ZELEZAR
ŠT. 5 — LETO VI. — 25. V. 1966
STORSKI ZELEZAR, Blatilo delovnega kolektiva železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Janez Barborič, Friderik lemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GF »Celjski tisk« Celje.
IZBRALI SMO SVOJE PREDSTAVNIKE
Kot je znano so bile 20. aprila letos volitve v organe upravljanja v ekonomskih enotah in za delavski svet podjetja. Glasovalo je 94,93 % volilnih upravičencev. Ostali pa so bili na dan volitev odsotni radi bolezni, dopustov in službenih potovanj.
Po obratih je bila udeležba na volitvah sledeča:
Livarna sive litine	92,93 %
Valjarna	96,02	%
Jeklarna	97,57	%
Elektroplavž	96,58	%
Samotama	97,45	%
Livarna valjev	98,39	%
Obdelovalnica v,	98,43	%
Uslužbenci	96,41	%
Razvojni oddelek	99,93	%
Mehanična delavnica	90,47 %
Promet — kurilnica	91,39 %
Ekspedit	89,65	%
Elektroobrat	100	%
Gradbeni oddelek	92,00 %
Modelna mizama	100	%
Energetski oddelek	94,44 %
Volitve so disciplinirano potekale, sami volilni odbori pa so zelo vestno izvršili svojo nalogo, saj so povsod primerno uredili volišča.
V delavski svet podjetja so bili izvoljeni:
Livarna slive litine: Čretnik Martin, Laubič Jože, Mlakar Daniel, Selič Franc, šlatau Ivan.
Valjarna: Centrih Jože, Kram-paršek Andrej, Perčič Ivan, Šeliga Vinko, Valant Mirko.
Jeklarna: Grdina Peter, Renčelj Jože, Kočevar Jože.
Elektroplavž: Plahuta Mihael.
Samotna: Gajšek Jože, Pečar Osvin.
Livarna valjev: Gorišek ing. Ciril.
Obdelovalnica valjev: Potočnik Viktor.
Uslužbenci: Belej Marjan, Kavka Franc, Ocvirk Stane, Zagoričnik Ignac.
OTK — Razvojni odelek: Ger-šak Katica, Tratnik ing. Zoran.
Mehanična delavnica: Renčelj Franc, Sekolec Ivan.
Promet — Kurilnica: Vodeb Franc, Zavšek Jože.
Ekxpedit — skladišča: Kolman Miha, Ropoša Boris.
Energetski obrat: Markošek Anton.
Gradbeni oddelek: Mastnak Ivan.
V delovnih enotah so volišča lepo uredili. — Volišče v električni delavnici.
Sprejet družbeni plan za leto 1966
Po temeljitih razpravah, izračunih', primerjavah in podobnem je delavski svet podjetja potem, ko ga je obravnaval upravni odbor in organi upravljanja v ekonomskih enotah, spre-' jel družbeni plan na svojem I. zasedanju, tri je bilo 28. aprila. Družbeni plan postavlja nalogo, da se posveča fizični obseg proizvodnje za 5,7 % nasproti letu
1965.	Za-to proizvodnjo pa predvideva plan, da bodo poslovni stroški višji za 16 % pri čemer se mora upoštevati zvižanje cen materialu, višjemu vodnemu prispevku ter vkalkulirane-nem investicijskem vzdrževanju. Za investicijsko vzdrževanje pa je predvideno po sklepu - delavskega sveta podjetja, da
bo stopnja 5,37 % od nabavne vrednosti osnovnih sredstev. Družbeni plan dalje predvideva, da se bo povečal celotni dohodek podjetja za 22 % nasproti letu 1965. Osebni dohodki naj bi se po planu povečali za 8 % tako, da bi bil povprečni neto osebni dohodek 800 N-din na zaposlenega. Povprečna vrednost točke pa je po planu predvidena v višini 3,17 N-din. Delitveno razmerje osebni dohodki : bruto skladi pa je predvideno v razmerju 66,4 : 33,6. Zaradi povišanja fizičnega obsega proizvodnje za 5 °/p plan predvideva tudi povečanje števila zaposlenih za 2,4 %. To zvišanje pa je v glavnem predvideno v obratih jeklarne in livarne sive liti-
ne. Produktivnost dela, ki izvira iz vseh elementov družbenega plana pa bi se povišala za
6,7	% od preteklega leta, če je ta merjena v neto produktu na delavca.
Delavski svet je družbeni plan sprejel in s tem naložil sebi in celotnemu kolektivu, da se stori vse, da se družbeni plan v Celoti realizira, kajti le tako bo mogoče zagotoviti potrebna sredstva za osebne dohodke in sklade, čimboljša bo realizacija plana, temveč nam bo ostalo sredstev za prepotrebno rekonstrukcijo podjetja, kar je pogoj za še večjo proizvodnjo in višji standard.
M. A.
: • •
o organizaciji
V prejšnji številki železarja smo zapisali nekatere načelno važne naloge, k jih zasledujemo Z intenzivnejšim raziskovalno-razvojnim delom na področju organizacije podjetja. Predno pa se odločimo za pomembnejše organizacijske ukrepe, vštev-ši tu vse neizbežne priprave, pa -Smatramo za nujno, da opozorimo na dosledno in disciplinirano izvajanje nalog, ki so terminsko določene s programom dela.
Tako kot določimo v proizvodnji tehnološki postopek, vrstni red del, pravtako določimo vrstni red organizacijskih-ukrepov in v okviru teh vsa pripravljalna dela, kot pogoj za vsakokratno naslednjo fazo or-, ganizacijskega premika. Sleherno, po programu določeno delo moramo realizirati dosledno točno, ker ga iz celote vzeto ne bi mogli izolirano obravnavati in reševati ob času, ki bi ga poljubno določali posamezni oddelki ali posamezniki v podjetju.
Nekatere organizacijske priprave so v Železarni Štore v teku že dalj časa.z.Za primer vzemimo postopni razvoj priprave proizvodnje ali priprave vzdrževanja ali n. pr. paralelno s tem zahteva po izboljšani evidenci materiala ali celo, na videz manj važna- ali manj pomembna naloga, kot je šifraci--ja materiala, kar je nujno, če hočemo strojno obračunavati.
Skoraj vsak organizacijski ukrep zajame širši krog delav-, cev, zahteva sodelovanje med sektorji in sodelovanje z zunanjimi institucijami. V vseh teh primerih govorimo o medsebojni odvisnosti, pa tudi o skupnem uspehu. Če stvar ne steče
ob času, govorimo tudi o odgovornosti, o vzrokih zakasnelo s ti», nerazumevanju in podobnem. Slednje seveda ni zapopa-deno v programu, ker je račtm napravljen preprosto na razdelitev' obveznosti, ki so nujne za neko nalogo. Le v objektivnih primerih lahko pride do zakasnitve, tu pa stvar rešujemo zopet teamsko, da čimprej odstranimo ovire. V nobenem primeru pa ne bTsmele nastopati subjektivne težave, ki se često pojavijo tedaj, kadar za delo ni bilo vloženega dovolj študija, dovolj resnosti in predvsem dovolj discipline. Take težave pa ne smejo biti ovira za uresničevanje drugih, za tem termiranih nalog, ker bomo sicer zašli v probleme, ki bi na videz celo onemogočili vse nadaljnje ukrepe. Proti oportunizmu te vrste se moramo odkrito boriti.
Omenili smo šifracijo materiala. Zakaj vztrajamo na čimprejšnji izvedbi te naloge, sigurno ni uganka, saj nam je dobro znano, da bomo v bližnji bodočnosti prešli na strojne obdelave podatkov, morajo vedeti predvsem vsi tisti, ki neposredno delajo na pripravah, vsi ki gospodarijo z materialom, bodisi tisti ki ga nabavljajo ali trošijo v proizvodnji, vzdrževanju in tisti, ki proučujejo financiranje proizvodnje, medtem ko so neodvisno od lega močno zainteresirani vsi delavci, saj od pravilnega gospodarjenja zavisi tudi uspeh podjetja.
