8REDAH IN SOBOTAH - te-tEPONl:   UREDNIŠTVO 24-73.
Tajništvo in uprava 21-90 * tekoči račun pri komunalni banki v kranju 07-70-1-135 - letna naročnica 000 din. mesečna 75 din. ^samezna  stev. 10 din
LETO XIV
KRANJ, 18. MARCA 1961'
ST. 32
▲
IZHAJA OD OKTOBRA 19« KOT TEDNIK - OD l. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD t JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK:  SLAVKO BEZNIK
G L A S I L O    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Spremenjena vloga
Pretekli   torek   sta   oba zbora trajnega ljudskega odbora Kranj [Prejela   predlog družbenega plana letošnje leto. Ta se po svojih na-°Zah 'm pomenu bistveno razlikuje °« druzbenih načrtov prejšnjih let.
"*vna značilnost družbenega plana .4 leto 1961 je v tem, da je usmer-levalec gospodarskega in družbenega razvoja oziroma pobudnik za sklad-"*! delo vseh gospodarskih dejavno-!hJ ^.rav zaradi teh nalog nosi le-0$nji družbeni plan pomemben, 'vojevrsten pečat.
y Družbeni načrt določa, da je tre-
a povečavati obseg in sortiment proizvodnje v vseh gospodarskih Progah in si prizadevati za čim-■ °hie izkoriščanje obstoječih pro-^ll^nih zmogljivosti, zlasti pa po~ rbeti za hitrejšo uva>janje mehani-
đO;e in avtomatizacije v delovne Procese. 2aradi modernizacije bo .0sti hitreje naraščala proizvodnja delovna storilnost, vzporedno s
ern pa tvuli osebni in družbeni ita»da.rd. Družbeni plan predvide-Vl,'da se bodo povečali povprečni ^Jfrn dohodki v gospodarstvu za
" odstotka in da bo v letu 1961 razpolago milijarda dinarjev za stanovanj oziroma da bo grajenih v letošnjem   letu okoli
'00 stanovanjskih enot.
• Nadalje določa družbeni plan, da " treba izpopolnjevati sistem delile dohodka znotraj podjetij, kakor t,fdi način delitve osebnega dohodka P° učinku ter uvajati nove oblike n<tZrajevanja po delu. Bolj kot do *fd*j bo treba racionalneje izkoristi reprodukcijski material.
^a bomo zagotovili hitrejšo rast °Je&ne potrošnje, predvsem delav-tev> je nujno izboljšati preskrbo ^t in industrijskih središč s kmečkimi pridelki, pospeševati razvoj ,loritvenc obrti in servisov za "Pravljanjc uslug ter razvijati obra-
* družbene prehrane.
ll,6 milijard dinarjev bomo in-**tirali v osnovna sredstva z nagoni, da bi zagotovili skladen in j^jši razvoj vseh panog gospostva in da bi omogočili mehani*-ffio in avtomatizacijo naših pod-pospešili strukturno spremembo ^Podarstva in organski sestav vlo-
Po drugem rešetu z volivci
JESENIŠKI DRUŽBENI NACRT PRED DOKONČNO ODOBRITVIJO
»2e decembra lani smo šli na zbore volivcev z elementi družbenega načrta. Prejšnji teden so bili že drugi zbori, na katerih so volivci prerešelali dokončni predlog.« Tako nam je v začetku razgovora o sodelovanju državljanov pri izdelavi letošnjega družbenega načrta jeseniške občine povedal predsednik tamkajšnjega ObLO tovariš Franc Treven. 4
Volivci in državljani sploh, so letos dokaj aktivneje sodelovali pri izdelavi predlogov plana kot prejšnja leta. Najprej, in sicer že lani v jeseni, je ObLO pripravil posebne elemente za letošnji družbeni plan. S tem so volivce seznanili z glavnimi potrebami in željami vseh občanov, hkrati pa tudi z možnostmi za uresničenje teh želja. Prelistali so vse zapisnike zborov volivcev za več let nazaj in upoštevali vsak, še ne uresničen predlog ali željo.
s tako bogatim gradivom in konkretnimi podatki iz vsakega kraja so volivce zelo razgibali. — Zlasti je volivce zanimala komunalna in gradbena dejavnost. Udeležba je bila povsod dobra in pogovori zelo živahni. Državljani pa so dajali še nove in nove zelo umestne predloge. Toda, ko so na
občini znova zbrali vse željo in potrebe, so ugotovili, da bi pri sedanjih možnostih teh ne mogli i>-polniti niti v petih letih. Nujno j • bilo treba postaviti vrstni red -kaj letos, kaj naslednja leta. O tem so sicer že govorili na prvih zborih volivcev. Na drugih zborih volivcev, ki so bili prejšnji teden,
Pred jugoslovanskimi Pionirskimi igrami
Število prijavljencev znano
tffl sredstev. Pri vseh investicij < vlagan jih nam bo za vodilo t lflt cilj, da moramo investirati le ^lcr smo prepričani, da bo vlo-u n<l investicija tudi v perspektivi 'Pesna.
Hn. a^v'iru splošne gospodarske po-^e in družbenega razvoja pa )?r-arno skrbeti za nadaljnje razvi-
de socialističnih družbenih od-'^*°}> in za odpravo nekaterih ad-^istrativnih vplivov na gospodar-£° potlovanje. Utrjevati moramo ^"nalni sistem in delavsko samo-j^^/an/c ter podpreti pobudo go-f°darskih organizacij za čimboljše S^Podarjenjc.
V torek popoldne se jc sestal občinski odbor Kranj za izvedbo tekmovanja Jugoslovanskih pionirskih iger v počastitev 20-letnicc vstaje. Pregledali so prijave in ugotovili, da se jc za to tekmovanje prijavilo 15 pionirskih odredov, ki bodo tekmovali v natečaju »Nas" domači kraj včeraj, danes in iutri«. Tekmovanje bo zajemalo med drugim opis dogodkov iz NOB, vstajo naših narodov v posameznih krajih, kdo je vodil vstajo v posameznih krajih in kateri poznani borci so bili priznani za narodne heroje.
Govorili so tudi o ustanovitvi lutkovnih odrov in sklenili, da bodo ustanovili več teh odrov v različnih
seminar za lutkarje, pri čemer b/st nudila   pomoč   Lutkovni od Ljubljane in Zveza Svobod in/pro svetnih društev Kranj.
Precej govora jc bilo o pionirski knjižnici, ki jo v Kranju le dp danes ni. Zveza prijateljev mlalinc za Gorenjsko je že kupila za oftoli pol milijona dinarjev knjig, ni trebnega prostora in oprem' bi dobili prostore, v katerih centralna knjižnica, ta pa dobila mesto v Delavskem tam, kjer so nameravali ljudsko kuhinjo. — Glede zb sredstev za opremo te knjižn bili mnenja, da bi bilo najbolje bi pionirski odredi na šolah it
-an
Franc Treven
ko sami vojiverookončno odločili, ka>-«4^/rfe v %c»akem kraju začno Bjpr^r itd. Za nekatere objekte
na .primer še ni dokumentacije, za druge ni sredstev itd. Ljudje so to dobro razumeli.
Razen zborov volivcev pa ni bilo posebnih oblik za seznanjanje volivcev o družbenem planu. Poslužujejo se sicer lokalnega lista »Zelezar«, ki tolmači bralcem glavne stvari. Za zbore volivcev pa so pripravili zadosti podatkov tako, da so se s temi seznanili ne samo tisti, ki so zbore vodili — marveč tudi širok politični aktiv, člani v družbenih organizacijah itd. Za same volivce na zborih pa ni bilo posebnih obvestil ali gradiva.
Tako je bil predlog družbenega načrti dvakrat na živahnih razpravah pred volivci. To je narekovalo prenekatero spremembo ali dopolnitev. Sedaj  pa je plan v
marca predložen odbornikom Ob LO v odobritev. -L c
Jesenice, 17. marca — V delavskem domu na Jesenicah je bila danes XIII. letna konferenca sindikata metalurških delavcev jeseniške železarne. Poleg 158 izvoljenih delegatov in dragih predstavnikov in gostov se je konference udeležila tudi delegacija, romanskih sindikatov, bivši predsednik sindikata metalurških delavcev Jugoslavije In zvezni poslanec Franc Talcr in predsednik republiškega odbora sindikata metalurških delavcev Jože Plevnik. —
Na konferenci so veliko govorili
dokon^mTn-^npravar^
in o de-
centi^lizaeijr~>(Mn«upTavIjanja v njihovem podjetju. ^"""^"Si^ -4. c.
Nekai misli predsednika ObLO Kratil tovariša Franca Ptiharla
žbeni plan in volivci
krajih občine. Organiziran bo tudi denarno nabiralno akcijo
Krepitev obratnih delavskih svetov v Ži
Ljudski odbor si vedno bolj prizadeva, da bi o vseh svojih odločitvah seznanil javnost ter iskal njeno mnenje. Pri sestavi družbenega plana in proračuna za leto 1961 je bilo mnenje prebivalstva šc toliko bolj potrebno, saj se je s tem odločalo o nadaljnjem usmerjanju našega gospodarskega in družbenega razvoja. Zato se je letos občinski ljudski odbor Kranj poslužll nove oblike sodelovanja med ljudskim odborom in volivci. Da bi bili ti čimboljc seznanjeni s predlogom družbenega plana in proračuna in da bi lahko izrazili tudi svoje pomisleke, je ljudski odbor Izdal posebne Izvlečke družbenega plana in proračuna ter jih razdelil med volivce. Vsi volivci so lahko tako dajali na zborih tehtne pripombe, razen tega pa so dobili koristen vpogled v celotno problematiko komune.
Od 16 na 1
Vzporedno s hitrim tempom gospodarskega razvoja se kaže tudi potreba, da pri vodenju in usmerjanja naših gospodarskih organizacij sodeluje čimširši krog proizvajalcev. Prav zato dobiva decentralizacija delavskega samoupravljanja še večji pomen, zlasti pri večjih podjetjih. V nadaljevanju vam bomo v kratkem prikazali razvoj obratnih delavskih svetov v Železarni na Jesenicah.
V Železarni na Jesenicah so bili prvi obratni delavski sveti izvoljeni leta 1953. Vsak obratni delavski svet je štel devet do 25 članov. Ker so bili nekateri mnenja, da je obstoječe število obratnih delavskih svetov preobširno, je centralni delavski svet konec leta 1956 klenil, da se dotedanjih
27 ODS združi v 11 novih. — S tem se je zmanjšalo tudi število članov ODS od 215 na 182.
Do ponovnih sprememb v številu ODS je prišlo novembra meseca 1959. Takrat so bili izvoljeni štirje ODS pri ekonomskih enotah topilnice, predelovalnih obratov in pri valjarni ter energijskih obratih. Razen teh štirih obratnih delavskih svetov je bila pri Železarni Jesenice ustanovljena tudi predračunska enota, ki pa ni imela lastnega ODS.
Novoizvoljeni obratni delavski sveti so dobili tudi nova pooblastila, tako da so imeli določene naloge in konkretno delo. Vsaki ekonomski enoti je bilo pavšalno dodeljeno 4 milijone dinarjev za drobne investicije. Tako so torej vsi štirje obratni delavski sveti razpolagali s 16 milijoni dinarjev sredstev.
V letošnjem letu pa se je vloga ODS ponovno okrepila. Na predlog sindikalne organizacije se je pričela decembra lani ponovna razprava o nadaljnji decentralizaciji delavskega samoupravljanja. O tem je razpravljal centralni delavski svet na svoji redni seji
'••eaicah se je na Plavžu pred dnevi vselilo v Moke kar 52 družin
nove stanovanjske
Praznovanje 20-letnice vstaje na Poljanah
Odbor za praznovanje 20-letnice vstaje na Poljanah nad Jesenicami je izdelal podroben program praznovanja. V njem so predvideli >Gorenjski taborniški zlet«, ki bi bil od 28. junija do 4. julija in bi na njem sodelovalo od 1000 do 1500 gorenjskih tabornikov. Za ta čas bi pripravili gostovanje mladinskega pevskega zbora iz Železne Kaple na Koroškem. 3. julija bodo na Poljanah odkrili spomenik. Ta in še naslednji dan se bodo vrstile različne prireditve, tako na primer koncerti godb na pihala, koncerti pevskih zborov, krajše partizanske igre, pripovedovanje doživljajev iz časa NOB, nastop padalcev ALC, živi šah, prihod motoriziranih enot in partizanskih kolon, mitingi itd.
januarja letos. Razprava na tem zasedanju je pokazala, da je treba razširiti delavsko samoupravljanje na čimvečje število proizvajalcev. Zato je CDS sprejel tudi več sklepov, ki naj omogočijo, da se poživi upravljanje tudi »spodaj«.
Najpomembnejši sklep CDS v zvezi krepitve delavskega samoupravljanja je brez dvoma to, da se prenese na obratne delavske svete tudi več denarnih sredstev. Brez teh so ODS kljub opravljanju nekaterih pomembnih zadev postajali okoreli. To je uvidel tudi centralni delavski svet, zato je na seji 22. prejšnjega meseca določil, da se prenesejo na obratne delavske svete tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje. Ta sredstva se prenesejo v celoti v skupnem znesku 1.349 milijonov dinarjev. Razen tega se prenese nanje tudi 20 odstotkov amortizacije za zamenjavo v znesku 272 milijonov dinarjev. Obratni delavski sveti Železarne Jesenice bodo torej letos razpolagali s 1.621 milijoni dinarjev sredstev v primerjavi s 16 milijoni, kolikor so jih
Družbeni plan in proračun sta bili med volivci v splošnem ugodno sprejeta. Spornih  je bilo le nekaj
imeli Lnni.
np
potreb Jokal nega.„zcAČij^ prišlo* v družbenem planu in prora-računu lc do nekaterih manjših sprememb; med njimi se je upoštevala upravičena zahteva volivcev za popravilo ceste Strahinj—Naklo. Precej volivcev se je zavzemalo tudi za klavnice v Kranju.
Tudi podjetja so družbeni plan in proračun ugodno sprejela. Pomišljala so lc pri tem, da verjetno ne bo mogoče doseči tako višino združenih sredstev, kakor jc predvideno. Druž-
beni plan jc bil tako ugodno sprejet zato, ker je pristojni občinski organ že med izdelavo tesno sodeloval s podjetji in obenem sproti odpravljal razne neskladnosti.
Ko je tovariš predsednik govoril o zahtevah, ki so bile postavljene s strani krajevnih odobrov in voliv- » cev med samim potekom izdelave plana in proračuna, jc dejal, da s bile tc tako obsežne, da jih bo realizirati komaj v perspekji^nem planu. Omenil je tudi, d^.«Sra iz letošnjega družbenegjju.«ftana in proračuna v cejaii-ržpuščeni gradnii po-
-Tftlto jr' t^dnitotiČc ln zimskega kopališča —
sredstva zanji bodo zagotovljena v proračunu za prihodnje leto.
Dokončno bo občinski ljudski odbor Kranj sprejel predlog družbenega plana in proračuna na prvi pri-hodnii sen, H bo 23. rh*rc»» M* «■»?
Kje dobiti prostore?
Zgornja Bela — Na zadnjem sekretariatu vaškega aktiva LMS Zgornja Bela, so pregledali dejavnost posameznih komisij in napravili nekatere kadrovske spremembe v idejno-vzgojni komisiji in komisiji za MDB. Zal, pa organizacija, ki je že nekaj časa med najmarljivejšimi v občini, nima niti enega svojega prostora in člani aktiva hodijo na skupne sestanke kar v gostilno. To seveda močno ovira njihovo delo.
Sklenili so tesneje sodelovati s Krajevno organizacijo SZDL. Želijo, da bi jim ta pomagala pri njihovih težavah in problemih.
Franc Puhar
seji bo kot posebna točka obravnavan tudi nadaljnji razvoj Iskre.
np
ma, in se nisva videla, se ni skorajda nič spremenil. Sedela sva
»Sto dinarjev mi daj.< Nesmiselne besede, ki
vdrle
POJIRU
Človek ne živi samo od kruha
ob poliču in pripovedoval mi je v ta svet mladostnih spominov in
o vsem tistem — pripovedoval o domu, o mladostnih pretepih in potepih, vpraševal, če sjc še spominjam, kako smo pasli sosedove krave .. . tudi o pečenem krompirju jc pripovedoval. Nenadoma
I Prišel je nenadoma, skoraj na- je to marčno popoldne, nenavadno jg silno, v svet ozkih ulic. V prebli-H sku pogleda se je preselil iz tihih I jesenskih večerov moje mladosti, v H to sončno marčno popoldne. Na-H silno jc vdrl s svojo podobo v to M mojo vsakdanjost, mi stisnil roko, H težko, raskavo, tako kot je do-f§ ma v navadi. Potem pa sva se-
H dla za vegasto mizo v najbližji vonj po otavi na jesen, vonj po disk gostilni. Mudilo se mi je na po- mu m pečenem krompirju z ra-§§ poldansko sejo, pa sem vseeno skavo črno ogljeno skorjo (človek § ostal. Beseda je padla o tem in ga čuti v rokah). O vsem tem jc g onem. Tak, kakršen je sedel pred pripovedoval. Pripovedoval je H menoj, je bil že od zdavnaj. V teh dolgo in meni se ni mudilo. Ne-I dolgih letih, odkar sem odšel zdo- nadoma pa mi je dejal.
sanj so bile boleče.   Žrle so   me. M Nisem jih mogel spraviti v tisto jj§ svetlo podobo mladostnih   sporni- S nov, ki jih jc   naslikal   trenutek H prej. Ko sem odhajal, sem še pozno v noč raxmi)(jai — ne zaradi stotih dinarjev, m.irvcč o njegovi podobi, naslikani danes. Vse tisto, upodobljeno   z   njegovo otročjo sentimentalnostjo, s stiskom roke, s prijetnim glasom — vse to je kot so vsi marčni popoldnevi, po-  postalo v hipa neresnično, lažno, stalo toplo in  domače.   Njegovo banalno, bedasto . . . pripovedovanje je bilo del  moje     ?al mi je bilo skaljenega marČ- 1 mladosti, del vsega   tistega, kar nega popoldneva, žal človeka, žal ostane človeku v mislih, čeprav mladostnih spominov, vse to pokrije z leti patina sen t i mentalnosti.    Vsako    tako pre
mišljevanje prinaša s seboj nehote
pomn
Da, da — človek zares ne živi M samo od kruha . . . ne, tudi od I mladostnih spominov ne. Človek jjf živi. . . Kljub vsem našim priza- ■ devanjem postaviti vse na eko- I nomiko osnovo, tisti človekov ide- I alizem ostane . . . ostane člc- jj| vek . .. Vsaj moral bi!
I. Kobal i
6600
stran
NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA
sobota, dne 18. marca
»Še je čas
«
Samo en teden nas še loči od usodnega zgodovinskega dneva — 25. marca — 20-letnice sramotnega pristopa jugoslovanske klike k Trojnemu paktu. Toda Komunistična partija, ki je takrat nenehno opozarjala na nevarnost in odkrivala zločinske nakane nacifa-sizma in domačih režimov, je zlasti tiste dni prikazovala neposredno nevarnost.
V enem izmed proglasov Centralnega odbora KPJ iz tistih dni beremo tudi naslednje:
►►Nemški imperialistični osvajalci so s pomočjo peščice bolgarskih kapitalistov — Impcrlali-stov, krvnikov bolgarskega naroda, na čelu s kraljem Borisom — okupirali vso Bolgarijo in se sedaj pripravljajo, da bi se vrgli na ostale države Balkana.
Bolj kot kdaj grozi narodom Jugoslavije strašna nevarnost, da se naša država zaplete v vojno. Cim so pozicije angleških impe-rialistov na Balkanu oslabele, se je zadela peščica vladajoče klike
z vlado Cvetkovic-Maček-Kulovec na čelu, tajno, brez vednosti ljudstva, pogajati z nemškimi imperialističnimi osvajalci, začela je prodajati neodvisnost narodov Jugoslavije .. .-M
V drugem, naslednjem proglasu je med drugim rečeno:
»Delavci in meščani v mestih, kmetje na vaseh, oficirji in pod-oficlrji v kasarnah! Združite se In nudite odpor izdajalskim oblastnikom, ki nameravajo upropastiti deželo, pahniti naše narode v suženjski jarem. Se je čas rešiti neodvisnost, še je čas preprečiti protiljudske načrte narodnih izdajalcev, če se sklene: pakt o medsebojni pomoči s Sovjetsko zvezo, če poženemo to izdajalsko vlado in vzpostavimo ljudsko vlado, ki bo prvenstveno skrbela za ljudske Interese. Organizirajte protestne skupščine in mitinge! Objasnite ljudstvu umazano Izdajstvo oblastnikov v vladi Cvctko-vič-Maček-Kulovec.
i Ljudje m dogodki
Brez Južnoafriške unije
Med najpomembnejše dogodke sedanjega zasedanja ministrskih predsednikov britanske skupnosti narodov, ki se je začelo preteklo sredo v Londonu, sodi nedvomno odločitev južnoafriškega ministrskega predsednika Voer-worda, da umakne prošnjo za ponoven sprejem Južnoafriške unije v Commenwclth.
