PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte za slovensko primorje Lato 3 štev. 532 - Cena 5 lir - 3 iunollre - 2 din £oS^ina p'adan* v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST, sreda, 5. marca 1947 UREDNIŠTVO to UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 ■ I TeL št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi ge ne vračajo Rešitev problema tržaškega gospodarstva, M jo predlaga Jugoslavija, ni nič drugega kot vračanje na njegovo prirodno funkcijo, zaradi katere je Trst dejansko nastal in se razvil, to je da služi svojemu zaledju. ZASEDANJE TRŽAŠKE KONZULTE ŽiuijensKa vprašanja STO-ja Ostra obsodba oprostitev in mitih kazni za zločince iz ulice Bellosguardo, ki so znak porajanja neofašističnega gibanja General Bulganin vojni m msfer ZSSR Moskva, 4. —• Prtzidij Vrovnoga sovjeta ZSSR je sprejel ost*vko predsednika vlade Stalina na mesto svet mora bit' naslonjen na začas- j vojnega ministra, ker je preobložen no skupščino, ki naj bo imenovana s težkim odgovornim delom. Prezi-po istih načelih, po katerih bodo iz- | uh,.^tal gospodar*: položaj n1 e ter izjav'1, da Holandci ltldonezi^0 najroc'ov,,ric-iie dele ^ta^ska opozicija Pha načrtu o ind jaki Lonri “amouoravi iti j,, ®n, 4. — Winston Churchill 1 i Ailj v°hitel}i opozicij« bo pred- ev« ^“Pnavek glede vladne zah-'tij,' jR zhornica odobri »ačrt, ki eemoupravo od junija s, ho ni«ga leta. Debata o Indiji % v ®redo ter bo trajala ^mirjenost med Arabci a,,«dl talnih pogalnnj ° »Veliki SlržJ*** *S(iaf,Clac1, 4- — Bagdaski tisk je o ' 81tih ,aJn!h at. e prinašal različne ve- . - Pogajanjih in dlplomat- •'■c>ka C'nferencah glede vzhodnega !n "Velike S’rlje-». Arabsko tl* mrifinje je vznemirjeno, ker Hle^^ne služben« izjave v tem da bi vnesli v mirovno pogodbo z Nemčijo reparacije židovskemu ljudstvu. Angleli se čudijo R«P Lake Suceegs, 4 — Britanski krogi se čudijo tudi odloku egiptskega predsednika vlade, ker bo predložil. Varnostnemu svetu vprašanje umika angleških čet iz Egipta. Poqojna zdposliiev Andersovih Poljakov v Aneliji London, 4, -™ po sporazumu med tovarnarji in sindikati kov- narskih delavcev, bodo zaposlili določeno število poljskih emigrantov v angleških topilnicah. Poljski delavci bodo nameščeni samo v slučaju, če bo primanjkovalo angleških delavcev. predsedstvom guvernerja, marveč ga po demokratičnih načelh sestavlja skupščina. Ce.prav guvernerjeva pooblastila omejujejo demokratični značaj statuta, je vendar res, da mu je newyorš-ka konferenca vendar odvzela številne protidemo-krat!čne in protiustavne poteze, k' jih je ustvarila pariška konferenca. Statut, ustavodajna skupščina in začasna vlada Ustavodajna skupščina, ki jo bodo dale prve volitve s splošno volilno pravico in proporcionalnim razdeljavnjem mandatov, bo mogla dati statutu nove izpopolnitve, ki bodo mogle, če jih bo demokratična skupščina tolmačila v demokratičnem duhu, pomeniti zadovoljiv razvoj pogojev političnega in gospodarskega življenja v STO-ju. Ljudska suverenost se bo lahka izživlja- la tudi v pravici ljudske skupščine in vladnega sveta, da sestavita proračun, da upravljata na splošno vse finance ih da urejata plačilno bilanco Neposredna posledica tega je, da bosta skupščina in vladni svet lahko odločilno uplivala na državno upravo, ki jo j« treba primerno reformirati, in na gospodarstvo STO-ja. Krajevno upravo bodo vodili občinski siveti, ki bodo Izvoljeni s Splošnimi in proporcionalnimi vo-litviml. Za naše mesto je posebno važna ustanovitev svobodnega pristanišča kot javne ustanove; v last pristanišča bo prešlo premično in nepremično državno premoženje. Dr. Pogassi .ie prikazal osnovne značilnosti pristaniškega pravilnika ip prešel na to na določila statuta gospodarske in, finančne narave. Govornik je prešel na vprašanje denarja, državljanstva itd. In pri- hrani elani začasne vlade, in ki se morajo ozirati na pravilno predstavništvo narodnostnih in političnih skupin. Statut je rezultat kompromisa, plod ostre borbe med naprednimi in imperialističnim! silami. Ce bo ustavodajna skupščina demokratične, bo lahko izboljšala nekatere Strani statuta in vzbudila politični in gospodarski razvoj ljudskih množic, ki bodo z borbo za bratstvo med narodi mogle dati na tej skrajni točki Jadranskega morja plemenit vzor, da ga bo mogoče posnema-tj povsod v Interesu miru in demokracije. Imenovanje tržaškega guvernerja verjetno ta teden New Tork, 4. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je stalni zastopnik ZSSR v Varnostnem sve,tu Gromiko včeraj obvestil ostale člane sveta, da je Sovjetska zveza pripravljena ta teden razpravljati o imenovanju tržaškega guvernerja. PRIPRAVE ZA MOSKVO Bevin je odpotoval, ostale delegacije pa se pripravljajo na odhod Moskva, 4. — Vršijo se zadnje pripravljen zato, da pretvori indu-priprave za moskovsko konfersr.co | strijo v Porenju in Westfalški v re-sveta zunanjih ministrov, ki se bo I zervo angloameriškim magnatom. Katoliški odbor New Torka orotl rasni enakopravnosti New Tork, 4 — 700 newyorskih študentov medkaterimi, mnogi črnci, židje in protestanti ter predstavniki vojaških povratnikov so predložili državnemu guvernerju j vzhodne. Nečrfi Anglo-amerikancev prošnjo, podpisano od 12.000 oseb, 0 reorganizaciji Nemčije ne odgo- p-ričsla 11. marca. Delegacije se pripravljajo na odhod v Moskvo, aii pa so, kat angleška, že odrinile. Dnevni red konference bo vseboval med drugim naslednje glavne točke glede Nemčije: 1. Politični in gospodarski problem Nemčije; 3. Načrti za dokončno ureditev miru; 4. Predlogi Združenih držav za sklenitev sporazuma med št id mi velesilami; 5. Problem Porurja in vprašanje premoga; 6. Pogodba. o nepdvisoststi Avstrije. Poskusi izolacije zapadne Nemčije Komentator moskovskih «Izve-stij* Viktorov piše o anglc-ameri-ških denarnih reformah v zapad-nih področjih Nemčije ter pravi, da je ta reforma v nasprotju z sklepi berlinske konferenca. V dokumentih o tej denarni reformi sc-zamolčali bitno vprašanje o zunanji finančni pomoči nemškim industrijskim podjetjem, ki bodo ostala brez zadostnih rezerv. Na ta način bodo' nemška podjetja prisiljena preiti v ameriške kapitalistične reke. Razen tega načrti ne govore o bedeči stabilnosti valute, ker so zapadna področja v težkih gospodarskih prilikah. Uprava zapadmjh podorčij, pravi Viktorov, se je pokazala zelo, počasna v demokratizaciji in razorožitvi Nemčije, pohitela pa je 'Z denarno reformo. Načrtj Angl'je in Amerike se ne strinjajo v bistven h vprašanjih reforme, ker iščeta svoje koristi. V glavnem pa hočeta obe velesili razbiti go.vpodarstvo enotnost Nemčije, razdojiti zapadne področja od vzhodnega, vezati nemško valuto na dolarali šter 1 ing, učvrstiti temelje monopolističnega kapitala v Nemčiji ter podrediti vse gospodarstvo zapadne Nemčije interesom ameriškega kapitala. Nova valuta bi imela naimen vezati Nem-č’jo na zaradni blok. Da bi ta svoj namen prikrili, napadajo z iamišlje-r.imi stvarni Sovjetsko zveno. Reichs- j kake Izjave O marka ni več plačilno sredstvo med I Achesonu. tremi zapsdnimi področij, temveč ameriški dolar. Vse te mahinacije anglo-amfriških oblasti v Nemčiji niso slučajne, temveč gredo za tem, d aizolirajo zapndno Nemčijo od Zato anglo-ameriški kapitalisti na veliko kupujejo delnice nemških industriji. Varnostni svet razpravlja o britanski pritožbi New York, 4 — Včeraj popoldne sta delegata Velike Britanije in Albanije podrobno poročala odboru varnostnega sveta o minah v krškem prelivu. Pri t?h poročilih so prišle na dan nove podrobnosti, ki bodo o njih razpravljali na prihodnji seji Varnostnega sveta. Obsodba posiljevalca v ameriški vojski Peking, 4. — Ameriški podčastnik William Pierson je bil obsojen na 15 let prisilnega dela, ker je na božični večer posiljl kitajsko dijakinjo. Kitajski študentje so ob tej priliki imeli velike protestne demonstracije protj Ameriki. Obsodbo vojaku morajo potrditi višje vojaške oblasti v VVashingtonu. šavi je končno zapustil poljsko prestolnico, ker je bil imenovan za veleposlanika v Rjo de Jan e ko. Na njegovo mesto bo prišel Sir Donald Saint Bainet. V LONDON. — Predstavniki liberalnih strank Belgije, Češkoslovaške, Danske, Francije, Grčije, Nizozemske, Italije, Luksemburške, Norveške in Turčije so prejeli vabilo, naj se udeleže mednarodne konference liberalnih predstavnikov, ki bo od 9.