Smo na kritičnem prehodu. Šifrant je ž Organizacijskim predpisom o poslovanju pripravljen, na vrsti pa je sedaj operativa, ki mora čimprej pripraviti pogoje za koristno uporabo
tistih evidenc, ki jih dnevno potrebujemo za uravnavanje ekonomike podjetja. To pa je dnevna evidenca o stanju zalog, kontrola normativov zalog, kontrola potrošnje po vrstah proizvodnje itd. itd. V okviru teh nalog pa nastopijo svojo funk-ciio nabava, priprava proizvodnje ali- vzdrževanja, proizvodni
Tehnično in dejansko je nemogoče, da bi v podjetju z dva-tisoč delavci štel delavski svet dvatisoč članov; zato izbere kolektiv svoje predstavnike, ki ga zastopajo pri dokončnem odločanju v vseh zadevah upravljanja podjetja. S tem pa še ni rečeno, da lahko po izvolitvi postane delavski svet od kolek-
obrati in ne nazadnje finančna evidenca.
Zdaj, ko se nahajamo v fazi intenzivnejšega študija vseh organizacijskih problemov, smatramo za nujno, da se o njih pogovarjamo in ko o njih odločimo, tudi z osebno odgovornostjo pravočasno in disciplinirano izvršimo.
lavskega sveta bo ha seji tako pripravljen in bo res predstavljal glas kolektiva, lahko bo aktivno posegel v razpravo, saj ne bo govoril samo v svojem imenu. Če pa dobi skopo vabilo zadnji ali predzadnji dan, se ne more niti sam niti s skupino pripraviti na razpravo. Na seji sliši vrsto stvari prvič in zato
Volišče v jeklarni
Kakšno vlogo imajo predstavniki kolektiva?
M\ UPRAVNI ODBOR
Na svoji prvi seji, je delavski svet podjetja imenoval nov 9 članski upravni odbor, kateri se je sestal takoj prve dni'maja in izvolil za predsednika tovariša Ramšak Marjana, strojnegh tehnika iz elektroplavža, za namestnika pa ing. Povalej Leopolda iz. konstrukcijskega biroja. Sestav novega upravnega odbora za naslednje obdobje je torej sledeč:
člani:
1.	Ramšak Marjan, predsednik.
2.	Povalej ing. Leopold, namest-
nik.
3.	Valdman Štefka
4.	Tratnik ing. Zoran
5.	Štefančič Ivan
6.	Šeliga Vinko
7.	Mahne Daniel
8.	Potočnik Viktor
9.	Glavni direktor. Voga Tugomer.
Namestniki:
1.	Magajna Vlado
2.	Majoranc Martin
3.	Grdina Peter
4.	Žohar Franc
5.	Vodeb Franc
6.	Arzenšek Mirko
7.	Mackošek Anton
8.	Kolman Mihael
kar
Vsem novoizvoljenim članom upravnega odbora želimo največ uspehov pri upravljanju podjetja.	*
tiva ločeno telo in vendar se to lahko hitro zgodi, če zanemarimo povezovanje med kolektivom in njegovimi predstavniki.
Omenil bi le nekaj šibkih točk, ki se nam pri delu češče pojavljajo.
Pri pripravi seje delavskega sveta se dnevni red ne sme končati z naštevanjem točk. Vsaka točka mora imeti obrazložitev. Dnevni red z obrazložitvijo morajo dobiti vsi člani delavskega sveta najmanj štiri dni pred zasedanjem. Prav tako bi moral biti dnevni red z obrazložitvijo objavljen na vseh oglasnih deskah. Le tako se bodo vsi člani lahko pogovorili s svojimi »volivci«, to pa je tudi njihova dolžnost. Vsakemu članu mora biti omogočeno, da se na sejo pripravi in da se z ožj irrt kolektivom pogovori o neposrednih, točkah dnevnega reda. član de-
raje molči, da se ne bo osmešil. Pri takem načinu dela imajo glavno besedo le »vodilni«.
Važno poglavje je tudi zapis-
nik.	Pogoj za dober zapnisnik je metodično vodenje seje, pravilen razgovor in dober zapisnikar. Delavsko samoupravljanje je tako pomembno in delo z zapisniki in posredovanjem materiala članom DS in kolektivu tako obsežno, da je prav, če imamo v kolektivu človeka, ki bo sposoben slediti poteku razprav in skrbeti za informacije. Zapisnik mora vsebovati u-rejen in bistven povzetek razprave. Prav je, da dobi zapisnik najkasneje v 3 dneh na vpogled poleg članov DS tudi kolektiv. Na ta način bomo sodelavci la--hko ocenili delo svojih predstavnikov. Videli bomo, kako so nas-zastopali in če so se sploh
(Dalje na 5. strani)
IZ POROČILA PREDSEDNIKA UO
Na prvem zasedanju novoizvoljenega delavskega sveta podjetja je podal poročilo o delu upravnega odbora v minuli mandatni dobi predsednik upravnega odbora tovariš Ramšak Marjan. Iz njegovega poročila povzemamo, da je upravni odbor v pretekli mandatni dobi imel 25 rednih in 2 izredni seji. Na teh sejah je upravni odbor obravnaval in sklepal o mesečnih operativnih planih proizvodnje, o službenih potovanjih v inozemstvo, o racionalizator-skih predlogih, razširitvah delovnih mest, o prošnjah, pritožbah in, nagradah, o izplačilu akontacij na osebne dohodke in o ostalem kar je spadalo v njegovo pristojnost. Hkrati je upravni odbor na svojih sejah obravnaval in sklepal o materialih, katere je s svojim mišljenjem posredoval delavskemu svetu v razpravljanje in odločanje. Prav posebna aktivnost upravnega odbora pa je bila pri obravnavi poedinih normativnih aktih v podjetju kot so razni pravilniki in poslovniki. Raz-
pravljal je o rebalansu družbenega plana, o raznih prenosih osnovnih sredstev o inventurnih popisih, imenovanju popisnih komisij in še o drugih stvareh, kot so najetje kreditov, rekonstrukcija in drugo.
V preteklem letu je bil plan po osnovnih obratih dosežen kot sledi:
aglomeracija	89,9	%
elektroplavž	90,4	%
jeklarna	102,2	%
valjarna	101,5	%
livarna sive litine	97,2%
livarna valjev	99,9%
obdelovalnica v.	92,5	%
Samotama	118,6%
Proizvodnja v letu 1965 se je nasproti letu 1964 povečala za 13,7%. Plan bi bil gotovo še boljši dosežen, če ne bi imeli občutno pomanjkanje elektro energije, kar velja posebno za IV. kvartal. Razne redukcije, ki smo jih imeli v prvi polovici leta so povzročale nadpovprečne zastoje na elektroplavžu, kar je imelo za posledico občutni izpad proizvodnje vsled česar je ostal elektroplavž pod planom,
IMENOVANE SO KOMISIJE DS podjetja
Delavski svet podjetja je na Svojem prvem zasedanju imenoval tudi komisije delavskega sveta podjetja, katere bodo s polno avtoriteto obravnavale poedina vprašanja in jih tudi samostojno reševale ali pa jih bodo predlagale v reševanje delavskemu svetu podjetja. Sestava komisij je taka, da sta predsednik in njegov namestnik člana delavskega sveta podjetja, dočim so ostali elani iz vrst članov delavskih svetov enot in pa kolektiva. Tak sestav komisij omogoča pravilno in precizno reševanje nalog. Sestav komisij je sledeč: Komisija za plan:
1.	Bele j Marjan, predsednik
2.	Ing. Starc Milko, namestnik
3.	Zapušek Roman
4.	Mlakar Daniel
5.	Ing. Urbančič Jože
6.	Mlač Branko
7.	Ing. Šketa Martin
8.	Ing. Nosan Ivan
9.	Gorjanc Franc Kadrovska komisija:
1.	Ocvirk Stane, predsednik
2.	Ing. Žumer Matija, namest.
3.	Lončarič Jože
4.	Vrečko Borko
5.	Ing. Barborič Janez
6.	Kropušek Aloj'z
7.	Gaberšček Jože
Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij:
1.	Gerkeš Štefan, predsednik
2.	Mlakar Franc, namestnik
3.	Gabršek Anton
4.	Drobne Marija
5.	Mernik Marica
Komisija za zaposlovanje žena, mladine in invalidov:
1.	Ing. Tomaž-Gostič Vera, predsednik
2.	Plahuta Mihael, namestnik
3.	Logar Zdravko
4.	Križanec Rezika
5.	Kavka Marjan
Komisija za zdravstveno in tehnično varnost:
1.	Kavka Franc, predsednik
2.	Flazar Stane, namestnik
3.	Krajnc Srečko
4.	Malčc Boriš
5.	Mastnak Ivan
Komisija za skupno potrošnjo:
1.	Štefančič Ivan, predsednik
2.	Arzenšek Bogomir, namest.
3.	Sajevic Vlado
4.	Ferme Ivan
5.	Mackošek Anton
Komisija za razdeljevanje stanovanj:
1.	Klanjšek Albin, predsednik
kar se je tudi negativno odrazilo v obratu jeklarne zaradi znižane dobave tekočega železa^ in izpad plavžnega plina.
