sv Gorami, sestoj eče lz 4 Juter , polja, sadovnjaka nove hiše ln gospodarskega poslopja, prodam. Ponudbe na Ljubek Sofija, Zagreb, Mesnlčka tU 38, dvorišče. 26598-20 M KASCMNENMMIK «UOMU*e-NU«N»eRO'A»G* DIESEL MOTORJ' stabilni ln brodsld PLINSKI MOTORJI SAUGGAS — na sesalni plin Zahtevajte ponudbe od zastopnika! M-A*G ZAGREB Varšavska ul. H Hišo z gostilno dobro vpeljano z vrtom v Ljubljani, prodam za din 195.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vredno«. 26757-20 Štiristanovanjsko hišo z veliko parcelo, prodam za 148.000 v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodno hiša«. 267c6-2i Gozd vinograd, njiva, v skupni izmeri 35 000 kv. m, se proda tudi na drobno Hrastar, trgovec, Bršljln, Novo mesto. 26706-20 Posestvo 4 orale v Lembergu (Imar-ski srez) pol ure od kolodvora Mestinje, prodam. — Cena nizka. Vprašati: Kar-dinar, Pobrežje pri Mariboru, Frankopanova 2. 26830-20 Parcelo majhno, v bežigrajskem okraju, za zidavo viso-koprltlične hiše, pirodam. Podmllščakova 11 26792-20 Enonadstropna hiša primerna za vsako obrt, ugodno naprodaj. Blizu LJubljane ln tramvajske postaje Naslov v vseh posl Jutra. 26793-20 Gozd prodam Rudnik, 10 minut od Dolenjske ceste. Vsako leto stelja, listje, trava Naslov v vseh posl. Jutra2ffm_2o Prodamo HISO enonadstropno, trlsta-novanjsko, letni donos 21 500 din. — cena din 360.000 — Slška. HISO dvonadstropno, osem-stanovanjsko. Donos din 54 480. — Cena. 550.000 din Slška. H stanovanjsko, nojro-zldano, Cena JOO OOO din. Donos 16 200 din. Slška ... KOMPLEKS v Vlzmarjin v izmeri 5000 kv. m. a 34 din za kv m. PARCELO __ „„ v izmeri 714 kv m, vo roda Ponudbe pod »Prvovrstno« na ogl. oddel. Jutra v Ljubljani. 26875 20 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Štirisob. stanovanje z veliko predsobo in vsem modernim komfortom, centralna kurjava (etaža) Beu-ler, terasa za sončenje, balkoni, vrt, se odda v vili blizu Tivolija z garažo ali brez. Levstikova ul. 14. 26644-21 Na lepi točki 15 minut od pošte prodam zemljišče cca 1000 kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob Tivolija«. 26822-20 Stavbne parcele r bližini Celja ob banovinski cesti ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26817-20 Parcelo 6000 kv. m v Ljubljani na Glincah, prodam. Vrečcr, Pred grofije 9. Celje. 26818-20 Enosob. stanovanje sončno, suho v podpritličja z kosom vrta, oddam solidni stranki za din 300 mesečno. Pojasnila: Hotimiro-va 14-L 26630-21 Dvosob. stanovanje parketirano v I nadstropju, pritlkline, vrt, oddam boljši stranki za november Milčinskega ul 63, Sp. Slška. 26555-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom m avosoono stanovanje z vsem modernim komfortom in centralno kurjavo oddam 1. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna stranka«. 26666-21 Enosob. stanovanje v sredini mesta, za dve starejši osebi oddam. Naslov in cena na oglas. odd. Jutra. 26719-21 Dvosob stanovanje s kabinetom, pritličje, oddam boljši odrasli družini za november. Kneza Koclja 4, Šiška. 26690-21 Stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin te odda v sokolskem doma na Viču. Pojasnila pri g. Jeloč-niku. Rožna dolina c. V. ŠL 2. 26548-21 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem po večletni tu-in inozemski praksi otvorll na Tyrševi cesti 37 specifalno trgovino z ZIMO Hndll bom ▼»• kvalitete žime po izredno «1«lrili cenah Vu, dt a brez obveznosti ogledate vse vrste žime ter se prepričate mojega materijala. — VSA ŽIMA JE STERILIZIRANA NA PARI- MILAN JAGER, Ljubljana, Tyrševa 37 Dvosob. stanovanje •ddam 1. novembrom odraslim osebam. Poizve se Lavričeva ul. 4. 26612-21 Stirisobno stanovanje » sredini mesta z vsem komfortom, ugodno oddam M november. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 26678-21 Dve stanovanji dvosobno in enosobno oddam. Poizve se v Hrenovi ■lici 16/1. 26687-21 Trisobno stanovanje parketlrano, solnčno, z •vsemi pritiklinami, od 4f«.m s 1. novembrom. Kodeljevo, Zadružna ul 16 26689 21 Enosobno stanovanje pod enim ključem, oddam zakonskemu paru brez otrok za 250 din, ki bi obenem opravljal tudi nekaj hišnih poslov Naslov v vseh posl Jutra. 