-14. aprila v Ox-fordu. za vojnega ministra ZSSR Nikolaja Bulgianina. Nova železnica na sovjetskem severu Moskva, 4. —- Moskovski list javlja iz Petrozavodska, glavnega mesta karelljsko-finske republike, da je v načrtu nova Železnika proga, ki bo tekla vzporedno z murmansko progo. Nova proga bo povezala bogata področja zahodne Karelije z ostalo železniško mrežo. Albanska mladinska proga Beograd, 3 — Danes so pričeli z graditvijo prve železniške proge v Albaniji med Dračem in Elbasa-nom, ki bo dolga 66 krp- Zgradila jo bo mladina. Poljske zahodne meje morajo biti dokončne Washington, 4 — Včeraj popol. dne se je. sestal poljski veleposlanik Josef Winiewicz s pomočnikom zunanjega ministra Achesonom, Ki sta razpravljala o poljskih zahodnih mejah. Poljski veleposlanik je izjavil, da je sedanja poljska zahodna meja dokončna. Razen tega je omenil, da se je pričel gospodarski razvoj pokrajin bivše stare Slezije, Pomeranije in stare Prusije ter da je bilo do sedaj evakuiranih že milijon in pol Nemcev. V te pokrajine se je doselilo že 5 milijonov Poljakov. V letu 1947 bo poljska vlada naselila v te pokrajine se milijon Poljakov. Winiewiez ni dal ni-svojem obisku pri Glasovanje o nacionalizaciji v spolnjt zbornici London, 4. — V angleškem parlamentu so « 321 glasovi proti 159 odbili vladni predlog, da bi komisija preučila v roku enega meseca zakon o nacionalizaciji prevozništva. Olajšave ZDA za nemško in japonsko trgovino Washington, 4 — ZDA so sklenile olajšati trgovinsko izmenjavo z Nemčijo in Japonsko. Vlada je o-dredila, da industrijci in trgovci v ZDA lahko trgujejo z nemškimi in japonskimi tvrdkami ter odredijo proizvode, ki jih želijo nabaviti. Prcces proti 13 nacističnim zločincem v Beogradu Beograd, 4. Pri nadaljevanju razprave proti 13 vojnim zločincem v Beogradu je sodišče zaslišalo Walterja Benea, pcmcčnilka okrožnega poveljstva v šabcu, ki je priznal, da je bil navzoč pri usmrtitvi 10 nedolžnih državljanov v šabcu. Priča Hauschvritz je izjavil, da je bil Bene zloben človek in nagnjen k podkupovanju. Naslednji je bil zaslišan Ernest Schultze-Langeman, bivši okrožni poveljnik v Zaječarju, kjer je izdajal odredbe za aretacijje, mučenja, 'streljanje in požiganje hiš ter vasi. Med zasliševanjem je sodišče čitalo več njegovih odredb, s katerim; je grozil s smrtjo vsem tistim, ki so skrivali partizane ali jih niso hoteli javiti. Priznaj je tudi, da je dal obesiti pet ljudi. Predsednik sodišča je nato prebral izjave številnih prič o zločinih nemške vojske v Srbiji. Sforzao italijanski zunanji politiki Rim, 4 — Italijanski zunanji minister Sforza je dal intervju dopisniku italijanskega lista «11 mat-tmo deiritalia centrale*. Glede bodoče italijanske zunanje politike je izjavil Sforza, da ho Italija morala voditi v okviru OZN isto politiko, ki jo je vodil Vavour na kongresu v Parizu, in sicer politiko miru in svobode v Evropi. O odnošajih med Italijo in Jugoslavijo, je zunanji minister navedel izrek dalmatinskega učenjaka Nicola Tommasea: «©e ne za radi ljubezni, se morata dva soseda na Jadranu razumeti zaradi interesov*. RIM. — Italijanski zunanji minister Sfcrza je sprejel ravnatelja Bar,ca dTtaiia Meniehella in ministra Mascia, ki bosta odpotovala v London na pogajanja o gospodarskih in finančnih odncšajlh med Anglijo in Italijo. ki zahteva izglasovanje zakona o enakopravnosti vseh ver in ras na višjih šolskih zavodih. Katoliški var ja jo potrebam nemške gospodarske obnove to nalogam velikih sil, kt so odgovorne za demilltsrizacija. in demokratizacijo Nemčije. List odbor newyorške države je nastopil: «B,eln.i?cher Merkur* piše, da bil je proti takemu zakonu. LAKE SUCCESS. — Redakcijski odbor pripravljalnega odbora pri mednarodni konferenci za trgovine in zaposlitev je dovršil osnutek temeljne listine za svetovno trgovino. Novi britanski poslanik v Varšavi Varšava, 4. — Cavendish Ben- SEVIH IN BIDAULT sta v Durquerqueu podpisala angloirancosko pogodbo London; 4. — Angleški zunanji minister Bevin j* danes odpotoval na čelu delegacije na moskovsko konferenco. V Dunqerqueu, ga je čakal francoski zunanji minister Bidault. Francoskega zunanjega ministra sta spremljala na potovanju Paul Reynaud, bivši francoski predsednik vlad? ob predaji Nemcem, in Maurlce Scbuman, voditelj demokristjanske stranke. Francosko-apgleška pogodba je bila podpisana ob 14.25 uri. V zveal a podpisom franoosko-angleške pogodbe, sta obe vladi objavili dodatno izjavo, v kateri pravita, da Je angleško-francoska pogodba o zavezništvu in medsebojni pomoči sklenjena v duhu kolektivne varnosti kakor predvideva statut OZN, da b; se preprečila vsaka vojaška obnova in grožnja iz stra- načrt za spojite v zapadnlh con tiok, angleški veleposlanik v Var-1 ni Nemčije. Zunanja ministra FRANCOSKO GOSPODARSTVO NA RAZPOTJU “Da kom sija OZN za Palestino ''torka , Glavni tajnik Q2tj T -------- --------- a>lžIe*Sk7gVe Li* J® «Pr»j«l predlo« K° vlade -- ---------------------- *est: po katerem naj bi avila posebna komisija za d ^ Palestinskega vprašanja ‘tokom Jesenske skupščine fl,TVs!Shinelon, 4 _ Vont*; Ameriška *•,-r*nca jg KftdlotUa riU- Gospodarski problemi igrajo najveznejšo vlogo V političnem Muljenju Francije po vojni. Francoski delavci uspešno nadaljujejo s eborba za proizvodnjo», ki se je začela jeseni leta 1944; pri tem prenašajo prostovoljno vse irtve in se ogorčeno bore proti odporu, ki ga organizirajo trusti in bivši kolaboracionisti Splošni indeks industrijske proizvodnje je dosegel leta 1944 90% v primerjavi z letom t93S. Toda mlada četrta republika ima o-gromne dolgove, velike izdatke; malo dohodkov in številne nujne obveznosti, katerih ievujanja ne more odgoditi. Franciji grozi in-flacija, vrednost franka te »talno manjša, cene rastejo vse bolj, Srna borza še vedno deluje. S tem se avtomatično zmanjšujejo realne mezde in prehranjevalna kriza postaja vedno težja, s tem pa se slabša položaj delavcev in nameščencev; nezadovoljstvo med množicami raste. Francoski napredni krogi in delavski tisk vidijo glavni vzrok za ta položaj v saboterskem delovanju in manevrih onih 200 družin, ki Se vedno ratjpolagajo e ogromnimi viri in z velikim vplivom na državno politiko. Reakcionarni krogi poskušajo prevaliti odgovornost za ta položaj na politiko nacionalizacije, ki se je pričela po vojni, in na druge omejitve zasebne iniciative ter svobode bančnih in trgovinskih poslov t inozetnstvom. nadalje na staln.ijj.uip mesa la na visoke davke na dobičke iz kapitala. Dejansko pa opažamo stalen dvig njihovih kapitalov. Tudi list «Le Monden, katerega zveze s kapitalisti, so zmane, je ob analizi številk za višino mezd in za višino dobička podjetnikov od leta 193S do 1945 prisiljen priznati, da so bde prtd vojno delavske mezde skoraj «nake skupnemu številu podjetniških dobičkov, medtem ko danes mezde komaj dosegajo polovico dobičkov kapitala. Največje davčno breme pada na delavce. Naj navedemo samo en primer: avtomobilska