S ponosom pa lahko trdimo, da je v letu 1965 dosežen napredek glede fizičnega obsega proizvodnje in pa v smeri kvalitetnega napredka, kar posebno velja za obrate jeklarno, valjarno, livarno sive litine in elektroplavž.
Plan realizacije po vrednosti je bil dosežen z 101,7 %, kar je za 24,8 % več kot v letu 1964. Plan izvoza je bil izvršen le z 88,4%, vzroKov za to je več, vsi so pa izven naših možnosti.
Zaloge surovin in materiala so pa v letu 1965 porastle za 20%. Likvidnost podjetja je bila slabša kot pa v preteklem letu, izboljšala pa še je v novembru in decembru. Likvidnost bi bila še slabša, če ne bi z ostrimi ukrepi naše pravne službe zahtevali plačilo za prodano blago.
Povprečni osebni dohodek na zaposlenega pred reformo je znašal 58.131 S-din, brez individualiziranih. Z individualiziranimi osebnimi dohodki pa 61.078 S-din, kar je za 25 % več kot v letu 1964. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v času po reformi vključojoč radi izplačilo po zaključnem ra-ailziranih osebnih dohodkov čunu pa znaša brez neindividu-83,212 S-din oziroma z neindi-vidualiziranimi osebnimi dohodki 85,271 S-din. Porast povprečnih osebnih dohodkov v času po reformi, v primerjavi z razdobjem pred reformo kaže
39,6	% povečanje. Povečanje osebnih dohodkov utemeljujemo da se je povečala produktivnost dela izražena v kg na uro na delavc z 13%, da je skupno proizvedena količina blagovne in neblagovne proizvodnje
povišana za 16 %, da je število zaposlenih porastlo le za 4%, da se je neto produkt na zaposlenega povečal za 7%, dohodek na zaposlenega za 14 % in čisti dohodek za 16 %.
Potek investidijske dejavnosti je bil močno oviran zaradi neurejenih odnosov v pogledu financiranja med slovensko gospodarsko banko in Jugoslovansko investicijsko banko. Močno pa nas je prizadel restikcijski ukrep, ki zahteva polaganje 10 % garancijskega pologa m odvajanje 2,5 % prispevka za poplavljena področja, kar vse moramo plačati iz lastnih sredstev. Vse-to in še druge težave so vplivale, da se naša rekonstrukcija počasi odvija, seveda mnogo drugače kot smo to predvidevali.
V prvih treh mesecih letošnjega leta pa so poslovni rezultati naslednji: proizvodnja se odvija v okviru postavljenega družbenega plana in je bila v vseh obratih dosežena. Letni plan je bil v prvi treh mesecih letošnjega leta dosežen z 26,8 %. Po proizvodnih obratih je rezultat sledeč:
aglomeracija elektroplavž jeklarna valjarna livarna s. 1. livarna v. obdelovaln. v. šamotama
26,2% 24,9% 27,1% 30,7% 24,4 % 24,6% 25,2% 29,5%
Ugodni proizvodni rezultati v prvem tromesečju so se tudi pozitivno odrazili pri realizacij! katera se odvija po planu id kaže, da je dosežena v odnosu na letni plan s 27,6%. Planska realizacija je dosežena z 23,6 %. , Vsi navedeni rezultati izvirajo iz prizadevnega dela celotnega kolektiva, ki zasluži za svoje delo posebno pohvalo.
2.	Ropoša Boris, namestnik
3.	Mastnak Jože
4.	Ožek Franc
5.	Zupanc Stanko
6.	Melanšek Anton
7.	Žolnir Ivan
8.	Vodeb Jože
9.	Kočevar Jože
10.	Plattko Stanko
11.	Zupanc Milka
Komisija za obravnavanje kršitev delovne discipline: *
1.	Renčelj Jože, predsednik
2.	Centrih Jože, namestnik
3.	Tanjšek Jaka
4.	Čretnik Martin
5.	Šeliga Karl
Komisija za prošnje in pritožbe:
1.	Potočnik Viktor, predsednik
2.	Žohar Franc, namestnik
-----------------------H------
3.	Valdman Štefka
4.	Kavka Lidija
5.	Florjančič Jože
Komisija za racionalizator-stvo:
1.	Pečar Osvin, predsednik
2.	Ing. Šturbej Alojz, namest.
3.	ing. Pišek Alojz
4.	Renčelj Vlado
5.	Ing. Ravnikar Ivan
6.	Ing. Gajser Stane
7.	Sekulec Ivan 3n
8.	Miklavc Albin
9.	ing. Žibret Milan
Vsem novoizvoljenim članom komisij želimo pri njihovem odgovornem delu, kar največ uspehov pri reševanju vprašanj važnih za delo organov upravljanja in za razvoj podjetja.
Sklepi sindikalne konference
železarna štore je v letu 1965 dosegla dobre poslovne uspehe. Gospodarska reforma je pokazala, da bo potrebna za našo prihodnost jasna in konkretna opredelitev glede proizvodnje in proizvodnega programa ter vključevanje na inozemsko tržišče. Treba bo izdelati per-
spektivni program, ki bo služil za osnovo pri sedanjih in bodočih odločitvah o poslovanju podjetja.
Sindikalna podružnica železarne štore stoji na stališču, da je v železarni še dovolj rezerv. Povečanje produktivnosti dela in boljše gospodarjenje je predvsem odvisno od doslednega nagrajevanja po delu. Čimprej je treba uveljaviti pravilnik o osebnih dohodkih, ki ga bo treba naprej izpopolnjevati. Za v,se strokovne službe v podjetju je potrebno najti merila za nagrajevanje, ki naj bodo smiselna in povezana z uspehom in delom področja posameznih strokovnih služb. S pravilnikom naj dobijo delavci tudi vse možnosti, da z večjim in boljšim delom povečajo svoje osebne dohodke.
Z izboljšanjem celotne organizacije v podjetju in z izboljšanjem organizacije dela posameznih enot lahko poiščemo -nove notranje rezerve. Zelo podpiramo raziskave na tem področju, izboljšave v organizaciji podjetja naj bodo stalne metode dela pri napredku podjetja.
Pri investicijski izgradnji železarne moramo upoštevati realne možnosti podjetja. • Ne smemo dovoliti, da bi prevzemanje prevelikih obveznosti pri investiranju prizadelo standard
in osebne dohodke naših delavcev. Zato naj bodo razprave in sklepi o investicijah s strani samoupravnih organov in s strani odgovornih strokovnih služb jasni, da bodo sklepi sprejeti zavestno in s polno odgovornostjo. Investicijska izgradnja naj se izvršuje po stopnjah, da
bodo lahko nabavljena osnovna sredstva kompletna in bodo čimprej izročena v proizvodnjo.
Ekonomske enote morajo dobiti večjo samostojnost pri gospodarjenju, razpolagajo naj z vsemi ustvarjenimi sredstvi. Ta sredstva naj se združujejo prostovoljno in na osnovi interesov ekonomskih enot. Smatramo, da ni bojazni, da bodo delavci v EE nasprotovali - združevanju sredstev, če bo dovolj jasno, da je združevanje tudi njim samim v korist. Krepiti in podpirati moramo delo centralnih organov samoupravljanja, upravnega odbora in delavskega sveta železarne.
S standardom in možnostmi, ki jih imamo za dvig standarda, ne moremo biti zadovoljni. Stanovanjski problem je še vedno akuten, graditi je treba predvsem cenejša stanovanja, za delavce z nižjimi osebnimi dohodki. Podpreti je treba individualne gradnje v Štorah; kakor tudi bližnji okolici, razviti je treba tudi delno samoupravljanje pri gradnji stanovanj. S tem bodo prevzeli sredstva za stanovanjsko izgradnjo in .razdeljevanje stanovanj bo bolj
odvisno od ekonomske angažiranosti interesentov. Pogoji prehrane in preskrbe za delavce med delom so v železarni skrajno neprimerni. Poleg novega bifeja naj se najdejo tudi
jedilni prostori po obratih. Problem samskih stanovanj in pogoji za samce naj se reši, saj je že vrsto let predmet diskusij na konferencah.