26702-21 Dvosob. stanovanje opremljeno ali prazno ali za pisarno odda Vokač, Krekov trg 10/11. 26802-21 Enosob. stanovanje oddam za t. november, najemnina 110 din. Ogledati od 16. do 17. ure. Draga 43, Koseze. 26846-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dve- do trisobno stanovanje ISče mirna stranka, toč na plačnica, za oktober aH november. Ponudbe na Lazar, Mestni trg 5. 26357-21 a Stranka brez otrok Bče enosobno ali dvosobno stanovanje za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen, točen plačnik«. 26631-21a Dvosob. Stanovanje ▼ sredini mesta išče za november mirna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik 77«. 26651-21a Dvosob. Stanovanje lepo. s kabin-etOL-n ln kopalnico v bližini Tabora, Bežigrada ali glav kolodvora Išče dvočlanska uradniška obitelj za 1. okto-ber aH pozneje proti sprejemljivi najemnini. Ponudbe pod L š Prisojna ul. 3-JI. pri g. Čeme 26662-21a Lepo stanovanje msjijše, išče učiteljica. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra ped »Učiteljica«. 26652-21a Novo poročenca Bčeta enosobno stanovanje T Šiški ali v bližini Remize u 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif.: »Enosobno«. 26572-21a Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sostanovalko spreimem v sobo s štedilnikom, Tyrševj 23/11. 26763-23 Sobo z eno ali dvema posteljama oddam. Ogled od po-nedelika ziutraj dalie. Žigon A., Prediamska 23-, Rožna dolina. 26657-23 Sobo oddam Vprašati: Slomškova ul. 23. 26617-23 Opremljeno sobo lepo, z dvema posteljama, s posebnim vhodom oddam. Friškovec 6. 26654-23 Opremljeno sobo separirano, sončno s souporabo kopalnice za 1 ali 2 osebi na željo tudi prazno, oddam. Marmontova 36. 26599-23 Podstrešna soba opremljena, čista, se odda dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26593-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26587-23 Lepo, sončno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu s 1. oktobrom. Naslov v vseh po- slovalnicah Jutra. 26566-23 Opremljena sobica se takoj odda v Prisojni ulici 3-II desno (Tabor). 26595-23 Opremljeno sobo s tekočo vodo, vhod s stopnišča, oddam boljši gospodični — Naslov v vseh posl. Jutra 26783 23 Sobo se odida dvema gospodoma s 1. oktobrom. Naslov v vseh posl Jutra 26811-23 Opremljeno sobo solnčno in prijazno, blizu Tabora ali bolnice v vili, oddam gospodu. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 26799-23 Stanovanje »d sobe, kuhinje in priti-klin v bližini Tabora, išče mirna stranka za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnik — točen«. 26574-21a Štiričlanska družina išče dvosobno stanovanje v okolici sv. Jakoba. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Pošten plačnik«. 26621-21a Dvosob. stanovanje nedaleč od kolodvora, iščem. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Mirna stranka 66«. 26467-21a Opremljeno sobo se odda, Podmilščakova 34-1. Sr'nčno sobo lepo, veliko, z uporabo kopalnice, prost vhod, center, telefon, oddam boljšemu starejšemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26693-23 Soba opremljena s posebnim vhodom se odda solidnemu gospodu, ali diiaku v Gosposki ul. 6/II. 26497-23 V prijetno sobo spre mera tliiakinjo. Poljan ska c. 18' IX - levo. 26519-23 Velika sončna soba se odda brez postrežbe nem ški govoreči gospei s 1. novembrom. Ogled od 4.—5. dnevno. Streliška 5 desno. 26555-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom v centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26535-23 Opremljeno sobico majhno, s souporabo kopalnice, oddam. Tržaška cesta 17/11., ociuu. 26677-23 Opremljeno sobo solnčno. oddam takoi ali pozneje boljši gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26725-23 Sobe išče Vsaka beseda 50 par, nt dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din Kabinet oz. opremljeno sobico z zajtrkom Išče visoko-šolka Perilo lastno. Po možnosti v centra oziroma čim bližje univerzi Cena do 200 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna vi-sokošolka«. 