tovarna Citroen je leta 1945 realizirala fobro imetja za t.092.000.000 frankov, kot to dokazuje knjigovodstvo Vi potrjuje tovarniški odbor. Toda v poročilu glavnega ravnatelja na skupščini delničarjev se je ta številka zmanjšala na 397 milijonov frankov. Nekaj dni kasneje je kontrolni urad mini-strtpa za narodno, gospodarstvo eugotovil, da ima podjetje Citroen pasivno bilancov... V Franciji je na razpolago dovolj finančnih virov, toda 200 družin ne namerava investirati svojih kapitalov v obnovitvena dela. Vlada in komunistična stranka zahtevata takojšnjo splošno reorganizacijo francoskega gospodarstva. Potrebne kaji-tale bo mogoče najti v bankah, v privatnih podjetjih in v hranilnicah. Dovolj je neposrednih možnosti za produktivno investicijo francoskih kapitalov. Toda trusti in banke zasledujejo svoje reakcionarne politične cilje in zato raje »čakajo*. Mnogo je znakov, ki kažejo, kako zanima načrt za obnovo francoskega gospodarstva mnogo bolj anglo-ameriške finančne kroge kot pa francoske. Vladni organ «Le Peuplez je nedavno zapisal: «Tudi kapitali so pripravljeni vršiti v Franciji funkcijo, ki je francoski kapital a! aggg Francije in Anglije izražata upanja, da bodo ta jamstva izpolnjena s štJristranako pogodbo, ki bo ustvarila potrebne pogoje za razorožitev jn demilitarizacijo Nemčije. Minister Bidault je izjavil, da «Franoija in Anglija pomagata pri ustvarjanju bitnih pogojev za trajen mir*. Minister Bevin j« izjavil, da ima ta pogodba veliko važnost. «N unči ji ne bomo nikdar dovolili, da bi vstala kot napadalna država in da bi ponovila strahovita uničevanja, ki sta jih doživeli obe naši državi*, je izjavil Bevin in dodal, da imata obe državi skupne poglede glede industrije in trgovine.* Dalje je izjavili Bevin, da «mora Sovjetska zveza upoštevati, da ne obstoja zahodni blok, temveč poskus, da bi pripomogli k ustvarjanju svetovnega miru.* ali ni hotel izvajati, toda pod pogojem, da jim dovolimo, da nam vsilijo svojo politiko za zaščito njihovih interesovn. Francoski demokratični tisk in glasila podjetnejših gospodarskih krogov Cesto govore o nevarnosti, da bi francosko gospodarstvo po stalo privesek anglo-ameriške-ga kapitalizma. Enostranska od-■poved Francije vsaki carinski pregraji za uvoz ameriškega blaga in pričetek neomejenega izvoza in uvoza zasebnih bank, vse to grozi, da bo vsaka vladna kontrola enaka ničli in da bo uničena ma.bna in srednja industrija. Statistike francoske zunanje trgovine so vznemirljive bolj kot kdaj koli pojrrej in jasno kažejo postopno podrejanje gospodarstva Francije in njenih kolonljalnih področij angloameriškemu gospodarstvu. V prvih osmih mesecih leta 1946 je bil ameriški uvoz v Francijo (40% vsega francoskega uvoeod m 46 mUUflrjt frankoK ef POZIV DHilRUII Enotnost v borbi proti ostankom fašizma in za razvoj demokracije Praga, 4. —• V zvezi z bližnjo proslavo mednarodnega dne žena, je prvo zasedanje sveta mednarodne zveze demokratičnih žen odobrilo poziv ženam vsega sveta, ki opominja, da so žene vseh demokratičnih dežel med vojno slavile 8. mareo z naslednjim geslom: «Mo-bilizacija vseh sil za zmago nad sovražnikom*. Letos 8. marca se bo ta dan. slavil drugič po zmagi. V svojem pozivu poudarjajo žene, da mora to geslo še vedno veljati, ker svet še ni takšen, kakršnega smo si predstavljali po zmagi. V Francovi Španiji nadaljujejo Z aretacijo demokratov, vlada teror, junaško ljudstvo nadaljuje s svojo borbo za svobodo. Grško ljudstvo se bori proti Hitlerjevim kolaboracionistom, ki so še vedno na oblasti. Nemčija bi morala biti de-naclfleirana. Spopadi v različnih delih sveta bi se lahko uredili z mirnimi sredstvi, če bi hoteli oni, ki so podpisali atlantsko listino, spoštovati ta načela. Zene so se borile za pravice ljudstva ta ne morejo smatrati, da je to doseženo, predan n« bo mir zagcitovljen vsemu svetu. Kljub prizadevanjem mednarodne reakcije, da bi preprečila napredek, se je povečalo število demokratičnih držav ip demokratične si'« se množijo po vsem svetu. Me smo se borile, pravi po-»rv, za zmago in sedaj se moramo posvetiti celjenju ran in delu za trajni mir. Zaradi tega pr živa mednarodna zveza demokratičnih žena vse žene sveta, naj A marca potrdijo enotnost v borbi za od- stranitev ostankov fašizma in razvoj demokracije, za zagotovitev blagostanja in svobode našim sinovem. Proces proli de Brinonu Pariz, 4 — Pred višjim sodiščem se je danes začela razp. ava proti bivšemu višijskemu poslaniku za okupirana področja. Ferdinandu De Brinonu. Razpravo bodo vodili Louis Nogueres, Maurice Guerin in Kriezel Valrimont. Baudoin na pe! lel London, 4. — Francosko visoko sodišče v Versaillesu je včeraj obsodilo zunanjega ministra. Petainove vlade leta 1940 Paula Baudoi-na na 5 let prisilnega dela, na izgubo državljanskih pravic in na zaplembo celotnega premoženja. V Hamburgu krade vsak dan premog 8000 ljuii Posebni oddelki nemške železniške policije za zaščito vlakov s premogom so v tretjem tednu februarja aretirali približno 7000 tatov premoga. V času, ko je bil v Hamburgu električr.ii tok le 2 uri dnevno, pa so V enem samem dnevu aretirali 1470 tatov. Približno 8000 mež, žena in otrok se zbira vsak dan, da bi kradli premog iz vlakov. To početje označuje »pomagaj si, kakor si veš in znaš*. Napadi na vlake še vedno trajajo, kljub temu, da nemška policija uporablja policijske pse. Razprava o ustavi se je pričela v Italijanski ustavodajni skupščini Rim, 4. — Danes je pričela italijanska ustavodajna skupščina razpravljat; o načrtu ustave. Računajo, da bo to razpravljanje dokaj dolgo, zlasti ker se bo morala ekup-Sčina med tern bav.t; s številnim* ostalimi političnimi vprašanji. K današnji seji je prillo občinstvo v velikem številu. Clanj vlade niso sedelj v vladnih klopeh, marveč na svojih poslanskih sedežih. Predsednik skupščine Tenraciini je tovoril zasedanje In po kratki komemoraciji umrlega Nittija pričel s Svojim uvodnim govorom. Prikazat je načrte predsedstva skupščine, kako bi se uredil pravilnik, da bi bile razprave čim bolj plodo-no®ne; poudaril je, da je bil načrt ustave 'zdelan po dolgotrajnih debatah v pripravljalni komisiji. Nova ustava mora dati Italiji notranje ravnotežje, brez katerega ni mogoče politično delovanje v splošno korist. Terracini je pozval poslance, naj bo njihova debata taka, da bo ustavodajna skupščini dokazala, da je dorasla evoji nalogi In da vredno predetavlja ljudstvo, ki jo je izvolilo. Nato govoril je liberalni poslanec Lucifero, ki je podal nekaj formalnih kritik načrta ustave. Predsednik skupščine Terracini je včeraj v imenu italijanske ustavodajne skupščine poslal parlamentom štirih veilmf! poslanico, ki se zavzema za možnost revizije mirovne pogpdbe v okviru odolčil listine OZN in z neposrednimi pogajanji z zainteresiranimi državami. Miliardo lir !e atala italijansko vlado Izročitev družbe „Ala Italiana" ameriškemu kapitelu Rim, 4. —• Poročilo o škandaloznem delovanju bivših italijanskih ministrov Oevollotta in Cingolamlja ter o njtoovem protežirancu Gallaj v zvezi s prodajo italijanskih zračnih družb ameriškemu kapitalu je čji od vrednosti francoskega izvoza v ZDA. «Le Morden, ki izraža mnenje velikih francoskih industrijcev, poudarja, da je Francija bila leta 1938 na petem mestu kot angleški Itupec in na sedmem kot dobavljač, v prvempolletju 1946 pa je prišla kot kupec na prvo mesto, kot dobavljač pa je padla na sedemnajsto. List zatrjuje nadalje, da bo na tak način Francija prisiljena dobavljati Angliji surovine in prejemati od r.je v zameno industrijske izdelke. To so glavni problemi, ki mučijo francosko socialno in politično življenje. Za njihovo rešitev se