Zadeva je bila za Britanec že sila neprijetna, zlasti za premiera Macmlllana. Začela se Je povsem nedolžno. Sklepanje o ponovnem sprejemu Južnoafriške unije v britansko skupnost narodov je bilo na videz zgolj proceduralno vprašanje, kajti letos bo dežela iz kraljevine postala republika. Toda razprava je že brž v začetku prerasla te okvire.  Mnoge  države, članice
skupnosti, so se uprle, da bi ponovno sprejeli Južnoafriško unijo v članstvo vse dotlej, dokler tamošnje oblasti izvajajo surovo politiko rasnega razlikovanja. — Ta politika je naletela na širok odpor mednarodne javnosti, ki se je zlasti razplamtel ob lanskih krvavih dogodkih, v katerih je zgubilo življenje na stotin« domačinov. O politiki »apparlhei-da« — teptanja osnovnih človeških pravic domačega prebivalstva s strani bele manjšine — je lani razpravljala tudi Generalna skupščina OZN. Velika večina držav-članic OZN Je ostro obsodila to politiko. Celo britanski premier Macmillan je ob lanski afriški turneji, ko je govoril pred južnoafriškim parlamentom — sicer obzirno, a vendarle —
obsodil početje belcev nad domačini. S tem je sicer začasno preprečil, da bi Južnoafriško unijo črtali iz seznama držav-članlc britanske skupnosti. Letos pa mu to, kljub očitnim naporom, ni uspelo. Več članic skupnosti, predvsem Gana, jc namreč izjavilo, da jim ne bo mogoče ostati v zvezi, ki vključuje tudi Južnoafriško unijo, in sicer vse dotlej, dokler le-ta ne spremeni svoje politike rasnega razlikovanja.
Britanski politični krogi so sicer skušali za vsako ceno izgladili nasprotja. Očitno zato, ker so gospodarsko zainteresirani na nadaljnjih stikih s to afriško državo. Z odhodom Južnoafriške unije Iz Commenweltha Je namreč   močno   ogrožen britanski
kapital v deželi — ki ga mimogrede povedano ni malo — in P* seveda tudi redna trgovinska i** menjava, ki je za Veliko Britanijo ugodna.
Spričo jasnih znakov, da pase bo v nasprotnem primeru skup* nost razbila, pač ni ostalo drugega kot »časten« izhod: Voer-word je odstopil sam. Tako ie Južnoafriška unija zaradi nečloveške politike rasnega zapostavljanja ostala povsem osamljena, brez vezi, ki so jo doslej vsaj preko unije spajale z zunanjim svetom.
Tak razplet na londonskem zasedanj« je naletel povsod v svetu na ugoden odmev in odobravanje. Vnovič se je pokazalo, *a politika zatiranja, zločinov hi nasilja, danes ni več mogoča.
Pridite vrh Stola
Nekateri preživeli borci jesen i-Škega kota so se pred kratkim spominjali velike borbe ha Stolu, ki je bila 20. februarja 1942. Kakih 40 partizanov jo približno 2 meseca domovalo v Baragovi koči nad Zabreško planino pod Stolom. Večkrat so se spuščali v dolino, rušili komunikacijo, napadali in vznemirjali so Nemce itd. Kadar pa so le utegnili, so v topli sobi pripovedovali o nekdanjih stavkah in shodih, o spopadih z žandari i, neknferi so pripovedovali o življenju v Ivanjjri, Biloči in Mi-trovici. Nemalokrat pa so bili na vrsti tudi dovtipi in šale, kajti malodušja niso poznali.
Tisto mrzlo zimsko jutro pa so jih nana'lli Nemci. Četa partizanov, ki jim je poveljeval Polde SlražiŠar, se je umaknila na vrh Stola. Od tam ni bilo več umika. Razvila so je srdita borba. Toda izredno dober položaj in taktika je partizane zavarovala tako, da so imeli samo ono žr*vv. medtem ko so Nemci tisti večer pripeljali v Žirovnico več ranjenih in mrtvih.
Neposredni povod za ta dogodek je bila rekvizicija, ki so jo izvedli partizani dva dni prej v Žirovnici pri nok'vm nemškem simpatizerju. Dobrih 200 metrov od Sokolskoga doma, kjer je bilo na nekem zborovanju kakih 400 Nemcev, ob cesti, polni nemških avtomobilov, so partizani nemoteno pobrali hrano in odšli. To jc seveda hudo prizadelo »čast« okupatorja.
Tako je on dan povedal Ciril Triler na Jesenicah, eden izmed maloštevilnih preživelih partizanov iz iste borbe na Stolu. Naša četa, kot pravi on, je imela predvsem to srečo, da so se Nemci zmotili. Prepričani, da so partizani v zabreški pastirski koči, so to kočo obkolili. Baragova koča pa je bila kakih 100 metrov više. Stražar Anton Loncmar je najprej slišal smuči in palice po snegu. Brž je obvesti) čefo. Toda borci mu niso verjeli. Vendar so se bili vsd zbudili in ostali budni na ležiščih. Ko pa je kaj kmalu počil tudi prvi strel, so bili takoj pripravljeni za pohod in preden so Nemri ugotovili zmoto in se povzpeli do Bnragove koče, so bili partizani že na poti proti vrhu.
Mrzli veter je pihal skozi 0fbie4 ko, bila je posta megla in približno meter Mtopa. Namesto dobre ure hoda iz Baragove koče do vrha, so takrat hodili kakih 6 ur.
Vsi so slutili, da jih tisti dan čaka še huda preizkušnja. Vendar niso izgubili poguma. Karel Ko-zrr-Pomi je ob postanku celo izvi okrl boleznijo iz žepa in napisal Nemcem takole poročilo (v nemščini): Ce se ne boiite, pridite za nami vrh Stola h koči. Potem je ta listek natakn'1 na vejo in odšel naprej v hrib.
Nemci, čeprav pozno, so vendar prišli. Partizani so se bili že lepo odpočili v Prešernovi koči vrh Stola, ko so okrog 13. ure prišli Nemci. Vrh so zasipali s
svmčenkami. Toda partizani imeli samo po 20 nabojev in
Do zob oboroženi esesovci, policija, gorski lovci fn •rožniki so pogostokrat zasledovali partizanske borce prav do gorskih vrhov
morali zelo štediti • streli. Vendar se niso umaknili.
Padel je samo Jože Koder iz Baške grape. Vsem je bilo hudo po njem. Zraven je bil tudi njegov brat Tone.
Z nočjo so se umaknili navzdol po plazu proti dolini. Nemci niso šli za njimi, kljub temu. da je to zahteval takratni jeseniški župan Lvkman, ki je Nemce tudi pripeljal na Stol. V jezi in besu zaradi neuspeha pa so zažgali Prešernovo kočo.
V Vodjah in Voklem bi rad! kupovali kruh
Vaščani Vokla in Vo^elj morajo kupovati kruh v trgovini v Šenčurju ali v Kranju, kar pa seveda ni niti najmanj ugodno. Zato večina družin peče kruh doma, čeprav bi ga kupovali, če bi imeli za to molnost. Krajevni odbor SZDL je na svoji zadnii seji govoril tudi o tem in sklenil, da bodo odborniki popisali vse, ki bi želeli v Voklem kupovati kruh. Ce bi bilo njihovo število večje, bi navezali stike s kranjsko Pekarno, da bi dobavljala kruh. Prodajo kruha naj bi prevzela trgovina v VoHern. Tu bi ga kuoo-vnli tudi VoTljani. saj razdalja med vasema ni velika.
Razširiti delovanje društva
Kamnik — V tem tednu je bila tu ustanovna skupščina občinskega odbora Počitniške zveze Slovenije v Kamniku. Tci ustanovitvi so prisostvovali: predsednik Turističnega društva tovariš Frantar, predsednik Društva prijateljev mladine tovari-!;;ca Drčarjeva in Peter Grum, predsednik propagandne komisije za ljubljanski okraj.
- Omenjeno organizacijo bo treba razširiti, organizirati čimveč izletov in pripraviti referate ter predavanja. Razen tega je potrebna tesnejša povezava s podjetji in vsemi šolami. Za nekaj izletov so se že domenili, prvi nai bi bil v bolnišnico Franjo. Udeležili se bodo pohoda Ob žici okupirane Ljubljane in pa parade nb Prazniku dela. Poleti bodo verjetno odšli na taborienje v Zadar.
Po končani skupščini je bilo predavanje Petra Gruma o potovanju po Jugoslaviji, spremljano z barvnimi diapozitivi.
met ObLO Kranj na včerajšnji seji sprejel take spremembe cen, ki v bistvu pomenijo določeno podražitev, je bila o tem zelo živahna razprava. Člani sveta so /lasti zahtevali jasne račune, zakaj so te spremembe potrebne.
V Ljubi iani, kot je pri tem pojasnil direktor Mestne klavnice v Kranju, tovariš Janko Urbane, so že januarja letos postavili take in še višje cene. Prav take cene, kot so sedaj določene v Kranju, so že tudi na Jesenicah. Nad 60 odstotkov mesa za potrebe Kranja morajo uvažati in to večinoma iz oddaljenih krajev. Sama občina Kranj ne more bistveno vplivati na gibanje cen in se mora prilagojevati stanju na širšem tržišču.
Razvrstitev mesa po stvarni kvaliteti pa bo prišla do prave veljave šele, ko bo na Maistrovem trgu (morda že 1. maja) odprta nova mesnica. Trenutno pa bo meso II kvalitete prodajala samo poslovalnica št. 5 na Vodopivčevi cesti (pri Jeršinu). Vse ostale prodajalne (razen prodajalne nasproti Bučarja) pa bodo dobivale in prodajale samo meso prve kvalitete.
ObLO Kranj bo izdal o tem le poseben odlok. /. c.
iniHiimniniiiiM
Zakaj podražitev mesa v Knniu?
CENE PO KVALITETI SPREMEMBE BODO V VELJAVI OD ČETRTKA 23. MARCA DALJE
Kranj, 17. marca — Cene mesa se bodo spremenile takole: govedina od sedanjih 400 dinarjev po kilogramu na 420 za I in 360 din za II kvaliteto, teletina od sedanjih 450 na 480 za I in 460 za II kvaliteto ter svinjina od sedanjih 420 na 500 din za I in 460 din za II kvaliteto mesa.
Preden je Svet za blagovni pro-
Razgovori v Monrovii
V četrtek dopoldne so se v Monrovii nadaljevali razgovori predsednikom Jugoslavije Titom in liberijskim predsednikom Tj*] manom. Razgovorov so se udeležili najbližji sodelavci obeh P**j\ sodnikov. Po razgovorih sta se oba predsednika odpeljala na fairfl^ predsednika Tubmana, od koder sta se včraj vrnila v Monrovio-
Spet francoski napad na našo ladjo
Francoska vojna ladja je v sredo spet zaustavila Jugoslovan^ ladjo »Srbija«. Na »Srbijo«, ki je bila na redni poti v zda in ** j" nahajala v mednarodnih vodah, je streljala francoska vojna s topovi in jo prisilila, da je zaplula v Oran in se zasidrala ob 1**~ »Srbiji« v četrtek opoldne dovolili, da lahko zapusti imenovano h**. To je bil že šesti napad na ladjo jugoslovanske mornarice s a**^ francoskih vojnih ladij.
Francija pristala na pogajanja s FLN
Francoska vlada je uradno potrdila vesti, da se namerava pogajati s predstavniki Alžirske narodnoosvobodilne fronte. V u*** nem sporočilu je rečeno, da se bo pričela francoska delegacija govarjati s predstavniki FLN o pogojih za samoodločbo alžirske*^ prebivalstva in o vseh drugih vprašanjih, ki so s tem v zvezi.
Pričel se je 34. kongres PSI
V sredo se je prišel v Milanu 34. kongres italijanske sooia— stranke. O nekaterih problemih in nalogah socialistične 9trair^fJ-kot uvod govoril na kongresu generalni sekretar italijansk sOj^j stične stranke Pietro Nenni. Kongres so pozdravili tudi zastopaj delavskih in socialističnih organizacij iz drugih držav, med nJ1 tudi član IO SZDL Jugoslavije Jovan Veselinov.
Položaj v Laosu
Po neuspelih razgovorih med predstavniki zakonite laoske Suvane Fume in uporniških oblaiati princa Buna Uma at> s« tp^Zm
za ureditev krize v Laosu še poslabšale. Zato je predsednik za*0
vlade Suvana Fuma izjavil, da je treba nujno sklicati konf«**^ 14 držav, ki jo je predlagala Kambodža Poudaril je, da je S3&3 ta način mogoče urediti zapleteni laoški problem.
JUBILEJ 1 ZIMI
Zminec — Dne 19. marca praznuje tovariš Jože Bergant v Zmincu pri Škofji Loki 60-letnico. To je njegov delovni jubilej. Delaven in hkrati naprednih misli je tudi med okupacijo aktivno sodeloval v NOV. Partizani in domačini so ga poznali pod imenom >gospodarski«. Bil je vedno in povsod pripravljen delati in pomagati. Tudi po osvo-
oblastjo. V krajevnih in občinskih ljudskih odborih je že nepretrgoma od 1945. leta dalje. Več let je bil tudi član Okrajnega ljudskega odbora v Kranju. Ravno tako je tudi v odboru SZDL od 1945. leta dalje. Bil je kot član — ustanovitelj KZ Zminec v letu 1948. in vse skozi njen odbornik ter član raznih odborov   ter   organov gospodarskega,
NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA , je
Sk. Loka, 17. marca - Včeraj > bila v Skof ji Loki odprta nova mopostreina trgovina Trgov: podjetja »Lubnik«. - Strošk1 adaptacijo lakala  so znašal1 milijonov dinarjev. PREDSEDNIK ObLO MED UČENCI
Sk. Loka, 17. marca - Včeral predsednik   ObLO Skofja Jože  Nastran   tolmačil dru^ plan   učencem   osnovne Sole ^ Škofje Loke. To je vsekakor primer povezave mod šolo in
boditvi   stalno   sodeluje z ljudsko družbenega in političnega življenja.činskim ljudskim odborom.
TATOVI KOLES
največ koles je bilo ukradenih nezaklenjenih —
pricatTe se o lastništvu kolesa, preden ga kupite
»Spet so ukradli kolo,« so mi ondan povedali na postaji Ljudske milice v Kranju. Kraja koles ni redek pojav, saj je bilo lani v našem okraju ukradenih kar 200 koles.
Pri tem je zanimivo, da so bila vsa ukradena kolesa, razen treh, nezaklenjena. Tu se kaže skrajna malomarnost lastnikov koles. Zato Je tatvina kolesa zelo lahka. Po podatkih, ki so na razpolago, je največ koles vzetih izpred gostilniških lokalov in na veseličnih
prostorih. Lastniki koles se niti ne zavedajo, ko odidejo v gostilno, da so zunaj pustili nezavarovano kolo, ki je vredno tudi več deset tisoč dinarjev. Večina koles je opremljenih s ključavnicami, ki pa Jih ljudje največkrat ne uporabljajo.
MALA ANKETA
MALA ANKETA — MALA ANKETA —MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKET A-MALA ANKETA-MALA ANKETA
Težak prehod iz starega na novo
Sistem družbenega upravljanja v zavoda, kot posledica novega nači- Poglejmo, kako in na kakšen način
zdravstvenih zavodih jc bil vpeljan na   finansiranja   in   nagrajevanja potekajo   priprave   v kranjskem
pred sedmimi leti. Vendar so dosc- zdravstvenih in drugih delavcev v Zdravstvenem domu. %
danji predpisi postali že ovira delu zdravstvenem   zavodu.   Vse po-
ocene napravili še eno oceno, in si- stvene službe, so  organizirali po-
cer oceno 17 zaključnih najbolj ka- sebno skupino ljudi, sestavljeno iz
rakterističnih delovnih  mest.  Oce- članov  posameznih organizacijskih
njevali oziroma točkovali - s tem enot. V torek, 21. marca, bodo imeli
delom so namreč že povsem zaklju- volitve v svet zdravstvene ustanove
čili mih. njen
— so na delovhih mestih sa-Kolektiv je bil sproti sezna-z vsem kar je novega, pred-
oreanov "družbenega upravljanja — membnejše funkcije prehajajo sedaj starega na novo zaradi  posebnosti hodno pa so vsi člani izpolnili še
na kolektiv, to je, na njegov izvo- zdravstvene službe  izredno  težak, posebno anketo.  Predvidevalo, da
ljeni organ samoupravljanja.            Zavod za izobraževanje kadrov in bodo nov sistem pričeli v celoti iz-
.       f.                    .   .   proučevanje organizacije   dela,   ki vajati 1. aprila. Pravila so že v raz-
Nov s.stem finansiranja, uvajanje Ima y tem      fedu že ve^ ;zku?enj pravlln!kl Q dclovn;h raz.
in prakse jim že od novega leta nu- merjin) 0 delitvi osebnega dohodka
to jc upravnim odborom. Da bi se moglo odpraviti še vrsto administrativnih ostankov, kijih je še precej v zdravstveni službi, med temi zlasti močni v načinu finansiranja in razdeljevanja dohodka, v _ sistemu nagrajevanja ter v dosedanjem pre-
majhnem vplivu delovnega kolekti- ijajo'Nravstvene zavode va pri upravljanju sploh, je nujno j0j;aj
delitve dohodkov in samostojno odločanje o dohodku ter približevanje poslovanja ekonomskemu poslovanju gospodarskih organizacij postav-y nov po-
di vso pomoč. Najprej so izdelali sisted analitične ocene delovnih mest, kjer so upoštevali izobrazbo, prakso, iniciativo in iznajdljivost, umsko  in  vizuelno koncentracijo.
in o delitvi čistega dohodka pa bodo končani do aprila.
in upravni odbor, ki bo izbran samo iz vrst kolektiva. Tudi omenjeni bolnišnici bo pomagal Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela. Z njegovo pomočjo bodo na osnovi ankete po sistemu točkovanja ovrednotili posamezna delovna mesta. Vzporedno s tem delom bodo sestavili finančni in delovni plan bolnišnice, sestavljen po novih principih delitve dohodka na sklade in sredstva za na-
SS? V ZT^tR\&     Vendar so zaradi specifičnosti te odgovornost za zdravje in življenje seznanjanje kolektiva z vsemi ^'^tC$^W  kolek- stroke potrebne za vse te nove ob- drugih, fizični napor, spretnost,,de- T.mi oblikami,      jih V&.J** Sra Pri »bistvenega lik« temeljite in obsežne priprave, lovne pogoje fcd, m »a oenovi te splošni zakon o organizaciji zdtav-
V jeseniški bolnišnici potekajo grajevanje po delu. Pravila, pravil priprave podobno kot v Kranju. Za nik o osebnem dohodku ter pravil-
' no
Mnenje vsakega posamezntf1^ da se bo v gostilni zadržal le ^ kaj minut in da se v tem čas.pr more nič zgoditi, je že mar ^ teri plačal z izgubo kolesa- jni snejši izgovor, da se je v 8& je zadržal le nekaj minut in m^ v tem zmanjkalo kolo, j« sCw>l<> brez koristi. To, da je imelo ^ ključavnico in da ga je P° zakleniti, raje vsak zamolči-
Povsod na Gorenjskem, v ^ kem kraju vidimo kolesa P vr njena skoraj pri vsaki hiši. potr da v večini nezaklenjena. tefi puhi, delomrzneži in Se ne* ^
Najla^tr
drugi, se ukvarjajo z razni ložnostnimi tatvinami vseh je tatvina koles. Prav « dje, ki se potikajo iz kraja v p0si - najlaže lahko najdejo pn10 za tatvino. -rnct0^ Potem imamo precej Pn ,ve^ da dobimo kolo odvrženo, Z13^ krat pa prodano po smešno ceni — za nekaj tisoč dinar] vC>
Tudi kupci koles bi moro deti, da so tovrstne kupčije voljene in da je lastništvo sumljivo. Ljudje kupujejo ^e\o brez vsakih dokumentov. *" taki primeri, da je istemu 18 jj^j-ukradeno  kolo tudi  po v
k o delovnih odnosih bodo izde-M. F.
no ne spametuje lastnikov ^ Kolesarji  in  mopedisti,    .g v pa j te kolesa, shranite jin 6\ zato določene shrambe, saj ^ tem zavarujete svoje la^ln moženje.
13
&>A. 15> MARCA I961
GOSPODARSTVO
STRAN
Ob težkih nesrečah na železnici
VEDNO VEC NESREČ NA ŽELEZNIŠKIH TIRIH
VSA OPOZORILA ODVEČ
Prvn T DEMON VLAK GRE v NOC. NOBEDEN MU NI v na-Rn^S" ZA NJIM OSTAJA vse, VASI, mesta. enakomeren 7a£St koles te uspava, TODA nenadoma zacvilijo ^AVorE. BILO JE ZE prepozno, krik ŽENSKE SE JE ZGU-Tpm,V TEML OSTALA JE SAMO SE žalostna razmesar-Ttđ slika med kolesi lokomotive IN železniškim ^rom, MED PRSI MATERE TREH OTROK. VSE NAS STISN^ £° gledamo TA PRIZOR. TODA MRKO JEKLO ŽELEZNE k/
le se za to ne zmeni.
kdo je temu kriv? morda cesta. ki pelje čez tir jjorda vrata vagona, ki so se fftav ta hip odprta morda človek, ki je prav ta hip prtsel mimo in vlat' ki je neusmiljeno brzel naprej v temo . ..
storite vse,
bi preprečim zlo
Tako menijo ljudj-\ ki so pri , j eznici v službi. Ljudi je na red, ga zahtevajo železniški predasi kaj t-:ko navaditi.
Dndan mi je pravil neki železniški uslužbenec: »Kaj pomaga, če v|Wdi podimo s tirov, saj pred na-'"»i očmi ž gredo, toda ne ve-. °« kaj se dogaja za našim hrbtom.*.
Prav paradi skakanja na vozeče
^ke in iz njih, zaradi hoje po
1Fln- na nedovoljenem kraju in jaradi neupoštevanja   -ugih var-
°stnih predpisov, je bilo lani v
asern okraju več potnikov poško-
°Vanih, sorazmerno precej pa ^G Za svojo malomarnost plačalo z
ragocenim življenjem. ^™ Ilustracijo  samo  nekaj primerov:
v januarju lani je oče sedemletna otroka z Jesenic prečkal tire * nedovoljenem mestu in med Umi obstal, ker le prav v tem
VLAK PRIHAJA NA TRETJI TIR
»Pozor,   pozor,    potniški vlak proti Ljubljani prihaja na tretji tir. Potniki pazite in umaknite se stirov na pernn!« Te besede po-
Je stvar Vsakega posameznika, da pazi nase in da se primerno vede prav ob železniških napravah.*
Sedaj bomo lahko našli odgovor, kdo jc kriv, da je ženska pa-
le prav
nutku pripeljal mimo vlak. Bil z dežnikom. Nesrečno naključje
j.e bilo, da je v tem času tudi po
,ru-gem tiru pripeljal vlak, toda pvek, ki je stal med tiri ga ni Jšal zarr,: potanja " Tega ska, niti pa ni v<del zaradi od-
r!"te<?a dežnika. Obležal je mrtev
m*J tračnicami.
^ Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo ^nrei. Zato moramo biti še to-Ko bolj pazljivi, če nekam potu-}n\o  z   vlakom,   ali  s kakšnim
UfTim nrevoznim sredstvom. Tu-
starejša ženica iz Rakovice ni
kai io čaka. ko se je v fe-
neki upokojenec iz Ljubijo?." lani v marcu, seveda nekoliko \ njen, šel pri železniški postaji Zabnici kar po tirih. Pripeljal i vlak in seveda plačilo za nepazljivost je bilo tu. Smrt.
SE BI LAHKO NAŠTEVALI PRIMERE SMRTI ZARADI ALKOHOLA
Precej je dijakov, ki se vodijo v razne šole v Ljubljano, na Jesenice, v Kranj. Pravijo, da je mladost doba nepremišljenosti. -Včasih to res drži. Niso redki prizori, ko vidimo prav med mlajšimi, ki se vozijo z vlakom v šolo, kdo bo nrej sko' 1 iz vlaka in podobno. Tako drznost je z življenjem plačala tudi dijakinja III. letnika učiteljišča v Tolminu. Ker je verjetno hotela biti med prvimi na v^aku. ie stala čisto ob tirih na železniški postaji v Bohinjski Bistrici, po katerih je pripeljal vlak Zadela jo je lokomotiva in mrtva, z odrezano glavo in roko je obležala na tleh.
fciv*-----»tonejo
MISLITI ZA LJUDI
Ce že pri ljudeh zasledimo dobršno mero nepazljivosti in nediscipline, ko se gibljejo na nevarnih mestih v našem prometu, potem od živali tega res ne moremo posebej zahtevati. — To velja zlasti za zgorniesnvsko dolino — kjer se ob progi pase precej živine. Zaradi nepazljivosti čuvajev, nastane lahko velika škoda.
Nad Hrušico pri Jesenicah se je lani   poleti   pasla   živina. Zaradi
Delavski svet jeseniške železarne sprejel družbeni načrt
Na svojem zadnjem, 10. rednem zasedanju je centralni delavski svet jeseniške železarne obravnaval in po daljši in zelo živahni razpravi tudi sprejel predloženi osnutek družbenega načrta za letos.
|5Uar-iu lani  peliala  na obisk k
hodnikom na Gorenjsko. Ko se I premajhnega nadzora je zašel - ! ,   vlak ustavil na Javorniku i?
.ie
. neznanih vzrokov izstopila. — Jfedtem pa je vlak že potegnil. *ekla je z vso močjo za vozečim v'akom in hotela vstopiti. Bila ie #močna, na stopnici vagona je ^nhnila pod kolesa. Bila je na B^u mrtva z odrezano glavo. *a alkohol se vedno jezimo, pa bo to pri voznikih motornih ali pri drugih ljudeh. Tudi
na progo. Povozil ga je vlak in 100.000 dinarjev škode je bilo tu.
Ali pa drug primer: V Dovjem sta lani v februarju v bližini proge voznika nalagala hlode na sani. Medtem ko sta nalagala na prve sani, sta konja pri drugih pustila prepuščenega samega sebi.
navijajo prometni uslužbenci na naših železniških postajah vsak dan, vsako uro. Toda nič dosti ne zaležejo.
p varnostnih ukrepih nam je nekaj več povedal šef železniške postaje v Kranju, tovariš Turcl:
»Z naše strani smo ukrenili vse, da bi preprečili nesreče na železnici. Vsak dan potnike sproti opozarjamo po zvočniku. Razobesili smo napise »Hoja po pro^i prepovedana« in podobno. Toda vse to prav nič ne pomaga, dokler potniki sami ne bodo imeli toliko zavesti in discipline, da bi pazili, da ne bi prišlo do nesreč.
Kranjska železniška postaja je skrajno neprimerna za tako močan industrijski center. Nimamo niti primernega prostora, da bi blago nalagali, niti razkladali. Nimamo primernega perona za ljudi in podobno. Menim, da bi precej nesreč preprečili tudi na ta način, da bi peron do prihoda vlaka vedno zaprli. Toda to je možno samo na večjih postajah, kjer so na razpolago primerne čakalnice. V Kranju tudi tega nimamo.
Omeniti moram, da tudi vodstva šol stalno opozarjamo, da povedo dijakom-vozačom prelnise na železnici in drugo. — Skoraj vsak teden pride k nam tudi kakšna
Posledica nepazljivosti
dla z drvečega vlaka, da je pešca povozilo, da je živina obležala. Morda se boste spomnili teh sličic takrat, ko boste prav vi prečkali progo.
Zašel je na progo, pripeljal je ■ šolska ekskurzija na postajo. Tu vlak in ga ubil. Spet 100.000 di- J potem dijakom povemo, da ne narjev škode. I smejo hoditi po tirih in podobno.
* S posveta o problemih proizvodnega delovanja v kmetijstvu
ksako zemljišče je uporabno
°KREPITI JE TREBA SODELOVANJE MED PRIVATNIMI KMETIJ SKlMI PROIZVAJALCI, KMETIJSKIMI ZADRUGAMI   IN KMETIJSKIMI POSESTVI
V sredo, 15. marca, je bilo v Klubu gospodarstvenikov v Kranju "»svetovanje upravnikov kmetijskih zadrug in direktorjev kmetlj-s*ih posestev o problemih proizvodnega sodelovanja. Posvet je ■ktt-**'a Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo okraja Kranj z namenom, **ko zagotoviti zadostno količino krme za obstoječi in planirani 8t*Icž živine v družbenem sektorju kmetijstva. Iz razprave povze-j^mo, da je to vprašanje izredno aktualno ter da terja nujno reši-ev, zato je treba vse take ali podobne posvete z veseljem pozdraviti.
^vodoma je predsednik zborni-,k tov. Ivo Miklavčič obrazložil WkGn P°sveta in poudaril, da je va+i z vso Priza^evnostjo reše-v ' Problem pomanjkanja krme
^Užbenem sektorju kmetijstva, ^glasil je, da se kljub temu, da ^SlIh kmetijskim posestvom prida n|kuje krme, dogajajo primeri, s6 kmetijske zadruge prodajajo 0 v druge kraje. Vendar pa Jfjj  0 2a te pojave krivično dol
goče rešiti na tri načine; z boljšim izkoriščanjem površin, s tesnejšim sodelovanjem privatnih kmetijskih proizvajalcev, kmetijskih zadrug in kmetijskih posestev ali pa z uvozom krme iz drugih krajev. Vendar slednje ni ugodno iz več razlogov, zato se bo treba tembolj oprijeti prvih dveh predlogov.
V svoji razpravi je inž. Berton-"elj dejal, da nam letos primanj-
ta.  samo zadruge, delni vzrok za | kuje v našem okraju prek  2 tisoč resf ^°gaJania .ie tudi nezainte- ton krme. Da bi se taki prime-i plranost kmetijskih posestev.      v prihodnje ne dogajali, je pred-^anjkanje krme bi bilo mo- lagal,  naj  se kmetijske zadruge
SKeuesTi
Jz domovine
j°^e sto tisoč koles v tovarni
,.J*og«.. v tovarni koles »Rog« v ''^A^bljani so do konca prejšnjega ll^na izdelali 200.000 koles. Prva 'v«      80 za^Gn izdelovati v to-i'jepni leta 1953, proizvodnja pa se p *natno povečala po letu 1955. „   *°tošnjem planu bodo izdelali , jovarni 65.000 koles, kar je re-**** višina.
Ladje bodo gradili za Jugoslo-] van sko linijsko plovbo z Reke, za Jugoslovansko oceansko plovbo iz Kotara, izvozili pa jih bodo' tudi v Romunijo,  Švico,  Južnot Ameriko, Poljsko in Anglijo.
in tujine
Japonska proizvodnja motornih( koles. Podatki japonske stal isti č-j  io0.000"vagonov sladkorne pese. ne službe kažejo, da je japonska( i^oSnjo pomlad bodo na Hrvat- Honda-Motor izdelala lam(
zasejali s sladkorno peso kar poldrug muijon motornih ko-( J tisoč hektarjev polja. Zato ra- les in i« bila tako največji pro-< &'i0' <*a bodo pridelali nad sto izvajalec motornih koles na sve-,
tu. ^ .
zavežejo, da bodo prodajale odvisno krmo samo domačim kmetijskim posestvom. Dejal je tudi. da je treba pri sklepanju pogodb o sodelovanju navesti tudi neko minimalno ceno za prodajo pogodbenih pridelkov. Le na ta n bo možno pritegniti k sodelovanju več kmetijskih proizvajalcev.
V razpravo je posegel tudi predsednik republiške zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je prisostvoval posvetu. Dejal je, da je vsako govorjenje, da določene površine iz katerikoli vzrokov niso primerne za kmetijsko proizvodnjo, neutemeljene. Povsod je možno organizirati proizvodnjo ob prilagoditvi tehnoloških postopov.
To posvetovanje je bilo tembolj pomembno zato, kakor je bilo poudarjeno tudi v razpravi, ker ta akcija sodelovanja med kmetijskimi proizvajalci ni enoletnega značaja. Pomanjkanje krme se bo s predvidenim dvigom staleža živine še stopnjevalo. Zato je ros nujno potrebno najti take oblike proizvodnega sodelovanja, ki bodo sposobne kriti razliko med potrebo in lastno proizvodnjo krme v družbenem sektorju kmetijstva.
M. Zivkovič
Proizvodni načrt za leto 19G1 predvideva 248.386 ton blagovne proizvodnje, kar je za 3 odstotke več, kakor je znašala lanskoletna zpolnitev. Skupna realizacija pa 'a predvidena v znesku 35 mili-ard dinarjev ali 5,5 odstotka več ^akor lani.
Posebna naloga pri izpolnitvi ustavljenega plana se postavlja ekonomski enoti topilnice. Ta nora proizvesti letos 2 tisoč ton Trodlja več, kakor pa v letu 1960. Prav tako je osnovna naloga plavžarjev v tekočem letu — da zmanjšajo porabo koksa in zago-tove boljšo kvaliteto surovega grodlja. Precej ima povišan proizvodni plan tudi martinarna.
Skoraj po vseh obratih, zlasti pa v martinarni, so bili delavci mnenja, da je plan previsok, ker bo pri izpolnjevanju plana nastopilo mnogo zastojev, ki jih železarji poznajo iz preteklega leta. Ven
ti problemi odstranijo in zagotovi normalen potek dela.
Ako pa bi to ne bilo mogoče, je bilo predlagano delavskemu svetu, naj pooblasti upravo podjetja in upravni odbor, da v takih primerih družbeni plan zniža.
Ribno — privlačno
letovišče
Ribno pri Bledu ima čedalje več" obiskovalcev. Prebivalci Ribnega si skupaj s turističnim društvom prizadevajo, da bi gostom, ki pridejo v njihov kraj, nudili kar sc da prijetno bivanje. Lepa okolica kraja in gostišča nudijo gostom dokaj prijetno razvedrilo in možnost za počitek. TD jc dobro poskrbelo za poti in sprehajališča in postavilo ob njih 20 betonskih klopi. Tudi kopališče ob Savi jc lepo urejeno. Največ dela so opravili prizadevni člani TD s prostovoljnim delom. Z dobrim sodelovanjem in podporo okoliških društev, zlasti blejskega, pa
dar je bilo vsem delavcem pojas- bodo v Ribnem lahko še marsikaj njeno, da bodo ukrenili vse, da se I uredili. /. B.
Po zborih volivcev na Jesenicah
LJUDJE H0CEJ0 VEDETI
KAM BODO ŠLA SREDSTVA DOPOLNILNEGA PRORAČUNSKEGA PRISPEVKA? KAJ BODO LETOS GRADILI? PRVE OBLIKE KRAJEVNIH SKLADOV
Sestali smo se v sobi predsednika občine. Prišel je tudi tajnik ObLO, načelnik za gospodarstvo, predsednik ObO SZDL in predsednik Občinskega sindikalnega sveta, pobudnik tega sestanka Štefan Nemec, ki je tudi imel glavno besedo.
Pred dnevi so imeli posebno posvetovanje na občinskem sindikalnem svetu. Pogovorili so *c o nekaterih najvažnejših zadevah okrog letošnjega družbenega načrta in sicer o tem, kar pravzaprav hočejo ljudje vedeti. Pred kratkim so končali že drugi zbori volivcev, kjer so razpravljali o družbenem planu. Toda volivci po proizvajalnih enotah, kakor tudi na terenu, so marsikje želeli več pojasnil o uveljavljanju krajevnih skupnosti, o trošenju denarja iz posebnega prispevka občanov, o stanovanjski gradnji in podobno. Zbori volivcev proizvajalcev v nekaterih podjetjih niso bili niti zadostno obiskani. Zato so določili, da bodo v teh gospodarskih enotah sklicali nove zbore 20. in 21. marca.
KAR KORISTI OBČANOM
Ljudje so zlasti občutljivi za dopolnilni proračunski prispevek, ki ga je po pristanku volivcev predpisala občina. Letos bo tega prispevka približno 50 milijonov dinarjev. Ljudje upravičeno zahtevajo, da se ta denar nikakor ne troši za potrebe občinske uprave in podobno, marveč samo za tista dela in objekte, ki neposredno koristijo občanom. Največ, in sicer 23 milijonov dinarjev je predvideno za izdelavo raznih načrtov, da bi prihodnje leto lahko začeli z gradbenimi deli. V Kranjski gori bodo izdelali celoten posnetek tega turistično-kmečkega kraja in skladno s sedanjim stanjem naredili načrt o nada.ljnem urbanističnem razvoju. Prav tako bodo iz teh sredstev porabili 10 milijonov dinarjev za ureditev pokopališča na Blejski Dobravi, 12 milijonov je predvidenih za razširitev uslužnostne obrti, ki je občanom' zelo potrebna, preostalih 5 milijonov pa so določili za urejevanje otroškega letovišča ob morju v Novem gradu. Za te objekte se jc občinski odbor odločil po zborih volivcev, na katerih so bile v glavnem naglašene te potrebe.
SREDSTVA TISTIM, KI JIH USTVARJAJO
O tem je govoril tudi predsednik ObLO, tovariš Franc Treven. Že nekaj let sem dajejo iz občine določena sredstva krajevnim odborom. Nekateri ta denar zelo koristno uporabijo, drugi manj, ponekod dajo sami še veliko zraven in delajo, drugod ne. Kar pa je glavno: v večini smatrajo, da je ta denar njihova pravica in zato ni pravega odnosa do njega. Tudi zadnji zbori volivcev so marsikje to pokazali. Zato je v občini dozorelo vprašanje decentralizacije vseh krajevnih sredstev samim krajevnim odborom. To so že pred leti govorili, sedaj pa pripravljajo konkretne predloge in bodo v kratkim v tem smislu tudi spremenili Statut njihove občine.
Davek na nočnine, camping, parkiranje, davek na peskolome, del najemnin poslovnih lokalov in stanarin, devizne razlike iz turizma itd. itd., se sedaj stekajo v občinske sklade. Vse to naj bi odslej ostalo krajevnim organom. Seveda jc predvideno, da bi se tako osnovali krajevni skladi kot posebna pravna oseba, ki bi nastopali kot posojilojemalci, odplačevali anuitete in po-
ZDR AVSTVENI DOM v OSPREDJU
Na zborih so veliko govorili tudi o objektih družbenega standarda, ki jih bodo letos gradili. Med zahtevami občanov prihaja na prvo mesto gradnja Zdravstvenega doma, ki je tam zelo, zelo potreben. Prav tako bodo gradili pekarno, trgovski paviljon na Savi in druge objekte. Samo za kanalizacije, vodovode in urejanje hudournikov bodo porabili 230 milijonov dinarjev. Precej bodo tudi letos gradili v Kraniski pori, kjer bodo dokončali motel, začeli gradnjo novega hotela itd. Sicer pa daje letos jeseniška občina kar 43 odstotkov od celotnih investicij samo za družbeni standard, medtem ko je v okrajnem povprečju predvideno le 40 odstotkov.
Posebna stvar je stanovanjska gradnja. Na zborih volivcev se je pokazalo, da ljudje marsikje še ne vedo za oblike in mn/.nosti. kako bi sami sodelovali in prispevali za stanovanja. V načelu je sicer določeno, da se stanovanjski sklad ne sme koristiti drugam kot samo za stanovanjsko gradnjo, da se iz tega sklada prosilcem dodeljuje samo določeni fiksni znesek in da ostalo prispevajo sami oziroma niihova podjetja itd. Na taki osnovi so gospodarske organizacije že same račele predpisovati kolikšna naj bi bila soudeležba posameznega prosilca itd.
dobno. Ta.oblika materialne krepit- Vendar Sklad še ni našel vseh oblik, ve krajevnih organov je dobila na s katerimi bi privabil sredstva inte-Jescnicah vso podporo družbenih in resantov in jim pomagal priti do po-političnih organizacij, zlasti pa sa- j trebnega stanovanja, mih volivcev. ' K. M.
S seje predsedstva ObSS Radovljica
Priprave za občni zbor
V ponedeljek, 13. marca, }e bila v Radovljici seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Predsedstvo je razpravljalo o pripravah za občni zbor ObSS in za skupni občni zbor, ki bo potreben zaradi novih upravno-teritorialnih raadelitev.
n Radovljica pa bi bil konec apri-na Bledu. Predsedstvo  je tudi
Na seji so sklenili, da bo občni zbor ObSS Radovljica sredi aprila, skupni občni zbor, na katerem bi se dokončno združili vsi trije občinski sindikalni sveti Bled, Bohinj
POHVALEN SKLEP
ORGANIZACIJSKO KADROVSKEGA SEKTORJA V TOVARNI PLANIKA
vagonov  sladkorne pese bo zadostovalo za obra tova-     Argentinska proizvodnja nafte,
•jrii tr°h tovarn sladkorja za 120 Po dokončnih podatkih je zna-
y šala celotna proizvodnja nafte v
.eU"ki  nagrtj ladjedelnice »3. prvih enajstih mesecih lani 9,04
''clo   • V ladjedelnici »3. maj« bo- milijona ton proti 6,42 milijona
jq  2gradiii  do konca leta 1962 ton v ustreznem predlanskem ob-
8 skM°likih* Prekooceanskih ladij dobju. To pomeni povečanje za
uPno tonažo okoli 280.000 ton. 40,8 odstotkov.
Organizacijsko-kadrovski sektor tovarne Planika se je odločil, da bo za novo sprejete člane organiziral uvajalne seminarje. Ti seminarji bodo vsakega l.irf 15. v mesecu, seveda če se bodo v podjetju zaposlili novi delavci. Tak uvajalen seminar traja osem ur
Gradnja napreduje
KAMNIK — Pred kratkim ie imela komisija za gradnjo nove šole v Kamniku sestanek, na katerem so ugotovili, da delo kljub nekaterim preorekam napreduje, tako da se bodo prihodnje leto lahko vanjo že vseliH.
in obsega osnovne stvari, ki jih mora vedeti delavec pred razporeditvijo na delovno mesto.
Taka oblika uvajanja delavcev v proizvodnjo bi bila priporočljiva za vse gospodarske organizacije. Novi člani kolektiva naj se že takoj ob vstopu v podjetje seznanijo o najvažnejšem poslovanju in dolu podjetja, o pravicah in dolžnostih, o nagrajevanju in podobno. Ni pravilno, da se kljub hitremu in vsestranskemu razvoju na vseh področjih gospodarstva še vedno dogaja, da delavca enostavno razporedimo na delovno mesto, ne da bi ga prej vsaj površno   seznandld.  z življenjem
kolektiva. S pomočjo tafcilh uvajalnih seminarjev se novo sprejeti delavci laže in hitreje vžive v novo delovno okolje.
Cesta urejena
Ljubno - Krajevni odbor v Ljubnem pri Radovljici je v minulih dneh končal z urejanjem ceste od Praproš do znane planinske postojanke Brdo. Cesta je bila že lani usposobljena za avtomobilski promet, vendar jo je jesensko deževje tako skopalo, da za avtomobile sploh ni bila več pre-
1«
sklenilo, da bo klicalo pred občnim zborom vse komisije na skupno posvetovanje. Na ta posvetovanja bodo povabili tudi delegate, ki bodo izvoljeni za občni zbor, nadaFje predsednike sindikalnih podružnic, delavskih svetov in upravnih odborov. Na ta način bo potrebni material za občni zbor najbolje pripravljen.
Na zaključku so člani predsedstva sklenili, da bodo sklepe, ki so jih sprejeli na tej seji, prccflo/ili na skupnem sestanku ob združitvi vseh treh svetov. C. R.
Dom za vse
Kamnik — Kakor smo že poročali, gradijo v Kamniku dom SZDL, namenjen vsem družbenim organizacijam in društvom. Nova stavba bo združena z veliko dvorano, ki sto ii nedovršena že 12 let.
Temelji nove stavbe so skoraj že dograjeni. Ta teden so zastavili že zid za prvo nadstropje. Do občinskega   praznika   bodo končali
vozna. Sedaj pa bodo spet lahko J pročelje. Med cesto in domom pa vozila po njej vsa motorna vozila. J bo stal spomenik revolucije.