26283 23a Sobo prazno ali opremljeno oddam takoj solidni osebi s souporabo kopalnice. Koba-ridska 38, visoko pritličje. Sobo lepo, čisto, solnčno, b dvema posteljama ali z otomar.o ln posteljo. 8 hrano, se Išče na Pru-lah, Poljanah ali v Vod matu Souporaba kopal nlce Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Kopal niča«. 26400-23a Lepo solnčno sobo - tekočo vodo ali souporabo kopalnice, po možnosti vlsokoprltllčje ali ! nadstropje Iščem v bil *lni univerze. Ponudbe na ogl. odd pod šifro .»Lepa soba«. 26327-23a Sobo s kopalnico ter po možnosti s hrano Iščem v Beogradu s 15 oktobrom za sina akademika. Ponudbe na Bogdan Pogač nlk, Maribor, Union banka 26298 23a Za dva gospoda se Iščeta dve lepi me-bllranl sobi s centralno 26747 23 kurjavo, po možnosti kopalnica, v centrumu . .. i mesta, samo pri boljši 2 opremljeni sobi družini ali osebi, event. z eno in z dvema postelja- z vso prehrano za 1-ma, takoj oddam. Soupo- j oktober Ponudbe na raba kopalnice, event. hrana. Poizve se: Sokolska 8 I., levo. Prule. 26780-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam dvema osebama. — Privoz 14. 26781-23 Sobo opremljeno, strogo separirano, za eno ali dve osebi oddam. Istotam sprejmem visokošolce. Nebotičnik, V. nadstropje 26761-23 Prazno sobo solnčno, strogo poseben 26865-23 vhod, oddam solidni osebi. Ulica Stare eravde št. 3. 26765-23 firmo »Material« d Z o. z., LJubljana, Tyrševa cesta 36. 26258-23a Stanovanje s hrano za mlado gospodično, se Išče v bližini Opekarske ceste za takoj. Ponudbe na Kari Kozina, Trbovlje. 26493-23a Popolno oskrbo za zelo ubogljivo 61etno deklico Iščem pri dobri družini. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Vzgoja« 26658-23a Opremljeno sobe s posebnim vhodom ia polno oskrbo, Bče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Centrom 55«. 26676-23» Opremljeno sobo solnčno, lepo, iščem v okolici Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Soliden gospod«. 2675)-23a Garconiera ali manjše stanovanje se Išče za 1. oktobra Po možnosti opremljeno »Ponudbe pod »Soba« na ogl. od Jutra. 26625-23a Gospodična Išče prazno sobo ali gre kot sostanovalka k solidni gospe ali gospodični. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Skromna ln poltena«. 26701-23a Sobo Iščeta dva akademika za 15. oktober v bližini univerze s hrano ali brez Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dva« 27003-23a Dijaške sobe Odda se v vili v okolici Ljubljane dve lepo opremljeni sobi ali pa 2 separlranl. boljši osebi, 15 minut od tramvaja. — Avtobusna zveza 5 min. do centra. Naslov v vseh posl. Ju tra 26302-23 Nižješolko sprejmem v vso oskrbo, po zmerni ceni. Sončno stanovanje v mestu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26610-22 Lepo sobo oddam z oskrbo takoj dvema osebama. Sprejemam tudi dijake, dijakinje. Blizu cerkve sv. Jožefa, poljanske gimnazije. Ciril-Meto-dova 19, pritličje, desno. Ogled od 11. do 2. in od 4. ure naprej. 26807-23 Dve lepi sobi parketirani, s pritiklinami, oddam za 1. november za din 430. Vprašati pri gdč. Frank, Tyrševa 53. 26814-23 Sobo manjšo, ?lsto, s posebnim vhodom oddam gospodični z vso oskrbo ali brez. Zrlnjskega c 5, pritličje, desno 26857-23 Opremljeno sobo iepo, solnčno, oddam s 1. okt Naslov v vseh posl. Jutra 26858-23 Sostanovalko sprejmem za takoj Gregorčičeva 4. 26874-23 Opremljeno sobico na Miklošičevi cesti oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Ji, tra. 26596-23 Prazna soba _ balkonom in souporabo kopalnice se odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26586-23 Opremljeno :obo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice oddam za 200 din. Prekmurska 1. 26775-23 Prazno sobo velika, solnčna, s strogo separlranlm vhodom ln souporabo kopalnice se takoj odda Naslov v vseh posl. ^tra. ^ ^ Sobo s štedilnikom pooolnoma opremljeno, takoi poceni oddam. Deteia, Pleteršnlkova ul. št. 32 _26700-23 V Novem mestu na Glavnem trgu št. 25 se oddaš ta 2 pra™is°_ bi za pisarno 26709-23 1 ali 2 lepo opremljeni sobi oddam v strogem centru boljšim gospodom Naslov v vseh posl Jutra. 