vodi ogorčena borba. Kljub srditi ofenzivi reakcije lahko trdimo, da so ljudske množice s sindikalnimi organizacijami in demokratičnimi strankami utrjena sila. ki je sposobna »ugotoviti Franciji gospodarski dvig i« preporod. iproj, Ivancu, tPrgpdasd izzvalo ogorčeno debato v parlamentu. Pred par dnevi so Cevolotto, dngolani in vojni minister Gaspo-rotto poročali v' pe iamntu o pritožbah nameščencev italijanskih zračnih družb pri državnem tožilcu v Rimu. Gasparotto je izjavil, da je sporazunr z ameriško zračno družbo podpisal 11. februarja 1946. leta Cevolotto s pristankom ministrskega predsednika in finančnega ministra. Kakor poroča list «11 Globo*, bo likvidacija italijanske družbe «AIa Italia* v korist ameriške družbe stala italijansko državo milijardo lir. Ameriška poročevalna agencija javlja iz New Yorka, da je bil sporazum, z italijanskimi ministri sklenjen z odobrenjem predstavnikov ameriške vlade. Tako je izjavil podravnatelj ameriške družbe Blackburn. O Gallu je Izjavil Blackbum, da je sedaj administrativni ravnatelj italijamako-amoriške družbe. V novinarskih krogih v Rimu zatrjujejo, da je bil papežev nečak grof Pacelli imenovan za predsednika zračne družbe na osebno intervencijo ameriškega poslanika v Vatikanu Mvrona Taylora. m KRATKE l/csnfli MOSKVA. — Na iniciativo tajnika sindikalnega svet« ZSSR bo vziia knjiga z na-riervom »Trideset let sovjetskih sindikatov*. V knjigi bo veliko število člankov o delovanju sovjetskih sindikatov. ANKARA. —■’ Turški ministrski predsednik Recep Peter je izjavil zastopnikom ttika, da se bo Turčija potegovala za posojilo po določilih sporazuma v Bretton tVcodsu. CAPKTOWN. — Dva mladeniča sta se napotila iz Capetcvvr.a s kolesom okrog sveta. Prepotovala sta južno Afriko ter prispela v Kaiiro preko Rodezije, Tanganike, Kenije in Ugande. Pot sta nadaljevala preko Palestine m Turčije v Evropo ter odšla iz Angleške v Kanado. Iz Kanade m n: e ra vata prepotovati ameriški kontinent in doseči Avstralijo. Računata prepotovati tudi Dalnji Vzhod ter se vrniti v Rodezijo. , MOSKVA. — Sovjetska revija «Ogonek» poroča, da je profesor Vladimir Filatov z novo metodo ozdravil nekega bolpika, ki je imel v.eoadra\|ljEvo tuberkulezso, imenovano «lupus tuberculosum*. KARTUM. — 46 muslimanskih romarjev je umrlo od mraza in lakote na arabski obali. Da b; prišli ceneje preko Rdočfga morja, so se vozili z nekim čolnom, ki jih je izkrcal na pusti c bal; Arabije. Posadka čolna je pustila romarje brez hrane in vode, tako, • da je večina njih umrla r.a 200 km dolgi poti do Meke. WASHINGTON, — V sporočilu, ki ga je poslal predsednik Truman krirgt-esu, priporoča ukinitev obvezne vojaške službe. Poročilo pa dodaja, da ima vojno ministrstvo pravico zahtevati, da znova stopi v veljavo sakem o obvezni vojaški službi. PALERMO. — Pred posebnim vojaškim sodiščem »e je vodila ra®, prava proti kapitanu Nascu in poročniku Parraimondu zaradi veleizdaje. Obtožena sta, da sta *e v oktobru 1943. predala na Dedek a-nezu Nemcem z njimi sodelovala ter mučila ip streljala italijanske vojake, ki so se uprli. Obsojen^, sta bila no. smrt. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 5 marca 1947. Prišel bo dan... g. Bole Nekateri ljudje se počutijo stare. Stare po duhu, ne po telesu. Prespali so določen čas, zdaj pa, ko so dvignili svojo zaspano glavo in pogledali naokrog, so videli, da se je nekaj spremenilo. Ne pomislijo, za-kaj se je; ne pomislijo, da je to zgodovinska nujnost in da zaradi tega, ker oni tega ne razumejo —! ker so na žalost spali — še ni to 1 greh, niti ni narobe... Med take ljudi spada gospod dr. Ivan Bole, šolski nadzornik v Kobaridu. Nekaj časa je pridigal svojo «vero». Pridigal iz vsake lece, samo da je izvrševal svojo ((dolžnosti) napram narodu. Najbrže bi se pridigal, še razsajal, če se ne bi v svojem govorniškem elementu naenkrat zavedel, prisluhnil, pogledal naokrog — in videl, da ni nikogar, ki bi ga poslušal; kaj sele, da bi mu pritrjevali Da, možakar je spat in ljudje (ljudski glas je božji glas) ne bi dali za njegovo modrost počenega groša. Potem ko se je zavedel, da ga nihče ne posluša, je nekaj easa omahoval. Grizlo ga je, kljuvalo v njem, ga mučilo in stiskalo. Kot posledic.a tega je dozorela v njem misel, ne samo misel, sam nagon mu je narekoval, da mora nekaj narediti, da si potolaži ((hudo kriv. In možakar se je pokazal «moža». S el je po šolah in trgal Titove slike, metal na tla stenčase, strašil uboge otroke kot stara coprnica. Sel je po poti svoje «i;ere», znašal se nad otroki, ki niso krivi ničesar drugega, kot tega, da vedo, zakaj so se borili njih očetje, bratje in sestre. Dopovedoval je onim drobeenim, nežnim in nedolžnim, da so bila življenja, ki so jih darovali njih svojci, vržena stran. Stvar, za katero je dal ves narod svoje žrtve, stvgr, za katero se je narod boril s pestmi proti tankom, ta stvar e sveta, posvetila jo je kri vsega naroda, vsega sveta. C as hiti. Prišel bo dan, ni več daleč, ko bodo tisti kraji na Kobariškem, kjer danes vi divjate — Bole — tudi pravno Jugoslavija. Tisti dan bo narod tam doživel svojo Pravico. Otroci, ki jih danes preganjate, bodo izobesili na stene Titovo sliko, sliko Človeka, ki je vodil vse jugoslovanske narode v sveti vojni proti fašistom. Otroci bodo zopet pisali na stencase, se učili in postajali možje in žene-ljudje, ki bodo vedeli zakaj žive. Prišel bo dan, ko se boste morda zavedli, da ste izdali svoj narod, svojo kri — da ste trhla vejica, ki je odpadla, ker jo je narod odstranil TRŽAŠKI DNEVNIK KULTURA Pueciierjeve reakcionarne spieiks Pismo dr. Timeusa in sr. Ferjančiča ZVU Pred kratkim smo poročal', da je i Ko sta se podpisana člana odbora odvetnik Edmond Puecher podai v nedeljo vrnila v Trst, sta v li* ostavko na svoje mesto predsedr.i- stu »Voce libera* prebrala pismo ka odbora Delavsk-h zadrug. To1 odvetnika Puecherja ZVU, odvet-njigovo ostavko je spremljala p ra- nik Puecher pa jih je o tem obve-va ofenziva reakcionarnih elemen- st 1 šele v ponedeljek. Zato sta skls-tov proti volitvam delegatov za' nila sklicati tudi zadnje vollvno1 zavezniških silah, ki so jih zaceli kongres Delavskih zadrug, ker so \ zborovanje, kakor so se že bili do-! deliti 15. februarja, sedaj zopet de-ugotovili, da so doživeli na teh vo-I menili z odvetnikom Puechcrjem | li jo do 15. t. m. Cena 30, lire kg. Preskrba Po lVž kg belih testinin bodo dekli od jutri do 15. t. m. vsem potrošnikom v mestu na odrezek I. za testenine na nak-zmeo marec-julij 1947. Po % kg črnih testenin za vse potrošnike v mestu na odrezek II. testenine. Vsak potrošnik dobi 75% kratkih in 25% dolgih testenin. Ceni 30 lir kg. Testenine za težke delavce pri | NASI UČITELJI ne pojdejo v Italijo litvah popoln polom, saj so zadouž-1 ter sklicati na osnov: čl. 19. in 20. niki 'zvolili delegate iz svoje srede. Včeraj smo prejel: od odbora Delavskih zadrug, v katerem sta ostala dr. Ivan Tirneus in gospod Ferdinand Ferjančič, pismo, naslovljeno na ZVU. V p smu obveščata ZVU o dejanskem poteku volitev delegatov in o bodočem kongresu delavskih zadrug. V pismu ugotavljata, da je sam odvetnik Puecher predlagal, naj b; nadomestili fašistični statut z onim iz leta 1922. Obadva sta predlog takoj sprejela in ZVU je s svojim ukazom št. 295 z dne 18. 12. 1946. odpravila stari fašistični s‘atut. Vsi trije so na osnov' člena VIII. statuta odobrili redno sklicanje voliv-n’h zborovanj. Obnovljeni statut ne določa, po kakšnem postopku se morajo vršiti volitve n,a teh zborovanjih. Clen 17. namreč določa samo «da bodo izvoljeni za delegate eni člani, kj dobe absolutno večino glasov*. Pr' Delavskih zadrugah so od njih ustanovitve p.a vse do le-j ta 1922. vedno volili delegate z dviganjem rok. Tako so izvolili tudi delegate, ki so leta 1922. izbrali odvetnika Puecherja za predsednika Delavskih zadrug. Samo za kongres delegatov je določeno, da se vrše volitve raznih zadružnih funkcionarjev z volivnimi listki; po tem postopku se bodo ravnali tudi na bTžnjom kongresu. 