Program HTV, ki ga je sestavila HTV služba v podjetju, naj se začne izvajati, zaustaviti je treba stalno naraščanje nezgod
pri delu in tudi doma. Uvesti je treba preventivno zdravstveno zaščito, poleg ugotovitev in analiz zdravstvenih organov in HTV službe, bo treba izvajati tudi ukrepe za omejitev nezgod in izboljšanje zdravstvenega stanja. Boriti se je treba pri državnih organih za beneficiran staž, vsaj za najbolj izpostavljena delovna mesta.
Rekreacija, preživljanje letnih dopustov, odmor so važen činitelj pri vzdrževanju delovne sposobnosti naših delavcev. Organiziranje rekreacijske dejavnosti, izboljševanje in vzdrževanje naprav nima še primerne organizacijske oblike, zato bo
Na prvem zasedanju novoizvoljenega delavskega sveta Železarne Štore, ki je bilo 28. aprila v Gasilskem domu je delavski svet podjetja izvolil za (svojega predstavnika tovariša ZAGORIČNIK Ignaca, strojnega tehnika v Upravi osnovnih sredstev.
Za njegovega namestnika pa je bil izvoljen dipl. metalurški inženir tovaijš GORIŠEK Ciril iz livarne valjev.
Tovariš Zagoričnik bo prav gotovo zaupano mu nalogo u-spešno opravil v zadovoljstvo celotnega kolektiva v katerem bo pri svojem delu imel vso podporo in pomoč vseh članov kolektiva.
Tovariš Zagoričnik Ignac je v naši Železarni že od leta 1950 in je poznan kot dober družbeno politični delavec, saj je z uspehom opravljal odgovorne fpnkcije, posebno pa je poznan pri uspešno opravljenem delu v Upravi osnovnih sredstev. Mirno lahko trdimo, da ga vsi poznamo pri naporih za obnovo
sindikalna podružnica v tem letu prevzela pobudo, da se uredi organiziranje rekreativne dejavnosti.
Priprave za uvajanje 42-urne-ga tedna uspešno potekajo. V letošnjem letu naj vse enote naše železarne preidejo na skrajšan delovni čas.
Pri kadrovski politiki naše železarne smatramo, da je potrebno še nadalje dvigati strokovno usposobljenost delavcev s pomočjo posebnega izobraževanja v železarni. Obseg štipendiranja naj se ne zmanjša, saj si ne moremo zamisliti napredka železarne brez stalne rasti in razširjanja, ter s tem tudi zaposljevanja novih, predvsem mladih kvalificiranih ljudi.
Strmeti moramo za tem, da bo vsaj večina delovnih mest zasedenih z ljudmi, ki imajo tudi zahtevano izobrazbo. Ugotovimo lahko, da je med strokovnimi službami zasedba delovnih mest z odgovarjajočo formalno izobrazbo zelo nizka.
Pri organizacijskem delu sindikalne podružnice moramo okrepiti delo sindikalnih podružnic enot. število sestankov naj se zmanjša, izboljša pa naj se način informiranja članstva in funkcionarjev. Delo sindikalnih odborov ekonomskih enot moramo čimbolj osamosvojiti, da bodo lahko samostojno delali in v okviru svojih enot zastopali splošna stališča sindi-
naših dokaj zastarelih obratov.
Sedaj, ko smo mu zaupali to nalogo mu nforamo tudi pomagati, da se uresničijo načela samoupravljanja in razvoj našega podjetja tako, kot smo si to zastavili z našim programom.
kalne organizacije.
TOV. ZAGORIČNIK predsednik DSP
/
RACI0NAL1ZAT0RSTV0
Na XVI zasedanju DSP je bil sprejet nov pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. V želji, da bi nov pravilnik vspodbudil čim več članov našega kolektiva k razmišljanju in prijavljanju koristnih predlogov, tehničnih izboljšav ali celo izumov, želim v krajšem sestavku podati nekaj značilnosti novega pravilnika.
Na osnovi novega pravilnika ločimo predvsem tri zvrsti odkrivanja in uvajanja novih rešitev določenega tehničnega problema, racionalnejše uporabe tehničnih sredstev ali organizacije dela in to:
1.	Koristni predlogi. V to skupino spadajo predlogi tehničnega značaja, ki so zgolj prenos ■tehničnih izkušenj in dogajanj iz drugih podjetij ali iz strokovne literature, dajo pa se brez posebnih prireditev takoj koristno uporabiti pri nas. Prav tako spadajo sem tudi rešitve članov kolektiva, ki so sicer izvedene na osnovi rednih službenih nalog, vendar presegajo pričakovanja izdane jim naloge oziroma okvir njihove redne zadolžitve. V to Skupino spadajo tudi vse izboljšave in racionalizacije s področja organizacije, administracije, planiranja in podobno.
2.	Tehnične izboljšave so
predvsem one samostojne rešitve predlagateljev, katerih rešitev omogoča predvsem racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, večjo storilnost, boljšo kakovost, prihranek na materialu ter energiji in podobno. Sem ,ne spadajo v prejšnji točki omenjene izboljšave na področju administracije.
3.	Izumi so nove ustvarjalne rešitve določenih tehničnih problemov, ki izpolnjujejo za-
konite pogoje za pridobitev pa-/ tenta.
Novost v novem pravilniku je tudi, da je predlagatelju omogočeno prisostvovati sejam u-strezne komisije in ostalih organov, ki razpravljajo o njegovem predlogu. Lahko pa predlagatelj ostane anonimen, če to želi, tako da k predlogu priloži šifro, v zaprtem ovitku pa svoje ime.
Komisija za rapionalizacije pri DSP sprejema prijave, ugotavlja prednostno pravico in o-pravlja preizkus ter ocenjuje elemente za odškodnino.
Na osnovi sprejetega pravilnika ima izumitelj, oziroma avtor tehnične izboljšave pravico ‘skleniti s podjetjem sporazum odnosno pogodbo glede odškodnine. Lahko sklene pogodbo tudi z drugo delovno organizacijo, vendar mora v tem primeru DSP dati svoje soglasje. Komisija za racionalizacije predlaga UO višino odškodnine sprejetega pravilnika, UO pa sprejme dokončno odločitev.
Predvsem je potrebno poudariti, da pravilnik dopušča možnost, da je nagrajen tudi tisti član kolektiva, kateri je na osnovi svoje redne delovne zadolžitve dal koristen predlog ali uvedel tehnično izboljšavo. Pri tem pa lahko, odvisno od okoliščin, predlaga komisija za racionalizacije zmanjšanje osnove prihranka, ki služi za izračun nagrade, za največ 30 %. Da bi se čim širši krog članov 'kolektiva zainteresiral za predloge na področju racionalizacij, določa pravilnik, da se nagrada poveča tudi do 50 %, če je predlagatelj nekvalificiran član kolektiva.
Izračunana nagrada se izplačuje za koristne predloge in tehnične izboljšave tekom treh let in to v prvem letu v polni
višini, drugo leto v višini 80% in tretje leto v višini 50 %. Lahko pa podjetje isklene s predlagateljem sporazum o enkratnem izplačilu nagrade. Prav tako pa se na predlog komisije za racionalizacije nagrajuje z nagrado do 10.000 S-din vsak prijavljen predlog, pa četudi se zaradi kakršnih koli razlogov ne uporabi. .
Da bi nam bilo jasneje kako se, izračunava višina nagrade in kolikšna je lahko nagrada pri določenem prihranku, bomo za namišljen koristen predlog izračunali višino nagrade:
Delavec A. B. predloži komisiji za racionalizacijo rešitev za 'enostavnejši in cenejši transport ognjestabiega materiala. Na osnovi izračuna se na primer ugotovi, da je skupni letni prihranek na delovni sili, embalaži in transportnih stroških
7,000.000 S-din.