26698-23 Dva visokošolca iščeta pri dobrih rodbinah 2 sobi z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Visokošolca«. 26339-23a Prazno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice v centru, išče soliden uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točni plačnik 3«. 26618-23a Učiteljica državna, išče opremljeno so bo s hrano, ali brez nje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljica«. 26436-23a Prazno sobo s souporabo kopalnice oddam takoj v vili 21-bertova ulica Sobo oddam gospodu z vso oskrbo Kopalnica na razpolago. Naslov v vseh posl Jutra. 26737-23 Zakonca brez trok ves dan odsotna, iščeta enosobno stanovanje za takoj ali za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen stalen plačnik« 26549-21a Enosob. stanovanje preprosto, iščem, eventuel. grem v skupno gospodinjstvo k samostojni gospej. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »58 letna z lastnimi dohedki«. 26673-21a Sobo oddam upokojencu 7 vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26619-23 Stanovanje dvo ali trisobno »icai mesta, iščem za november. -Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26665-21a Enosobno stanovanje Išče mirna stranka treh oseb za 1. november Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Plačnik 367« 26735-21a Enosob. stanovanje iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 500 din«. 26809-21 a Dvo- ali trisobno stanovanje ▼ bližini centra z vsem komfortom išče za takoj ali pozneje tričlanska družina Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Mirna stranka*. 26362-21a Prazno sobo oddam boljšemu stalnemu ;ospodu ali gospodični v jližini tobačne tovarne. — Ogled med 12.—14. uro.— Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26616-23 Sobo lepo ln zračno, oddam takoj 1 aH 2 osebama Naslov v vseh posl. Jutra. _26751-23 Opremljena soba z dvema posteljama, nasproti artilerijske vojašnice se odda boljšima osebama Naslov v vseh posl. Jutra 26732-23 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Državna uradnica išče sobo takoj ali za pozneje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 33«. 26567-23a Sobo v centrumu s souporabo kopalnice, iščem za 1. oktober Eventuelno tudi zajtrk. Ponudbe pod »Resen ln točen« na ogl. odd. Jutra 26539-23a Srednješolko ali visokošolko sprejmem k osmošolki v lepo solnčno sobo z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 26804-22 Ugledna družina v Celju sprejme dijaka nižješolca I. državne gimnazije v vso oskrbo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »700«. 26819-22 Psa rase spic Cm ali bel, starost do 1 leta kupim VllfaarJeva 35 30659-27 Živo srno udomačeno, prodam. Vprašati: Tyršev» cesta 41. 26639-27 Ilirsko ovžarko z rodovnikom, prodam. Interesenti pošljite naslove na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Mladica«. 26605-27 Glasbila Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanlSl znesek 17 Din. Klavirsko harmoniko 80 basov, z aH brez registra. kromatično, do^ bro ohranjeno kupim. Pogoj: res dobro ohranjena ln ugodna cena Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Gotovina takoj < 26286-26 Koncertni klavir dobro ohranjen, se poce nI proda Poizve se pri hišniku Beethovnova ul. št 4. 26481-26 Jazz-boben kompletni dobro ohranjeni in B ali C klarinet, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26445-26 Klavir črn, prodam za din 1000 radi izselitve. Fr. Eltrin, Vojnik 111. pri Celju. 26504-26 Jazbečarji dolgodlaki, čistokrvni, čr-in mladiči, naprodaj. — Nasiov v vseh poslovalnicah 'utra. 26518-26 Klavirsko harmoniko z 42 tipkami, diskant registrom, kompletnimi basi in kovčegom prodam po 7elo ugodni ceni. Trgovina ; Marn, Tržaška c 75. Vič. 26670-26 fl Beseda 1 Din, davsk 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevii Ljubljana Wolfo"8 ulica Beseda 1 Din, dav«k 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Krava, dobra mlekarica z drugim teletom, naprodaj. Zaje — Ljubljana — Potočnikova 8. 