28. januarja je imel odbor sejo, na kateri je odvetnik Puecher iznesel vse ugovore, ki jih je sedaj javno objavil. Kljub temu pa se je Vdaj izjavil za nadaljevanje volivnih zborovanj in končno sklenil izročiti zadruge novemu upravnemu svetu. Po oni seji se ni KOMISIJA za začasno razmejitev Trst, 3. — V torek so se sestali zastopniki vlad Francije, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav, kot člani komisije, ki bo nadzirala določitev začasne meje med Jugoslavijo in Italijo. Ta meja bo veljala, dokler ne bo določila dokončne meje razmejitvena komisija, ki jo določa člen 5. mirovne pogodbe z Italijo. Začasno mejo bosta na podlagi sporazuma med prizadetima vladama določili skupno jugoslovanska in italijanska delegacija, ki sta že obe v Trstu. Komisija zastopnikov štirih ve'es:l jima bo pri tem nudila nasvete in pomoč. Seje komisije ne bodo javne in komisija je sklenila, da niti kot celota niti kakšen njen član ne bo dal nikake iziave tisku, dokler delo ne bo kor.čano. statuta tudi izredni kongres delegatov na glavnem sedežu Delavsk h zadrug 15. marca ob 9.30, in če bo potrebno še 16. marca ob 9.30 z dnevnim redom, ki je bil že objavljen v časopisih. Ravnanje odvetnika Puecherja vsekakor ni na mestu, predvsem zato, ker je podal svojo dimieijo pri ravnateljstvu Delavskih zadrug, namesto da bi to storil pri ZVU ali čim h odbora. Ravnateljstvo je namreč samo izvršni organ, odvisen od odbora ali upravnega sveta. Oba podpisana odbornika sta prepričana, da sta izpoln'!a nalogo, ki jima je ZVU poverila avgusta 1945. ter da bodo vsi zadružniki odobrili njun postopek. Saj sta oba stara zadružnika, ki jima je mnogo pr: srcu prospeh Delavskih zadrug. Podpisana sta tudi prepričana, da bo ZVU soglašala s tem, da brsta še teh 10 dni to je do prihodnje ne- Testenine in sladkor Delavske zbornice. Delitev, ki je bila prekinjena 28. februarja, zopet začenja od danes dalje. Goveje meso za bolnike v mestu, delijo danes in jutri po % kg na osebo na odrezke od št. 1 do 10. Cena: prednji del 280 lir kg, zadnji del 360 lir kg; dodatek kosti 25%. Delijo naslednje mesn.ee: Al-banese Romano ul. Gallina; Feriat-ti Eugenio ul. Cellini, Delavske zadruge ul. Tarabocchia; Polacco, trg. Vico 7; Polacco Egidio ul. Media 4, Ciano trg Volontari Giuliani, Loigo Gu do ul. Udiae 59. Opozorilo državnim upokojencem. Vsi zainteresirani naj se zglasijo pri trgovinah Prov-vide s svojo po-kojnimko knjižico in bonom Delavske zbornice. Trgovine so v naslednjih ulicah: ul. Flavio Gioia; ul. Udine, trg. Vittorio Veneto, Postaja Sv. Andreja. Prodaia og’ja s? vrši pri občnski prodajalni s kurivom v ul. Colo- V zvezi z našim dopisom z dne 12. februarja t. 1. Vas obveščama da ste že od 16. januarja t. 1. zopet nastavljeni v šolah te dežele. Zalo morate na. topiti službo na določenem mestu v San Donato Livizza-no (Reggello) ali opravičiti, po redni poti svojo odsotnost. Tako pismo, z datumom 19 februarja, je prejela učiteljica Fer- verner je ukazal razdeliti otrokom nove knjige ZVU. Nato pa je nena doma prekinil pouk in poslal otroke domov, dočim so mo. ali pustiti knjige na soiskih klopeh. Izjavil je tudi, da bo morala učiteljica za te prestopke odgovarjati pred bi jsko policijo in dr. Kacinom. Morda bi nam gospod guverner iahkp povedal, v kakšni zvezi je 4CovtwdL pop^fce-^n v Postojni lat Ladislava iz Gorice od »Provve. dejstvo, da se je komaj dober mt-ditoratp aegh studi» v Firencah. | sec po njegovi grožnji. «Prov /edi-Ni dovolj, da zadržujejo v I‘aliji toratc» v Firencah naenkrat «spo- še vedno celo vrsto slovenskih učiteljev, ki jih je tja pregnal fašizem. še tiste, ki so se na ta ali eni način vrnili, zahtevajo nizaj, kakor nam pove omenjeno p.smo. mnii» tov. Ferlatove in jo pozval nazaj v Italijo? Tudi to bi radi vedeli : «Kdo ima pravico in od koga, da prestavlja slovenske učne moči, ki so bile na tem ozemlju rojene, Ta odlok nas spominja na n:k do- j zopet v tujino, kakor je to deial fa. godek preteklega decembra, ki bo morda bolj osvetlil vso zadevo Lani 10. decembra, okrog 15.30 popoldne, je prišel zavezniški guverner iz Bilj v šalo v Mirnu, kamor je prinesel nove zavezn ške knjige. V drugem razred te sol je poučevala tov. Ferlat Ladislava, ki je dala otrokom pismeno nalogo. Nekateri otroci so imeli na klopi in v svojih torbicah «Ciclbana» ali «Našo besedo». Gospoda guvernerja je to zelo neprijetno zadel :n je zahteval od učiteljice pojasnila. Pc- .zem? Slovensko ljudstvo na Primorskem ne ho nikdar priznalo takih ukrepov ih jih tudi ne bo spoštovalo, kakor ni spoštovalo faši-stičn h zakonov zloglasne »Gentil-iijeve reforme«. Ono ima pravico do svoj h učiteljev, ki so mnogo žrtvovali v naši osvobodilni borb' m so si s svojim delom zaslužil in pridobili zaupanje ljudstva. Taki učitelj; bedo ostali med svojim ljudstvom, kjer je njihovo mesto. Pač pa ZVU lr.hko prestavi tiste svoje milj nce, ki jih ljudstvu ne čel je 16. marca začasno upravljala gna 16. Predaja je peesta po 24 lir Delavske zadruge. I za kg. vedala mu je, da ona ne uporab:.a 'mera in jih odklanja. Oni naj le teh knjig pri pouku, da pa jih ku- j gredo v Tiren.e ali pa s'e bolj na pujejo starši svojim otrokom. Gu- i .ug. Nihče ne bo jokal za njimi. ¥ I P O ID IL 1 /A KRON Kik SEŽANA Sestanek sežanske mladine. Dne TOMAJ Pred nedavnim so se zbral; zbrala na sestanku, na katerem so govoril: o bodočem delu v zvezi z gradnjo proge šamae-Sarajevo. V-a mladina, se je obvezala, da bo prispevala 20.000 lir za mladinsko bri gado. Obvezali so se tudi, da bodo naredili novo b.igadno zastavo Katero bodo podarili «Bazoviški delov-pripetilo nič novega, kar bi oprav'- n, j,r;gadi». člo odvetnika Puecherja, da n' j držal besede ravno sedaj, pred zad- j OPČINE njimi tremi zborovanji. Na zboro- j Razstava knjig. Preteklo nedeljo vanje so lahko prišli vsi člani, k! so. je bila na Op ir.ih v dvorani Pro- va- 26. februaja se je sežanska mladina ičani na udarniško delo. Skupno so opravili 322 ur prostovoljnega dela. Najbolj požrtvovalen pr; se je pokazal tov. Sperne Jožef. se pred tremi meseci vpisali v za druge. Vse odločitve so spreieh z veomo glasov, tako da so se volitve na nekater h zborovanjih vršile z voli vn im j listki, ker je to zahtevala večina. svetnega doma razstava knjig. O-bisk je bil zelo velik, kar dokazuje veliko zanimanje našega ljudstva za slovenske knjige bi b lo potrebno, da bi še večkrat organizirali podobne razstave. IZPRED SODISCA Razprava proti obtožencem fantastične ugrabitve DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomna Antona Ravbarji iz Komna in Maksi Ukmarja ja darovala druž.na Jogan Iz Sežane 1000 lir za vojne sirote. //J Včeraj se je začel pred višjim vojaškim sodiščem proces proti podoficirju civilne policije Klavdiju Cerienizzi, ki je bil obtočen, da je sodeloval pri poizkusu ugrabitve Alfonsa Busettija, brivca z Rfke stanujočega v Trstu. Kot sokrivec je bil obtežen Josip Batelr.