Komisija za racionalizacije preveri izračunani letni prihranek in ugotovi, da nagrada znaša po tabeli iz pravilnika (člen
48.):
1 % od prihranka
znaša	70.000	S-din
+ dodatek	33.000	S-din
skupaj	103.000	S-din
Ker pa je predlagatelj nekvalificirana oseba, se mu nagrada zviša za 50 % tj. 51.500 S-din, tako, da	prejme prvo	leto
154.500	S-din, drugo leto 80 % nagrade ali 123.600 S-din in tretje leto 50% nagrade ali 77.250 S-din. Torej prejme delavec v treh letih na račun svojega predloga nagrado v skupnem znesku 355.350 S-din.
Komisija za racionalizacije pri DSP si je zadala nalogo, da bo čimbolj popularizirala raci-onalizatorstvo zato bo tudi v našem glasilu objavljala določene zanimive probleme, katere bi bilo potrebno rešiti, da bi tako seznanila z njimi čim šifši ■krog članov kolektiva.
ing. I. R.
Izdela
sindikata
Izvršni odbor sindikalne podružnice je v preteklem mesecu imel več sej. Tako je razpravljal o regresih za letni oddih, o sklepih delovne konference sindikalne podružnice in skrajšanju delovnega tednika. Sestala se je komisija za HTV in socialna vprašanja, komisija za prošnje in pritožbe in finančna vprašanja, sekretariat pri 10 pa je razpisal nagrade za najbolje izvedene volitve v organe upravljanja.
Komisija za uvedbo 42-urne-ga delovnega tednika je s pripravami pri kraju, tako da bi nekatere enote pričele s skrajšanim delovnim tednikom že z mesecem julijem, končno pa bi se prešlo z oktobrom t. 1.
Komisija za HTV in socialna vprašanja je iz sredstev izredne pomoči razdelila bolnim članom pred praznikom dela 1. majem 413.000 S-din. Skupaj je bilo obdarjenih 41 članov naše delovne skupnosti, od tega je bilo obiskanih v Zdravilišču Topolščica, Novem Celju, Zavodu za rehabilitacijo invalidov Zdravilišča Laško in splošni bolnišnici Celje 13. Obdarjeni so bili vsi tisti, ki nad 1 mesec bolujejo zaradi težjih obolenj, nezgod pri delu in poklicnih obolenj.
Komisija za prošnje in prh tožbe in finančna vprašanja je prav tako iz fonda izredne pomoči 6 članom naše delovne skupnosti razdelila v skupnem znesku 34.000 S-din.
Za najbolje izvedene volitve v organe upravljanja so bile razdeljene 4 nagrade, in sicer:
1.	Elektroobrat	20.000 S-din
2.	Livarna valjev	15.000 S-din
3.	Samotama	15.000	S-din
4.	Elektroplavž	15.000 S-din
Vloga predstavnikov kolektiva
(Nadaljevanje z 2. strani) kaj oglasili. Kako naj delovna ■skupina drugače ve kakšnega zastopnika ima in ali ga naj pri naslednih volitvah ponovno voli ali ne.
Člani DS so po vsaki seji dolžni kolektivu razložiti sprejete sklepe. Prav tako pa so dolžni posredovati probleme, ki jih nakažejo sodelavci, komisiji DS, ki pripravlja material za seje. Večkrat slišimo pritož- s be, da večino dnevnega reda ■pripravijo vodilni ljudje iz u-prave. Res je, da mora že po značaju problemov pripraviti do 50% dnevnega reda uprava. Toda, če člani DS niso aktivno
povezani s kolektivom, mora tudi drugo polovico dnevnega reda sestaviti namesto njih nekdo drugi.
Poleg članov DS pa morajo skrbeti za povezavo med kolektivom in pripravljalno komisijo tudi sveti ekonomskih enot, sindikalne, mladinske in druge organizacije. Da pa bodo predstavniki kolektiva vsem svojim nalogam kos, moramo poskrbeti, da bodo deležni še posebne izobrazbe. Po izvolitvi je prav, da organiziramo za novoizvoljene člane seminar delavskega samoupravljanja.
P. S.
\
'V
Varstvu pri delu prednost!
PIŠEJO
Dopisna šola iz varnosti pri delu za člane našega kolektiva.
Že vrsto let lahko zasledimo v naši delovni organizaciji nenehno skrb za varstvo pri delu. Uspehi niso izostali. Toda nismo se in ne smemo se uspavati, če dosežemo lepe rezultate in znižujemo nezgode in nesreče pri delu, oskrbimo akcijo za zdravniške preglede zaposlenih, posebno še za zaposlene žene. Budnosti ne smemo zanemariti, saj nesreča res nikoli ne počiva.
Da bi še bolj poskrbeli za preprečevanje nezgod in nesreč, za očuvanje zdravja in zadovoljivega razpoloženja pri delu, je delavski svet podjetja sprejel sklep, da se poslužimo še ene oblike izobraževanja in izpopolnjevanja v vprašanju varnosti pri delu. Okoli 250 članov kolektiva bo vključenih v DOPISNI TEČAJ o varstvu pri delu, ki ga je odprla Dopisna delavska univerza Zavoda za dopisno izobraževanje v Ljubljani. Tako bo po organih upravljanja in upravi podjetja še na en praktičen način poskrbljeno za poglobljeno strokovno izobraževanje iz tvarine varstva pri delu, kar predpisujejo tudi določila novega zakona o varstvu pri delu (Uradni list SFRJ, št. 15/1965).
Tak ukrep organov upravljanja im uprave delovne organizacije je treba res pozdraviti, ker i gre za praktično obliko izobraževanja in izpopolnjevanja iz varstva pri delu. Tečajniki prejemajo na dom skripta iz učnega gradiva. Doma preštudirajo gradivo, v roku enega meseca po prejemu. Hkrati izpolnijo dostavljeni obrazec s pismenim Odgovorom na postavljena vprašanja. Te odgovore bo Izobraževalni Center pri kadrovskem sektorju železarne zbral in v dogovorjenem roku poslal v Ljubljano.
Tečajniki so dolžni Obiskovati seminarje in posvetovanja, oziroma predavanja, ki jih Zavod za dopisno izobraževanje organizira v tem primeru v Štorah za udeležence tečaja.
Vsak udeleženec bo ob koncu šolanja izdelal seminarsko nalogo s svojega delovnega področja. V njej bo pokazal, da zna koristno uporabiti učno gradivo in praktično ukrepati za večjo varnost pri delu ter da je sposoben predlagati tehnične in druge izboljšave ter ukrepe za večjo varnost pri delu.
Po uspešno končanem dopisnem tečaju prejmejo udeleženci izkaz z ustrezno oceno.
Pričakujemo, da ..bodo vsi v ta tečaj vključeni člani kolektiva z vsem razumevanjem pristopili k tem načinu izobraževanja in izpopolnjevanja in pri-
zadevno reševali vse naloge ter jih pravočasno oddajali izobraževalnemu centru za dostavo v Ljubljano.
Ker moramo pri vsem našem delu vedno skrbeti za varnost pri delu, smo prepričani, da bodo vsi člani kolektiva, vključeni v ta dopisni tečaj, res vztrajr no sodelovali, saj nam mora biti jasno, da ni člana kolektiva, ki bi lahko samo pomislil, da poglavje varnosti pri delu zanj ni bistveno, niti važno. Predvsem vse tehnično osebje, vodilni kader, vsi konstruktorji, obratovodje, delovodje, preddelavci, vodje oddelkov, skupino-vodje in seveda vsak član kolektiva posebej, vsi smo dolžni, da posvetimo posebno pozornost varnosti pri delu in zato izkoristimo vsako priložnost, da se tudi v varstvu pri delu nenehno izpopolnjujemo.
R.	U.
[PROGRAM
ŠPORTNE
REKREACIJEJ
Komisija za rekreacijo pri 10 sindikalne podružnice ima izdelan naslednji program športne rekreacije:
Meseca junija: rokomet — delavske športne igre,skupne priprave reprezentance za met. igre.
Meseca julija: izbirna tekmovanja za metalurške igfe.
Meseca avgusta 1966: metalurške športne igre.
Meseca septembra 1966: mali nogomet — medobratno tekmovanje; odbojka — delavske športne igre.
Meseca oktobra 1966: mali nogomet — delavske športne igre.
Meseca novembra in decembra 1966: turnirji v kegljanju, šahu, namiznem tenisu in odbojki.
Meseca januarja 1967: organizirano smučanje.