26634-27 Pianino koncertni, izvanreden komad, znamke Foerster, se proda za 17.000 din Ogleda se dnevno cd 12. do 14. ure Naslov v vseh posl. Jutra 26711-26 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Stružnico aa kovinske izdelke, dobro ohranjeno, kompletno z mo torjem ia orodjem, kupimo. Ponudbe na Emona-Film, Ljubljana, Kino Unioa. 26517-29 Frikcijska preša vreteno 80 mm in padalno kladivo 35 kg teža norca. Načrti, modeli in glavni se stavni deli ie izdelani ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »8.000 din«. 26469-29 Singer, Pfaff Durkopp, Adler, Vesta in več drugih popolnoma novih šivalnih strojev poceni naprodaj pri »Promet«, — Liubltana, (nasproti križan-ske cerkve). 26688-29 Električni šivalni stroj rabi malo toka, ugodno prodamo Nova trgovina, Tyrševa cesta 36, nasproti Gospodarske zveze. 26722-29 Filatelija Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Anker šivalni stroj ln Central Bobbln za šivilje, krojače, čevljarje, tudi za entlanje z eno ali dvema iglama za robčke. Rabljeni stroji z dolgim ln okro glim čolničkom od 300 din naprej vedno na zalogi Prodaja »TRIGLAV«, Resljeva 16. 26699-29 Šivalni stroj pogrezljiv ugodno prodamo. Nova trgovina, Tyrševa c. 36, nasproti Gospodarske zveze. 26723-29 Pletilni stroj 12/100 krznarski in tambu-rirni po nizki ceni prodam. Pletarna, Slovenska 26, Maribor. 26835-29 Univerzalni stroj za mizarje, rabljen in dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd Jutra pod »Unlver-zal«. 26873 29 Dražbe Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Filatelisti Rabimo nujno več velikih zbirk in vsako količino jugoslovenski ln inozemskih mamlt mas-senvare, za katere plačujemo najvišje cene. Pri večjih objektih se zglaslmo osebno. Ponudbe na Filat. biro Dr Sl-mlč, Zagreb Illca 25. 24649-39 Dopisi V salta oeseda 2 Oln. da vek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din, najmanj Si znesek 20 Din Samostojna simpatična gospa z lastno eksistenco ter lepim domom, visoke lepe postave, plavolasa. lepega značaja, želi spoznati sebi primernega višjega državnega urad nika, treznega ln dobrosrčnega. visoke po stave, do 50 let, stalno bivajočega v LJubljani če harmonija, ženite v ni Izključena. Le resne dopise s sliko se naproša pod šifro »Domačinka* na ogl. odd. Jutra 26471-24 I .epi večeri v Ljubljani 1940/4 Prosim dvignite nujno pismo v ogl. odd. Jutra. — Neverni Tomaž. 26609-24 Pletilne stroje okrogle ter ves pribor, rezervne cilindre, rezervne dele ln igle za vse sisteme in modele, dobite najugodneje pri tvrd-ki: Stroji za pletenje ,>Mayo«. Maribor, Gregorčičeva 6 25144-29 Šivalni stroj samo dobro ohranjen., pogrezljiv, z okroglim čolničkom, kupim Ponudbe s ceno na oglasni odd. Jutra pod »Dobra znamka«. 26728-29 Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 24/1, proda dne 5. novembra 1940 potom pismene javne dražbe ca 1900 plm smrekovih, 600 plm borovih in 50 plm mecesnovih pri Sumski upravi v Črni v režiji izdelanih hlodov. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani in Šumski upravi v Črni. 26768-32 Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. SO hI sortiranega vina muškat-silvanca, »Ljutomer-čana«, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26433-33 Prijateljico v Ljubljani, resno in čutečo ki nima vplivov slabe družbe, iščem. Starost do 40 1. Zenitev ni izključena. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskrene misli«. 26608-24 Srčece! Ljubim ln hrepenim, četudi --Ker si korajž- na pošlji Ti preje sliko, srčece! 26306-24 Gospodična mlada, simpatična, želi znanja z boljšim gospodom. najraje državnim uradnikom. Dopise na ogl. odd Jutra pod »Marija 7777«. 26312-24 Kateri značajen samski gospod bi hotel biti iskren prijatelj mladi osamljeni gospodični. Dopise po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Človeku ; ni dobro samemu biti«. 