č, Oba obtoženca sta se morala tud: zagovarjati, da sta poizkusila podkupiti kaznilniškega paznika Blanca Era, da bi jima cmogot’1 b?g, ker sta bila že od junija meseca Z8prta pri «Jezuitih*. Ds jan je, ki je dalo poved obtežbi, se nanaša na dne 26. junija 1946. Tega dne se je ob 9. uri zvečer na križišču ul. Torrebiar.ca in XXX. Ottubre zadel avto Fiat 1100, ki ga je vozil Batelič, v tramvaj št. 5. Takrat je policija aretirala Bateliča, ker je bil baje brez dokumentov. Na današnji razprar vi pa je javni tožilec izjavil, da zaradi pcmar.jkanja dokazov ne more vzdržati obtožbe proti Ccrle- FIZKULTURA BELI VLAK V PLANICO m&m iški dom Puivici Na velike mednarodne skakalne smučarske tekme, ki bodo v nedeljo 16. t. m. na največji smučarski skakalnici sveta, bo vozil s Trsta poseben vlak za izletniku Mamutska planiška skakalnica dopušča skoke preko 100 m. Na njej Je bil tudi postavljen svetovni rekord z daljavo 118 m. Z organiziranjem posebnega vlaka bo tako tudi Tržačanom omogočen ob'sk tega čudeža moderne tehnike. Iz;*t v Planico organizirata Planinsko društvo in C AT. Odhod s Trsta bo v soboto 15. t. m. ob .4. url. Vlak bo vozil do Bleda, kjer bo preskrbljeno za večerjo in pre-noč.šče. V nedeljo zjutraj po zajtrku bo odhod v Planico. Kosilo z nahrbtnika. Povratek iz Planice ob 17. uri, prihod v Trst ob 24. uri. Celokupni stroški za vožnjo, ve. č?rjo. zajtrk in prenočišče znašajo 1040 lir. Pr jave in predplačila »pi« jemajo: knjigarna Stoka v ul. Milano; Planinsko društvo v ui. S. Vito ter C.A.T. v ul. Conti 11., do vključno soboto 8. t. m. dopoldne. Rok za prijave je nepreklicen. Partizan v Trstu V nedeljo 9. t. m. bo gostovala v Trstu enajstorica Centralnega doma Jugoslovanske armade »Partizan*. Enajstorica si je tekom dveh let pridobila mednarodni sloves. Gostovala Je po Češkoslovaški m Poljski, kjer ni zgubila niti ene •ekme, ter v Sovjetski zvezi, kjer je od štirih tekem dve dobila, dve pa zgubila, V enajstorici igra tudi . Čajkovski, ki je bil predlagan v reprezentanco kontinenta,, ki bo v maju igrala z reprezentanco Anglije. V Trstu bo «Partizan» odigra) tekmo za jugoslovansko nogometno prvenstvo proti enajstorici Ljubiteljev Ponz sne, ki bo dala vse od sebe, da se bo čim bolje odrezala v temki proti velikemu nasprotniku. Objave ZDTV Kolesarski odsek. Na seji z dne 28, februarja 1947 je diektivm svet verificiral kolesarski prireditvi v teku s kolesi čez drn in strn. in sicer za «Veliko nagrado Olimpije* in »Zimski pokal*, ki .sta Ju organizirala športno družtvo Olimpia m Tržaška kolesarska zveza. Odsek za košarko. Danes naj pridejo na sedež odseka za košarko ZDTV vsi vodje in referenti ko-šarsk.h odsekov pri športnih društ. vih in krožkih, ki so prijavili so-delovante pri tekmovanju za T. Morg-riov ia C. Rauh' rje v puVii. OoU 'i! s- bo koledar tekem, ki sc bedo p. iči D, v nedeljo P' t. m. li nizzi. Nato je javni tožilec povzel dogodke, ki so povzročili proces. Dne 26. julija 1346. je nek; Marletti zaprosil Csrlenizzo, da bi posredoval v njegovem zasebnnn sp-ru derarnega značaja, z brivcem Eus-aettijem. Skupaj sta cdšla na hriv-čevo stanovanje v ul. Milano in Cerlen'zrra ga je pozval, Aaj mu sledi na »kvectur:-*. (PredsedVk sod'-šla je prekinil javnega tožilca, češ da izraz kvestura ni priljubljen v Tr3tu. ker sipami'ja na p*licijo v Italtii). Cerl-nizza je hotel telefonirati po avto na pilicijo, pa ga je Marietti opozoril, da ima v ITž-n.ii ulici njihov sk irnj znanec Nika avto. Res so našli v bližnji ulici N’kcta, toda Bussetti ja z*čl k",-cftii na p'mo5 in r.j hotel stopiti v avto. S pesredovaniom nekega ameriškega veja ko so vse tri odr peljali na ameriško policijo, kjer jih je Bnzsrtti obtoži), da so ga hoteli ug-abitl. Na polic'ji so spoznali CeTenizzo in vse tri izpustili. Sele po omenjeni aretaciji Ba-tellča je Cerlenlzza povedal na policiji o tem dogodku. Policija je p.a daljšem poizvedovanju aretirma še Cerlerizzo z obtežbo, da je bil udeleže n,skupno z Maiett jem, Ni-kotom in Bateličem pri pr’zkusu ugrabitve Buassttija. Kot prva pri'8. jo bil zaslišan dr, P'sciotta, bivši vič;: iuš.pekfor civilne poVcije, ki pa n', znal povedati nobenih tehtn-h dejstev preti obtežen''e--n. Razprava je b.la p-eklnjera in ge bo nadal jevalo, v n medel jek, ker je predrednik sod1:”?. za-L-jan. Toda 2e zdaj kaže, da je vta ob*ožha umetno zgrajena z dplo*:n'm ciljem ir. da se bo zruSi a. Obtržen^a Bo-t»llča in Jurkoviča zag:varja odv. d:-. Tor.čiS. POSTOJNA Člani upravno gospodarske sindikalne podružnice v Postojni so imeli svoj množičen sestanek. Sklenili so, da bodo v času prvomajskega tekmovanja opravili 3000 ur prostovoljnega dela v uradu ali na terenu, štiri nedelje bodo posvetili delovnim izletom v porušene kraje. Nadalje bodo prirejati 14 dnevne strokovne študijske sestanke.. Zbrali so tudi 10.030 lir prostovoljnih prispevkov za socialni sklad. Poleg enodnevne plače so darovali iz sklada sindikalne blagajne še 10.000 lir za opremo brigadi, ki pojdejo na progo šamac-Sarajevo. Skupni znesek, zbran za opremo fergad. znaša pr"b!ižno 22.000 lir. Svičano so tudi proslavili obletni^ Rdeče armade. Prce avo so organiziral; borci Proleterske divizije s sodelovanjem pevskega društva Iz Pr-stoine. Ob priliki otvoritve aTedna mla-dmsknh brigadi, so d = lavci vs°h tovarn in pedjet j postojnskega okraja sklenili, da',bodo enodnevni zaslužek podaril za opremo mladinskih brigad naše pokrajine, ki bodo od^le na mladinsko progo, ša-mac-Sa ra j ?■vo. Poleg tega so manu-fokjurne zadruge in žene iz raznih vasi sklenile, da bodo nabirale obla-č’!a za mladince in mladinke. PRAZNIK KOLONOV V BlIJAH V Bujah je bila velika manifestacija ki se ji je udeležilo nad de-settisoč ljudi. Nekdanji kolon: sedaj lastnik: zemlje, so svečano proslavljali ukinitev polovinaretva. Znano je, kako brezobzirno so ravno v Istri zemljiški, lastniki izkoriščali kolone Garati so morali od jutra do večera zi borno skorjo kruha, plod njihovega dela in truda pa so pobrali zemljiški lastniki. Sedaj je tega konec. Agrarna reforma je po načelu, zemljo onemu ki jo obdeluje, razlastila izkoriščevalske lastnike veleposestev in zem- V ponedeljek zvečer okrog 23. ure je stopil 31. letni zdravnik Cavim Augusio v družbi s svoj m tovarišem in neko gospodično iz bara Dapretto v ul ci XX. septembra ter se napotil proti svojemu avtomobilu, ki ga je čakal za vogalom, delu * :'kem j£Z'ku. Poudarjali so, da je i Komaj se ja troj'ca vsedla v av-danaen.i dan velik dogodek za I tom.cbli in se je Cavini pripravil, kmeta, kajti končano je izkorišča- da požene mctoc, je pr'stopi k nje-nje, zemljo je dobil kmet ki jo ob- j mu plavolas mladenič in nameri skupno manifestirali in slavili svo- ; jo zgodovinsko zmago. Zbrani rr.nc. L.ci so govoril: predstavniki raznih crganizacji v italijanskem in hrva- ! deluje. Vend. r bi nikoli ne prišlo i nanj samokres. Ukazal mu je, naj da ag.arne i ...me, če se ne bi ljudstvo bor.io v narodno osvobodilni bo: bi. Sele zmaga je prinesla ljudsko cb‘ast, ki je potemizvedla agrarno reformo. Toda borba še n. končana, boriti se bo treba, da bedo obdržali pridobljene demokratične pravice uspešno pa se bo mogoče boriti le, ce bodo še nadalje tesno sodelovali Hrvati in Italijani, če bedo ostali delavci in kmetje ne-lazdružljivo povezani v borbi picti vsem sovražnikom delovnega ljudstva. Po končani manifestaciji so se koloni udeležili ljudskega veselja. MESTNI MESARJI - KLAVCI PROTESTIRAJO Samcstojna skupina klavetv pri javni klavnici v Trstu nam -pošilja [ dovanje. v objavo: Sambitojno Skupina klavcev ob vžge motor in sede zadaj, češ da bo on vod 1 avte. Cavini je takoj razumel, da neznanec nima dobrih namenov ;n bi hotel zapeljat; avto v kak samoten kraj, kjer bi jih petem oropal. Zato je stopil iz avtomobila In skušal prhi do ljudi v ul. XX. Septembra, da bi mu pomagal';. Napadalec pa ga je dohitel in cddal strel, ki je zadel Cavlnija v spodnji del trebuha. Ko so zaslišali streljanje, so pritekli nekateri pasanti iz drevoreda in tudi oba Cavmijeva tovariša iz avtomobila. Napadalec je videl, da mu je njegova nakana spodletela. Pobegnil j« po stranskih ul‘cah in izginil v temi. Nekate.e .mladeniče, ki so mu skušali sledU, je p.restrae'1 z nek^j .streli v zrak in jih pr'silil, da so opustili zasle- Ranjenega Ca vini ia so z njegovim avtompfiom odpeljali v glavno vešča javnost, da 1® gosp. Obersnei bolnico, kjer so ga takoj operirali. Andrej, iz Lokve znan uvoznik ž.