Meseca februarja 1967: smučarsko tekmovanje.
Letos bodo v Štorah tudi metalurške športne igre slovenskih železarn. V programu so zajete kot tekmovalne panoge: atletika, nogomet, kegljanje, šah, rokomet in streljanje z zračno puško. Pri kegljanju in streljanju bodo sodelovale tudi ženske. Pri atletiki se bodo upoštevale discipline: tek na 100 m, 800 m, 1500 m, balkanska štafeta (800, 400 in 10 m) skok v daljino in višino ter met krogle. “Tekmovanje bo 27. in 28. avgusta 1966.	V. S.
GODBA NA PIHALA
Ne glede na to, da šteje naš kolektiv preko 2000 zaposlenih. Tudi ne zato, ker je kolektiv za godbo na pihala vložil skozi celo leto kar lepa sredstva. Gre zato, da je bila godba na piha-la že tradicionalna železarska godba, ki nas je ob času praznikov in ob raznih prireditvah razveseljevala in sproščala.
V kolektivu imamo občutek, da prazniki zadnji čas niso več tako svečani, nekaj nam manjka česar smo bili vajeni in to naša godba.
Če bi nas ob zahtevnih družbenih nalogah v času gospodarske reforme vzpodbujala in kratkočasila od časa do časa godba na pihala, bi to bilo le pozitivno, saj ni novo, da glasba osvobaja človeka in mu vliva veselje do življenja in dela.
Več nas je, ki bi nas zanimal odgovor kaj je z našo godbo, kaj z nje osnovnimi sredstvi? In ali ne bi bilo mogoče organizirati'v dvatisoččlanskem kolektivu skupino godbenikov, ki bi z veseljem sodelovali in obnovili 4 radici j o!
Saj kolektiv ne zahteva nek težko dosegljiv strokovni nivo, ampak godbo v okviru možnosti. Godbo, ki bi spremljalai kolektiv ob delovnih uspehih in ki bi bila ob času prazno-vanjvanj kot je n. pr. 1. maj z nami	S. S.
UDOVIČ Ivan iz šamotarne nam iz bolnišnice piše naslednje: Dne 30. 4. sem bil zelo presenečen, ko so me obiskali člani sindikalnega odbora šamotarne, ter mi prinesli denarno pomoč, ki mi jo je nudila sindikalna podružnica.
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem članom sindikalnega! odbora šamotarne za obisk, kajti nobeden zdrav človek ne more doumeti,-kaj pomneni bo-lanemu človeku obisk. Iskrena
hvala tudi sindikalni podružnici Železarne Štore za izkazano denarno pomoč.
Tovariški pozdrav.
MILAN DEČMAN, V. P. 9166-13 VE 4 Požarevac. Pošilja pozdrave ter se zahvaljuje za redno prejemanje Štorskega železar-ja. Kolektivu želi mnogo uspehov.
MERNIK SILVO V. P.3215117 Bileča se zahvaljuje za pošiljanje Štorskega železarja, pozdravlja vse, posebno pa še svoje sodelavce iz kemičnega laboratorija.
Ing. GORŠEK MARTIN V. P. 5446/2 c — V2 Osijek nam piše naslednje: Čutim se dolžnega, da ise vam zahvalim za redno pošiljanje »štorskega žalezar-ja«. čeprav isem bil član vašega delovnega kolektiva samo dobrega pol leta, me ta čas vežejo lepi in prijetni spomini. V septembru, ko se vrnem domov, upam, da se bom ponovno vključil v j vaš delovni kollektiv. V »Žele-zarju« vedno najdem dovolj zanimivega in tako mi je to edina zveza z vašim kolektivom. S posebnim zanimanjem sem prebral poročila s partijske konference. V vaši akciji, da bi pridobili več sodelavcev, ki bi pisali iz svojih ekonomskih enot in,s tem popestrili vsebino lista vam želim veliko Uspeha.
Dovolite mi, da izkoristim' to priliko in vam ter celotnemu ideiovnemu kolektivu »železarne« Štore čestitam ob prazniku dela 1. maju in zaželim veliko 'delovnih uspehov.
ZAHVALA
Iskrena hvala sindikalni podružnici železarne štore za denarno pomoč, ki mi jo je nudila v času moje bolezni. Zahvaljujem se tudi članom kolektiva šamotarne za obisk.
Vinko Strašek
Z volišča v obdelovalnici valjev
PRAVNA TOLMAČENJA NEKATERIH VPRAŠANJ
'V
S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ
Na nekatera aktualna dn pp-gosta vprašanja s področja delovnih razmerij, s katerimi se naši delavci pogosto srečujejo in največkrat obračajo na pravno službo, je pravna služba pripravila naslednja pravna pojasnila:
Delavec nima pravice do povrnitve potnih stroškov, če se je udeležil seje DSP, DSE ali XJO, kadar se odloča o njegovi pravici ali dolžnosti v delovni . organizaciji.
Po Zakonu o delovnih razmerjih ima delavec sicer pravico, da je navzoč na sestanku vsakega organa upravljanja, kadar se odloča o njegovi pravici ali dolžnosti, vendar se delavec udeleži takega sestanka ali seje po lastni odločitvi, če hoče izkoristiti svojo pravico. Ker pa tu ne gre za dolžnost, tudi nima pravice do povrnitve potnih stroškov.
Če delavka nastopi porodniški dopust po svojem mnenju 28 dni pred porodom, do poroda pa pride prej kot v 28 dneh, potem v takem primeru ne more izkoristiti v celoti 133 dni porodniškega dopusta, torej več po porodu.
Vsaka delavka lahko z zdravniškim izvidom nastopi porodniški dopust že 45 dni pred porodom, obvezno pa ga mora nastopiti 28 dni pred porodom. Delavka se bo v teh mejah torej sama odločila, kdaj bo nastopila dopust. Vendar, če nastopi porodniški dopust po njenem mišljenju 28 dni pred porodom, do poroda pa pride ^že v 20 dneh potem, ko je dopust nastopila, to razliko osem dni, ki bi jih še lahko izkoristila pred porodom, ne more prenesti’v čas po porodu, tako da bi imela po porodu 105 dni rednega porodniškega dopusta in še 8 dni, ki jih ni mogla izkoristiti pred porodom. Torej ne bo v celoti izkoristila 133 dni porodniškega dopusta, kolikor ji po zakonu pripada, temveč 125 dni.
Iz tega sledi, naj delavka nastopi porodniški dopust vsaj dober mesec pred predvidenim dnevom poroda.
Delavka, ki ji poteče porodniški dopust 1. 1. 1967, ne bo mogla po porodniškem dopustu izrabiti preostali letni dopust iz leta 1966, v kolikor ga še ni izkoristila pred nastopom porodniškega dopusta.
Delavec ima samo med leiom pravico do letnega dopusta, ki mu pripada. Po zakonu ga ni mogoče prenesti v naslednje leto, kot je bilo to poprej dovoljeno. Tako ne bo mogla delavka, ki ji poteče porodniški dopust 1. 1. 1967, po porodniškem dopustu izrabiti preostalega let-
nega dopusta iz leta 1966, ker za to ni zakonite podlage. De-' lavka pa, ki bi ji potekel dopust 30. 12. 1966, letni dopust pa bi nastopila 31. 12. 1966, bo lahko preostali del letnega dopusta izjemamo izrabila še v letu 1967.
Trajanje porodniškega dopusta je določeno s koledarskimi in ne z delovnimi dnevi.
Delavka — mati, ki izrabi letni dopust v času skrajšanega delovnega časa, ko dela samo štiri ure dnevno, nima pravico do dvojnega štetja letnega dopusta.
Delavka z otrokom, starim do osem mesecev, ima pravico delati štiri ure na dan. Ko pa je otrok star osem mesecev, ima delavka še vedno pravico delati po štiri ure na dan, če je po mnenju zdravniške komisije glede na otrokovo spolšno zdravniško stanje potrebna skrbnejiša materina nega.
Ker pa se tak skrajšani delovni čas matere do osmih mesecev oziroma do treh let otrokove starosti šteje za poln delovni čas, pripada delavki — materi, ki želi v tem času izkoristiti letni dopust, toliko dni letnega dopusta, kot ga pripada vsakemu delavcu, ki dela poln delovni čas.