4
	OBVEŠČEVALEC	SOBOTA, dne 18. marca
		
1961
mlI OGLASI
PRODAM
S000 kg belega krompirja za seme a" jelo prodam. Janhar, Brezje 949
Prodam par tisoč sadik črnega
ribeza, vrste VVelington in Goliat po nizki ceni. Ljubno 2, Podnart
950
Fiat 1100 tip 49 C v brezhibnem stanju prodam. Informacije na Scmpelrski cesti 42, Kranj 952
Štiri stanovanjsko hišo z vsemi priliklinami prodam v Kranju. Informacije: Slavko Gros, Žeje 9, Kranj 955
Čevljarski levoročnl šivalni stroj z motorjem ali brez, prodam. Ponudbe pod »Singer« oddati v oglasni oddelek 958
Športno moško kolo po ugodni ceni prodam. Re.šcva 7, Primsko-vo, Kranj 752
Prodam osebni avtomobil Fiat 1100 E, zelo dobro ohranjen. Rosic Cveto, Nova Gorica, blok 11
979
Prodam skoraj nov levi namizni vzldljlv štedilnik z belimi ploščicami. Naslov v oglasnem oddelku 980
Prodam novo dvobatno vodno črpalko. Rakovcc, Poljščica, Podna rt 981
Prodam nov čevljarski stroj M-floh šteparico« uporaben tudi za tapetništvo ali krojaštvo. Naslov V oglasnem oddelku 982
Radio Minerva prodam ali zamenjam za dobro žensko kolo. Poizvedbe: Kmetijska zadruga, Kranjska gora 983
Prodam takoj vseljivo, ugodno razporejeno stanovanjsko hišo s Dr i padajočim gospodarskim poslopjem in manjšo kmetijo z vinogradom blizu Nove Gorice (v obmejnem pasu). Možnost preživljanja od kmetije pa tudi zaposlitve v raznih podjetjih v Novi Gorici. Zelo ugodna priložnost. Šte-
fan Pavlin. Nova Gorica, Delpi-nova 19 (pri družini Savle) 984 Prodam dobro horanjen zazidljiv štedilnik z bakrenim kotličkom na 2 plošči. Cena 6000 din. Kocjanova  11,  Kalvarija, Kranj
98f)
Prodam usnjeno motorsko obleko. Stane, Geč Dolenčeva 3, Ore-hek, Kranj 986
Prodam zazidljivo parcelo ob cesti Šenčur—Brniki, ki meri 1588 kvadratnih metrov. Poizvc se v Cerkljah   22 987
Prodam novo mccp.snovo krojaško mizo 2X1,40 m. S ter, St. Žagarja 19/1, Kranj 938
Prodam trosilec umetnih gnojil. Trboje 61 989
Prodam razne dele (blok. menjalnik, zaganjač. diname itd.) za avto Opel. Rok Jekovec, Žiganja vas 41, Križe 990
Prodam sJamoreznlco. 2 brani »Poh«, 1 brano samico, 2 Rlufa komplet, lahki komat. Naslov v oglasnem oddelku 991
Prodam 2 mopeda — italijanski Moskvito s tremi prestavami, dobro ohranjen in Simson, ter otroški športni voziček, Kaltenekar, Zupančičeva 31, Huje, Kranj 992
Po nizki ceni prodam dobro ohranjen Fiat 500 B. Stroj ima po generalnem popravilu 2000 kilometrov. O. F. Sutna 34 ali LTH Trata, Skofja Loka 99'5
Poceni prodam peso in repo. Rupa 26 991
Prodam moped. Naslov v oglasnem oddelku 995
Prodam NSU Primo 175 oom s prevoženimi 4500 km, v odličnem stanju. Naslov v oglasnem odmiku 996
Prodam očala za daljnovidnost. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku 997
Ugodno prodam odlično ohranjen Fiat 1100 E, letnik 1953, Va-ljavcc, Mošnje 36. p. Brezje 908
Prodam motorno kolo Guzzi, 500
turistična agencija
IZLETNIK
obvešča Javnost, da pričnejo s svojim rednim poslovanjem naslednje turistične poslovalnice:
12. marca  IZLETNIK, Skofja Loka, Kidričeva 2
13. marca  IZLETNIK, Celje, Titov trg 3
15. marca  IZLETNIK, Kranj, Koroška cesta 4 18. marca  IZLETNIK, Radovljica, Avtobusna postaja 20. marca  IZLETNIK, Kamnik, Titov trg Izletnikove poslovalnice bodo nudile naslednje Usluge: prodajo železniških vozovnic za potovanje doma in v inozemstvo, prodajo avtobusnih vozovnic, informacijsko službo, službo potnih listov, nabavo tujih vizumov, menjavo valut, organizacijo izletov, ekskurzij in potovanj doma in' v inozemstvo, oddajo avtobusov za posebne vožnje naslednjih avtobusnih podjetij:
Ljubljana transport. Ljubljana Transturist Skofja Loka Avtopromet Kranj Avtopromet Gorica Avtobusno podjetje Celje Avtoscrvls Jesenice , Posluhnite so naših uslug! IZLETNIK, turistična agencija, Ljubljana. Celovška 121, III. nadstropje - telefon 32-011
Stanovanjska skupnost Kranj »Center« razpisuje mesto
vodje servisne ključavničarske delavnice
Pogoji: ključavničarski ali kleparski mojster z najmanj 5 let službe, vešč: v organiziranju podjetja. Plača po dogovoru.
Ponudbe z navedbo življenjepisa, dosedanje zaposlitve In z dokazili kvalifikacije, pošljite do 25. marca 1961 na naslov: Stanovanjska skupnost Kranj - Center - Servisna služba stanovanjskih skupnosti, Kranj, Tavčarjeva ul. 45.
Razpisna komisija pri podružnici Državnega zavarovalnega zavoda v Radovljici razpisuje na podlagi 33. in 36. čl. zakona o javnih uslužbencih naslednja prosta delovna mesta
pravnika
visoka izobrazba in praksa
10 referentov
administrativnih uslužbencev s srednjo strokovno izobrazbo ali z nepopolno srednjo šolo in prakso
Zežclenl so kandidati, ki stanujejo na območju mesta Kranja ali v okolici, ker se bo podružnica v jeseni preselila v nove poslovne prostore v Kranju.
Temeljna plača jc po zakonu o javnih uslužbencih, položajna pa po odločbi o položajnih plačah uslužbencev Državnega zavarovalnega zavoda.
Kandidati naj naslove vloge z navedbo šolske izobrazbe, službenih let in ostalimi podatki na Razpisno komisijo podružnice Radovljica, Linhartov trg 1.
Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest.
„Planika44 industrija obutve, Kram
proda 3 pse čuvaje
Interesenti dobijo podrobnejše rnformacije v podjetju.
cem, starejšega tipa v voznem stanju. Drinovec, Žirovnica 30
999
Prodam moped »Colibri« na za-
ganjač s prevoženimi 5000 km ali zamenjam za gradbeni material. Homan Jože, Ljubljanska 19, Kranj 1000
Prodam motorno kolo Ja\va 250 cem s prevoženimi 16.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 1001
AMD Kranj, sekeija Zabnica odproda Osebni avto Opel, osebni avto DKW ter motorno kolo BMW vse v nevoznem stanju. Ogled in razprodaja bo v nedelje, 19. marca ob 9. uri v Zabnici 1002
Frodam 500 kg repe ter tehtnico In nekaj vrčev za mleko. Ferlan Marija,  Ol.ševek 23, Preddvor
1003
Prodam kravo, ki bo v aprilu drugič teletila. Ilovka 5, Kranj
1001
Prodam G00 kg črne detelje. Zalog 24, Cerklje 1005
Frcdam zelo dobro ohranjeno motorno kelo 125 cem »Ilo Maičo« zn 45.000 din. Naslov v Oglasnem oddelku 1006
Frodam Fiat 600 odlično ohranjen, s prevoženimi 20.000 km, po ugodni ceni. Poizve se: Krožna ulica 0 od 16. ure dalje in ob nedeljah 1007
Prodam motor Jawo 250 cem starejšega lipa in Standard 250 cem. Stražišče, Benedikova 11
1008
Vespo, dobro ohranjeno, prodam za 80.090 dinarji. Naslov v oglasnem oddelku 1009
Prodam 1500 do 2000 kg rcc. ' Bobovk 1 1010 '
Prodam dobro ohranjen kombiniran otročki voziček. Likoz-'.rio-va 11, Kranj 1011
Frodam motorno kolo »RoIIcr Tomos«. Zlato polje 9, Kranj; Ofdcd vsak dan 1)12
Hm.Vv mošt naprodaj. Ješe, Stražišče 1012
Kravo, ki bo 18. aprila teletila, prodr.ni zaradi preselitve. Klane št. 26 pri Komendi
Avto DKVV dostavni voz 500 kg ali 4 sedežni pripraven za dovoz sadja in zelenjave na trg prodam po ugodni ceni. Lap, Lesce 1043
Prodam 12 tednov brejo svinjo. Sp. Brniki G0 1044
Zamenjava Ljubljana — Kranj: Menjam dvosobno komfortno stanovanje v Kranju. Eventuelna menjava Zagreb — Kranj. Ponudbe oddati pod številko 979 1043
Tovarišu Lojzetu Smoleju, članu GRS Kranj, se najlepše zahvaljujem za nesebično pomoč, ki mi jo je nudil ob priliki prometne nesreče. — Grli Danila
Original komplet bate za »Fi%t« 1100, prodam. Kocjanova 14, Kranj
Prodam dvostanovanjsko hišo v
Skofji Loki. Eno stanovanje vse-t Ijivo takoj, drugo pozneje. Ponudbe oddati v oglasni oddelek
1037
Prodam zakonsko spalnico iz trdega lesa. Naslov v oglasnem oddelku 1038
Prodam brejo telico. Ilovka 7, Kranj 1039
Preklicujcm št. blokov: 47150, 44419, 44478, izdani v Komisijski trgovini Kranj. Berčič Božena
1040
Konja, lahkega, kupim. Pod-brezje 41, Duplje 1041
KUPIM
Kupim vrtne garniture ali posamezno. Naslov v oglasnem oddelku 1013
Kupim slamoreznico na motorni pogon. Naslov v oglasnem oddelku 1014
Kupim kultivator v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku
1015
Kupim kravo s teletom ali po teletu. Naslov v oglasnem oddel ku 961
Kupim enostanovanjsko hišo z vrtom v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1036
0
T A l 0
Kemična čistilnica stanovanjske
skupnosti v Skofji Loki, Spodnji trg 12, sprejema v kemično čiščenje vse vrste obleke, plašče, volnene jopice, bunde, volnene in prešite odeje, krzno, kravate itd. Cene nizke. Čiščenje izvršimo hitro in solidno 798
Dva avtomehanika z večletno prakso, vojaščine prosta, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Franc Rozman, Ljubljanska cesta številka 5, Kranj 963
Iščem pošteno natakarico. Nastop takoj ali po dogovoru. Gostilna »Pri  kolodvoru«, Kranj
971
V najem dam mizarsko delavnico s stroji. Naslov v oglasnem oddelku 971
Dosmrtno stanovanje dobi delavski a!l zidarski upokojenec — trezen. Zamenjam za crmont ali prodam 400 litrov hruševega mošta. Prodam 80 modelov za strešno opeko aH zamenjam za opeko ali cement. Naslov v oglasnem odele'ku 10H)
Mladenič, kateri Je v soboto, 11. marca 1901 I :gub'l dragoceni predmet v kinu »PredMcn« na Trati, naj sc čim prej javi pri bi-ljftork! 1017
I-gubil sem zadnji del ohišju, verigo od motornega kolena od Gnlnika do Kranja. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne Francetu na Jelenovem dvorišču
1013
Dva upokojenca iščeta stanovanje v bližini Kranja. Obenem bi upokojenka pekla čevapčiče za prodajo. Catovič Alija, Tržič 1019
Pozive m osebo, ki ja 25. februarja nagla delni plaič pred restavracijo »Park«, naj ga vrne na postajo LM, ker je bila opazovana 1020
Iščem vajenca za kolarsko obrt in prodam tračno žago, premer koles 1 m. Cemažar Jože, strojno kolarstvo, Stara Loka 1021
Mizarskega pomočnika za.furnirana dela sprejmem takoj. Polak Jurij, mizar. Drulovka 1022
Ločenec po ženini krivdi, brez otrok, želi spoznati značajno resno žensko do 53 let. Ponudbe pod »Mirno življenje« oddati v oglasni oddelek 1023
Pridnemu dekletu oddam brezplačno sobico v Kranju za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1024
Gostilna pri »Zlati ribi« Kranj obvešča spoštovane potrošnike, da prodaja pristna štajerska vina: belo, Črno in rdeče po 200 din liter 1025
Hrano in stanovanje v bližini Kranja nudim pridni in pošteni delavki za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1026
Zamenjam dvosobno stanovanje s pritiklinami na Planini Kranj z enakovrednim v Ljubljani. Prednost imajo uslužbenci tovarne Iskra in drugih ustanov Kranj, v katerih stavbah stanujejo uslužbenci Iskre. Naslov v oglasnem oddelku 1027
Dne 15. marca ob 12.30. uri sem izgubil od Kranja do Škofje Loke rezervno kelo od Lambrcttc. Najditelja prosim, naj ga vrne proti nagradi Martinu Klemenčič, Gorenja vas 58 nad Skofjo Loko
1028
Zaradi bolezni ne sprejemam čevljev v popravilo od 20. marca do 20. aprila. Čevljar Franc Koželj, Cesta Staneta Žagarja 41, Primskovo, Kranj 1029
CP »Gorenjski tisk«, Kranj sprejme v službo visokokvalificiranoga mehanika za vzdrževanje strojev
Obrtno podjetje SLOGA Moste pri Komendi
Proizvaja: vse vrste pohištva in notranjo opremo, okna, vrata, razne strešne kontrukcijc, vse vrste ščetarsklh izdelkov, tipiziranih In po naročilu. Cenjenim strankam ln naročnikom se toplo priporočamo.
Trgovsko podjetje na veliko »KOKRA«, Kranj proda
več predmetov starega poslovnega inventarja
Kmetijska zadruga »SLOGA« Kranj, obvešča vse člane, da bo imela svoj prvi redni občni zbor 25. marca 1961 ob 8. uri zjutraj v prostorih kino »SVOBODA« Stražišče.
Zadružniki, udeležite se občnega zbora!
KZ »SLOGA«, KRANJ
Stanovanje nudim poštenemu dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku
1030
Podjetje za PIT promet v Kranju sprejme dostavljače za Kranj. Tržič, Golnik in Železnike in nekvalificirane delavec za zunanja telegrafsko telefonska dela. Interesenti naj se zglasijo v sekretariatu podjetja in prineso s seboj prošnjo ter življenjepis 1031
Izgubil sem aktovko s študijskimi potrebščinami v četrtek zvečer od Kranja do Črnivca. Poštenega najditelja prosim, da jo proti visoki nagradi vrne na naslov Jakob Langus. Črnivec, p. Brezje ali odda pri vratarju Industrijsko kovinarske šole Iskra, Kranj 1032
Izgubila sem osebno legitimacijo na ime Ncčimer Cecilija, poročena TrgeHČ. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Tršelič Cilka, »Lekarna«, Kranj 1033
Naši dobri mamici in tetki Jerici Zupan na Trsleniku talija 18 80-!etn'?o še mnojo srečn!h dni v življenju vsi njeni in sestra M. Brlnik 1031
Spre'mem gospodinjsko pomočnici, tudi začetnico k odraslim osebam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Ugodni pogoji v Kranju« 1035
Sindikalna podružnica delav cv v privatnem sektorju vabi vse člane In tudi neJlane, pomočn:kc In vajence, da se udeležijo rednega letnerra občnejra zbora podružnice v nedeljo, 12. marca f. 1. ob 9. uri v se<ni SObi Delavskega doma Kranj (vhod nasproti avtobusno postaje),
Vabi izvršni odbor
V TRZlCU
Umrli so: Marija Mokorel, Ž0, spodinja; Marija Godnov, gosp* dinja; Janez Spnrovec, zidar
Rodili so sc: Marko Megl'c Jožef Bohinc, Frančiška Hlepč31
x u si m m t
GOREČ KOZOLEC
16. marca ob 11. uri dopoldne J* pri  družini  V. B.  iz Radovlji^ pride!  goreti   domači kozolec, sreči so ljudje ogenj kmalu pog3' ili, tako da škoda ni bila velik3'
PROGOVM DELAVCI SAMI POGASILI
Istega dne okrog 19. ure je P**" čelo goreti okrog 4 ha površine o° železniški progi mod vasjo Gia* boko in Radovljico. Ker se j vnela iskra lokomotive, je pri*1 goreti grmičevje in trava in Je P° nestrokovni oceni nastalo za P1"1, bližno 30.000 din škode. Progovfl1 delavci so kar sami gasili oge° in ga tudi pogasili.
HltlO
Jesenice   »RADIO«:   18. in 19.
marca nemški film ROZE ZA DRŽAVNEGA TOŽILCA .
Jesenice »PLAVZ«: 18. in 19. marca japonski film POSLEDNJE 2ENE SAJPANA.
Žirovnica: 18. marca italijanski film MLADI MOŽJE.
Koroška Bela: 18. in 19. marca ruski barvni film NEBO KLIČE.
Kropa: dne 18. marca ruski film CELKAS ob 20. uri - 19. marca amer. barvni film VRAŽJI VRT ob 15. in 19.30 uri.
Ljubno: 18. marca francosko-španski barvni cin. film PORTUGALSKE PERICE ob 19.30 uri in 19. marca isti film ob 16. uri.
Radovljica: 18. marca američki vojni film ČAS fclVI-JFNJA IN CAS SMRTI ob 20. uri, 19. marca isti film ob 15.30 in 20. uri, Jugoslovan, film ŠTIRINAJSTI DAN matineja ob 10. uri.
Bled: 18. in 19. marca angleški barvni film NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN.
Skofja Loka: 18. in 19. marca ameriški film STAREC IN MORJE.
Sk. Loka   »PREDILEC«:   18. in
19. marca ameriški barvni film TROJE BOJEVITIH.
Kranj »STORZlC«: 18. marca italijanski film VELIKA VOJNA ob 15.30, 18. in 20.3Q uri, matineja istega filma ob 10. uri, prom'era francoskega filma ZAKAJ PRT-HAJAS POZNO ob 23. uri; 19. III. ameriške barvne risanke ob 9. uri, ameriški barvni film DAVEK ZA KRUTOST - matineja ob 10. url, angleški film OPERACIJA AMSTERAM ob 13.30 uri, italijanski film VELIKA VOJNA ob 15.30, 18. in 20.30 uri.
Kranj »TRIGLAV«: 18. marca ameriški barvni film DAVEK ZA KRUTOST ob 18. uri. ameriški barvni film HRABRI IN DRZNI ob 20. uri. 19. marca angleški film OPERACIJA AMSTERDAM ob 16., 18. in 20. uri.
Stražišče »SVOBODA«: 18. marca ameriški film HRABRI IN DRZNI ob 18. url, ameriški barvni film DAVEK ZA KRUTOST ob 20. uri, dne 19. marca ameriške barvne risanke matineja ob 10. uri, domači film IZGUBLJENI SVINČNIK ob 14. uri. premiera francoskega filma ZAKAJ PRIHAJAŠ POZNO ob 16., 18. in 20. uri.
Naklo: 13. marca angleški film OPERACIJA   AMSTERDAM ob
20. uri, 19. marca ameriški film HRABRI IN DRZNI ob 16. uri, ameriški barvni film DAVEK ZA KRUTOST ob 19. uri.
Cerklje »KRVAVEC«: 18. marca ameriški barvni film FRATJE KARAMAZOVI ob 20. uri, dne 19. marca ameriški barvni film TRAPEZ ob 16. in 19.30 uri.
Duplica: 18. marca ameriški barvni film SONCE ZOPET SIJE ob 19. uri, 19. marca isti film ob 15.. 17. in 19. uri.
Kamnik: 18. marca ' ameriški film MLADI LEVI ob 20. uri, dne
19. marca isti film ob 15.. 17. in
20. uri, japonski film ŽRTVOVANA DEKLETA - matineja ob 10. uri.
OLODALIŠČe
Prešernovo gledališče Kranj: uprizori v nedeljo 19. marca ob 10. uri dopoldne URO PRAVLJIC.
ODVRŽENI OGOREK ZANETIL OGENJ
Sirena jo v nedeljo dopol*' poklicala kamniške in okolij gasilce, da so pohiteli gasiti f0* žar, ki ga je zanetil neki nePre[ vidni izletnik z odvrženim ciia retnim ogorkom v gozdu nn Kamniško Bistrico. Zaradi suše J zdaj velika nevarnost za gozd11 požare.
NEPREVIDNI PEŠEC
16. marca je prišlo do promet*1^ neareČe na  cesti  I. reda Kra/nl Naklo. Po cc:;ti je pripeljal oseo^ avtomobil C-2600. ki ga jc upi"aV' ljal R. N. iz Novega Sada. P1"8^ tedaj je pri odcepu na iKdriče* ceslo neprevidno  prečkala ces* A. G. Pri padcu je dobila tez* posledice na glavi in nogah, ta da je bila takoj prepeljana v bo nieo.   Na  avtomobilu   je  bilo * približno 60.000 din škode. -kaže, da bo treba odrasle P1
učiti tako kol, otroke v osnov šoli, da je treba najprej pogled8 na desno, potem na levo in *c' nato prečkati cesto.
Padec s kolesa
6. marca ob 11. uri je padel ' P. z Gorenje vasi z motornega Kjn lesa S-25412 na cesti IV. reda si pri padcu izpahnil levo ra^J zaradi   česar   je  bil   prepeljal ^ ljubljansko bolniSnlro. Po l'f^{.. zdravnika so bile p.vikodbe t?>'^0 ga značaja. Do nesrc'-o jo Prljaj zato. ker se mu je odlomil Pe ^ na vozilu, tako đa mu jo nogđ P -e šla pod kolo. Materialno škode bilo za približno 20.000 dinarji-
Nepazljiva vožnja &0
11. marca ob 15. uri je prišl°^ nesreče na Jesenicah, ko je v • nik osebnega avtomobila I. 'l^g, jo upravljal vozilo S-27209, ljal   iz  Potokov  proti Joscni^ Na Kidričevi cesti je pri hiši & Vilka 30 zavijal v levo na SaVS)n cesto, po tej pa je pripeljal voz osebnega avtomobila S-15031 A-Zaradi nepazljive škodo na o -vozilih jc bilo le za okrog 1* dinarjev.