26718-24 Katera priletna gospodična, — ■ vdova aH nesrečna v ■ zakonu si želi skupne-1 ga gospodinjstva z go-: stllničarjem naj piše na podr Jutra Celje pod »Obrtnik« 28412 24 I. epa mlada gospa išče starejšega dobrostoječe-ga gospoda — dobrega prijatelja, kateri bi jo podpo-magal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Značajna 33«. _ »Breg« Dvigni pismo. Naslov kot zadnjič. 26528-24 Gospod iz provincije (tovarnar) želi spoznati veselo gospodično priletne zunanjosti v svrho skupnih posetov plesnih vaj in zabav v Ljubljani itd. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijetno«. 26527-24 Starejši gospod ki pride večkrat v Ljubljano, želi znanja s starejšo samostojno damo v svrho ti hega prijateljstva. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tiho prijateljstvo 50«. 26568-24 M. B. »Breg« Čakam samo Tebe, do skrajnosti Tvoja. 26332-24 Prijatelja iščem starejšemu, značajnemu gospodu, ljubitelju narave — želim nuditi iskreno, nesebično prijateljstvo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Ločeni računi«. 26682-24 Gospa srednjih let išče solidnega in dobrosrčnega gospoda, oeam ljenega, za prijatelja — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Samostojna« 26797-24 Gospodično mlado, simpatično in čiste preteklosti, Išče dobrosrčen gospod v dobrem položaju Ponudbe s sliko na ogl odd. Jutra pod »Tiha sreča« 26789 24 Inteligent srednjih let *ali prijateljstvo mlade samostojne dame Dopisi pod »Vzajemnost« na ogla? ni odd. Jutra. 26815-24 ŽeišilvM Dve gospodični kuharica in sobarica, stari 27 ln 28 let, zdrave, srednje postave, čedne zunanjosti, pridni ln pošteni, vajeni vsakega dela v gospodinjstvu, želita porofiltl državne uslužbence, stare 27 do 40 let. Prednost imajo železničarji. Ponudbe s sliko poslati na oglasni odd Jutra pod »Srečni zakon 2728«. 26315-25 Želim se poročiti z žensko srednjih let z nekaj gotovine ir. zmotno pletilske stroke — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletilskl obrtnik«. 26278-25 Vdova 46 let, simpatična, z znanjem nemščine, že-H v svrho ženitve spoznati nižjega državnega uslužbenca ali vpokojen-ca do 60 let starega. Resne ponudbe s sliko na ogl odd. Jutra pod »25.000 din ▼ gotovini«. 26260-25 V svrho ženitve rsled pomanjkanja znanja ie lim spoznati gospodično lepe postave od 17 do 25 let ne glede na poklic ali premoženje. Sem samoupravni uradnik, neplesalec, star 30 let z mesečno plačo din 1700. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne, na ogl. odd. jutra v celju pod: »Pošteno in dobro srce«. 26560-25 Vdova stara 36 let, brez otrok, trgovsko naobražena, idealna žena in dobra gospodinja, želi spoznati gospoda sreč njih let dobrega srca »u solidnega. Prednost imajo državni uradniki. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Sreča« 26714-25 Gospodična čedne zunanjosti, čist« preteklosti nekaj gotovine poroči gospoda od 28 do 45 let s stalno službo. Ponudbe pod šifro »261etna« na oelasnl odd. Jutra 26399-25 Industrijalec v Celju, želi spoznati lepo, mlado črnko. Dopise z natančnim naslovom poslati na ogl odd. Jutri pod »Značaj«. Diskrecija čutno zajamčena. 26526-2) Višji drž. uradnik starejši upokojenec, vdovec, doktor juris, poroči umostojno, dobrosituirano damo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »S sliko 56«. 26462-25 Boljša gospodična, srdenjih let, dobra gospodinja iz dobro stoječe družine želi spoznati v svrho ženitve boljšega gospoda od 40 let dalje. Ponudbe na podružnico Jutra v Maribor pod »Ljubitelj prirode«. 26559-25 Kuharico boljša, srednjih let z večjo gotovino denarja želi poročiti državnega uslužbenca nairaiše železničarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra skrbna gospodinja«. 26552-2J Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Akademik išče opremljeno sobo. — Fo.nudbt na ogl. odd. Jutra pod »Mu«. 26524-23a Opremljeno sobico s posebnim vnodom in zajti kom išče v centru za 15. oktober akademik. Smiljan Trobiš, Št. Jurij pri Grosupljem. 