Dèiavka, ki dela po štiri ure dnevno in ki ji pripada npr. 18 dni letnega dopusta, ima pravico samo do izrabe 18 dni letnega dopusta, ne pa dvojno, t. j. 36 dni (za 4 ure skrajšanega delovnega časa 8 ur letnega dopusta), ker se namreč tak skrajšan delovni čas šteje za polni . delovni čas.
Odločba o premestitvi delavca na drugo delovno mesto mora biti pismena.
Odločba o premestitvi delavca na drugo delovno mesto mora biti pismena predvsem zato, ker je premestitev pomembna za delavca in ker mora. biti vsaka odločba, zoper katero je možen ugovor ali pritožba, pismena, da se na ta način konkretizira glede izreka in obrazložitve. Le če je odločba pismena in obrazložena, ima stranka možnost obrazloženo izpodbijati odločbo.
Škodo, ki jo povzroči delavec s samovoljnim prenehanjem dela, ni treba posebej dokazovati.
Po zakonu je delavec, ki samovoljno preneha delati, dolžan povrniti škodo, ki jo j c s tem dejanjem povzročil. Ta škoda znaša toliko, kolikor bi delavec zaslužil v času, kb bi po statutu še moral ostati na delu. Delavec, ki je npr. na delovnem mestu, za katero se za-hteVa daljša doba priučevanja (III. stopnja strokovne izobrazbe), mora potem, ko je iz-
javil, da namerava prenehati z delom v podjetju, ostati na delovnem mestu še 45 dni. Če je znašal osebni dohodek takega delavca npr. 60.000 S-din mesečno, bi v 45 dneh zaslužil 90.000 S-din. To pa je tudi znesek, ki ga mora tak delavec, v kolikor je samovoljno prenehal delati, povrniti podjetju.
Iz tega izhaja, da je delavčeva obveza na povrnitev škode v znesku povprečne mesečne akontacije, odvisna samo od tega, ali je delavec samovoljno prenehal'delati. Če je tako škodo dejansko povzročil, ni važno. Zakon se je namreč postavil na Stališče, da v primerih samovoljnega prenehanja dela vedno obstoji določena škoda za delovno organizacijo, ki jo ■je sicer težko dokazati, pa 'tudi postopek, ki bi se moral v takih primerih voditi za dokazo-
vanje višine škode, bi bil največkrat dražji, kot pa znese sama škoda. Prav zaradi tega je zakon določil tudi način izračunavanja škode tako, da višina škode praviloma ne bo sporna dri zaradi tega ne bo treba sprožiti postopka pred sodiščem.
V kolikor pa bo škoda, ki jo je delavec povzročil s samovoljnim prenehanjem dela večja, kot pa znaša njegova povprečna akontacija osebnega dohodka za čas, v katerem bi še moral delati, bo pa moralo tako večjo škodo podjetje dokazati in izterjati preko sodišča. Po vsem tem je jasno, da, v kolikor delavec samovoljno neha delati,jrjegova obveza iz samega zakona in je dolžan plačati škodo v znesku kot je zgoraj o-pisan.
Marjan Marinšek, dipl. iur.
Tečaji civilne zaščite so za
nami
Ne smemo in ne moremo mimo tega, da ne bi omenili in zapisali nekaj vrstic o končanih tečajih Civilne zaščite, ki so se izvajali v drugi polovici marca in v začetku aprila.
Predelana je snov po planu, to je specialni del za tehnično reševalno službo ter službo reda in varnosti.
Udeležba je bila dobra, saj se je udeležilo 60 tečajnikov in z uspehom smo lahko zadovoljni.
Moram povedati, da posamezniki niso bili dovolj zainteresirani, kar je vplivalo na končni planski sklep. Ne bo napačno, če napišemo nekaj o. predavateljih, ki so vodili tečaje. Ugotovljeno je, da vsi predavatelji ne predavajo enako in imajo različne metode predavanja. Večina njih je skušala postaviti vprašanja odnosno prikazati odločilne momente, ki bi lahko nastali in kaj bi bilo nujno u-krepati. Tečajniki so se trudili, da bi nalogo obrazložili čim-bolje. Smatram, da je ta način dober in koristen, in bi ga bilo dobro izvajati v bodoče, tako, da vsak tečajnik preizkusi svoje znanje in pove svoje mišljenje.
Če gledamo druge predavatelje, ki jih je bilo sicer zelo malo, ki so predavati suhoparno ter se -spuščali v podrobnosti. Ta predavanja niso obrodila zaželenih uspehov, ker so prestajala dolgočasna in utrujala tečajnike.
Na Osnovi zgoraj navedenih dobrih in slabih strani ne smemo zaključiti, da od tečaja nis-
mo nič pridobili. Prepričan pa sem, da [so imenovane ekipe odnosno službe dobile osnovno teoretično znanje, ki bi prišlo v poštev, če bi to zahtevala situacija.
Ne smemo pozabiti, da se mi nahajamo na nevarnem področju, ki je . izpostavljeno potresni coni, do VIII. jakostne stopnje. Ta stopnja je zelo nevarna, in je po jačini slična oni, ki je prizadela Skopje. Tudi od poplav nismo varni, saj nam narekujejo primeri v letu 1954 in 1964, ko je našemu podjetju pretila nevarnost od poplav.
Torej, vse člane Civilne zaščite vežejo velike naloge v primeru kakšne,elementarne nesreče, katere nas lahko iznenaddjo. Naša dolžnost pa je, da se usposobimo in moramo vedno biti pripravljeni, da bi pravočasno znali varovati in zaščititi podjetje in ljudska življenja v morebitni nesreči.
V prvi vrsti so dolžni stopiti v akcijo člani Civilne zaščite ter sleherni član kolektiva ne glede na spol, mora pomagati pri reševanju, ker šmo zvezani z Zakonom o narodni obrambi.
Dojusufie
v naš list
«m
V APRILU 1966
NOVI ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI
RECKO Ivana VIKTOR, pomožni delavec, livarna sive litine; POLENŠEK Antona ANTON, iz Hrastja — Loka pri Žusmu, pomožni delavec, livarna sive litine.
ANTLEJ Alojza EMIL iz Planinskega vrha pri Planini, pomožni delavec, livarna sive litine.
TRUPEJ Jožefa JOŽE iz Vodic pri Dobju, valjarna; OCVIRK Franca MARJAN iz Podgrada pri Šentjurju, delavec, jeklarna; BRECL Franca FRANC iz Laške vasi pri Štorah, pomožni delavec, samotama.
MRAZ Jakoba LEOPOLD iz Osredka, pomonži delavec, samotama; ZORKO Karla RAFAEL iz Štor, pomožni delavec, samotama; TRATNIK Jožeta ALBIN iz Pečovja nad Štorami, pomožni delavec, samotama.
JERAM Jožefa ANA iz Štor, delavka v komunalnem oddelku; LUBEJ ANA iz Kompol, delavka v komunalnem oddelku; JELENC Alojza ALOJZ iz Javornika nad Štorami, pomožni delavec, valjarna.
JURKOŠEK Ivana JOŽEF iz - Kanjuc, pomožni delavec, valjarna.
NA ODSLUŽENJE KADROVSKEGA ROKA V JLA
'je odšel HLADNIK JAKOB, ■strojni ključavničar v mehanični delavnici.
NISO VEČ ČLANI NAŠE DELOVNE SKUPNOSTI
ROZMAN Jožefa MILAN, brusač ingotov v jeklarni, je odšel po lastni želji.
LANDEKER LEOPOLD, paznik elektrod na elektroplavžu, je bil zaradi neopravičenih izostankov izključen iz delovne skupnosti; ČATER PAVEL, elek-tro tehnik — pripravnik v UOS, je bil prav tako izključen iz delovne skupomsti zaradi neupravičenih izostankov.
VIDEC JOŽE, livar na elek-troplavžu je odšel po lastni želji; ANTLEJ EMIL, pomočnik farmarja, je odpovedal delovno razmerje v poskusni dobi.
KOŠIR EMILIJAN, talilec v livarni sive litine je bil izključen iz delovne organizacije zaradi nastopa zaporne kazni.
PODREPŠEK ALOJZ, pomočnik formarja v livarni sive litino, je odšel po lastni želji.
REDNO JE BIL UPOKOJEN
JAZBEC JOŽE, star 56 let, v Železarni Štore je bil zaposlen 22 let, razporejen na delovnem mestu strugar kalibrer o obratu valjarna.