-' vin« za Trst in podeželje. Svojcas je sklenil z vodstvom te skupi je ustno pogodbo, jao kateri bi moral plačati 50% običajne tarife (kot je določena v pogodbi) za Živ-no, ki bi jo zlaklal po naročilu m pr.peljal v Trst. Iz tatinske kronike V, ponedeljek zvečer so tatovi odprli s ponarejen mi ključi stanovanje 34. letne Caretta Sevsrne v ul. Cavazzeni 7. Prebrskali so po sta- Tega sporazuma pa se on ni držal ! novanju n odnesi, tri kovčke iri dva - ... _ A i ! __________________• 1________4 ; V. U.51« .akifllre in je s tem zelo oškodoval skupino klavcev in njihove družine. Gosp. Obersnel Andrej, ki je dovolj bogat, nikakor nima potrebe, da bi odjedal kruh tržaškim delavcem s tem, da bi s pomočjo svojih družinskih članov klal živino v svoji mali klavnici. Ia kdo mu Je dal dovoljenje za ta posel? zavoja- v katerih so bile obleke, I osebno perilo in posteljnima ter j nekaj dragocenosti. Skoda znaša t okrog 200.000 lir. | S ponarejenimi ključi so 'obiska-1 li tatovi tudi stanovanje Marije ?e-j stan v ul. M. D'Azeglio 22. Odnesli sa nekaj draguljev,'srebrn jo in več I kosov oblačil. Glasbeno življenje v Postojni je zavzelo v zadnjem času precejšen razmah. Kar trije zbor’ so v tem mestu: otroški in mešani mladinski na gimnaziji, ki sta dosegla že prece.šn.o stopnjo pevske kulture, čepiav delujeta šele malo Casa, in mestni mešani pevski zbor. Ta je priredil v četrtek 13. t. m. v nabito polni prostorni dvorani Prosvetnega doma svoj prvi samostojni koncert. Kakor ostala dva vodi tudi ta zbor prof. Henrik Paterhcst, ki je prav za prav glavni nosilec pivsko-zborovske rez-gibanosti v Postojni. Marsikje je njegovo požrtvovalno delo dalo pebudo tudi drugim zborom v o-kraju. Na koncertu je zbor pel v treh postavah: mešani, moški in ženski. Prvi del programa je vseboval Flajšmr nov «Triglavr>, Adamičevo «Lipo» in «Večerno pesem», DevovO «Meglico», Vrabce-vo «Barčicon ter Švabovo «Se ena». Dmigi del je obsegal pesmi za moški zbor Švabovo «Oj dekle, kaj s’ tak ialostno», Ferjančičevo «Si;aj sončece», Maroltovo «God-Cevskon, Nedvedovo eLjubezen in jpomlad», Vogričevo «Lahko noč*, Berančevo «Domu», Hajdruhovo «Jadransko morjen ter Simonitijevo «Le vkup uboga gmajna)). Žensk’ zbor je zapel Tomčev ((Venček narodnhc ter Sattnerjevo «Tiho je legel mlakn. Zaključil je mešani zbor s partizanskimi Pahorjevo ((Naša nova zastava)), Kuharjevo ((Jutri gremo v napad)), Kozinovo ((Hej tovariši)) v priredbi . F. Venturimja, Venturinijevo ((Pesem bratstva» ter > Vrabcevo aUdar na vdam. Koncert je bit pomemben predvsem z vdika sestave programa, ki vsebuje pesmi starejšega datu-. ma, pesmi iz polpretekle dobe, partizanske in najnovejšo pesem ter. prirejene narodne. Nastalo je vprašanje izbire programov, ki se je prav pri tem koncertu pokazalo v konkretnem in živem primeru. Orceti ni mnogla več Flajšmanova ((Triglav)) še manj Adamičevi ((Lipa» in «VeVerna pesem)), dočim je bila vsem zelo blizu v živahnem ritmu in deloma linearno pisana Švabova «Se ena», ki je tudi zboru «leiala)); zapel jo je v plastični interpretaciji, odgovarjajočem jra-zirania in skladnih dinamičnih učinkih. Narodne smo dojeli z večjo toplino, toda jpredvsem tiste, ki nimajo poudarka na pretirani mehkobnosti; preprostost, vedrina in šaljivost, kakršna je v enostavno, ritmično odgovarjajoče jprirejeni ((Barčici)) TJ. Vrabca in jo je zbor tudi skoraj prefektno zapel, v Ferjančičevi «Sijaj sončece)), dalje zlasti v prešernosti polni ((GodčevSkis) v Maroltovi priredbi to je zan malo, prav ta- ko tudi Tomčev ((Venček narod■ nihi>, ki ga je i zvedel ženski zbor v neprisiljeni interpretaciji, #' šotno izenačen ter tehnično so precejšnji stopnji. Učinkovala j* ,tud‘ Sattnerjcva ((Tiho je leSe mrak)), ki jo je zbor od lep oblikovanju fraz ležečem za muzikalnim potekom celotne skladbe, malodane popolno izvedel. Tudi ta pesem je po svoji vedrini i" po svoji ritmični razg banosti N-dostila. Med partizanskimi je nin bolj učinkovala Rozinova »#'’)■ tovariši)), ki jo je za mešani zbor priredil Fran Venturini in ki ( mešani postavi dovolj dobro z®*! ni. Venturinijeva ((Pesem bratstva)) je izzvenela monotono i* nima tiste potrebne zvočne šiiiu* in sproščenosti, ki naj bi odgovarjala besedilu in to zlasti v P’ vi polovici. Najzanimivejša pesem v programu je bila Ubalda Vrabca n0Y novejša «Udar na udar» na bese' Mladina! Lani je na proslavi 1. maja nastopilo množičnem .telovadnem nastopu 166!, pionirjev, 2146 pionirk, 1670 mladincev m 3250 mladink. Letos jih mora bib še ver! dilo Mile Klopčiča. Ta kompon,s je v povojni dobi med. slovenski* skladatelji prvi, ki se je nM*1' kalno najbolj približal problematiki naših dni, to je hotenju, del in razvoju; prisluhnil je riti* življenja in vrvenja. Po svoji venski pesmi)), ki je imela silof učinek v preteklem letu v Gor>* v izvedbi goriškega pevskega zbora, je Vrabec v zadnjem času speval nov muzikalni izraz omenjeni pesmi, ki jo preprog gradi v smislu ponazoritve *, kujemo...)) v moških glasovih, žensk‘h glasovih pa vnaša kako utrinke radosti, dokler se ne zHi\ jo vsi glasovi v učinkovit zw/I5\ slaven vzklik. Občutili smo °r ritmu, prelivanju, rekel bi, trij-barv in ob končnem poudtV" j neukročenega hotenja, ki ga l muzikalno izrazi skladatelj P, stni utrip naših dni, svojo nost. Pesem je učinkovala prepv čevalno. Želimo, da bi nam datelj še v nadalje ustvarjal tem smislu. Iz sedanjega živil nja za sedanje ljudi, zlasti za dino, ki glede na razvoj, v kot*-rem živi, odklanja podzavestn ki>1 vse, kar ne odgovarja njen-m meram in svežim pogledom svet in njegovo realnost, zaje popolnoma upravičena, ker J' iskrena v svojem čustvovanju■ IVAN SILIČ (Konec jutri) Nauk osrednjemu sindikalnemu odboru Združitev obeh sindikatov ori iLVi Zastopniki Enotnih in Julijskih sindikatov so že na svojem sestanku dne 10. februarja priznali, da je potrebno doseči čimprej sporazum ljo razdelila kmetom. Nekdanji ko- 1 za sindikalno združitev ne le v in- loni so dobili ztmljo v svojo last z omejitvijo, da je ne srmjo 20 let ne prodati ne dati v najem. Razumljivo je, da je agrarna reforma pomenila za istrskega kolona zgodov.nski praznik. 2e v zgodnjih jutranjih urah so se začali zbirati iz bližnje in daljne okoiice. P.-ihajali so praz lično oblečeni, pripeljali so se na l°po okrašenih vozovih, prepevali so svoje narodne pesmi in tako dajali na vse mogoče načine duška svojemu veselju ob zgodovmtkem kmečkem prazniku. Zbrali so se v Bujah teresu podjetja Ilve samega marveč v interesu vsega delavstva Sto-ja. Vsi so bili prepričani, da je .potrebno ohraniti enotnost delavskega razreda In na cbeh straneh se delalo na tem, da bi čimprej prišio do združitve. Da bi se še bolj poglobilo bratstvo in zbližanje med obema narodoma, so sklenili pojač ti stike med slovenskimi in italijanskimi delavci in sprejeli sklep, dl bo novi tovarniški odbor uradoval in sestavljal svoje spise v slovenšč1-ni In italijanščini. Dogovorili so se kjer so | tudi za skupno listo kandidatov za novi tovarniški odbor, ki bo Imel sedem članov. V krožku «Col» so se delavc-i Ilve zbrali v ponedeljek zvečer da bi se dokončno dogovorili o združitvi. Med delavce so razdelili volivr.e listke in večina je glasovala za predlagano l'sto. Tako so v Ilvi dobili nov tovarniški odbor, ki zastopa prvič vse delavce tega podjetja. Včeraj zjutraj so na na.jvišje mesto v tovarni razobesili delavsko zastavo, da bi naznani); vsemu mestu, da so delavci tega podjetja stopil) na skupno pot, po kateri bodo složno hodili za dosego svoj h pravic. Ta sporazum naj služi za vzgled tudi Osrednjemu odboru za sindikalni sporazum, da se z dobro voljo in vztrajnim delom lahko premaga vse težave. AIEKSANDER BECK; 55 VOLOKOLAMSKA CESIA O naših borbah, ki jih je bilo petintrideset, bom pripovedoval južneje, a zdaj,., zdaj, — je dejal Baurd2an Mrmiž-Uli, napravite veliko piko. Zap.šite; Kenec prvo zgodbe. DRUGA ZGODBA Ni lahko človeku, da postane vojak, ni lahke s ta reši.'., da disciplinira vojsko, toda še težje je vojskovati se. Naša druga zgedba, — je nadaljeval Baurdžan Mrmnš-Uli, — zahteva še polnejše odgovornost. Preje ano govor.h o vojaku, Zdaj bo beseda o boju. Tik pred bojem. 1. — Šestnajstega oktobra tiecč devetsto enainštiridvsetega leta, — Je nadaljeval Bauvdž&n Momiš-Uli — sam ležal jaz, komandant bataljona, na vojaški pcatelji v svojem zaklonišču sto in trideset kilu-metrcv od Moskve. Od daleč je prodiralo do nas artilerijsko streljanje, zdaj neprenehoma, zdaj bolj potedko. Zvok je prihajal z leve strani — iz razdalje dvajsetih do pet in dvajsetih kilometrov. Tam, na levem krilu divizije, kot smo pozneje izvedeli, so poskušali Nemci ta dan I prebit! se s tanki. j Tida pri nas, na sekto Ju našega ba.aljna, centralnemu cdseku Itako imenovanega Velokolaoukrgu utrjenega rajoi.a. Ležal sem in razmišljal. Moj seiz Sinčenko mi je presedal, edini v bataljonu, ki mu je bdlo dovoljeno, da mi je gcdrrjal. Zdaj mi Je javljaj, da je segrel vodo za kopanje, zdaj, da je kršilo pripravljeno. Podil sem ga od sebe: — Pozneje.. Izgini, ne moti me, — Kaj me gonite: ne moti me, ne mot; me, Sami pa po ves dan nič ne delate. — Razmišljam. Ali si razumel? Raz-miš-ljam. — Kaj 'se da tako dolgo razmišljati? — Da se. Ce bi te ubili zaradi moje neumnosti, kaj r.aj rečem tvoji ženi? Toda nirr.am tu samo tebe edinega. M: c d a se-tudi vam zdi, da je dclžan komandant bataljona — posebno v takem trenutku, tik pred bojem — nekaj početii; pogovarjati se po telefonu, klicati podrejene, pregledovati postojanko, izdajat’ ukaze. Teda naš ger.eral Ivan Vasiljevič Panfilov nas je tclikiat opuzarjal, da je glavna dolžnost, glavni opravek starešine — ni:lihi, rrkliti in misliti. 2. V nrči med petnajstim in šestnajstim je odšlo, kot vam je znano, sto mojih borcev dvajset kilometrov naprej ter izvršilo bliskovit napad na sovražnika. Vrnil; so se kot zmag.valoi. Ta prva zmaga je predrugačila dušo vojaka, predrugačila je bataljon. In dalje? Seveda ni mogla naša drzovitost nit; najmanj izpremepitl operativne aitvacije. Nas sedemsto mež, prvi bataljon Talgarskega polka, je še dalje držalo osem kilometriv fronte na ozemlju pred Moskvo kjer .v. se kpi.cti. v?»i l :• r*ui; iU Pcv.nile so se misli, ki so me mut-le zadnje dva ali tri a-M. (S« ruida-jujej. Koncert šentjakobskega zbora bo jutri ob 20.30 uri v k'nodvocani v Domu pristaniških delavcev. Vstopnice so v predprodaji v gostilni Jadram pri Sv. Jakobu in v gostilni «Pri petel.nu* na trgu Oberdan. Prosvetno društvo c Slavko Škamperle» priredi jutri ob 20.30 uri v Ljudskem domu pri Sv. Ivanu, čian-ski sestanek s predavanjem tov. prof. Ravbarja o »tisku in knjigi*. Vabljeni vsi! V krožku Tomažič bo drevi ob 20. uri predavanje v slovenščini o ekonomskem problemu STO-ja. Zveza invalidov in sorodnikov padlih Pripravljalni odbor zveze invalidov m sorod likov padlih za STO v Trstu sporoča, da sprejema vpisovanja na začasnem sedežu, trg San-sovino 2, visoko pritličje, pri Ma-rella, od 15. do 19. u.e ob delavni-kh in ne od 17. do 20. ure, kot je bilo prvič objavljeno. S tem oo o-iajšano delo in strankam ne bo treba več čakati. Zborovanje odpuščenih državnih nameščencev V nedeljo 9. t. m. bo V. zborovanje odpuščenih državnih in pol-drlavnih uslužbencev v dvorani Ci-nema del Mare,, ob 9.45 uri. Ztmro-vanja naj se brez nadaljnega udeležijo: Vsi člani odbora te organizacije. Vsi oni, ki še niso člani, pa so vložili prošnjo, kot določa uredb ZVU št 60, pri pristojnih državnih upravah. Zastopniki krajevnih dnevnikov in tedn'kov. Oblasti in sindikalne organizacije bodo prejeli posebna povabila. Zborovanje je zelo zažno. zato naj se ga udeležijo vsi prizadeti. Enotni sindikati j Gradbeniki. Strokovni zaupniki naj se zglasijo na sedešu danes, ob 18.30. Železničarji. So vabljeni na plesno prireditev, ki bo danes ob 19.30 v dvorani kulturnega krožka Mario Kraljič. Konferenca pekov. Jutri ob 17. uri bc na sedežu v ulici Imbriani 5 predaval nek starejši tovariš o »sindikalnem gibanju pekov* v zvezi z izkušnjami iz zadnjega gibanja. Ker je sestanek važen, vabimo vse peke, da se ga udeležijo. KINOPREDSTAUE« ROSSETTI. 20.30: «Danes stavkam jaz*. SUPERCINEMA. 15: «Poslediice poljuba*, D. Durbln. FENICE. 18: »Ubežnik je potrkal na vrata*, Gary Grant. FILODRAMMATICO. 15,30: »Pe- sem življenja*. CINE MARE. 15.30: »Baltiški poslanec*, sovjetski film. ITALIA. 15: »Boheme*. Maria Denis. ALABARDA. 14: »Norčava dekleta*. IMFERO. 14.30: »Zločini brez kazni*. VIALE. 15: »Beli jeglič*. MASSIMO. 18: »Mož v sivem*. GARIBALDI. 15: «Emil Zola*, P Mund. IDEALE. 18: »Julijan Medicejaki* Menter.egro. SAVONA, 15: »Gorska Sena*. Rojstva, smrti in poroke Dne 4. t. m se je rodilo 11 o1’- f umrlo 12 ljudi, porok pa je buL CERKVENE POROKE: trgjh Friderik Gordon Fo le in zssehP Aristea Barbieri, frizer Manj cLj dagni m zasebn::a P.asqua D P’j uradnik Fr„nc Sos»i in delavkš^. velina Bu.inelli. šofer Luci-.no -varzan in šivilja Neriia Tocjh, kuhar Viljem Bert Hudson lnjjl, grafla Ester Scardin:, eleld;Vs! Heinz Klann in trg. namešcu ; Klara de Laszlo. J UMRLI: 80 letni Venceslav L tek. 70 letni Ignac Brazir. 65 ‘L. Niko.aj Scalici. 76 ietni Ivan il( micelli, 79 letna Ana de G»Dt.ji vd. de Marco, 74 luna Fran1;.;!-Škabar vd. Lape! 86 letna na Milič vd. Percich. 90 letni »L) . o Tomat, 1 mes. Bruno ji Franc 68 letni Jakob Storit11'.;; letna Eleonora Salvcsani in 52 Karel Cattalan. Radijski spo V sredo 5. marca TRST n. 11.30 Glasba pr: delu (P''en‘ Vidma). 12. potovanje po predavanje; 12.15 vokalni kv& ^ 13. orkester Dorsey; 13.30 ope < glasba; 14. Novi svet; 17.30 g-j* ^ spored (prenos iz V‘dma); tovna književnost; 18.15 lahka- »^ ba; 18.40 viol nske akladbe; dijska povest: Milčinški: Y jp brez gnezda; 19.15 oddaja Jni vanske armade; 19.45 napoved v — vesti v slovenščin : 20. gla* ^ji željah; 21. igra »In tako tudi ji od Konstantha Simonova, ■» ; člani SNG; 23.30 plesna gla*p SLOVENSKO PRIMOR^ , 6.30 Koračnica, dnevni spor ,, naših časop.sov; 6,35 zabavna L ba; 7. jutranji koncert; 7.30 , ved čaea. poročila, objave in ’ ,e-ski keledar; 7.45 pesmi jugosl0,9(i skih narodov; 12.30 napoved ^ in poročila; 12.45 lahka glasba, M oglasi In objave; 13. oddajati pion rje; 13.30 lahka glasba 9°,'lj skih narodov; 14. o racionalne1’^; koriščanju motornih vozil; ,• drobne skladbe velikih moj5 „j, 14.30 napoved časa in p01'0^: 14.45 slovenske narodne v Prl^n:‘' Prelovca in Ad; mira, poje 1 j» Kristanova, pri k la v r ju Dan® . ruškova; 18. radio dnevn k: vedri instrumentalni soli; 18-nal Volga-Moskva; 19. ruski * ^ 19.15 napoved časa in poročila! ‘, lahka glasba, mali oglasi in °^,slč 19.45 zdravstvena ura; 20. P L?' grebeni spored; 20.40 sl{ I^r' Skrjabina. Aleksandrova, skega in Bortkijevlča izvaja P1 J-Tone Ravnik; 21. kar si kdo j 22. pretios vesti Zvezne po®, p:11 Beograda; 22.15 ruski te čaj štva za kulturno sodelovanje .;