SKRB ZA DELAVCE Kamnik
Podjetje »Titan« v Kamniku r letos dobro preskrbelo za dop a_ svojih članov delovnega kolek**^ V Izoli bodo imeli nov poiitn1 ^ dom, v katerem bo prostora . okoli 40 ljudi. Na Veliki P1"0^ pa bodo imeli nekaj weekend šic.
ZADRUŽNI DOM IN MOS* Visoko j,
V torek zvečer je bil v Z^1^,-nem domu na Visokem zbor vo ^ cev, ki ni bil najbolje obiska"; Q Volivci so živahno razpravlja* ^ osnutku in o programu občine 1961. leto. Zahtevali so Pove'žnr sredstva za dograditev Zadru ^ ga doma, v katerem bodo urCp0-nekatere prostore za množične \T litične organizacije in verjetno ^ di V*fStvene prostore za otro K ■ Radi bi postavili tudi most ČeZ kro pri cesti Visoko-Suha.
Danes in jutri mednarodni slalom 1 veleslalom na Krv»vC
Smučarski klub Triglav pr«'«^ soboto in nedeljo, 18. in l9'n^rr>' tradicionalne mednarodne snu> ^ tekme v slalomu in vclesUlort1 j0 smučiščih Krvavca. Sodelovali fP ' '» t\
------------... —   t—       ^ .,
vsi najboljši člani in Članice,A0$e$^ na   letošnjih   tekmovanjih d odlične uspclie. Od inozemcev sodelovali tekmovalci iz na rf%[i} klubov: ASKO" iz Beljaka, ti ^j* in tekmovalci iz Bistrice V vcU
Hkrati b° v ten dnc'1 n:l ".\^cC tudi republiško prvenstvo z* S0fd^ in republiško prvenstvo V s ))<>
mladince in mladinke. . tekmovanje na Krvavca 7.^ ^ / mivo, si ga bo vredno °Blc jtjt"j| Slavnostna   razglasitev rez:U Ji s podelitvijo daril bo v nede« 15. uri v Domu na Krvavcu.
SOBOTA, dne 18. marca 1961
KULTURA IN PROSVETA
STRAN
-5
V Kranju ustanovljen veliki zabavni plesni orkester
Filmi, hi Jih gledamo
Preteklo jc nokaj mesecev, od-*ar se je izpolnila dolgoletna zeija ljubiteljev moderne glasbe v Kranju. Ustanovljen je bil mladinski plesni orkester. Razpršeni *° bili še zadnji dvomi, premaga-
Vztrajnost članov orkestra in prizadevnost vodje sta kaj kmalu rodila uspeh. Aplavz, ki so ga poželi na mladinskem plesu je bila nagrada za vložen trud, hkrati pa je dal nove sile in voljo
kratkem odmoru usta raztegnejo v nasmeh. »Stancar*, tako radi imenujejo svojega vodjo, je poln šal in domisli. - Primerja n. pr. ton posameznika s kuhanjem avtomobila, včasih jim zapoje- ka-
Kot povsod, so tudi tu težave. Nimajo še notnih pultov, dušilcev,, svojemu vodji niti vožnje iz, Ljubljane v Kranj ne morejo, plačati, kaj šele vse ure, ki jih žrtvuje zanje.
Kranju, središču Gorenjske, je bil tak orkester potreben. Ideja mladih o ustanovitvi je zelo pohvalna, kajti med nami je vedno več ljubiteljev moderne gla/sbe.
Upajmo, da se bodo kranjski občinski možje pri delitvi denarja spomnili tudi te sekcije, ker tudi ona predstavlja del kulturne-ga življenja. J. S.   f.
LJUBEZENSKE ZMEŠNJAVE -fO zmešane zmešnjave vzhodnonem-ških ustvarjalcev. Film je s svojim za Nemce in Avstrijce — tako značilnim žanrom hotel ugajati širokemu krogu gledalcev. Za to ceno se je celo izognil kakršnikoli družbeni pogojenosti, če to lahko tako imenujemo; tako da gledalec vse dotlej, dokler ne vidi čeških motornih koles Jatva, ne ve ali gleda Zahodno ali Vzhodnonemško verzijo osladnosti, V svoji celoti je film banalna (za lase privlečena) štorija, ki gledalca še zabavati ne more, kaj šele, da bi mu nudila kaj več.
IZGUBLJENI SVINČNIK — Po vseh pohvalnih ocenah in superlati-vih, ki so bili izrečeni na račun Izgubljenega svinčnika (film smo vi-^ deli te dni v Kranju), bi o filmu i zares težko rekli še kaj več. Vsa ta J kratka filmska stvaritev je v svoji
neizmerni preprostosti in humani tendenci zares umetnina. Mi vsi, ki živimo v mestih komajda vemo, predvsem, pa redkokdaj (ali pa nikoli), ne razmišljamo o tistih, ki žive na pragu tistega sveta, ki je za nas vsakdanjost.
Ustvarjalci so svojo stvaritev postavili v tak okvir, v okvir sveta, ki morda ni niti tako daleč. Z velikim posluhom za psihična dogajanja v mladem človeku so ustvarjalci uspeli v filmu s preprostim filmskim jezikom povedati toliko velikih stvari o mladih ljudeh, med drugim tudi to — kako težko je včasih biti mlad. Toliko resnice za tista leta, katerih se mi vsi tako radi spominjamo in o katerih je Prešeren zapisal, da so temna zarja. Film »Izgubljeni svinčnik* je s svojo veliko resnico uspeh — in res vreden ogleda.
P. B.
STANOVIH SO MLADINSKO ORGANIZACIJO
Veliki zabavni plesni orkester z dirigentom Francem Puharjem
Se začetne težave in orkester je zaživel kot samostojna sekcija v okviru DPD »Svoboda«. Na svetlo so prišle stare zaprašene note, zapuščina pred leti propadlega °rkestra. Svoboda je posodila nekatere instrumente, uprava Glasbene šole pa je dovolila vaditi v njenih prostorih.
Prebivalci, ki stanujejo v okolji šoie so vsako nedeljo godrnjajo prisluškovali vztrajnim pihalcem, ki so z vnemo in polnimi Pljuči preigravali Glen Millerjeve skladbe. Iz nekaj čudnih zvokov v začetku, so se pod spretnim vodstvom dirigenta, tov. Franca Puharja, kaj kmalu izoblikovali prvi takti znanih aranžmajev. Vaja za vajo, iz tedna v teden.
z večjim I ko zaigrajo, pri vsem tem daje I nasvete in uči, graja in hvali.
do dela, ki se Je še elanom nadaljevalo.
Ustnice  skelijo,  obraz  je  ves I Vsaka vaja gotovo prinese delček I prostoru  zanimivo  za  mlado in
Sv. Duh
Krajevna organizacija SZDL v Sv. Duhu pri Skofji Loki je večkrat razpravljala o ustanovitvi mladinske organizacije. Pripravljalni odbor je v začetku marca sklical v Prosvetnem domu ustanovno skupščino, ki ji je razen 40 članov mladine prisostvovalo tudi več predstavnikov političnih organizacij kraja in občine. Ustanovna skupščina je bila izredno živahna, saj so številni diskutanti nazorno nakazali smernice dela novo ustanovljeni mladinski organizaciji. — Sklenili so urediti klubski prostor v Prosvetnem domu, televizor že imajo, KUD pa bo kupilo še kombinirani radijski sprejemnik z gramofonom, tako da bo v klubskem
ustanovili strelsko in namiznote- I dili športno igrišče. V kratkem bo-niško sekcijo. V poletnih mesecih do organizirali tudi mladinske pa bodo na zemljišču SLP zgra- I plesne vaje. -on
rdeč od pihanja In vendar se v I novega znanja.
staro. Sklenili so tudi, da bodo
„Skopuh" na kamniškem odru
Po precej dolgem premoru so Kamnicam na svojem odru lahko spet videli dramsko delo v izvedbi domačinov. Čeprav imamo v Kamniku prosvetno društvo »Solidarnost«, so tokrat to vrzel krili kamniški maturantje. Pred njimi je bila težka naloga, saj so se morali poglobiti v klasično snov Mollerove komedije »Skopuh«. V današnjem času se je predvsem  mladini kar
Pred koncertom profesorjev Glasbene šole
Nastop priznanih solistov
V okviru kranjske koncertne po-J Marija Mibelčič bo letos diplomi-slovalnicc bo v ponedeljek, 20. mar- rala na Akademiji za glasbo. Flavta ob 20. uri v koncertni dvorani' tist Fedja Rupel je  član orkestra
RTV Ljubljana, razen tega pa sodeluje kot solist pri komornem ansamblu Slovenskih solistov in v orkestru Slovenske filharmonije.
Soliste bodo pri klavirju spremljali prof. Jana Zupančič, Lija Li-par in Gida Mallv.
Koncertni spored obsega dela skladateljev: M. Blavcta, Bonardi, J. B. Brevala, Chopina, Debussvja, M. Logarja, Marcella, Mozarta, Pe-skina in Tara Kadonskija.
Naša koncertna publika bo tako lahko spoznala najbolj napredno generacijo mladih solistov in bo ta koncert v letošnji sezoni pravi užitek za ljubitelje solistične glasbe.
delavskega doma v Kranju solistični koncert profesorjev Glasbene šo-k lvranj.
Izvajalci so razen pedagoškega ^dejstvovanja na kranjski Glasbeni *°u' člani naših najvidnejših poklicnih orkestrov. Tako je Franjo Bre-Bar prvi oboist v orkestru Radio te-kvizije Ljubljana. Violončelist Go-razd Grafenaucr je član opernega ?rkestra. Anton Grčar, član orkestra ln solist Slovenske filharmonije, je n* lanskoletnem tekmovanju prejel Prvo zvezno nagrado za igranje na jrobento. Tudi klarinetist Igor Kar-^n ie član in solist orkestra Slomške filharmonije. Mlada pianistka
težko zamisliti v Molierovc čase in nazorno prikazati tedanje življenje.
Obe predstavi, popoldanska in večerna, sta uspeli, vendar je bilo opaziti, da kamniška publika nima pravega razumevanja, niti pravega zanimanja za klasične stvaritve. Na popoldanski predstavi so bili predvsem otroci iz kamniških šol. Ti so igro sicer pozorno spremljali, vendar jc bilo videti, da komedije ne razumejo. Zato jim tudi ne moremo zameriti, da so bili mnogokrat nemirni in so se smejali ob nepravem času. Seveda pa je to nastopajoče, ki so bili povečini prvič na odru, precej motilo. Drugače je bilo na večerni predstavi, kjer je bila predvsem odrasla publika. Toda tudi tu smo lahko ugotovili, da se publika ne zna smejati ob resnično komič-nih momentih, da pa je na drugi strani že pojava kakšnega lika samega izzove obilico smeha.
S samimi amaterji je težko ustvariti Molierove like in jih do-
bro podati. Te težavne naloge se je lotil mlad režiser »Solidarnosti« Tone Ipavec. Nalogo je izpolnil kolikor je le mogel. Ne gre pričakovati, da bo dijak, vajen samo šolskih klopi in nastopov na šolskih proslavah, zaigral tako kot izkušen igralec. Tega pa kamniška publika ni razumela in se z nekoliko manj kvalitetno igro, v katero pa je bilo vloženo mnogo truda, ni zadovoljila. Kljub temu je bil uspeh, ki ga je komedija doživela, še kar dober.
Od nastopajočih sta publiki najbolj ugajala Janez Bervar v vlogi skopuhovega kuharja in koči jaza ter Majda Mušič v vlogi mešetarke.
Tanja Maurič
Predavanje Delavske   univerze Bled
Delavska univerza na Bledu je skupaj s prosvetnimi društvi in Svobodami priredila na Bohinjski Beli, v Ribnem, ma Bledu in v Gorjah vrsto zanimivih potopisnih in drugih predavanj. Med poslušalci je bilo največ zanimanja za predavanje »Vzpon na Trisul«. Ta pomemben uspeh jugoslovanskih alpinistov je na zanimiv način opisal Marjan Kcršič. Poslušalci so z zanimanjem sledili tudi drugim predavanjem: »Od Ljubljane do New Yorka«. »Danska — priroda in ljudje«, »Tu-
ristična Italija«, »Od Pompejev« in druga.
Benetk do
Kulturni dom na Rru-šici še ne bo dograjen
Na Hrušici gradi DPD Svoboda Kulturni dom. Polovica prostorov je ie dograjena in jih tudi uporabljajo. Za dograditev bi potrebovali še 40 milijonov dinarjev, ki jim jih oa letos ObLO ni mogel dodeliti. Zato so sklenili podaljšati gradnjo za tri leta. Gradili bodo v etapah.
IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE
objavljene v koledarju »Prešernove družbe« Dne 9. marca 1961 jc bilo v prostorih uprave Prešernove družbe žrebanje rešitev nagradne križanke, ki je bila objavljena v Koledarju Prešernove družbe za leto 1961. Izžrebani so bili naslednji reševalci: Albina RledI, Leskovec pri Krškem prejme ranzistorski sprejemnik; 10 bogatih knjižnih nagrad pa prejmejo: Stevo Plvk, Požarevac; Miloš Bašin, Ljubljana; Joža Gnezda, Unec; Franc Ahlin, Vrhpolje pri Kamniku: Metod Spindler, Pekel, Maribor-Košaki; Janez Rozman, Pesje; Karlo Pesjak, Kovor; Angela Vomcr, Maribor; Stojan MušlČ, Koper; Jože Liplč, Salovci v Prekmurju. POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE!
Zaradi knjižnih sejmov v Ljubljani in Mariboru je rok za vpisovanje v članstvo Prešernove družbe podaljšan do 5. maja. — Pohitite z vpisovanjem! Prešernova družba
Kamere ne počivajo
Minilo je nekaj dni, odkar je bilo končano snemanje filma »Ples v dežju«. Sedaj pa je šla na pot že nova ekipa »Triglav« filma. Tokrat
Posnet je film „Ples v dežju"
Pred dnevi je bilo končano snemanje filma »Ples v dežju«, ki je prvi celovečerni film mladega režiserja Boštjana Hladnika. Film prikazuje sodobno psihološko zgodbo i življenja umetnikov. Glavni vlog igrata Miha Baloh in Duša PoČkaje va, ki sta upodobila lika slikar j n Petra in gledališke igralke Maruše.
Prizor iz filma »Ples v dežju«
Vilko kus [zohraževanie kadrov na GorenjskemvzvezizresolucijoZLS
Navodila resolucije ZLS o izobraževanju strokovnih kadrov nas ^ kranjskem okraju niso presene-**la» ker smo" že dv     . -1 poprej priceli z reorganizacije in tipiza-PJo strokovnega šolstva. Ze tedaj ^  več   gospodarskih organizacij ^Tovarna gumijevih izdelkov Sa-v Kranju, Železarna Jesenice. *skra Kranj, Planika Kranj, BPT J-rzicu, Peke, Alpina itd) prieelo Sanizirati svoje centre za izo-raževan;e.    Tedanje    šole jim £aihrcč   niso   usposabljale takih petrov, ki jih .      mdnja potre-je. Tako je še pred resolucijo
tehSla   +enni'^ka   Cšola, ."hiška metalurška šola na Jese-^lcah, v raznih podjetjih (Veriga, itd» ' Sukno Zapužo, Alm'ra
tev. Pa so za^*eu' z najrazličnejšimi z °aii za usposabljanje delavcev delovna mesta, za specializa-fik°' kvalifikacijo jn visoko kvali-^acijo. Tudi strokovne šole so se Vezale z gospodarskimi organi-j^larni in gospodarske organiza-« šolam; k™- so iskale skupen
interes t j. naj prikladne j Si profil svojih delavcev. Po resoluciji so se dosedanje
oblike izobraževanja utrdile in dobile zakonske osnove. Danes imamo v okraju tele tovarniške centre za izobraževanje kadrov: Center za izobraževanje strokovnih kadrov v tovarni Sava v Kranju. Center ima svojo vajensko in tehniško šolo. V centru bodo organizirali tudi odelek za priučevanje delavcev za delovno mesto.
Gostinski obrati so organizirali v hotelu Krim na Bledu svoj izobraževalni center, ki obsega izobraževanje za delovno mesto, imajo lastno vajensko šolo za gostinsko stroko, v teku so najrazličnejši dopolnilni tečaji za strežno in kuharsko osebje, v prihodnje nameravajo celo pričeti s srednjo hotelsko šolo.
Tovarna Iskra v Kranju Je organizirala v poslopju Industrijske šole lasten izobraževalni center, ki obsega priučevanje delavcev za delovno mesto, Izo-
braževanje kvalific'- nlh in visokokvalificiranih delavcev (za mladino in odrasle), organizirali so fakultetni študij, jeseni pa prično z izobraževanjem tehniškega kadra.
Tako kot Iskra ima svoj izobraževalni center tudi Železarna na Jesenicah. V center so vključene vse izobraževalne stopnje - razen višjega in visokega študija.
Tovarne čevljev Peko,, Planika in Alpina imajo skupen center, kjer izobražujejo tehniški čevljarski kader. Priučevanje za delovno mesto in ostale stopnje strokovne izobrazbe imajo v lastnih tovarniških centrih. V načrtu je organizacija skupnega izobraževalnega centra tudi za ostale Izobrazbene stopnje. )
Gospodarske organizacije tekstilne industrije v kranjskem okraju so pripravile osnutek za izobraževanje mladine in odraslih v šolskem centru v Kranju.
Podjetja lesne industrije LRS so organizirala v dosedanji Vajenski  šoli za  učence v lesni
industriji svoj izobraževalni center, kjer se izobražujejo kvalificirani in visokokvalificirani delavci za celo vrsto poklicev, ki jih sodobna lesna industrija nujno potrebuje.
Tudi za usposabljanje kadra za trgovsko omrežje snujemo pri Vajenski šoli za trgovsko stroko izobraževalni center. Ze sedaj pa tod usposabljajo kadre za strežno osebje v trgovini in vodilni ali poslovodski kader. Trgovinska zbornica za okraj Kranj namerava že v letošnjem letu pričeti z gradnjo sodobnega šolskega poslopja za usposabljanje trgovinskega kadra.
Občinski ljudski odbor v Skofji Loki je preobrazil dosedanjo Vajensko šolo za razne stroke v Skofji Loki v Obrtno-indusf rijski šolski center za usposabljanje kadrov lesne in kovinarske stroke. V centru v kovinarski smeri imajo že sedaj vse izobrazbene stopnje.
S prihodnjim šolskim letom pa bodo zrasli še novi centri kot n. pr. za čevljarsko obrtno stroko v Zireh, za oblačilno, kovinarsko, pletilsko, frizersko in pleskarsko stroko v Kranju.
Razen navedenih centrov imamo še mnogo oddelkov za i-zobraževanje odraslih. Največ zanimanja je za ekonomsko in administrativno smer usposabljanja, zaradi česar imamo skoraj v
vseh občinskih središčih oddelke ekonomske in administrativne šole. Na Bledu imamo celo Tehniško srednjo šolo lesne smeri.
Kljub temu, da smo v enem samem letu na-javili ogromne korake, nas to no. sme uspavati. Menim,- da so le nekatere gospodarske organizacijo vprašanje izobraževanja kadrov smotrno rešile in da imamo mnogo kolektivov, ki temu problemu niso posvetili prav nič ali pa zelo malo pozornosti. Poudarek resolucije je namreč v tem, da vsak delovni kolektiv njeno vsebino natančno prouči in ustvari vse pogoje, da ta pronikne do najmanjše obrtne delavnice. Resolucija je v prvi vrsti namenjena delovnim kolektivom in slehernemu članu kolektiv^ in šele potem izobraževalnim ustanovam. Naše tovarne so tiste, ki vedo kakšne kadre potrebujejo, izobraževalni centri pa so dolžni njihovim zahtevam ugoditi in izobraževati ter usposabljati take fizionomije kadrov, ki bodo nenadomestljivi člani tovarniške verige. Prav bi bilo, da organi samoupravljanja v naših podjetjih ob sodelovanju sindikalnih organizacij na najprikladnejši način o vsebini resolucije informirajo celoten delovni kolektiv. Našteti faktorji v naših gospodarskih organizacijah se morajo zavedati, da je njihova gospodarska organizacija dolžna, da agna - ne
bo snemala na Jezerskem, Planici in Krvavcu, kjer bo posnel« novi slovenski  umetniški  film  »Balada o trobenti in oblaku«. Film bo režiral France Štiglic, scenarij jc pripravil Ciril Kosmač, za fotografijo skrbi ludi Vavpotič. Scenograf filma je ng.  arh.  Tone  Mlakar, snemalec van Belec in tonski mojster Marili Meglic. V glavnili vlogah bodo stopili:   Lojze  Potokar, Angelca l.tbce, Branko Miklavc, Rudi Kos-~c, Polde Bibič, Lojze Rozman, Taks Baje, Milan Skrbinšek in Malja Lojk, študentka germanistike iz Kranja, ki bo tokrat prvič nastopala v filmu. Nastopila bo tudi manjša enota JLA.
Zgodba govori o starejšem kmetu, ki je med vojno spoznal, da čakanje ne vodi nikamor in da je potrebna neposredna akcija, boj. Z junaškim icjanjem reši večje Število ranjencev inesljive smrti, ko se sam spopade belogardistično patruljo.