26561-23a Opremljeno sobo s souporabo kopalnice največ 20 minut od univerze, iščem. Ponudbe z navedbo cene na podružnico jutra Ptuj pod »Visokošo-lec«. 26544-23a Lepo sobo iščem za stareišo damo pri boljši osebi, katera je po možnosti sama Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Priključek«. I 26674-23a MEHANIK - KLJUČAVNIČAR samostojen se sprejme kot delovodja v večjo delavnico ali se mu ODDA KOMPLETNA DELAVNICA dobro vpeljana V NAJEM. Vpoštev pride samo pošten in zmožen. — Potreben kapital samo 5 do 8.000 din.— Tudi interesenti, ki ste še na vojaški vežbi pošljite naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mehanik 36«. Kontorista-ko s perfektnim znanjem slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, perfektnega stenotipista(-ko) sprejme industrijsko podjetje. Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe, dosedanjega službovanja in plačilnih zahtevkov na podružnico »Jutra«, Maribor pod šifro »Izredna sposobnost«. Lepo sobo oddam dvema gospodoma. Lavrenčič, Resljeva 4/a. 26615-23 Prazni sobi sončni, lepi, komfortni, vsa ka s posebnim vhodom, centralno kurjava, event. souporabo kopalnice, oddam takoj v I. nadstropju v vili. Levstikova ul. 16. (Vrtača) 26613-23 Zahvala Vsem, ki so z nami sočustvovali ln nas tolažili ob bridki izgubi našega preljubega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Sobo čisto, sončno, zračno, oddam na Gosposvetski cesti 13/1. nad., stanovanie štc. 100. 26457-23 Sostanovalca ali sobo za dve osebi, lepo solnčno, poleg pošte oddam stalni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26720-23 Sobo opremljeno ali prazno oddam v bliiini sodišča. — Vprašati na telefon št. 23-67 26684-23 Antona Tatiarja industrij ca v Mariboru ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri Preskerju, Sv. PETRA C. 14 SREBRO, DRAGE KAMNE ln vsakovrstno ZLATO kupuje po najvišjih cenah JOS. EBERLE, LJubljana, rjrrševa 2 palača hotela »Slon« KLISEJE ENO VECBAMC JUGOGRANKA SKPETIIA NASIP 23 PUH ODEJE SEVER RUDOLF Marijin trg 2. Strojnika - poslovodjo z večletno prakso sprejme topilnica blizu Kučeva. Ponudbe poslati »Sedmi sili«, Beograd, pošt pre t. 728 pod »Mašinista«. Izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo. Predvsem velja naša zahvala zdravnikom, ki so se z nemi močmi trudili blažiti bolečine ponesrečencu, nadalje gospodu mestnemu m stolnemu župniku msgr. Umeku za tolažilne besede njegovega nagrobnega govora, pevskemu zboru pekovskih pomočnikov v Mariboru za pretresljive žalostinke ter darovalcem številnih krasnih vencev in kit cvetja. Prisrčna hvala vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti ln mu izkazali poslednjo čast Maribor, 28. septembra 1940. Žalujoča rodbina Tavčarjeva Električni transformatorji Potrebna sta nam takoj 1 do 2 električna transformatorja trajnega učinka 100 do 150 kVa, za napon 3000/380/220 V. Transformatorji morejo biti tudi rabljeni, morajo biti popolno sposobni za delo. Ponudbe z detaljnim opisom in vsemi potrebnimi podatki poslati na: JUGOSLOVENSKI ČELIK a. d. RUDNIK I ŽELJEZABA, VAREŠ-MAJDAN. PHILIPS sprejemniki 1941 iz serije „Super 4 s svojo solidno in premišljeno konstrukcijo, dostojni nosilci znamke svetovnega slovesa Zemljišče naprodaj v Skofjl Loki, Vincarje na desnem bregu Selščice. Travnik cca 18.000 m*, pripraven za parcelacijo, industrijo ali weekend. Nadalje hrib z gozdičkom s krasnim razgledom na planine, cca 4.000 m* Istotam. Ponudbe poslati na Krevsov valjčni mlin, Skofja Loka — Anica Leben. 