NA NOVI ŽIVLJENSKI PO* TI ŽELIJO OBILO SREČE:
ŽNIDAR JOŽETU iz mehanične delavnice, ŠNEK EDVARDU
iz razvojnega oddelka, LESJAK IVANU iz gradbenega oddelka SALOBIR FRANCU iz valjarne, BUDNA FRIDERIKU iz livarne sive litine, ŽAVSKI VINKU iz livarne sive litine, KOROŠEC MILANU iz šamotarne in BU-KOVŠEK FRANCU iz mehanične delavnice.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
FIDLER LUDVIK jz valjarne, VOLF VINKO iz skladišča, GRADIČ ŠTEFAN iz livarne sive litine, JAZBEC AVGUST iz valjarne, URŠIČ FRANC iz eks-pedita, KORES JANSZ iz eks-pedita, KUNEJ EDI iz valjarne, VIDEC ANTON iz livarne sive litine, VERHOVŠEK IVAN iz elektroplavža,	ŠRAMELJ
ALOJZ iz mehanične delavnice, KOS JULIJAN iz jeklarne KOLAR FRANC, mlaj. iz avtood-delka.
Čestitamo!
IZOSTANKI V MESECU MARCU
Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.338 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 2.759, zaradi izredno plačanega dopusta 480, zaradi opravičenih izostankov 10, zaradi neopravičenih izostankov 15 in zaradi o-stalih izostankov 592 delovnih dni, torej -skupaj 6.104 delovnih dni.
KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI
V mesecu aprilu 1966 so komisije za obravnavanje kršitev delovne dolžnosti izrekle skup no 13 ukrepov, od tega 4 opomine, 7 javnih opominov in 2 zadnja javna opomina.
DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI:
VEBER Alojz, iz energetskega obrata, je dne 8. 3. 1966 neopravičeno izostal z dela — javen opomin.
KOLETNIK Mirko, iz aglomeracije, je dne 23. 3. 1966 neopravičeno izostal z dela — javen opomin.
VIDOVIČ Milan, iz skladišča, je dne 28. 1. 1966 vzel iz garderobne omarice v skladišču livarskih izdelkov sodelavcu Mohorko Stanku ročno uro znamke »Darvvil« — zadnji javni opomin.
PAVLIČ Alojz, iz energetske-, ga obrata, je dne 9. 3. 1966 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
KORES Maks, iz prometa, je dne 6. 3. 1966 neopravičeno izostal z dela — javen opomin.
OHNJEC Ivan, iz skladišča, je dne 5.-2. 1966 neopravičeno izostal z dela — javen opomin.
LIPOVŠEK Jože, iz livarne sive litine, je dne 3. 4. 1966 v glavni vratarnici žalil vratarja in uničil nekaj inventarja — javen opomin.
JEROVŠEK Stanko, iz livarne sive litine, je dne 15. 4. 1966 neopravičeno izostal z dela — javen opomin.
VEBER Alojz, iz energetskega obrata, je dne 9. 4. 1966 zaradi malomarnosti razlil večjo količino mazuta po železniških tirnicah in istočasno onesnažil mazutno jamo s tem, da je prečrpal določeno količino mazuta v keson — javen opomin.
Zaradi samovoljne zapustitve dela pa je delavski svet podjetja v mesecu aprilu 1966 izključil iz delovne skupnosti naslednje delavce:
LANDEKAR Leopolda, iz elektroplavža, VODEB Mihaela, iz mehanične delavnice, ČATER Pavla, iz uprave osnovnih sredstev, OCVIRK Mirka, iz mehanične delavnice.
V zadnji številki »Štorskega železarja« so se pri objavljanju kršitev delovnih dolžnosti vrinile neljube napake in se pravilno glasijo takole:
PERC Konrad, iz valjarne, je dne 15. L 1965 neopravičeno izostal z dela — javen opomin.
ROJC Milan, iz valjarne, je dne L 12. 1965 delal samo 4 ure in je moral zaradi vinjenosti zapustiti delovno mesto — javen opomin.
GAJŠEK Zofija, iz komunalnega oddelka, je malomarno opravljala svoje delo — javen qpomin.
Pomotoma pa so izpadli naslednji kršitelji:
KRIŽNIK Miha, iz valjarne, je dne 5. 3. 1966 neopravičeno izostal z dela — javen opomin,
CENTRIH Marija, iz komunalnega oddelka, je v mesecu februarju stalno zamujala na delo — javen opomin.
NEZGODE
ELEKTROPLAVž:
ARTNAK Martin. S škripčni-kom so prenašali karbonske bloke. Pri tem se je v blok uvit vijak izdrl in blok je padel na tla. Imenovani je med prenosom z rokami držal in usmerjal blok, ki mu je pri padcu pritisnil levo roko ob rob drugega bloka in mu poškodoval štiri prste.
POTOČNIK Ivan. Pri prekladanju zobatih segmentov mu je segment zdrsnil iz rok in mu stisnil prstanec leve roke ob drugi ležeči segment. '
VALJARNA:
ARČAN Janko. Pri nameščanju do vodke je z levo roko privijal vijak blizu vrtečih se valjev. Valji so mu prijeli rokavico in mu poškodovali sredinec na levi roki.
BOBEK Janez. Pri rezanju valjane palice na hladnih Škarjah v adjustaži je palica zanihala in ga udarila na podlaket leve roke.
CMOK Franc. Med kontrolnim obhodom mu je pri hladnih Škarjah v adjustaži odrezek palice padel na golen leve noge.
LIVARNA SIVE LITINE:
TREBOVC Janez. Z žerjavom je prestavljal kókìle. Ko je pobiral drogove iz kokil je ena kokila zdrsnila s kupa, pri tem ga je drog udaril po levi in deloma po desni nogi.
GALUF Ivan. Pri vskladišče-nju težjega modela si je odrgnil kazalec na levi roki.
NOVAK Alojz. Med potiskanjem vozička je s kazalcem desne roke zadel ob kalupni okvir, ki je stal v profilu proge in se poškodoval.
ŠAMOTARNA:
URLEB Franc. Postalo mu je slabo, ker je iz peči uhajal plin. Šel je ven, med potjo pa je padel in se udaril ob oster rob. Poškodoval si je zatilje.
MEHANIČNA DELAVNICA:
ŽAJBER Jože je varil ozkotirne tračnice na železne pragove. Delavci, ki so mu pomagali so tračnice položili tako, da so konci segali v, profil proge za valjarno. Ko je lokomotiva pripeljala štiriosnik, je ta zadel v konec tračnice in premaknil že zvarjeni tir. Pri tem je varilcu stisnilo obe nogi v gležnju, ker je med varjenjem stal med pragovi.
KOLAR Miro je pilil vrtečo se os na stružnici. Pri tem mu je navilo rokav bluze na os in ga potegnilo ob stroj. Obdrgni-lo ga je po vratu in nadlakti desne roke.
SELINšEK Janez. Med prevozom je varnostna zaklopka zdrsnila z voza. Pri ponovnem nakladanju mu je stisnilo četrti prst na desni roki.
PROMET:
GRAČNER Janez je pripenjal štiriosnik k lokomotivi. Pri tem ga je konec palice, ki je štrlela čez prsnik voza, stisnila za komolec desne roke.
EKSPEDIT:
OHNJEC Ivan. Pri razkladanju paličnega železa je potégnil vez z voza, pri tem mu je druga vez padla po roki.
PODPLATAN Jože. Pri spuščanju dela konstrukcije z viličarja na tla je komad spodrsnil, imenovani je odskočil, pri tem pa se je spotaknil in padel, ter udaril z zatiljem po osi.
Na poti na delo in z dela so se poškodovali:
KNEZ Jakob iz jeklarne je na poti z dela pri izstopu iz avtobusa padel in si poškodoval desno roko.
RATAJC Leopold iz šamotarne je na poti z dela padel z mopedom, ker mu je skočila kokoš na cesto.
LESJAK Franc z ekspedita si je. na poti na delo pri vhodu v skladišče izvinil levo nogo.
TOMPLÀK Ivan iz livarne sive litine. Na poti iz obrata v Zdravstveno postajo ga je pri mehanični delavnici lokomotiva stisnila ob zid. Pri tem mu je težje poškodovalo prsni koš, lažje poškodbe pa ima na roki in na glavi.