Film bo posnet v črnobeli wider-schreeh tehniki. Z njim bo podjetje Triglav film prispevalo svoj delež k splošni proslavi 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov.
da bi čakala pomoči od drugod, začne reševati probleme izobrazbe svojih kadrov. To pa ne pomeni, da ji družbena skupnost no bo pomagala, če ji bo pomoč potrebna, pač pa te pomoči ni treba pričakovati prekrlžanih rok. Tudi na samoupravnih organih v naših gospodarskih organizacijah leži velika odgovornost. V prvi vrsti so oni - ne pa morda uprava podjetja, pa tuđi nc njena administracija, prav tako tudi ne kadrovsko socialni sektor - odgovorni za izobrazbo svojih kacLov. Organi upravljanja morajo biti v prvi vrsti sami na čistem z vsebino resolucije, z njenimi intencija-mi in cilji, nadalje pa so dolžni, da na podlagi temeljitega študija izdelajo načrt za akcijo in postavijo konkretne naloge svoji gospodarski organizaciji. Kaj to pomeni? To pomeni',1 da morajo organi upravljanja napraviti analizo potreb po kadrih v 6vojem podjetju. To analizo pa je sestaviti v skladu s perspektivnim razvojem podjetja, torej ne za neko krajšo dobo pač pa za daljšo periodo, za več let v naprej. Tudi ona podjetja, ki imajo trenutno dovolj strokovnih kadrov, morajo računati na jutrišnji dan. Zavedati se moramo, da si ne moremo zamisliti našega nadaljnega gospodarskega razvoja brez novih strokovnih delavskih kadrov.
(Dalje prihodnjič)
STRAN
RADIO
ZANIMIVOSTI
SOBOTA, dne 18. marca
1961
00VIA SPODNJE
V Gorjah je razpotje dveh pomembnih turističnih in gozdno-go-spodarskih poti. Po zgornji poti se pride na Pokljuko, po spodnji pa v dolino Radovne. Ob poti, ki se beli oh lepem, temnozelenem potoku Radovni, se nahajajo trije kraji z istimi imeni: Spodnja, Srednja in Zgornja Radovna. Vsaka od teh naselbin ima svoj zgodovinski pomen in preteklost.
V železarski zgodovini Radovne se omenja, da je okrog 1570. leta briksenški škof (blejska gosposka) dovolil tamkajšnjemu fužinarju Petru della Crottu postaviti novo nemško kladvo. V razdobju desetih let je fužinar della Crotte izvedel številne spremembe pri topilnici in v kovaškem obratu. Prvotni plavž se je imenoval glede na izvedbo nemška peč, ki jo je preuredil in povečal. 1581. leta zasledimo iz arhivov, da sc je nemška peč preimenovala v slovensko peč. Kljub sposobnosti in stremljenju po nenehnem izboljšanju della Crotta ni uspel; železarsko obrt jc moral zaradi dolgov opustiti. Fužina je bila dolgo Časa zapuščena, ko pa je bila ponovno obnovljena, je nenehno menjavala gospodarje, od katerih so se nam ohranila naslednja imena: Lovrenc Breznik, Mert Kunstl, Ivan Heinricher in drugi. — Radovna je bila v posesti mogočnih italijanskih fužinarjev Bucellinijev, ki so bili pri nas 240 let. Kot prvega gospodarja od Bucellinijev sc omenja Orfeja, ki je kupil Radovno 1598. leta. Orfej Bucellini je železarske obrate priključil k javorniškim. Po Orfeju sta T Radovni gospodovala Ludvik in
Hipolit Bucellini, ki sta zaprosila Rudarsko glavarstvo za postavitev nove kranjske peči. Večji del so v Radovni kovali žeblje, tako kot v Železnikih, Kropi, Kolnici in Kamni gorici.
Ko so na Gorenjskem šle v zaton stare italijanske fužinarske družine mogočnih grofov in baronov Bucellinijev, Locatcllijev in Pasarcllijev, se je v začetku 18. stoletja pojavil finančni mogotec Michelangelo Zois (oče Žiga Zoisa). 1749. leta jc med drugimi posesti kupil od bratov Pa-sarcllijev, bivših javorniškjh .fužinarjev, celotne fužinarske naprave v Spodnii Radovni. Po smrti M. Zoisa je Radovna pripadala sinu Žigu do 1819. leta. Poznejši lastniki so bili Zoisov nečak Karel, njegova žena Serafina in njeni otroci vse do nastanka Kranjske industrijske družbe 1869. leta. Ob prevzemu fužine v času Kranjske industrijske družbe, katere delničarji so bili tudi dediči Karla in Serafine, jc v Radovni delovala ena plinska peč — pudlovka, dvoje ogrevalnih ognicv, troje grobih kladiv, eno fino kladivo za vlečenje jekla, vetrilo in žaga. Kranjska industrijska družba je spremenila Radovno v pravi pudlarski obrat. 1870. leta jc bila v gradnji že druga pudlova peč, po sistemu Siemens. 1873. leta pa je zaradi svetovne gospodarske krize začelo pešati delo tudi v Radovni. 1885. leta so v Upravnem odboru Kranjske industrijske družbe sklenili prodati obrate na Savi, Mojstrani, Radovni in Zvanovo kladivo na Fortuni. — Do prodaje pa ni prišlo, ker ni bilo kupcev.  Kljub  težkim  časom pri
Od 100 avstrijskih turistov |ih pride 70 v Jugoslavijo
Po informacijah »Kvarner-ckspre-sa* vlada letos me tujimi turisti izredno veliko zanimanje za obisk Jugoslavije. Po podatkih turističnih uradov Avstrije se je izmed 100 avstrijskih turistov 70 prijavilo za Jugoslavijo.
Veliko zanimanje je tudi v Nemčiji in pričakujejo, da število gostov iz te dežele letos ne bo prav nič maniše, kot jc bilo lani, ko smo zabeležili rekorden obisk nemških turistov.
Pred štirinajstimi dnevi so tudi turistični uradi iz Anglije zahtevali večje število ležišč, prav tako pa bo
letos prišlo v našo državo veliko gostov iz ZDA.
Beograjski »Putnik« je najel v naših znanih letoviščih okrog tri tisoč ležišč za inozemske goste, ki bodo letni oddih preživeli na obali našega Jadrana.
V Opatiji in v Lovranu se bo krajši in daljši Čas mudilo nad 800 turistov iz skandinavskih dežel. — Zanje so že rezervirali prostore v reprezentativnih hotelih »Dubrovnik« in »Slavija«.
Opatijo bo obiskalo okrog 300 Nizozemcev, medtem ko bo skupina 200 študentov in mladincev iz Švedske prebila 10 dni v Tivtu.
Kranjski industrijski družbi so v Radovni delali do 17. avgusta 1901. leta.
Vsa leta pod Kranjsko industrijsko družbo so izdelovali v Radovni »bate« — neke vrste cagljev, ki .so jih vozili čez Poljane na Javornik. Na Javorniku, kjer so bila tri kladiva, so cagljc prekovali v kvadratno in paličasto jeklo. Najbolj znani vrsti jekla pod oznako »Zois« sta bili »accialon bianeho« in »accialon marchia«.
Z ukinitvijo fužine v Radovni, ki jo je vodil Fabijančič, so kmalu za tem utihnila kladiva na Javorniku. Fužinski kovači, pudlarji in hlapci so bili naenkrat v še težjih socialyih razmerah in prepuščeni svoji usodi.
.1904. leta jc Kranjska industrijska družba ponovno zaposlila delavce pri gradnji hidrocentrale in visokonapetostnega daljnovoda. Prvotno je bila za železarske obrate Kranjske industrijske družbe v jeseniški dolini predvidena hidrocentrala v Vintgarju pri Blejski Dobravi, ki je bila zgrajena zaradi gradnje Karavanškega predora. — 18. decembra 1905. leta je bila sklenjena pogodba med Kranjsko industrijsko družbo in železnico, da prevzame Kranjska industrijska družba hidrocentralo Vintgar z električnimi vodi po končani gradnji proge Podrožčica—Jesenice, Bohinjska Bistrica, Gorica, Trst, za ceno 150.000 kron. Kranjska industrijska družba je ob nagli izgradnji železarne na Jesenicah in valjam na Javorniku potrebovala še več električne cnergiie. Za gradnjo hidrocentrale v Radovni je bilo predvideno 145.000 kron, že leto kasneje pa so se stroški povečali na 220.000 kron. Največje težave so bile pri gradnji daljnovoda, ki jc bil po prvotnih načrtih predviden čez Gorje na Blejsko Dobravo in od tod na Jesenice. Ta načrt pa so morali opustiti zaradi nesoglasij med posestniki zemljišč, na katerem bi se daljnovod gradil. 15. novembra 1905. leta je verski sklad dovolil Kranjski industrijski družbi, da ga postavi na njenem ozemlju. Postavitev daljnovoda iz doline Radovne preko Mežaklje, v jeseniško dolino je bila poverjena prvemu clektriške-mu mojstru Alojzu Tratniku z Jesenic in nadmonterju Eppertu. Najtežje je bilo delo z jeseniške strani po kamenitem plazu Mežaklje do najvišje točke, ki je znašala 1299 metrov. Predvsem sneg in plazovi so otežkočali gradnjo in vzdrževanje.
Daljnovod in hidrocentrala še vedno obstajata. V Spodnji Radovni
so od fužine ostale samo še stanovanjske hiše in razvaline. Da ne bi šla fužina Radovna v pozabo, so v Tehniškem železarskem muzeju Železarne Jesenice sklenili izdelati maketo tedanje Radovne. Maketo po načrtih arhitekta M. Magoliča, delata M. Dolinšck z Jesenic in J. Vertin iz Ljubljane.
Aleksander Rjazancev
sveta
Kartografsko - statistični oddelek raziskovalnega zavoda za gozdarstvo in lesno industrijo v Flamburgu dokončuje edinstveno znanstveno delo mednarodnega pomena: prvi svetovni atlas gozdov in gozdarstva. Pripravljalna dela za ta edinstveni atlas so trajala skoraj trideset let.
Zavod mora strokovno obdelati in prerisati okoli 400 originalnih zemljevidov različnih velikosti. S tem v zvezi morajo v zavodu preštudirati gore strokovne literature o
Ali že veste?
... da je v naši državi preko 40.000 trgovin.
... da vsako leto po naših trgovinah s tekstilom zavijejo svojim potrošnikom okoli 25 milijonov parov nogavic. Vsak dan prodajo po naših trgovinah okoli 83.000 parov nogavic.
... da pokupijo naši ljudje vsako leto 6,5 do 7 milijonov parov čevljev. Tu niso vračunane sandale, ki jih prodajo okoli 2,5 milijona parov, niti opanke, ki jih pri nas zelo nosijo — okoli 6 milijonov parov.
... da prodajo letno več kot čptrt milijona štedilnikov in železnih peči. Letno prodajo 280 milijonov zavojčkov vžigalic. Vsak dan pokupimo po trafikah in trgovinah 930 tisoč zavojčkov vžigalic.
... da pokupimo po trgovinah vsako leto 1500 vagonov predelanega tobaka.
... da v enem letu pokupijo naše družine 150.000 garnitur pohištva. Tu niso vračunani tisti deli pohištva, ki jih kupijo posamezno. V široko potrošnjo pride razen tega letno 200.000 novih radijskih aparatov.
... da sedem milijonov novih žarnic vsakih dvanajst mesecev zamenja dotrajane in pregorele.
... da blizu deset milijard dinarjev prebivalci porabijo za nabavo steklenih predmetov in porcelana.
... da se alkoholnih pijač popije letno več kot 40 milijonov litrov, a svežega mleka okoli 80 milijonov litrov.
					
Vsakemu svoje					
državi, ki jo vsak zemljovid prika-
zuje.
Svetovni gozdarski atlas bo obiav" Ijcn v nemščini, angleščini, špansttni in francoščini in bo obsegal 62 zemljevidov. Doslej jih je zaključeni.'. 50.
En list tega svetovnega atlasa J* posvečen samo Jugoslaviji. Ker so jugoslovanske ustanove dostavile vse potrebne informacije, jc bil £* zemljevid končan že pred petin" leti. Ta zemljevid prikazuje razP.°jJ red jugoslovanskih gozdov, sredi« lesne industrije in vrste dreves. —" Razen tega so na njem razvidne tudi prometne zveze in gostota goz* dov.
Gozdarski zemljevid Jugoslavije ustreza na vsa vprašanja o leS" nem gospodarstvu in gozdarstvu J"' goslavije. Medtem ko so v Hambu"* gu izdelovali zemljevid, so prihaja'3 iz Jugoslavije dopolnila, da bi zeni-1 je vid kar najbolje ustrezal najnovejšemu stanju.
Strokovnjaki vsega sveta se ž-ivO zanimajo za ta edinstveni atlas, *' bo izšel verjetno čez dve ali tri leta. ko bo popolnoma dokončan. Zanj se zanimajo predvsem znanstvene ustanove, večje knjižnice in gozdarske ustanove iz vsega sveta.
Bilanca in bikini
V neki vojvodinski vasi so razpravljali o bilanci. Neki starec m razumel te besede, zato je vprašal: »Lepo vas prosim, kaj pa je to bilanca?«
Eden izmed poslušalcev je vstal rfl mu odvrnil:
»Kako, da ne veš! Bilanca je ne* kaj takega kakor bikini. Vidiš vse> ne vidiš pa najvažnejšega!«
Največje na svetu
Pariz je dobil te dni novo leta* lišče, nfijvečje in najsodobneje opremljeno na svetu. Imenuje se Orlv Est in bo lahko letno odpre* milo nad osem milijonov potnikov, zaposluje pa nad dvajset tisoč oseb v svojih letaliških službah, gostinskih lokalih, hotelih, kind dvoranah in sto dvajset trgovskih lokalih. *"" Novo letališče, ki so mu nadel' vzdevek »Grande Orly« (veliki)« povezuje s Parizom posebna avto* mobilska dvosmerna cesta.
-1
RTV LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 10., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri.
NEDELJA, 19. marca
7.35 Belokranjske pisanice 13.50
8.00 Mladinska radijska igra 14.15 8.47 Iz albuma skladb za otroke 8.57 Z zabavno glasbo v novi
teden 14.35 9.50 Zemlja
10.00 Še pomnite tovariši ... 15.40
10.30 Finale tekmovanja za 16.00
evropsko popevko za Veliko
nagrado 1961 17.15
11.30 Ali res mora biti tako — 18.00
nedeljska reportaža 18.15
12.00 Naši poslušalci čestitajo 18.50
in pozdravljajo — I. 20.00
13.30 Za našo vas 20.45
13.45 Od tu in tam 21.00 14.15 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — II. 23.05
15.30 Kar radi poslušate 23.55 16.00 Humoreska tega tedna
16.20 Pianist Picrre Dorsev go5
s svojim triom 8.50
16.40 Peli so jih mati moja ... 3,55 17.00 Zvoki za nedeljsko
popoldne 9.25 17.30 Radijska igra
18.34 Mala suita za orkester 9,40
18.49 Polk in valčkov poln ko?
za dobro voljo — mesto rož jq.15 20.05 Izberite melodijo tedna
20.50 Orkester Larrv Sohn
21.00 Obisk pri skladatelju Ivu jo.40
Petriču 10.55
22.15 Ples ob radijskem n.00 sprejemniku
23.05 Nočni komorni koncert n.30
PONEDELJEK, 20. marca u 40
8.05 Trnuljčica — baletna suita 12.00 8.35 Iz filmov in glasbenih revij
9.00 Naš podlistek 12.15 9.20 Naši operni solisti pred mikrofonom 10.15 Poljska in češka zabavna
glasba 12.25
10.40 Komorni zbor 12.45
RTV Ljubljana 13.30
11.00 Po svetu jazza 14.05 11.30 Za otroke
12.00 Samospevi Rada 14.35 Simonitija
12.15 Kmetijski nasveti — 15.40
ing. Jože Korošec: 16.00
Za katere travno-deteljne 17.15
mešanice je seme letos 17.25
zagotovljeno 18.00
12.25 Zabavni orkester Lex 18.15 Baxter
12.45 Majhen koncert pianista 18.20
Janeza Lovšeta
13.30 Partizanske zgodbe 18.45
I
OD NEDELJE 19. MARCA DO SOBOTE 25. MARCA 1961
Zvočni kaleidoskop Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Naši popotniki na tujem II. dejanje opere Pikova dama
Šoferjem na pot Športna tednik Kreislcriana op. 16 Človek in zdravje Glasbeni variete Ku-hurna tribuna Koncert orkestra Slovenske filharmonije Mladim plesalcem Prijeten počitek 1 TOREK, 21. marca Izberite melodijo tedna Klavir v ritmu Radijska šola za srednjo stopnjo
Jugoslovanski simfonični plesi
Poje Ženski vokalni kvartet
Violinist Bvron Colassvs igra skladbe grških skladateljev
Utrjujte svojo angleščino Hammond orgle Odlomki iz opere Julesa Masseneta
Deset minut iz naše beležnice • V tričetrtinskem taktu Trio orglic Andreja Blumauerja Kmetijski nasveti — ing. Franc Kervina: Poklic molzača v farmski reji krav
Poje Nat King Cole Zaplešimo s Kmečko godbo Orkestri tega tedna Radijska šola za višjo stopnjo
Dva prizora iz opere Hovanščina
Listi iz domače književnosti Izbrali smo za vas Razgovor z volivci Simfonija v B-duru Iz naših kolektivov Pet minut z Jackiem Gleasonom
Kotiček za mlade ljubitelje glasbe
Izobraževalni obzornik
20.00 20.30 21.20 21.25 21.40
22.15
23.05 23.25 23.55
8.05
8.30 9.00 9.15 10.15
11.00 11.30 12.00 12.15
12.25 13.30 14.05
14.35 14.40 15.45 16.00
17.15 17.30 17.45 18.00 18.20
18.45 20.00 22.15 22.50 23.05
8.05 8.35 8.55
9.25
10.15 10.40
11.00 11.15 11.20
Poje zbor RTV Beograd Radijska igra Mesečina
Sv/ing na Broadwayu Orkester Les Baxtcr vas vodi skozi Pristanišča radosti
Komorni večer pri \V. A. Mozartu Godala v noči Po svetu jazza Prijeten počitek
SREDA, 22. marca Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani Koncert v miniaturi Jezikovni pogovori Igramo za va,s Solisti, zbor in orkester Mariborske opprc izvajajo odlomke iz oper Od tanga do sambe Za cicibane Trio Slavka Avsenika Kmetijski nasveti — ing. Jožica Farčnik: Superfosfat v hlevih Zabaven opoldanski spored Indijanska suita Radijska šola za srednjo stopnjo
Glasbena medigra
»Kaj pa fantič dela,«
Radijska univerza
Koncert po željah
poslušalcev
Sestanek v sredo
Orkester Raphaele
Jazz na koncertnem odru
Kulturna kronika
Od Gallusa do
Hindemitha
Hitri prsti
Opera — Trubadur
V ritmu današnjih dni
Literarni nokturno
Iz modernega glasbenega
sveta
ČETRTEK, 23. marca
Glasba ob delu
Poje Koroški pevski zbor
Radijska šola za višjo
stopnjo
Z našimi solisti in skladatelji Popevke se vrstijo Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje Ruski tečaj za začetnike Zvočni intermezzo Orkester RTV Ljubljana
12.00 12.15
12.25
13.30 13.50 14.05 14.35
15.40 16.00 16.30 17.16
18.00
18.30
18.45 20.00
20.45 21.25
22.15
23.05 22.45 23.55
8.05
8.30 9.00 9.20 9.35
10.15
10.35 11.00
11.30 11.40 12.00
12.15
12.25 12.40
13.30 13.45
14.05
Veseli godci
Kmetijski nasveti —
dr. Rajko Rakovec:
Zaščita govedi pred
metljavostjo
Nekaj znanih opernih
uvertur
Zahavni ansambli
Poje Slovenski oktet
Simfonija št. 98 v B-duru
Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo
Iz svetovne književnosti
Majhna prodajalna plošč
Pozdrav pomladi
45 minut turizma in
melodij
Sopranisčka Birgit Nilsson v operah
Zabavni orkester Steve Ajlen
Ljudski parlament Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Dvojni koncert za violino, violončelo in orkester Ob 25-letnici Woodya Hermana — Po svetu jazza Pesem, melodija in ritem Sonata za flavto in klavir Prijeten počitek
PETEK, 24. marca Zapeljivec — simfonična pesnitev
Ali vam ugaja? Naš podlistek Ljubljanski komorni zbor Kotiček za mlade ljubitelje glasbe
Violinist Dejan Bravničar
igra plese
Panorama melodij
Dva prizora iz Dvofakove
Rusalke
Človek in zdravje Zabavni zvoki Petnajst minut z Veselimi planšarji
Kmetijski nasveti — ing. Ivo Znidaršič: Kmečki borovi gozdovi na Dravskem polju Pet pevcev — pet popevk Domači napevi izpod zelenega Pohorja Španija v pesmi in plesu Vsakomur nekaj iz arhiva domačih poskočnic Radijska šola za nižjo stopnjo
14.35 Tz Handlovih oper 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Vesela godala 17.35 Gostje iz Stuttgarta 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Lepe melodije 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi
20.00 Četrt ure z orkestrom
Franck Pourccl 20.15 Tedenski zunanjepolitični
pregled 20.30 Z violino skozi čas 21.09 II signor uvertura 21.15 O morju in pomorščakih 22.15 Ansambel Mojmira Šepeta
in kvintet Predraga Krstiča 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert
SOBOTA, 25. marca
8.05 Glasba ob delu 8.30 Klavirske skladbe Edvarda Griega
8.55 Radijska šola za nižjo
stopnjo 9.25 Melodije in ritem 10.15 Imbrek z nosom — baletna
suita
10.40 Angleščina za mladino
10.55 Orkester Alfred Scholz
11.00 Po svetu jazza
11.30 Pionirski tednik
11.50 Otroci izbirajo pesmice
12.00 Od Splita do Dubrovnika
12.15 Kmetijski nasveti —
ing. Ivo Znidaršič:
Kmečki borovi gozdovi na
Dravskem polju 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Slovenske narodne
ob spremljavi harmonike 13.50 Od arije'do ari ie 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Radi bi vas zabavali 16.40 Obrtniški zbor Enakost
iž Kranja 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Orkester Bili v Vaughn 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Blanik, simfonična pesnitev 18.30 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 20.00 Za uvod — 20 minut po
domače . .. 20.20 Obe plati postave 21.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 V plesu do polnoči
Televizijski spored
NEDELJA, 19. marca
9.30 Oddaja za kmetovalce 15.00 Športno popoldne 20.00 Sedem dni
20.45 Kje je sreča — italijanski celovečerni film
ponedeljek, 20. marca
18.00 Medic, serijski film 18.30 Znanost in tehnika 19.00 TV pregled 19.30 Glasba in instrumenti
baroka 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Gol obje miru - TV drama
torek, 21. marca 17.00 TV za otroke 18.45 Simfonični koncert 19.30 Avanture umetnin 21.00 Zabavno-reklamna oddaja 21.15 Človek brez revolverja — TV film
22.15 Moderto swing — glasbena oddaja
sreda, 22. marca 17.00 TV za otroke 18.00 Pionirski mozaik 18.45 Delavci pri gradnji TV film
19.00 Čas. ljudje in dogodki
20.00 TV dnevnik
20.15 Dokumentarni film
20.30 Sest slavnostnih vabil
21.30 Reportaža
22.00 Revija zabavne glasbe
22.30 Umetnost in znanost
Četrtek, 23. marca
9.00 TV v šoli 17.00 Tv za otroke 18.00 Iskric - TV slikanica 18.10 Čas izletov je tu - kozmetični nasveti 18.20 TV poŠta
18.30 Prevrnjene mize - TV film
19.00 Psihologija prometa
19.30 TV obzornik
20.00 T V dnevnik
20.20 Sestra - kratki film
20.30 Spoznavajmo svet in domovino
21.30 Mali variete
22.30 Cinelandia - filmska oddaja
petek, 21. marca 17.00 TV za otroke 20.00 TV dnevnik 20.15 Prenos iz gledališča
sobota. 25. marca
17.00 TV za Otrok*
18.00 Magdalenina  svetilka —
TV igra za otroke 18.45 Serijski film 20.00 TV dnevnik 20.15 Volna, bombaž in modeli 20.30 Prenos koncerta orkestra
Erwina Lehna 21.30 Zimski vrt - del oddaja 22.30 Zdravilo - TV film
0732
SOBOTA, dne 18. marca 1981	DRUŽINSKI POMENKI	MM
		
Problemi žene na V. kongresu SZDL Slovenije
Na V. kongresu SZDL je sodelovalo tudi več delegatk. Njihove diskusije so zajemale snov iz različnih področij, prenekatera od njih pa se je s svojo razpravo zadržala pri problemih žena in družine. Delegatke so v svojih govorih jasno osvetlile probleme in že nakazale tudi možnosti za njihovo rešitev. Prinašamo kratke izvlečke iz najbolj značilnih diskusij.
MARICA PLAVEČ: Pereč problem je zaposlovanje žensk, zlasti v krajih, ki so oddaljeni od industrijskih središč. Tu pa tam Pa ženske še vedno obravnavajo kot manjvredno moč za proizvodnjo, premalo je bilo storjenega na področju ideološkega in političnega dela z ženskami. Izvedena •nketa je pokazala, kako neizogibno je razbremeniti zaposleno Žensko. Ob tolikšnih opravilih "na le malokatera čas za kulturno razvedrilo. Pomanjkanje časa ji tudi ne dovoljuje delovanje v hinožičnih organizacijah. Zdi se nM, da se bo nujno treba zavzemati v kmetijstvu za osemurni delovni čas in ob sobotah za šestini. Obvezni naj bi bili ginekološki pregledi. V podjetjih naj bi volili več žensk v samoupravne Organe In komisije. Pri določanju norm bi bilo treba misliti na starejše zgarane ženske.
TILKA MALI: Modernizacija in avtomatizacija ter združevanje gospodarskih organizacij bo v kranj-8kern okraju zaostrilo problem Zaposlovanja, zlasti žensk. To bo °bčutiti posebno tam, kjer je zlasti težka industrija. Zato bo treba Poskrbeti z., pravočasno prekvalifikacijo odvečne delovne sile, na kar bodo morali vplivati tudi organi SZDL. V zvezi z družbenim
OD (Đ 0 G)
se nekaj značilnosti letošnje mode:
plašč brez ovratnika, z bla-Kom preoblečeni gumbi, obleka in podloga plašča iz istega blaga
uveljavljanjem žensk je Tilka Mali dejala, da so komisije, ki so bile v ta namen ustanovljene pri okrajnih in občinskih odborih SZDL že izdelale svoje programe, vendar je od tega le malo uresničenega, za kar je več vzrokov. Eden od njih je tudi v tem, da se same ženske kljub možnostim ne vključujejo in same sebi ne zaupajo dovolj. Organizacije SZDL bodo morale zato nuditi ženskam več pomoči pri strokovnem in kulturnem izobraževanju, kadrovske komisije pri občinskih odborih SZDL pa bolj misliti na kandidaturo žena v razne organe in jih tudi primerno pripraviti za opravljanje nalog.
PAVLA KODRE: 2ena je danes še zelo slabo vključena v družbe-
no politično življenje v komuni. Od 1043 delavk, kolikor jih je zaposlenih v jeseniški Železarni, sta v centralnem delavskem svetu le dve tovarišici. V istem mestu je v 14 občinskih svetih komaj 10 žena. Vzrok temu je v pomanjkljivi izobrazbi in usposobljenosti žena. Odziv na razne tečaje pa je razmeroma majhen, ker je večina žena prezaposlena v gospodinjstvu. Poročene žene, ki so zaposlene in matere nimajo nikoli prostega časa, da bi se lahko še strokovno usposabljale. Komune bodo morale posvetiti raznim službam za razbremenitev zaposlenih žensk več pozornosti, obenem pa bo v občinah treba poiskati takšne dejavnosti, kjer bo možno zaposliti žensko delovno silo. Ing. SONJA KRAVOS: Anketa, ki je bila napravljena na kmetijskem kombinatu Ptuj je pokazala, da je velika večina žena nekvalificiranih. Toda zanimanje za priučevanje na delovnem mestu in za pridobitev kvalifikacije je med ženami veliko. Okoli 60 odstotkov žena je v anketi navedlo, da si želi pridobiti ustrezno kvalifikacijo in se nadalje izobraziti.
Po naših trgovinah
Svetujemo nam. • .
# Svetle glaze rokavice čistimo v
čistem benzinu, najbolje je, če jih čistimo kar nataknjene na roke.
© Umazan otroški kožušček lahko očistimo, če ga dobro zdrgnemo z vročo belo moko ali z otrobi. Kožušček z moko vred tako zvijemo, da bodo dlake obrnjene navznotraj. Vse skupaj zavijemo v čisto krpo in pustimo tako do naslednjega dne, nakar umazano moko iztresimo, ko-žuhovino pa nalahno stepimo. Če plašček še ne bo čist, postopek ponovimo. Če je kožuhovina mastna, se bolje obnesejo otrobi.
Kožuhovinast plašček pa lahko očistimo tudi drugače. Naredimo gosto kalo iz magnezije in čistega benzina in odrgnimo z njo kožuh. Ko se kaša že skoraj posuši in se nam zdi, da je plašček dovolj čist, otre-simo magnezijo in prezračimo pU-Iček, da izgubi duh po benzinu. Ce je potrebno, postopek ponovimo. Odparajmo in operimo tudi podlogo ter zlikano spet vstavimo.
• Plesnive čevlje ob-rilemo t cunjo, nato pa dobro namažemo s ter-pentinom. Usnje ne bo plesnelo, če ga bomo večkrat namazali s terpen-tinom, ki smo mu primešali malo kaše.
© Pri izpiranju barvastih tkanin in nogavic je priporočljivo dodati nazadnje na liter vode žlico kisa, ki osveži barvo.
prbglbd
Fižol 180 do 100 din, moka, koruzna 45 din, ješprenj 70 do 130 din, kaša 90 do 120 din, krma za kokoši 45 din, koruza 35 din, proso 40 din, oves 30 din, krhlji 40 do 50 din, čebulček 200 do 250 din, ša-lotka 50 din, orehi 150 din, korenček 40 do 50 din, sir, skuta 120 din, maslo 600 din, čebula 80 do 90 din, krompir 14 do 15 din, zelje, kislo 60 din, zelje, sladko 40 din, pesa 35 do 40 din, repa, kisla 40 din, red-kev 30 do 40 din, jabolka 40 do 80 din, kolerabe 30 din za kg, jajca
19 do 20 din, kokoš 600 din, česen 8 do 10 din, žabe 10 din, por 10 do
20 din za komad, smetana 15 din, šplnača 30 din, salata 200 din, motovileč 30 din, regrat 30 din za merico.
# Volneno blago ali flanela ostane lepo mehko in elastično, če dodamo vodi, v kateri ga splakujemo, nekoliko glicerina.
O Dnevu žena
KAMNIK — Dan žena — 8. marec so v Kamniku slovesno praznovali. Bilo je več proslav na šolah in podjetjih, kjer so žene rudi pogostili. Na osemletki so učenci na-Študirali igro »Mačeha in pastorka«. Uprizoritev so lepo sprejeli.
Dva tečaja
KAMNIK — Osnovna organizacija Rdečega križa v Kamniku bo priredila dva brezplačna tečaja, in sicer kuharski tečaj in tečaj o negi bolnika. Pričakujejo veliko udeležbo.
FRIZERSKO TEKMOVANJE Kamnik
V nedeljo, 5. marca, je bilo v mali dvorani Kino-doma zanimivo medkrajevno tekmovanje frizerskih vajencev in pomočnikov ob obletnici tamkajšnje vajenske šole
g. MAREC V ŠENČURJU
Letos je bila proslava Dneva Se na v Šenčurju posebno slavnostna Na akademiji je tov. Fojkarjeva poudarila vlogo žena v naši socialistični domovini. V programu je sodelovala šolska mladina z recitacijami. Oktet Svobode je z velikim uspehom zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Dramska sekcija je z enodejanko *• Zadnje srečanje« prepričljivo pokazala čas, ko so se naša dekleta in žene borile proti fašističnemu terorju. Praznovanje so-zaključili s plesom in zakusko.
r^l M W'm	B H HK W      Ji 99» fcfc*w*9b K \$*w mm J"»Zm		mL m
		«$* <tw.*«*9| ^fc*2***rfS9J V aH	mfr         «Hks-'' <sa^M m „    „.iflk\*99 m iBlv"*l p       91    9ev*<.~ ^9l
	„j£'#'>r*>- 9j9s ___. a Wm		
			
Nekatera naša trgovska podjetja so v zadnjem času uvozila več kemičnih čistil, ki jih pred tem pri nas še nismo poznali. Ker jih naši potrošniki skorajda ne poznajo, naj jih z nekaterimi prav na kratko seznanimo. Vse navedene artikle ima v prodaji tudi Oprema, Kranj.
Spectrol je mazilo, ki je posebno pripravno za čiščenje madežev
Števci za kolesarje bodo prav gotovo zelo navdušili kolesarje. Prodajajo jih v dveh Izvedbah; samostojni se lahko pritrdi na krmilo in stane 2800 dinarjev, drugi števec pa je montiran v luči in stane skupaj z njo 3700 dinarjev. Oba števca kažeta brzino do 60 km In število prevoženih km
KAMNOSESTVO IN CEMENTNI IZDELKI KRANJ — Koroška 47, sprejme:
2 DELAVCA, ki imata veselje priučiti se na strojih za obdelavo kamna
3 DELAVCE CEMENTARJE ali nekvalificirane, ki bi se priučili za cementne izdelke in terazzo
Plača po tarifnem pravilniku. Samska stanovanja so zagotovljena.
na potovanju. Cena 190 dinarjev.
Kupite tudi lahko poseben kamen, ki se pritrdi na straniščno školjko in oddaja zelo prijaten vonj, obenem pa uničuje slab vonj stranišča. Cena 350 dinarjev.
Silikon je domač proizvod in je prav učinkovit pri čiščenju in poliranju vsakovrstnega pohištva. Cena 200 dinarjev.
Polibov je uspešno univerzalno čistilo za lakirane in emajlirane delo pri motornih vozilih. Odstranjuje madeže vseh vrst tn je zelo uporaben tudi pri čiščenju stekla. Cena 440 dinarjev.
Posebna novost je tudi kemična
ščetka za stranišča. K etnično sredstvo popolnoma samo očisti straniščno školjko z močno peno, ki se naredi takoj, ko pride kerrrični prašek v dotik z vlažno školjko. Cena 350 drinerjev.
Collofix je učinkovita vode« ki odstranjuje vse vrste madežev iz blaga. Cem 180 dinarjev.
Pudol bo navdušil predvsem avtomobiliste, saj odlično čisti fn polira kromirane dele motornih vozil, pa tudi vse ostale dete iz lahkih kovin. Njegova dobra lastnost je tudi v tem, da uspešno očisti zarjavele kovine. Con« 320 dinarjev.
VRT V MARCU
če ne bo nenadnega vremenskega preobrata, bi s snegom in kratkotrajnim mrazom 2e zelo rad nastopi prod odhodom zime, se bo kmalu pričelo delo v vrtu. Ko se tla dovolj osuše in se zemlja ne lepi več na orodje, pripravimo zelenjavni vrt za prvo setev. Na 1,20 m široke grede sejemo v 5 do 6 vrstah korenje, peteršilj, berivko, špinačo, črni koren, zgodnji grah in posadimo čebulo. Zaradi lažjega okopavania primešamo semenu seme radiča, ki hitro vzkali in označi vrsto. Tako ni nevarnosti, da bi plevel zadušil mlado setev. Po setvi jarke zadelamo s hrbtiščem grabelj in seme rahlo vtisnemo v zemljo. Medvrstna razdalja naj se ravna po vrsti zelenjave. Zamišljajmo si vedno odraslo rastlino in ji dajmo temu primerno dovolj prostora, da sc lahko nemoteno razvija. Raje sejmo pre-redko kot pregosto.
Ko zemlja več ne zmrzuje, lahko pričnemo s sajenjem sadnega drevja, če ga nismo že jeseni. Obrezovati je treba drevje na vrtu. Odstranimo vse vodene poganjke, ki slabijo drevje v rodovitnosti in razredčimo pregost les v notranjosti krošeni, kamor sonce ne prodre dovolj. Brz ko nabrekne brstje, ponovno škropimo proti boleznim in škodljivcem. Pazimo, da pripravimo škropivo natančno po navodilih, ker je brstje za premočno škropivo zelo občutljivo. V jagodnjaku obrežemo vse pritlike in izruvamo mlade sadike, ki zmanjšujejo pridelek jagod. Tla pod jagodami dobro prerahljamo. Jagode nam bodo zelo hvaležne, Če tla zastremo z odejo slamnatega gnoja, sena ali slame.
Vrtno trato pograbimo z železnimi grabljami, prav tako poti, če jih je poškodovala zmrzlina, popravimo ograje, brajde in klopi. Če imamo v vrtu toplo gredo, lahko sejemo občutljivejšo zelenjavo in enoletnice. V sobi ali kuhinji vzgojene sa-
dike so navadno zaradi pomanjkanja svetlobe pretegnjene in preslabotne, zato je bolje, da jih kupimo pri vrtnarju.
Brez skrbi že lahko odstranimo zaščitno odejo z vrtnic, hortenzij in lovorikovcev. Obrežimo pa tudi vse grmičevje, če je pozeblo in cvete šele v poletju a*Ii jeseni. Za obrezovanje spomladi cvetoče forsitije, japonske kutine, vajgele in drugih zgodnjih grmicev je pa že prepozno, to moramo opraviti jeseni. Izrežimo iz starih grmov ves star, suh les in jih preredčimo, da ostane le 15 do 20 vej, ki pa jih pustimo neobrezane. Le tako bo grm dobil dovolj svetlobe in bo lahko bogato cvctcl. Vrtnice obrežemo na 3 do 5 oči, ker cveto na istoletnih poganjkih.
Pomlad je pravi čas za sajenje okrasnih rastlin. Vse drevje in grmovje sadimo v dobro prerahljana tla,_ ki jim primešamo kompost ali vsaj dobro vrtno zemljo. Pred sajenjem potopimo korenine v gosto kašo gnoja in ilovice. Ko je sadika že napol zasuta, jo dobro zalijemo, nato pa zasujemo z zemljo. Vla^a bo tako ostala dolgo, časa v zemlji. Običajno zadostuje enkratno zalivanje ob sajenju. S sajenjem je treba pohiteti, ker lahko nastopijo zelo topli dnevi in zato sadike prehitro vzbrste. Namesto enoletnic zasadimo na grede hvaležne trajnice, predvsem pritične flokse, rogate vijolice, trajne astre, grobeljnik, srčke, do-ronikum, kavkaske potočaicc, ibc-ris, jegliče, ostrožnike, lupine, mar-jete itd.
Če ne veste, kje bi te rastline lahko kunili, naj vam povemo, da imajo nekaj prav lepega grmičevja in trajnic v Kranju v vrtn.-.riji Komunalnega servisa ob pokopališču, sicer pa imajo veliko izbiro v Arbo-ratumu Volčji potok in v Sadni drevesnici in vrnariji Kamnik, kjer se dobe tudi kvalitetne sadike sadnega drevja in črnega ribeza.       V. A.
(D
fP 15
D
13
XXXVI
ZABOJI V BARAKI ZA SLADKOR
Ne dolgo nato je prejel Michel novo poročilo, to {J0* iz Rouena. Poslal ga je načelnik postaje, Pierre 8°ugnet, Dardemardov prijatelj, ki je Michela prvi °Pozoril na zgradbe. Poročilo se je glasilo, da so Dj"ed kratkim prispeli v Rouen zaboji prav čudne <*bHke in da so jih takoj odpravili naprej na postajo v Auffayu. Na Auffay je Michel vedno imel piko, Je bil ta kraj izhodna točka za njegove najuspeš-**eJŠe podvige. Sklenil je torej zadevo raziskati In e J« takoj povezal s Pierrom Cartersnom, ki je pri **lskavi zgradb imel mnogo uspehov. Naročil mu Je« naj pride v Auffay.
Postajenačelnik v Auffayu, M. Bourdon, na kate-eSa sta se najprej obrnila, dasiravno ga sploh nista £0znala, je bil kljub temu takoj pripravljen govoriti.
°vedal jima je, da so tovorni vagon s čudnimi ?abo
, -ji potisnili v ostrešje, ki je sicer bilo last tam-j^j^nje tovarne za sladkor. Ostrešje je stalo tik ob l^|°dvoru. Nemci so se ga kar polastili in ga zastra-
ft **rvi ogled je potrdil to izpoved. Ostrešje je stalo ,j y°8alu tovarniškega ozemlja, imelo je svoj indu-do **r' P°vczan z železniškim tirom. Pred vho-j^1*! se je sprehajal stražnik, vzporedno s poslopjem
£e ob glavnem železniškem tiru vodila pot. »o k đa,Jšem opazovanju s perona, kjer sta dozdev-*as ala na vlak' sta n&otovila, da je stražnik od fct * do časa na svojem obhodu izostal za dlje časa, «kr e?to' da bi se ustavil na oglu ostrešja, se je eQil za 90 stopinj in šel približno do polovice *e strani ostrešja. Stražnik je očlvidno Imel
nalogo, paziti tudi tisto pot, da bi se po njej nihče ne mogel približati baraki.
Dogovorila sta se, da pojde Pierre po tisti poti ter bo na ta način obrnil pozornost stražnika nase, medtem pa bo Michel skočil do ostrešja in smuknil vanj, preden pride stražnik okrog ogla.
Vse je šlo gladko po načrtu. Michel je srečno prišel v ostrešje in se je - potem, ko si je iz previdnosti odpel hlače, da bi imel opravičilo takoj »pri roki«, če bi ga bili presenetili - energično lotil preiskave zabojev. Njihova vsebina se je razdelila v tri skupine. Kolikor je v mračnem prostora mogel videti, Je bil v vsakem zaboja najprej predmet v obliki cigare In še dva ploščata dela, S centimetrskim merilom, ki ga je nosil za srajco, je naglo zme-ril dimenzije vseh treh predmetov in si skušal vtisniti v spomin točno njihovo obliko. Skoro celo uro j« porabil za vse to. Ko je bil delo opravil, si je bil skoro na jasnem, ksj je v zabojih. Počakal je na pravi trenutek in naglo zapustil ostrešje po isti poti, po kateri je prišel.
Teden nato je bila ena prvih skie leteče bombe s točnimi dimenzijami - na poti v London.
XXXVII
VELIKI TRENUTEK
Z napetostjo in veliko nestrpnostjo so čakali Michel Hollard in njegovi pomagači od dne do dne na posledice svojega vznemirljivega odkritja.
Andre Comps je sproti poročal o poteku gradnje v Bois Carre. Odstrelna naprava je bila izgotovljena in so jo utegnili vsak trenutek uporabiti. Od drugih agentov so prihajale podobne vesti. Prispele so že prve bombe, ki so Jih naglo sestavili in nekaj baz so tudi že kamuflirali. Vse je kazalo, da se bo napad začel vsak trenutek. Toda kaj počno Angleži? Zakaj ne ukrenejo ničesar?
Končno pa je le napočil veliki trenutek. 15. decembra 1943 - pet dni po Michelovi vrnitvi iz Auffava je R, A. F. udarila. Posledice so bile kata-
strofalne. Najmanj 15 odstrelnlh baz, katerih lego so agenti popolnoma natančno določili, je bilo porušenih že pri prvem napadu. Nekaj noči nato so se spravili nad Bois Carre in v svoje veliko zadovoljstvo jc mogel Andrč drugega dne, ko je prišel spet na delo, ugotavljati posledice napada, pri katerem je posradno sam sodeloval.
Takoj mu ,ie bilo jasno, da je naprava popolnoma neuporabna. Vsi so že vedeli o tem in le nekaj francoskih delavcev jc pr.Slo na delo. Naložili so jim, naj odstranjujejo ruševine. Pisarne so bile tudi precej prizadete, vendar so še ostale in Andreju so naročili, naj jih obnovi.
Francozi kot Nemci so imeli hude izgube. In kar je bilo za Nemce še huje - Francoze je zajela panika in niso jih več mogli spraviti na delo v baze. To se je zgodilo povsod in je bilo eden glavnih vzrokov, da so Nemci morali opustiti svoj načrt, da bi zgradbe spet popravili. Namesto tega so začeli graditi nove, manjše, ki so bile skrite večinoma po gozdovih in jih iz zraka ni bilo mogoče najti.
Do konca decembra so angleška letala onesposobila 52 odstrelnlh baz, v prvi polovici januarja pa so sledili zračni napadi na nadaljnjih 70,mcd njima sta bili tisti v Bonnetot le Faubourg in Lc Bose Melet. v
Sedmega januarja Je pisal polkovnik Wachtel, poveljnik protiletalskega artilerijskega polka 155 W, ki so ga sestavili nalašč za obrambo VI, v svojem vojnem dnevniku: »Ce bodo zavezniki samo še 14 dni nadaljevali s silovitostjo svojih zračnih napadov, bomo morali opustiti vsako upanje, da bi mogli še kdaj obnoviti stare baze za VI.«
Ta slika nikakor ni prečrna. Po nemških priznanjih je bilo med 15. decembrom 1943 in 31. marcem 1944 od vseh 10 odstrelnlh baz popolnoma uničenih 9, hudo poškodovanih 35, delno 29 in 20 laže poškodovanih.
Celotni uspeh pa Je bil, da je večina baz bila za odstreljevanje neuporabna in to še prej, preden so začeli odstreljevati. Konec februarja 1944 Je postalo Nemcem jasno, da je njihov dirigirani načrt v ruše-
vinah. Morali so improvizirati drugega, ki pa je bil, kot se je pokazalo, popolnoma nezadosten. Nekako 40 novih baz so postavili po istem principu, vendar so bile nove baze mnogo manjSe in rnnofro bolj prikrite. S temi so končno izvedli napad na London - brez posebnega uspeha. Akcija, ki jc bila namenjena, da prizadene zaveznikom zelo resen, če ne že odločujoč udarec, je poslala tako - strateško vzeto - le neznatna motnja v splošnem bojevanju.
XXXVIII
VI - HUD PORAZ
Kajti britanski zračni napadi na odstrelne baze so imeli dvojni uspeh. Na eni strani so zavlačevali napad na London, na drugi strani pa so ga tudi slabili.
Po Hitlerjevem povelju bi se moral začeti 15. decembra z vso silovitostjo napad na London. V enem mesecu bi morali odstreliti nad 5000 letečih bomb, to je okroglo 170 dnevno. Ce bi Hitlerjevo povelje bilo uresničeno - celo če si mislimo, da "bi se pri pripravah za invazijo nič ne spremenilo - bi v 9 mesecih, do roka, ko je Montgomery osvojil ozemlje letečih bomb v septembru 194-1, bilo odstreljenih 50.000 bomb. Od teh bi jih gotovo prodrlo nad London 15.000. Dejansko pa jih je med junijem in septembrom priplulo nad London 2400.* Z drugimi besedami, napad bi bil šestkrat tako koncentriran in bi trajal šest mesecev dlje. To pa bi morda vsekakor zadostovalo, da bi se vojna nadaljevala v drugi smeri.
V svoji knjigi »Križarska vojna v Evropi« Je zapisal Eisenhoiver pomembno opazko o »VI«: »Ce bi se Nemcem posrečilo to novo orožje izgotoviti pol leta prej in ga uporabiti, bi bilo izredno težko Izvesti našo invazijo, ker bi jo bili Nemci popolnoma onemogočili. Prepričan sem, če bi se jim bilo posrečilo streljati s tem orožjem pol leta In bi si bili izbrali za svoj glavni cilj ozemlje Portmouth - Soct-hamptbn, bi morali ml akcijo »Overlord« (invazija) črtati s programa.
s
stran
€5 LAS
SOROTA, dne 18. marca
1961
TELESNA KULTU R A
OiTtOKvZAK LADOV
£*. i.. ST£V£NSON
m m
139. Tedaj sc je Jurij Mcrry ojunačil: »Sodim, da smo na napačni sledi. Glas je bil sicer Flintovemu precej podoben - vendarle ni bil tako oblasten - bil je bolj podoben - strela! - bil je glas Bena Gunna! Naj bo živ ali mrtev, njega se nihče ne boji.« Res so se naglo otresli strahu. Kmalu so se spet živahno pogovarjali in včasih prisluškovali vmes. Ko pa niso slišali nobenega glasu več, so si spet naprtili orodje in krenili dalje. Zdaj sem sprevidel, da se Bena Gunna ni nihče bal. Pot je držala nekoliko navzdol.
140. Prišli smo do prvega visokega drevesa. Kompas nam je takoj povedal, da to še ni pravo. Prav tako se nam je zgodilo pri drugem. Tretje drevo jc bi'o pravi rastlinski velikan. V njegovi senci bi lahko vadila cela čela vojakov. Gotovo ga je bilo videti z morja. Mornarji se niso nič zanimali za mogočno in lepo drevo. Vedeli so, da leži nekje v njegovi hladni senci zakopan zaklad. Mislili so samo na zlato. Oči so jim gorele, hodili so vedno hitreje. Pozabili so na doktorjevo svarilo in tudi Siiver je ob misli na zlato pozabil nanj.
Jutri start v gorenjski nogometni ligi
STIRIE ZA PRVO MESTO
Prejšnjo nedeljo se je začel prvenstveni pies za točke v Slovenski conski ligi, jutri pa bodo startala tudi moštva v Gorenjski pod-zveznd ligi. — Tekmovanje je postalo tako zanimivo in lahko rečemo izenačeno, da so pred nami kar štiri ekipe, ki resno računajo na prvo mesto in seveda potem na sodelovanje v višjem tekmovanju. To so: NK Jesenice, NK Mladost, NK Tržič in TVD »Partizan« iz Škofje Loke. Ob tej priložnosti smo predstavnikom vseh štirih nogometnih kolektivov postavili po dve vprašanji, in sicer:
1. Kako ste pripravljeni na spomladanski del prvenstva?
2. Na katero mesto računate?
Za jeseniški nogomefeni klub je odgovoril na ti dve vprašanji tovariš ing. Tone Istenič takole:
»Takoj, ko smo lani izpadli \? Slovenske conske lige, smo vedeli, da brez dobrega trenerja tudi uspeha ne bo. Mi bi ga radi dosegli, še več, doseči hočemo predvojni sloves jeseniškega nogomet nega kluba in v mesecih, ko n hokejske sezone ustreči številnemu jeseniškemu športnemu občinstvu. Z razumevanjem in s pomočjo  uprave  društva   smo od
Zvezo trenerjev iz Ljubljane dobili trenerja tovariša Jovanoviča, ki vodi tudi pionirsko nogometno
j fantje zares rosno prijeli za delo.« Drugi odgovor pa je bit:
! »Kje bomo pristali, ne verno. Vendar, igrali bomo za prvo mesto.«
Za nogometni klub »Mladost« z Kranja je odgovoril na vprašanji tajnik in tehračni vodja tov« Evstahij Drmota:
»Priprave so bile dokaj dobre. Trenutno razpolagamo z 22 igralci prvega moštva. So sami mladi fantje in zelo disciplinirani, saj njihova povprečna starost komaj 21 let in pol.«
naš rpzgouor
20 let med mladino v telovadnici
Mirni Balderman je uslužbenka na občini v Skofji Loki. Popoldne in zvečer, ko je prosta, jo največkrat lahko srečamo v telovadnici Partizana v Skofji Loki. Je vaditelj ica mladink že vrsto let; 6ama pravi, da je že 20 let aktivna športna delavka in da ji jc delo z mladino v telovadnici celini konjiček in pravi užitek. Za svoje neumorno delo v društvu je dobila nc samo republi-
ško, ampak tudi zvezno priznanje. S svojim delom je postala znana ne samo v Skofji Loki, marveč tudi v obeh dolinah, kjer je nemalokrat pomagala manjšim društvom.
Srečal sem jo popoldne v pisarni na Občinskem ljudskem odboru in jo poprosil, naj mi nekaj pove o svojem delu na področju telosnovzgojne dejavnosti. Takole je začela:
»Z osmim letom sem začela Hoditi v telovadnico in od takrat sem ostala zvesta telovadbi in športu nasploh. Ze s 17. letom sem postala načelnica in od takrat naprej sem začela vzgajati mlajše sovrstnike. — Sama sem najraje imela orodno telovadbo, kateri sem tudi posvetila največ prostega časa. Pred kratkim sem opravila tudi izpit za zvezno sodnico v tej športni zvrsti.«
»Kakšno uspehe ste dosegli s svojimi mladinkami?«
»Lani so dosegle mladinke tretje mesto v okraju, v republiškem tekmovanju pa četrto. — Prav sedaj jih pripravljam za prvenstvo Gorenjske. Priprave so temeljite in mladinke kažejo vso resnost in veselje do orodne te-
lovadbe. Poglobili smo se v specialno orodno tehniko na bradlji, gredi in parterju. Letos računamo na boljšo uvrstitev kot lani. Ker vsak teden prebijem s svojimi dekleti v telovadnici več kot 10 ur, upam, da uspeh ne bo Izostal.«
»Zanima me, katere probleme imate pri svojem delu?«
»Ne hi rekla, da me kaj posebno ovira pri delu. Nasprotno, sedaj, ko imamo prenovljeno in povečano telovadnico In ko smo dobili novo orodje, je delo prav prijetno in ker se z mladinkami lepo razumemo, je vzdušje zares lepo. Občina kaže vse razumevanje za potrebe društva in ji gre zato vse priznanje.« V. R.
Evstahij Drmota
šolo. Člani nogometnega moštva so pretežna del mladi igralci in so si pridobili že solidno tehnične znanje. Vprašanje jo le še disciplina, vendar se je ta v primerjavi s prejšnjimi leti že močno izboljšala in lahko rečem,  da sc
Naša športna prognoza
Brezar: „Triglav: Kladiva? -neodločeno"; vsi: „11:9 za
Triglav"
Preti tednom se jo pričela nogometna sezona tudi pri nas. Vsako nedeljo bo odslej po nogometnih igriščih krožilo okroglo usnje in nagajivo smukalo okrog zamreženih vrat, kot bi se zavedalo pomena vsake svoje poti med pokončna drogova. Vsako »omadeževan je« mreže s tem usnjem lahko povzroči val navdušenja ali zatajeni vzklik razočaranja: odloča o prvenstvenih tekmah. Ni torej čudno, da nogometna napetost narašča iz dneva v dan in doseže vrhunec ob koncu tedna, ko jc spopad ljubljene majstorice z rivalom, ki — tako kot vsi — ni vreden podcenjevanja, pred durmi. Eni so za bele, drugi za črne, spet tretji za modre, zeleno.. . Kdo je za koga, niti ni važno. Pač za tistega, ki pokaže lep nogomet, ki dobro obvlada žogo, ki zna prenesti poraz in ki ne izgubi upanja v zmago, če je šo tako oslabljen. — Mi smo se odločili, da bomo vsako soboto v naši športni rubriki objavili prognoze naših bralcev o izidih nogometnih tekem v Slovenski conski in Gorenjski podzvezni ligi. Na-: povedovalci bodo dajali svoja mnenja po sistemu športne prognozo pri Jugoslovanski loteriji, se pravi, da vpišejo 1, če menijo, da bo tekmo dobil prvonapisani (domačin), 0, če napovedujejo neodločen rezultat ali 2. če imajo goste za boljše nasprotnike. V ta namen bomo v našem listu vsak ponedeljek in sredo objavili pare, ki ge bodo naslednjo nedeljo pomerili za točke. Bralci, ki želijo sodelovati v naši novi rubriki, naj vključno do četrtka pošljejo svoje prognoze na naslov — Uredništvo Glasa (športna redakcija), Kranj, Koroška cesta. Zdi se nam, da bo z vašim sodelovanjem slovenski in gorenjski nogomet postal zanimivejši ter bo iz tedna v todon dobival več pristašev.
Jutri bo prvo kolo naše športne prognoze, za katerega so bralci prispevali tele prognoze —
Triglav : Kladivar Jesenice : Planika Tržič B : Tržič Mladost: Sk. Loka Triglav B : Prešeren Šenčur : Naklo
Slave so sc torej nagnile takole:
Triglav : Kladivar 11 : 9, Jesenice : Planika 19 :1, Tržič B : Tržič 0 : 20, Mladost : Skofja Loka 8 :12, Triglav B : Prešeren 17 : 3 in Šenčur : Naklo 7 : 13.
Današnje prognoze so prispevali po vrsti:
Ivo Zirovnik iz Stražišča, Jože Trojar iz Škofje Loke, Rudi Vidic
iz Lesc pri Bledu, Jože Znidaršič iz Medvod, Stane Brezar iz Kranja, Viki Križnar iz Bitnja, Jože Hvalic iz Ljubljane, Janez Drolc z Jesenic. Milan Zivkovič iz Kranja ter Jožo Javornik iz Kranja.
Ne pozabite v nam prispevati prognoz za naslednje kolo, katerega pare bomo objavili na naši športni strani v ponedeljek in sredo! J. 2.
zueoeu smo
q Kuharski tečaj in tečaj o negi bolnikov bo organizirala osn. organizacija Rdečega križa v Kamniku.
4) V soboto bodo v Ljubljani odprli razstavo turističnih spominkov, na kateri bo razstavljeno tudi nekaj izdelkov, ki so bili odbrani na natečaju za najboljše gorenjske turistične spominke.
Andrej Balderman
Zakaj tak odnos?
Vsem je znano, da so se v sredo, 15. marca, vrnili v domovino naši smučarski reprezentantje s svetovnim rekorderjem J ožetom Šlibarjcm na čelu. Vsi smo dobro vedeli, da bodo skakalci potovali skozi Kranj s potniškim vlakom ob 11.30, vendar jc bila slika v tem trenutku, ko je potniški vlak, z našo skakalno ekipo pripeljal na postajo, dokaj porazna. Razen delegacije smučarskega kluba »Triglav*, ki je predala svetovnemu rekorderju spominski Zbornik Kranja, so bili ob sprejemu na železniški postaji le običajni potniki, ki dnevno potujejo s ter,' vlakom in še nekaj deset šolarje:
Ne bom se tu poglabljal, zakaj ji! ni bilo več. Toda zdi se mi, da ; bilo za Kranj vse to porazno. V: vemo, da so Jože Šlibar in osti:': skakalci Gorenjci, da so nekateri hodili celo v Kranj v šolo. Menim, da bi moral človeku in ostalim skakalcem, ki so dosegli tak uspeh t
mednarodnem merilu, kot je svetovni rekord 141 metrov in morda še dolgo ne bo nihče poletel tako daleč, čestitati malone ves svet, ter jih drugače sprejeti.
Šole, pa tudi ljudje iz delovnih kolektivov bi lahko »pogrešili* tisto urico, ki bi jo brez dvoma kasneje lahko nadoknadili, da bi prišli na železniško postajo v Kranj. In lahko bi zapisali: »Kranj jc navdušeno sprejel naše skakalec*.
Milan Živkovic*
J0ZE SLIBAR
svetovni rekorder in ostali reprezentantie spet doma
V sredo, 15. marca, so se vrnili iz tujine naši smučarji — skakalci, ki so nas častno zastopali na velikih mednarodnih skakalnih prireditvah v Nemčiji, na Finskem. Norveškem in na Poljskem. Vse smo težko pričakovali. Razumljivo, v prvi vrsti Jožeta Slibarja, rekorderja skakalnice v Obersldorfu. največje skakalnice na svetu. Vsi imamo živo pred očmi 24. februar, ko jc bila po Joževem skoku, po dveh minutah nestrpnega pričakovanja v slovenskem jeziku po zvočniku objavljena dolžina skoka — 141 metrov. To je bil dan, ki bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovini jugoslovanskega in svetovnega smučarskega športa.
Ko sem ob njegovem povratku I naše heroje v Ljubljano, kjer jih na jeseniški postaji še od njega je pričakala vcčtisočglnva množi
inž. Tone Istenič
Drugi odgovor:
»Nismo glavni reflektanti z» prvo mesto. Odrekli se mu Pa tudi nc bomo.«
Tehnični vodja nogometne sekcije pri TVD »Partizan« Skofja Loka tovariš Andrej Balderman je odgovoril na vprašanji takole:
»Za letošnje prvenstvo smo se pripravljali od januarja meseca. V zadnjem času smo odigrali nekaj prijateljskih tekem in upam. da smo za tekmovanje dobro pri' pravljeni. «\
Drugi odgovor:
»Zamesljivo bomo prvi.«
V imenu nogometnega kluba Tržiča nam je na vprašanji govori! predsednik tovariš AnK»° Sede j:
»Treninge imamo že od 31. Ja' nuarja. Vseskozi smo trenirali na prostem. To volja le za prvo moštvo. Mladinci in pionirji bodo Pa šele začeli s treningi. Trenutno imamo na razpolago 15 do 18 nogometašev.« Drugi odgovor pa je bil: »Težko je odgovoriti. Štiri m0-štva smo izenačena: mi, Jesenic^' Partizan iz Škofje Loke in kranjska Mladost. Kdo bo imel več sreče, je težko napovedati.«
hotela slišati, kako je zadovoljen s tako velikim uspehom in s turnejo nasploh, nam jc z izrazom velikega zadovoljstva na obrazu dejal: »Vesel sem, zadovoljen, pa saj to jc premalo rečeno, več kot...« No, res ni čudno, da kar ni mogel najti prave besede, s katero bi lahko izrazil srečo, ki jo čuti kot svetovni rekorder.
Ker je manjkalo še nekaj minut do odhoda vlaka, ki je peljal
Jutri popoldne na igrišču Mladosti TRIGLAV : KLADIVAR
Jutri ob 15.30 bo na igrišču Mladosti v Stražišča prvenstveni-tekma 13. kola Slovenske conske lige med Kladivarjem iz Celja in domačim Triglavom. Obe moštvi sta dobro pripravljeni, kar pričal, zmagi iz prvega spomladanskega kola in bo tekma zato lep športii užitek.
V prvi predtekmi, ob 12.30, se bosta pomerili enajstorici Pr šerna iz Radovljice in Triglava B, v dragi, ob 14. url pa mladine Kladivarja in Triglava. s
Ludvik Zaje dr. Tone Dečman in   Jože Slibar,
ca navdušenih Ljubljančanov -sem se z Jožetom Slibarjem spustila v krajši razgovor. Zanimalo me je, če je že pred rekordnim skokom slutil, da bo dosegel tako ali vsaj podobno dolžino.
»2e en dan prej, ko sem na treningu skočil 131 metrov, kllub temu, da sem skok zamudil, sem vedel, da bom naslednji dan dolžino skoka, le če bom ppzll ie na to. da bom skok ujel, Se izboljšal.«
Naj vam še povem, kaj vse je naš rekorder slišal že v tujini v zvezi s svojim uspehom.
V Oberstdorfu je imel telefon-rki pogovor z Beogradom. Glas iz lusalke:  »Ste  zaista  skočili 141 metar?« Jože: »Sem.« In kaj je 'obil za odgovor? Ponovno vpra-anje: »Pa da li je to mnogo?« Se ena  podobna.  —  M?nda iz ^kopija. Vest. Jože Slibar po;;tal ;vetovni rekorder. Takoj se jo na-.iel nekdo, ki jc vprašal: »Koliko golova jc zabio?«
No, s tem pripovedovanjem nas je vse, ki smo stali okrog nj^ga, spravil v še boljšo voljo.
Kar prehitro je bilo konec pristnega kramljanja. Vlak se je že ■ el pomikati proti Kranju. SrefihOj, svetovni rekorder — ju-k smučarske Skakalnice štvilka ,  srečno vsem ostalim jugoslovanskim r oprez en tantom!
M. F.
Kranj - Ob 10. uri dopoldne v
Prešernovem gledališču UR PRAVLJIC.
Nogomet - Na igrišču Triglava Triglav B : Prešeren ob 12.30 un-Na igrišču Mladosti Mladost : 5^-Loka'ob 14. uri; Triglav : Kladj-var (mladinci) ob 15.30 uri, T1"1* glav : Kladivar (člani).
KRVAVEC
Smučanje - Mednarodni slalo.1* in veleslalom, in sicer danes jutri, združeno z republiškim Pr venstvom za mladince in članice'
Pokljuka - Smučarski  teki «• memorial narodnega heroja An dre j a Zvana.
Planica - Doooldne bo reptibl''
3-mO' 20-
ško prvenstvo v skokih na trski  Skakalnici v počastitev letnice vstaje. .
Jesenice — N"> nogometnem IČU bo tekma Jesenice : PlS*^r\|
V Domu Partizana pa bo °r0r*L telovadba za mladince in mlS ' ke,  pionirje in  pionirke. To prvo kolo v obveznih vajah s p če'kom ob 9. uri, ko se bosta 9\ merili ekiod Jesenic in Sk. Lo
V Domu Partizana na 3*v<*rZfy pa se bosta prav tako ob " pomerili mladinski ekipi z nika in iz K ran i a. Na jess*1'^ se bosta pomerili ekipi w 0f 7. Jesenic in Stražišča, na J? ^ niku       mladinke r. Javornik'1
s Kranja. m
V nedeljo bo na Jeseničan T nadaljevanje zimske košarko1"-
llge. nie Skofja   Loka   - Nadalje^
zimsko lige v košarki. ^r Scrčur — Nogometna tekma , renske pod/vezne lige Senč"
Javo*"
Naklo.
Tržič - Nogometna tokmf žič B : Tržiču.
T'"
\