6419 I Pozor! i Pozor! Obiščite novo odprto orijentalsko slaščičarno »Bled« Pasaža nebotičnika! Postreženi boste z dobrimi specialitetaml. ZAHVALA Vsem, ki ste nas prišli tolažit ln nam izkazat svoje sočustvovanje ob hudi nesreči, ki nas je zadela z izgubo naše hčerkice Marjetice, m vsem, kt ste jo spremili k zadnjemu počitku in kakorkoli počastili njen spomin, zlasti še vsem otrokom ter vsem darovalcem vencev in cvetja, se Iskreno zahvaljujemo! LJUBLJANA, dne 28. septembra 1940. DRUŽINA HERZMANSK Y Veli ka izbira RAOIOAPARATCV šivalnih strojev, pisalnih strojev, otroških vozičkov, koles Itd. Prodaja tudi na obroke! »Tehnik" J. BAN JAI Ljubljana Miklošičeva cesta 20 1 Tehničnega strokovnjaka tekstilne stroke s prakso ki je v stanu, da se angažira tudi z gotovino din • Išče dolgo let obstoječa tekstilna tvornica v Hrvatski banovini v svojstvu tehnične vodeče osebe proti sodelovanju. — Cen j. ponudbe z navedbo referenc na Publicitas d. "d. Zagreb, Ilica 9, pod br. 5713L 6410 Zastopnika veščega in agilnega, za tekstilne stroje in stroje za oplemenjevanje im obdelovanje papirja in si. (Impregnacije, anilinski tisk, umetno usnje itd.) išče veliko podjetje. — Ponudbe na Publicitas d. d. Zagrete, Ilica 9, pod br. 57127. 6412 ■vieatm pogrcDni zavod Občina Ljubi Jan* f Umrla nam je po kratki ln mučni bolezni naša nad vse ljubljena soproga, predobra mama, gospa Marija Grobovšek roj. JERINA prevldena s tolažili sv. vere. Pogreb blagopokojne bo v ponedeljek, dne 30. t. m. ob pol 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Marije k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. septembra 1940. Globoko žalujoči: Janez, soprog; Ivan in Dragotin, sinova; Valerija, hčerka — ter ostalo sorodstvo. MOŠKI! Pri spolni nesposobnosti, pri spolni slabosti poskusite hormonski pllule »HORMO-SEKS« Dobivajo s« t Tseh lekara piiul 84 din, 100 pUnl 217 t Pilul 560 din. Zahtevajte prave in originalne HORMO oitale! Po poŠti diskretno iilja Lekarna Bahovec, LJubljana Glavno skladišče: Farm ooratorlj »VTS-VTSITetieksna kamera 24/86 mm, 4X6,5 cm ali 6><6 cm. Zaklop na zapor od 1/1000 do 12 sekund. Izmenljivi objektivi. Samosprožilec. - Daljinski ln širokokotni objektivi. - Priključek posnetke z bliščico. -Prospekt zastonj po zastopniku za Jugoslavijo: Barta i Drug, NOVI SAD, Kralja Petra I. ul. 30. RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 PARNA ŽAGA NAPRODAJ V nedeljo 20. oktobra 1940 ob 9. uri dopoldne se bo prodajala na licu mesta v Saborskem, pošta Plaški, parna žaga D. d. Vilhar skupno z zemljiščem in objekti, a eventuelno tudi posamezno: Kompletni parni stroj »Lang L. Gepgyar, Budapest« 250 KS; Parni kotel »Tischbein«, Budapest, ogrevna površina 169 m2; S polnojarmeniki: »Billov« 24 col. »Esterer« 30 col, »Strojne« 18 col. 10 clrkulark, 1 viseč dinamo agregat »Ganz«, 3 elektromotorji,, stružnica, aparat za avtogenično varenje, skobelni stroj, 20 vagonet, male tračnice, transmisije z remenicami in mnogo drugih naprav, orodja in raznega materijala. Informacije daje JAVNA SKLADIŠČA, družba z o. z., Ljubljana, Tyrševa cesta 33. ZAHVALA Ob priliki naSe nadvse ljubljene tragično preminule FRIDE se tem potom vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki so nam izrazih sožalja najpri-srčnejše zahvaljujemo. Sv. Marjeta ob Pesnici, dne 28. septembra 1940. Globoko žalujoči: Marija in Marica Partlič CELULOZNI LES Jelov in smrekov v cepanicah in okroglicah KUPUJEMO vsako količino. — Ponudbe na Zagrebačfcu dioničku tvornicu papira, Zagreb 2, Pošt. pretinac. Uspesno oglaševanje le v »Jutru«! -"fcr-V ZAHVALA Za mnogoštevilne tolažilne besede in izraze globokega sočustvovanja ob tragični in težki izgubi našega ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, strica, svaka in zeta, gospoda Vilkota Ivane izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, lovskim tovarišem, prijateljem in znancem, ter vsem, ki so ga v tako velikem in častnem številu od blizu in daleč spremili na njegovi zadnji poti, darovali prekrasne vence in ga obsuli s cvetjem. Posebna zahvala čč. duhovščini za spremstvo, g. dr. Ivanu Lovrenčicu in ostalim govornikom za v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu, Lovskemu društvu v Ribnici, Sokolskemu društvu v Sodražici in Ribnici, vsem gasilnim društvom, gasilni godbi in pevcem za ganljive žalostinke. Še enkrat vsem naša najiskrenejša zahvala. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutrae Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovor«! Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani