■>* {,jSKa K N j TRST, nedelja 15. maja 1955 Leto XI. - Št. 114 (3043) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37.338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHl it. 6, III. nad. — TELEFON 93-10« IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. *. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-“Oravni loo, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pelli-co l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani 60 - - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst komentarji vesti o jugoslovansko-sovjetskem sestanku Rezultat politike aktivne koeksistence, mednarodnega sporazumevanja in ntrjevanja miru Jugoslovanska javnost vidi v prihodu HruSčeva in Buiganina v Beograd ne samo zadoščenje temveč v prvi vrsti potrdilo pravilnosti Politike svoje vlade - Izjava B. Draško vica In komentarji v svetu Maršal Tito govori danes v Pulju DANES V GRADU BELVEDERE slovesen podpis avstrijske pogodbe Štirje zunanji ministri su včeraj tudi glede moda v pogodbo ugodili avstrijski želji - Haz-goi/ori z Molotovom o konferenci štirili načelnikov vlad - Vprašanje avstrijske nevtralnosti 8SOGRAD, 14. — Za današ- in napetosti, ki preveč dolgo tiskovno konferenco, na Meri je zastopnik državne-tajništva za zunanje za-eve Branko Draškovič 1,181 uradno sestankom izjavo v pre- zvezi jugoslovanskih G sovjetskih državnikov, je 8dalo veliko zanimanje zla-med tujimi dopisniki v Pogradu. , *V normalizaciji odnosov, 1 8e je razvijala v zadnjih ZSsd med Jugoslavijo in .pm, ae je pokazala potreba, 8 *e med dvema vladama Ij zpravljajo in razjasnijo ne- govor. (Mera še odprta vprašanja, Vest čil realtev naj bi omogo-8 splošno izboljšanje odno- tareta človeštvo, ki želi mir in blaginjo*. Kljub opozorilu Branka Draškoviča, da ne bo odgovarjal na vprašanja, ki bi se nanašala na sestanek, so inozemski novinarji skušali iz- ;trdilo pravilnosti politike in | vanske politike, politike pri-stališča svoje vlade. zadevanja, da se z miroljub- Jugoslovansko časopisje pou- nimi sredstvi rešijo medna-darja danes v svojih komen- rodni SP0I1> in zavzemanja za - nM„lr TV. A ri rt r- tarjih mednarodni pomen bodočega sestanka. Ta dogodek je izraz pozitivnega razvoja mednarodnega položaja in pri- Sov *ed dvema državama in t ls.Peyala k nadaljnjemu poli. 8nia v mednarodnem živ-le izjavil Branko Dra-FLriC' ^ato snoatra vlada jih bl sestanek naj v iš- ka .zast°Pbik°v obeh držav, Vn ale.rem bi razpravljali o »Majih medsebojnih odpoje m na katerem bi obe V0i- 1 Pokazati svojo dobro kol” Za ®irše ln trajnejše iž-isanje odnosov, bil v sploš-° Korist. 0 je logičen rezultat na-«kt' ut;riene politike miru, z„ *Vne koeksistence in spora-vjn.6Vanja ter našega pojmo-lojg*’. da ds.ie današnji po-,.’.n da zahteva, da se iz-tj lstijo vse možnosti v sme-sod [azvlianja mednarodnega vedeti nekaj podrobnosti, zla- , spevek k nadaljnjemu popu sti. kdo je dal iniciativo za i ščanju napetosti in k razvi-sestanek in ali je jugoslovan- I janju miroljubnega meddr-ska vlada o tem obvestila za- ,žavnega sodelovanja na ena- hodne velesile in predsedni- j kopravnih osnovah, poudarja ka turške vlade Menderesa , «Borba». To je nova pomemb-ob obisku v Beogradu. Dra- | na manifestacija politike škovič je odklonil vsak od- , aktivne mednarodne koeksi- I stence in sestavni del ohra-o dogovorjenem se- , brujočega procesa, ki se raz-stanku najvišjih jugoslovan-1 vija na mednarodnem pod- skih in sovjetskih državnikov ročju, h katerega razvoju je je izzvala veliko zanimanje j Jugoslavija prispevala s svo- enakopravne odnose med državami, za mir v svetu. V istem smislu piše tudi «Politika», ki izraža obenem upanje, da bodo razgovori v Beogradu prispevali k vzpostavitvi zaupanja in sodelova-I nja med ZSSR in Jugoslavijo in dokazali, da se z dobro voljo lahko rešijo tudi tista vprašanja, ki najbolj tarejo človeštvo. v svetu. Svetovno časopisje po agencijskih vesteh in poročilih jugoslovanskih dopisnikov v inozemstvu objavlja to vest na prvih straneh in z največjim poudarkom. Mnogi komentatorji izražajo prepričanje, da bodo ti razgovori prispevali k splošnemu izboljšanju političnih razmer v svetu. Inozemske novinarje v Beogradu je v.est presenetila. Na današnji tiskovni konferenci so se posebno zanimali, kdo je dal pobudo za sestanek. Kdo je dal pobudo? Jugoslavija ,ie dosledna svoji politiki mirnega reševanja spornih vprašanj in vedno pripravlje-. . na na razgovore z vsako dr-j h«; yanla in utrditve miru. , javo na osnovi spoštovanja v iSlUrt L« . i i • i MOSKVA, 13. — Bivši a-meriški borci, ki so se pred desetimi leti srečali na Labi s četami sovjetske vojsketrrki jim aktivnim in dosledno mi- j so te dni obiskali Moskvo, ^ roljubnim prizadevanjem. Na- i so danes odpotovali z letalom ; kultarno-umetniška društva iz povedani beograjski sestanek j v domovino. Ob ay°le™ | Opatije, Rovinja, Buj in osla- je logična posledica dosledne, vratku so se ustavili v pra načelne mednarodne jugoslo- i gi, da si ogledajo mesto., 1 I,n krajev Istre. BEOGRAD, 14. — Federativna Jugoslavija proslavlja jutri deseto obletnico zmage nad nacifašizmom in obenem deseto obletnico osvoboditve Istre. Glavna proslava osvoboditve Istre bo v Pulju, kjer bo na velikem zborovanju govoril tudi predsednik republike maršal Tito. Popoldne bodo v puljski areni nastopila F1GL načela mirne koeksistence, nevmešavanja v notranje zadeve, neodvisnosti in enakopravnosti, vedno dajala pobudo za konstruktivne razgovore. Ko je ZSSR pokazala dobro voljo za razgovore na teh osnovah, je bila ustvarjena platforma za sestanek. VARŠAVA. 14. Danes predpoldne so v Varšavi podpisali pogodbo o vzhodnoevropskem obrambnem zavezništvu in imenovali sovjetskega maršala Ivana Konjeva za vrhovnega poveljnika skupnega po- je bil v ,ejstv°. da bo ta sestanek PrirfSU sP°razuma o Avstriji. te Prav za četvorne razgovo-izboljšanih možnosti za da Jltev oborožitve, potrjuje, HfjsPostoP°ma nastopa ugod-rJfe ozračje za sporazumno gs-.Vah.ie mednarodnih vpra- ie8tr=°^tn0 ie> da le na °,b0J — —--------j- - - Vlirt11!*0 pripravljenost obeh Ljubeznivost Hruščeva in o- veljstva. Podpis W’ da pride do sestanka, stalih sovjetskih državnikov j šen v stebrni dvorani Hi 8 gledati kot na sestav* !S 81 vseh ostalih naporov j, n8daljnje izboljšanje ozrač- j^ad.a FLRJ, dosledna svo-•(!n° i mednarodnega so-°yanj a na osnovi neodvisnih enakopravnosti in nev-J-.a.vanja v notranje zadeve. *°žti drKav. želi ob tej pri-P°udariti svojo pri-pju.ienost, da v današnjem v'Se *ulu s svoje strani stori fl»br • more- ne le v P°“ jegep anju in razvoju obstoja ga uspešnega miroljubne-dfj ““delovanja z zahodnimi Sikami, temveč tudi v po-i vJaniu tega sodelovanja , 1 ostalimi deželami, ki Sravi SV°Je strani na to pri- V Varšavi podpisana pogodba o vzhodnem vojaškem poveljstvu Čas sodelovanja Vzhodne Nemčije v združeni vojski in skupnem poveljstvu bn določen kasneje - Maršal Konjev poveljnik združenih oboroženih sil Teritorialna razdelitev skupne vojske je pridržana kasnejšim sporazumom v- suuriuvaii,!« emi ostalimi deželami, ki Na VlM Bodočem sestanku bo kon«t podprla vsako PKtivno idejo o spora-Poy yaniu in iskanju ukre-!8boli- Jahko prispevali k iti odnosov med FLRJ tk&iev ’• Kakor tudi k spora-in 0j aniu. med narodi sploh Mranjevanju nezaupanja na sprejemu v jugoslovanskem veleposlaništvu 29. novembra v Moskvi, izjave najvišjih državnikov ZSSR zadnjih mesecev, ki so demantirale prejšnje stališče, in izjave sovjetskih odgovornih krogov, obisk sovjetskega veleposlanika v Beogradu, Valj-kova, pri predsedniku republike na Brionih 26. marca, do katerega je prišlo na posebno prošnjo veleposlanika, in večtedensko bivanje sovjetskega veleposlanika po teh razgovorih v Moskvi so samo zunanji znaki tiste diplomatske igre, ki je pripravljala pot do sestanka, da je sestanek velika zmaga doslednosti in načelnosti zunanje politike Jugoslavije. Najvišji sovjetski državniki, zastopniki tiste vlade, ki je pred sedmimi leti sprožila najbolj nezaslišano gonjo proti Jugoslaviji in njenim voditeljem, prihajajo na rzgovore v Beograd. Jugoslovanska javnost vidi v tem ne samo zadoščenje, temveč v prvi vrsti po- Komentarji bik p- 9^, 14 — Predstav- na v-0r.mgn Officea je danes »v nie novinarjev o bliž-?ije J* ^Ku sovjetske delega-C elika J T°sradu izjavil, da dhe j t"i tani j a in ostale za-Jhej0 i ,?ave popolnoma razu-“olji. elJ° Jugoslavije, da iz-odnose do ZSSR o i\ *UiiaaB®Ki državni tajnik tud- ri uunuse ao ^-oon. Svoje 1 Zahod želi izboljšati 8*avhik "°Se 2 ^loslcvo- Pred- slo- obv, Bika 7e Potrdil, da je jugo- estn ?adeve Popovič, ko je a '* britanskega veleposla-ZaRQt„; .,Be°Kradu o sestanku, boben* ' da to ne pomeni bled » spremembe v odnosih velesi|a]^?slavijo in zahodnimi Kriptonskih diplomatskih *estan*iPa sodijo, da bo imel ibgosi*. med sovjetskimi in be .bonskimi voditelji važ-K°droč ^ 06 na meetnbnQl0riaj.0 v Londonu Otti0 vazno deJstva, da so se •htl^ obfs0kVaJte:tSke...?iebnOStl ajh: V p° Westo» Beograd m . 1 arin. i »razmeroma '-'Pr?.V so. sPrejeh vest o °uicanir»n i« ir ^_________ bia*.eogradfi Hrusčevi bik 5*hi. v / Z VeliKim zani-< Krogih ,,.rf:!}eos'til1 Politič-V*,.beod Lilta. V mar- boi .do h_*„ .zV .opozarjajo, ^kali “grajski razgovori P»tr- ki'1 »lsne politike mar- n , - razgovori Po v°Pravnost,OSMVia P0p°'ue >tU*\ Beovr*., M°rda se bo-'8 ,l08Klh Cera d0taknili *udi kopijo vPpVJf.n.?> Vendar Pa * Prev,VadParizp. najbrž Te Ktogpisivo pg^Val'a- Najvaznej-*rart°m to do vZdl Pariškim big ,0dšla v?. Bosta v Beo-laji Katerih nUSuev in Bulga-IdrujOhim odg°Var- ?W*ZeVai ' k' Uh je nekdaj vti, pos?i)i Stalin. ^Ois *°graiski 1IU je. da * »Ih razgovori na zadovoljstvom spr*- lZvr-polj- skega državnega sveta, kjer so običajno slovesnosti predlaganja poverilnih pisem tujih veleposlanikov državnemu poglavarju. Delegati ZSSR in ostalih sedmih dežel so pod- pisovali po cirilskem abecednem redu: prvi je bil albanski ministrski predsednik Mehmed Sehu. drugi bolgarski ministrski predsednik Vlj-ko Cervenlfov, predzadnji sovjetski ministrski predsednik maršal Bulganin. zadnji pa predsednik češkoslovaške vlade Vilem Siroky. .... Po podpisu so imeli kratke nagovore predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grotesvohl, kitajski opazova: lec general Peng Teh Huai n poljski ministrski predsednik Josef Cyrankievicz, ki je ob 10.30 proglasil varšavsko konferenco za končano. Ta-koi po podpisu se je sovjetski zunanji minister Molotov, ki se je zdel bled in utrujen, odpeljal z letalom na Dunaj. Besedilo ki so ga danes podpisali predstavniki osmih držav je sestavljeno v štirih jezikih - v ruščini, poljščini, češčini in nemščini. Pogodba obsega 11 točk. ki določajo v glavnem naslednje: Čl T- Države podpisnice soglašajo da se bodo v skladu z listino ZN vzajemno podpirale na mednarodnem področju in da bodo na miroljuben način reševale morebitne medsebojne spore C1 2 Države podpisnice bodo sodelovale v zunanji politiki z namenom, da se zagotovita mir in blaginja; prizadevale si bodo za PrePOved atomskega in vodikovega u- rožja ter drugih sredstev z« množično uničevanje. Čl 3. Podpisnice se bodo med seboj posvetovale o vseh važnih mednarodnih vprašanjih. , C1 4- V primeru napada n« eno 'izmed držav podpisnic ji bodo ostale takoj pomagale v vseh ozirih, tudi z vojaško pomočjo. . ... C1 S. Podpisnice soglašajo o ustanovitvi skupnega visokega poveljstva in o združitvi svojih oboroženih sil. Skup- no vojsko bodo sestavljale o-ne oborožene sile. ki jih bodo posamezne države podpisnice dale na razpolago. Cl. 6. Ustanovljen no posvetovalni politični odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki osmih zainteresiranih vlad. Cl. 7. Države podpisnice ne bodo sodelovale v nobenem zavezništvu in ne bodo podpisale nobene pogodbe, ki bi ne bila v skladu s pričujočo pogodbo- Cl. 8. Podpisnice se obvezujejo, da bodo krepile medsebojne gospodarske in kulturne stike. Cl. 9. Pogodba bo pristopna Za vse evropske države, ki bi se ji želele pridružiti, ne glede na njihovo družbeno ali gospodarsko ureditev. Zadnja dva člena določata da bo pogodba veljala 25 let, obnovljena Pa bo. če bi se ji v skladu s členom 9 pridružile druge države. Ce nobena podpisnica pogodbe ne bo odpovedala leto dni pred potekom veljavnosti, se bo njena veljavnost podaljšala za deset let. Ce bo ustvarjen splošen sistem kolektivne varnosti v Evropi, bo varšavska pogodba nehala veljati tisti dan, ko bo začel veljati splošen sporazum o evropski kolektivni varnosti. Podpisan je bil tudi sporazum o ustanovitvi skupnega poveljstva. Sporazum obsega naslednjih pet točk: 1. O splošnih vprašanjih v zvezi s povečanjem obrambne moči držav podpisnic bo razpravljal politični posvetovalni odbor.: 2. Vrhovni poveljnik združenih vojaških sil bo sovjetski maršal Ivan Konjev. Njegovi namestniki bodo obrambni ministri ali drugi vojaški voditelji udeleženih držav, ki bodo poveljevali nacionalnim kontingentom, postavljenim pod skupno poveljstvo. 3. Udeleženci vzhodnonemške republike pri združenem poveljstvu bodo razpravljali kasneje. 4. Pri vrhovnem poveljstvu se ustanavlja skupni glavni stan, ki ga bodo sestavljali predstavniki osmih udeleženih držav. Sedež glavnega stana bo v Moskvi. 5. Teritorialna razdelitev združenih vojaških sil bo u-rejena v skladu s potrebami »kupne obrambe s sporazumi Dižavni svetnik za zunanje zadeve, veleposlanik Stanislav Kopčok in gospodarski svetnik v veleposlaništvu 2CDA v Beogradu James Kiilen podpisujeta dogovor o dobavi 2UU tisoč ton ameriške pšenice Jugoslaviji. med vladami udeleženih držav. V svojem nagovoru po podpisu sporazumov je vzhodnonemški ministrski predsednik Otto Grotevvohl izjavil, da predstavlja varšavska pogodba po svojih namenih znatno podporo stvari nemške združitve. «Vlada nemške demokratične republike — je deial Grote-wohl — je mnenja, da je miroljubna združitev Nemčije njen glavni Tiamen in tudi osnovna težnja vsega nemškega ljudstva. Vlada nemške demokratične republike izjavlja, da bodoča vlada združene Nemčije, ko bo združitev uresničena, ne bo vezana s političnimi in vojaškimi obveznostmi. ki sta jih pred združitvijo prevzeli Zahodna ali Vzhodna Nemčija.# Kitajski opazovalec Peng Teh Huai je izjavil, da pekinška vlada sodi, da. je varšavska konferenca znatno prispevala k stvari miru in varnosti ne le v Evropi, temveč tudi v Aziji. «Po nalogu svoje vlade — je dejal kitajski predstavnik — lahko sporočim, da je kitajska vlada skupno s 600 milijoni prebivalcev Kitajske solidarna z določili pogodbe osmih držav in da jih v celoti podpira.# Predsednik poljske vlade Josef Cyrankiewicz pa je izjavil, da je Poljska z današnjimi sporazumi zavarovana pred možnostjo, da bi se ponovila katastrofa iz leta 1939. Zahodnonemški kancler A-denauer pa je danes govoril v Mainzu in dejal, da je «na prihodnji konferenci o nemški združitvi treba urediti tudi vprašanje meje na Odri in Niži». Kot je znano, sta mejo na obeh rekah priznali Poljska in Vzhodna Nemčija kot vzhodno mejo Nemčije. Adenauer je nato nastopil proti novim sovjetskim predlogom za razorožitev, «ki imajo jasen namen, da se Evropa loči od ZDA#. Zaključil je: »ZSSR ni več tako močna kot pred leti. Zahod mora izkoristiti to razdobje zmanjšanja sovjetske moči za pogajanja.# Popolane pa je Adenauer sprejel voditelja socialdemokratske opozicije Ollenhauer-ja. Za razgovor je prosil kancler Adenauer. Nekoliko pred razgovoropi je Ollenhauer izjavil v Bonnu, da je podpis varšavske pogodbe sovjetski odgovor na vključitev Zahodne Nemčije v zahodni vojaški blok. dodal pa je, da »kljub vsemu varšavski sporazumi ne smejo predstavljati nepremagljive ovire za miroljubno združitev Nemčije#. Ollenhauer je tudi poudaril, da mora oba vojaška bloka zamenjati splošen sistem kolektivne varnosti. V pariških političnih krogih opozarjajo v zvezi z varšavskimi sporazumi na člen 5 sporazuma o skupnem poveljstvu, ki predvideva sporazumno ozemeljsko razmestitev oboroženih sil držav članic. Opazovalci sodijo, da bo na ta način ZSSR dobila potrebno pooblastilo, da lahko vzdržuje svoje čete ne le na Madžarskem in v Romuniji, od koder bi se po pogodbi iz leta 1946 morale umakniti 90 dni po začetku veljavnosti avstrijske pogodbe, temveč tudi v C SR in Bolgariji, kjer trenutno ni sovjetskih čet. Sicer pa pripominjajo, da kaže besedilo pogodbe, zlasti določilo o kasnejšem sklepanju glede nemškega sodelovanja v skupnem poveljstvu, da udeleženci varšavske konference niso hoteli zapreti vrat za bodoče razgovore c Nemčiji. Maršal Sovjetske zveze J-van Konjev, ki je bil danes imenovan ra vrhovneqa poveljnika združenih oboroženih sil osmih vzhodnih drzen, i kmečki družini v pokrajini Arhangelska in velja za enega izmed največjih vojskovodij druge svetovne vojne. Konjev je začel vojaško kariero v carski vojski, februarja 1918 pa se je pridružil revoluciji. Kot politični komisar je sodeloval n državljanski vojni na azijskem področju. V času med obema vojnama je sluzil večinoma na Daljnem vzhodu. Leta 1938 je bil namesto maršala Bluecher-ja takratni generalni major Konjev imenovan za poveljnika druge sovjetske armade na Daljnem vzhodu, naslednje leto pa je postpl kandidat CK. V začetku nemškega napada na ZSSR je Konjev poveljeval severni fronti in vodil obrambo Smolenska. Kasneje je postal poveljnik druge, nato pa prve ukrajinske fronte. Februarja 1944 je bil imenovan za maršala. Pod njegovim vodstvom je Rdeča armada prodrla v Slezijo, Saško in CSR. Po nemški kapitulaciji je postal sovjetski zastopnik o nadzorstveni komisiji v Avstriji, leta 1946 pa je nadomestil maršala Zukova kot vrhovni poveljnik sovjetskih oboroženih sil. V letih 1950-1952 je bil generalni inšpektor vojske in obenem namestnik obrambnega ministra Kasneje je poveljeval karpatskemu vojaškemu področju od 18. do 23. decembra 1953 pa je predsedoval izrednemu vojaškemu sodišču, ki je sodilo Berjo in soobtožence. Marca 1954 je postal član pre-zidija CK KP Ukrajine. DUNAJ, 14. V razgovorih po večerji so se štirje zunanji ministri sporazumeli o namenih, metodah in ciljih konference načelnikov vlad. Noben sklep pa ni bil dosežen, kar se tiče dneva in kraja konference. Štirje zunanji ministri se bodo morda ponovno sestali jutri popoldne. DUNAJ, 14. Ko se približuje čas podpisa avstrijske državne pogodbe, postaja razpoloženje na Dunaju in vsej Avstriji čedalje bolj praznično. Mesto je okrašeno z zastavami in cvetjem. Pogodba bo podpisana jutri predpoldne ob 11.30 v veliki dvorani gradu Belvedere. Pa tudi diplomatska dejavnost na Dunaju je bila danes zelo živahna, čeprav je bila večinoma pasvečena že drugim vprašanjem in ne ve£ avstrijski državni pogodbi. Avstrijcem pa je današnji sestanek štirih zunanjih ministrov, ki se je začel ob 17. uri v poslopju zavezniškega sveta pod predsedstvom sovjetskega zunanjega ministra Molotova, prinesel še eno zadoščenje. Sovjetski zunanji minister Molotov je ugodil avstrijski želj, in predlagal, naj se črta tretji odstavek uvoda v pogodbo, ki je govoril o »dolo- čeni avstrijski odgovornosti za sodelovanje v vojni#. Besedilo pogodbe je torej povsem pripravljeno za podpis. Diplomatska dejavnost pa je bila živahna že zjutraj, še pred prihodom sovjetskega zunanjega ministra Molotova, katerega letalo je pristalo na letališču Voesslau ob 14.30. Molotova spremlja načelnik tiskovnega urada zunanjega ministrstva Leonid Iljišev. Na letališču je Molotova sprejel avstrijski zunanji minister Leopold Figi, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril, da bo podpis državne pogodbe obnovil Avstrijo kot demokratično in svobodno državo tn da bo ne le Avstrija, temveč ves svet hvaležen Molotovu, ko bo s svojim podpisom potrdil veljavnost pogodbe. «V tej zgodovinski uri, je zaključil Figi, se vam avstrijsko ljudstvo zahvaljuje, da ste prišli na Dunaj kot o-svoboditelj Avstrije, ki bo od jutri neodvisna.# Molotov je v svojem odgovoru omenil pogajanja, ki so bila pred mesecem dni v Moskvi, in izrazil upanje, da bo sklenitev državne pogodbe prispevala k utrditvi miru v Evropi. Ob 11. uri predpoldne pa so se v ameriškem poslaništvu sestali trije zahodni zunanji ministri. Po sestanku, k: je trajal dve uri. se je izvedelo. da bodo MacMillan. Pinav in Duiles predlagali Molotovu švicarsko mesto Lausanne za morebitni sedež konference štirih načelnikov nia 5g let. Rojen je bil v čencev Mohamed Ali v Novem Delhiju NOVI DELHI. 14. — Pakistanski ministrski predsednik Mohamed Ali je v spremstvu notranjega, min stra generala mandra Mirze prispel danes v Novi Delhi, kjer ga je na letališču sprejel ministrski predsednik in zunanji minister Nehru. Pakistanski ministrski predsednik je izjavil novinarjem, tla je prišel v Indijo, da bi nadaljeval razgovore, ki so se začeli v Novem Delhiju v avgustu 1953. «Cesar nisem mogel napraviti takrat, bom oprav'1 zdaj#, je dejal Mohamed Ali m dodal, da bo razpravljal z Nehrujem < incidentu pri Nekovvalu, ko je bilo ubitih 12 Indijcev. Kongres šolnikov FLRJ v Opatiji Poziv rtu obisk v SZ OPATIJA. 14. — Danes sta se v Opatiji pričela kongres združenja jugoslovanskih pio-fesorjev in kongres združenja učiteljev. Kongresa razpravljata o vprašanju reforme osnovnih in srednjih šol. Kongresu prisostvujejo zastopniki prosvetnih delavcev Danske, Velike Britanije. Francije, Grčije, Zahodne Nemčije in ZSSR. Zastopnica sindikata učiteljev in profesorjev Ukrajinske republike je v svojem pozdravnem govoru povabila delegacijo jugoslovanskih učiteljev in profesorjev, naj obišče letos Sovjetsko zvezo. Po podatkih iz poročila ima danes Jugoslavija 17.000 osnovnih in srednjih šol v primerjavi s približno 10.000 pred vojno. Sole obiskuje nad 2 milijona učencev in dijakov. Največje število šol je bilo po vojni odprtih v zaostalih krajih in krajih, kjer žive narodne manjšine. Danes imajo nacionalne manjšine 1300 šol, ki jih obiskuje nad 135.000 u- MACMILLAN vlad. Nadalje zatrjujejo, da so ministri razpravljali tudi o bližnjem jugoslovansko-so-vjetskem sestanku v Beogradu. Kot je izjavil predstavnik britanske delegacije, ti razgovori ne bodo v ničemer spremenili prijateljskih odnosov med Beogradom in Zahodom. V nekaterih virih zatrjujejo celo, da je diskusija o bližnjem obisku Hruščeva in Buiganina v Beogradu zavzela največji del sestanka. Kar se tiče konference načelnikov štirih vlad, pa nameravajo zahodni ministri baje najprej ugotoviti reakcijo sovjetske vlade na zahodni pred log. Poleg tega danes še ne b: mogli določiti datuma za konferenco, ker je to med drugim odvisno od zasedanja ameriškega oarlamenta. Skoraj izključeno pa je. da bi predsednik Eisenhower lahko zapustil ZDA pred avgustom. MOLOTOV Nadalje sodijo v teh krogih, da bi bila pred sestankom štirih vladnih šefov koristna kratka pripravljalna konferenca zunanjih ministrov, do katere bi lahko prišlo tudi v San Franciscu če ima Molotov namen oditi tja na proslavo desete obletnice ustanovitve OZN. ki bo od 20. do 26. maja, in če bo MacMilla-na. ' ki mora v tem času spremljati kraljico Elizabeto na njenem potovanju na Norveško, lahko v tem zamenjal kak drug član vlade. Zvečer je ameriški državni tajnik Foster Duiles priredil v vili veleposlanika Thompsona večerjo za ostale tri zunanje ministre. O današnji popoldanski seji zunanjih ministrov zatrjujejo še, da je Molotov predlagal, naj bi štiri velesile s skupno izjavo priznale svojo obveznost, da bodo »priznavale in spoštovale# avstrijsko nevtralnost. Zahodni ministri načelno niso ugovarjali, izjavili pa so, da bi rajši počakali na izjavo avstrijskega parlamenta o nevtralnosti. Avstrijski zunanji minister Figi, ki je tudi prisostvoval popoldanski seji zunanjih ministrov, jim je izročil prepis nevtralnostne izjave, ki jo bo vlada poslala parlamentu s priporočilom, naj jo odobri. Izjava zatrjuje, da bo Avstrija ostala nevtralna, da se ne bo pridružila nobenemu vojaškemu zavezništvu in da ne bo dovoljevala tujih vojaških oporišč na svojem ozemlju. DULLES Avstrijska pogodba Avstrijska državna pogodba, ki bo jutri podpisana, obsega 38 členov namesto 56 prvotnega načrta. Iz prvotnega načrta so črtali skoraj vsa določila, ki omejujejo avstrijsko suverenost na vojaškem področju. Glavna določila državne pogodbe so naslednja: Cl. 1. Avstrija dobi spet suverenost in neodvisnost kot demokratična država. Cl. 2. Neodvisnost - in ozemeljska nedotakljivost Avstrije morata biti spoštovani. Cl. 4. Avstriji je prepovedano združiti se z Nemčijo z novim «Anschlussom», s politično ali gospodarsko zvezo. Cl. 5. Avstrijske meje ostanejo iste kot 1. januarja 1938. Cl. 11. Avstrija priznava mirovne pogodbe, izvirajoče iz druge svetovne vojne. Cl. 15. Avstrija bo v celoti sodelovala z zavezniškimi in pridruženimi državami v preprečevanju, da bi se Nemčija -ačela oboroževati izven nem-« ega ozemlja. Cl. 16. Avstrija ne bo kupovala ali aradila orožja ali letal nemškega ali japonskega izvora. Ci. 18. Osvobojeni bodo vsi avstrijski vojni ...ujetniki, ce so še kje v ačittbi, Cl. 25. Avstrija bo vrnila vse zakonite pravice in interese združenih narodov in njenih državljanov, ki so obstajali v Avstriji ob začetku sovražnosti med Nemčijo in zainteresiranimi državami. Cl. 38. Avstrijska pogodba bo začela veljati takoj po položitvi ratifikacijskih inštrumentov s strani ZSSR. ZDA, Anglije in Francije. Okupacijske čete se bodo umaknile v 90 dneh po začetku veljavnosti pogodbe, po možnosti pa najkasneje do 31. decembra 1955. PINAY Nastop demokristjanskega vodstva proti notranjim opozicijskim strujam Faoiaoi grozi s strogimi ukrepi za vsako samovoljao nastopanje članov stranke in zlasti parlamen* tarcev • Tajništvo poslanske zbornice ni hotelo sprejeti resoiucije MSI in PNM o nezaupnici vladi (Od našega dopisnika) RIM, 14. Po ponovnih znakih upora v demokristjanskih vrstah se je danes sestalo vodstvo stranke. Na sestanku. ki sledi včerajšnji burni seji odbora demokristjanske poslanske skupine, med katero je opozicija ostro nastopila proti strankinemu vodstvu v zvezi z načinom obravnavanja vladne krize, je Fanfani močno napadel javne manifestacije nesoglasij v stranki, »izražanje mnenj in političnih smeri izven pristojnih foru- za za DUNAJ, 14. — Avstrijski kancler mg. Raab je izrazil po jugoslovanskem veleposlaniku Dragomiru Vučiniču zahvalo jugoslovanski vladi za njeno podporo pri velesilah in drugih državah Avstriji v njenih naporih za dosego neodvisnosti in suverenosti. Ing. Raab je nadalje poudaril, da njegova vlada ceni zanimanje, s katerim je jugoslovanska vlada spremljala razgovore o avstrijskem vprašanju, ki bodo vplivali pozitivno na razvoj Evrope v prihodnosti. mov. zlasti s strani parlamentarcev ali skupin parlamentarcev#. Vodstvo stranke je v zvezi s tem sklenilo »opozoriti na nedopustnost takega ravnanja k. ni v skladu s potrebo e-notnega življenja stranke in z resnimi odgovornostmi, ki jih ima stranka v državi#. Vodstvo je opomnilo »odgovorne za takšna stališča# in jih opozorilo, da bo v ponovnih primerih «moralo podvze-ti ukrepe, ki bodo zagotovili spoštovanje politične smeri, ki jo določajo zakoniti organi stranke#. Demokristjansko vodstvo je sprejelo še nekaj sklepov v oKviru Fanfanijeve borbe proti skupinam in strujam v stranki. Tako je sklenilo, da bodo v vseh notranjih glasovanjih odslej kandidatne liste in resolucije označene samo z zaporedno številko brez vsakršne označbe tendenc, gibanj ali struj. Končno je vodstvo vendarle imenovalo tudi že dolgo obljubljeno komisijo. ki naj pripravi predlog sprememb statuta. Komisiji predseduje Fanfani. Ijledtem pa so sindikalisti, člani demokristjanskega nacionalnega sveta, na čelu s slancem Pastorejem, pos predsedniku nacionalnega sveta Zoliju pismo, v katerem zahtevajo takojšnjo sklicanje | nacionalnega sveta na izredno • zasedanje. Fastore pa je bil I danes kot glavni tajnik sindikalne organizacije C1SL sprejet pri predsedniku republike Gronchiju. Medtem poročajo iz tajništva poslanske zbornice, da tajništvo ni hotelo sprejeti resolucije o nezaupnici vladi, ki sta jo včeraj predložila monarhist Covelli in neofašist Michelini. Tajništvo je svoj sklep utemeljilo s tem, da pod resolucijo ni dovolj podpisov. Vladna seja, ki bi morala biti v torek, je bila preložena na sredo ob 9 predpoldne. V Genovi se je danes ob 16.30 nenadoma spet obnovila stavka v pristanišču. Pristaniški delavci bodo začeli delati spet jutri zjutraj ob 8 uri. A P. a meti Angino m Jmsievi BEOGRAD, 14. — V državnem tajništvu za zunanje zadeve je bil danes podpisan sporazum o trgovinski izmenjavi med Veliko Britanijo in Jugoslavijo- Sporazum predvideva med drugim tudi kreditne olajšave za blago, ki ga bo uvažala Jugoslavija, in klavzulo o nediskriminaciji v pomorskem prometu. — J — 15. maja D5S ODREZEK NAGRADNEGA ŽREBANJA ST. 2 m UP _ J j A w>i'i« / ■ - j lil M Danes, NEDELJA 15. ■iofiia. Jaromlia b Sence vzide ob 4.35 i,n 7-|,t0 , .,,,a 1 »,28. Dolžina dneva 14.53. lw„ vzide ob 0.53 in zatone ob,lua Juiri, PONEDELJEK '«■ f5'* .. Ja>n.£z Ned?.. JUTRI PRIDE MINISTRSKA KOMISIJA ZA PROSTO CONOl Danes splovitev Trst se ne more z nadomestkom »proste cone ! Komisija je dolžna navezati stike s tistimi gospodarskimi in drugimi predstavniki Trsta, ki zastopajo ogromno večino prebivalstva, ne pa s tistimi, ki zastopajo le svoje ozke koristi Ministrski komisiji za proučevanje tržaške proste cone, ki pride jutri v Trst, je treba jasno povedati, da je njena dolžnost navezati stike in zaslišati predvsem one ustanove, organizacije in osebe, ki predstavljajo v Trstu ogromno večino prebivalstva vseh kategorij in ki zahtevajo ustanovitev integralne proste cone za celotno tržaško področje. V našem listu smo že večkrat prikazali, kako si nasprotniki proste cone prizadevajo, da odločajo o vsgh gospodarsko-pomorskih vprašanjih. Zato so tržaški gospodarski krogi še toliko bolj prepričani, da je samo z izrednimi carinskimi in valutnimi ukrepi, oziroma z ustanovitvijo carine svobodnega področja mogoče rešiti sedanji težki gospodarski položaj in ustvariti pogoj za nadaljnji napredek vseh gospodarskih panog. Tega se mora zavedati tudi ministrska komisija, in če bo šla po tej poti, potem je dobro da pride. V nasprotnem primeru pa bi z raznimi članki v reakcio- i ie bolje, da ostane v Rimu nameni tisku, predlogi in na- j Organ mestnega odbora za črti izmaličili zamisel o usta- j prosto cono «La Zona Fran- novitvi integralne proste cone in izvlekli iz celotnega vprašanja le takšne carinske in druge ugodnosti, ki bi bile v izključno korist peščice ca» pozdravlja v svoji zadnji številki prihod ministrske komisije za proučevanje tržaške proste cone in piše, da so vse tržaške življenjske si- veleindustrijcev in nekaterih ie .— politične in gospodar- veletrgovcev. Zato so bili objavljeni predlogi o «zaprti», «delno odprti« in ne vemo še kakšni prosti coni. o svobodnem pristanišču, ki lahko nadomesti prosto cono. itd. itd. Vsi ti načrti in predlogi bi morali seveda «prepričati» ministrsko komisijo, da zavrne ustanovitev integralne proste cone za celotno tržaško področje. Ministrska komisija pa mora vedeti, da je bolje, da ostane v Rimu, če misli priti v Trst samo za to. da pove Tržačanom, da razni carinski zakoni in carinska, valutna pravila in drugo, prepovedujejo ustanovitev proste cone. Trst i ne potrebuje večnih zasilnih pripomočkov, ampak resnih in odločnih ukrepov, ki naj ga dokončno izvlečejo iz sedanje gospodarske krize. Vsem je dobro znano, da ni mogoče reševati tržaško vprašanje tako kot se rešujejo vprašanja raznih drugih italijanskih mest. Ze več kot trideset let trpi Trst vedno na isti bolezni. V Rimu pa na vsak način hočejo dokazati, da se naše mesto v ničemer ne razlikuje od drugih italijanskih pomorskih mest kljub temu, da so sami prepričani, da to ni res in da služi tržaško pristanišče v 90 odstotkih mednarodnemu in samo v 10 odstotkih državnemu prometu. Takšno stališče do Trsta je pripeljali! mesto v sedanjo gospodarsko krizo, ki jo hočejo «reše-vati« z navadnimi dotacijami za javna dela namesto, da bi obnovili trgovinsko mornarico in stike z zalednimi državami. Hkrati pa naseljujejo tu vedno nove in nove ljudi, ne da bi istočasno tudi skrbeli za trgovinski, pomorski, pristaniški in industrijski napredek. Vsi tržaški gospodarski krogi se danes dobro zavedajo, da Italija ni sposobna izboljšati gospodarski položaj z navadnimi ukrepi, ker v sedanjih razmerah nihče noče v Trstu graditi večjih industrijskih objektov in ker nimajo nobenega namena vrniti tržaškemu pristanišču vsaj tistih ladij in prog, ki jih je imelo pred vojno, ker se temu odločno upirajo italijanska mesta, ki imajo v Rimu škarje in platno v rokah in ske —, vsi sloji prebivalstva - delavci in industrijci — vsi socialni in etnični sloji področja, izrekli svoje zaupa- nje v prosto cono. List poroča tudi, da je mestni odbor za prosto cono poslal raznim ustanovam in organizacijam poziv, naj ' se vse akcije za uresničitev proste cone združijo v eno samo akcijo, da se komisiji, ki pride v Trst olajša delo in da vsi brez razlike skupno sodelujejo pri u-resničitvi tega cilja. Hkrati pa «La Zona Franca«. prvič odkar izhaja, sporoča, da so se dolinski, re-pentaborski, zgoniški in devinsko - nabrežinski občinski sveti soglasno izrekli za ustanovitev integralne proste cone. Poleg tega še dodaja, da so tudi vse slovenske struje na področju sprejele načelo integralne proste cone in da so tudi slovenski svetovalci v tržaškem občinskem svetu glasovali za njeno ustanovitev. Zato ponovno paudarjamo, da bo morala ministrska ko- Sv, Marka splovili motorno cisterno «San Nicola«. ki ima 19.500 bruto registrskih ton. To ladjo bi morali sploviti že 17. aprila, ko je obiskal Trst italijanski minister za trgovinsko mornarico Tam-broni, a so splovitev preloži-L zaradi protestne stavke delavcev ladjedelnice. Izplačevanje pokojnin INPS Obveščajo sč vsi tisti, ki uživajo starostno ali invalidsko pokojnino Zaveda za socialno zavarovanje (INPS), da bo pokojnine, kj so jih normalno piat:-vali uradi INPS v Ul. Rismordo, Ui. Industria in Ul. Lazzaretto vecchio, pa tudi osrednji urad INPS v Ul. Carducci, od včeraj, 14. maja zjutraj, izplačeval urad za deio. visoko pritličje, soba št. 2. Interesenti lahko pridejo po pokojnine v uradnih urah, ki jo od 8-12 in od 15-17 vsak dal razen sobote, v soboto pa od 3-12. NATEČAJ ZA MESTI ZDRAVNIŠKIH ASISTENTOV Z dekretom št. XV-3-9l44 z dne 30. aprila 1955 se zopet podaljšuje rek za udeležbo v javnem izpitnem natečaju dveh odvečnih mest asistentov pri zdravn-iško-i.iikrografskem cddeiku pokrajinskega laboratorija za higieno in misija upoštevati prav to so- SgfV Saja^f glasnost. rpoidne namesto 31. maja. GLASBENA MATICA V TRSTU Julri, v ponedeljek 16. t. m. ob 21. uri v A V DITORIJU SLOVENSKI VOKALNI OKTET IZ LJUBLJANE SPORED: • Orlando di Lasso — Bon jour. mon coeur (dober dan srce moje). Jacobus Gallus — In nomine Jesu. Baldassare Dopati — Gagliarda. Robert Schumann — Die Lotos-blume (lotosov cvet), .Tanko Ravnik — Kam si sla, mladost ti moja. Zorko Prelovec — O. da je roza moje srce, Zoltan Kodaly — Napitnica, Angel Bukorešljev — Pojdi, poidi. mamo. Sergej Žarov — Večernij zvon, Ne-gro spiritual — Swinglow, stveet Chariot. ODMOR. Slovenska ljudska — Kje je moj mili dom, Rado Simoniti — Ljubezenske pesmi iz Rezije, Ciril Pregelj — Venite, rož’ce moje. Matija Tomc — Ženka mi v goste gre. Jakov Gotovac — Omili mi u selu divojka, Predrag Miloševič — Ne sedi. djemo. Predrag Miloševič —- Uspavanka. Jakov Gotovac — Momčeto bez Gunčeto, Zdravko švikaršič —- Cej so tiste st’zdice. Danilo Švara — Moj očka ima konj’ča dva. Davorin Jenko — Lipa, Ubald Vrabec — Bratci veseli. ---------O---------. Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15-11., telefon 31-119, danes od 11. do 13. ter jutri od 11. do 13. in od 16. do 21. ure. v drogeriji Šaimer v Barkovljah ter v tobakarni Prosen pri Sv. Ivanu. ---------o---------- Oktet bo nastopil tudi DANES 15. MAJA ob 14.30 V GLEDALIŠČU V SV. KR1ZU. »-----------O--------— Za koncert v Sv. Križu bodo vabila na razpolago pred pričetkom koncerta. 1*0 KRIVDI RIMSKE VLADE praznik slovenske pesmi SLOVENSKI OKTET SINOČI NA OPČINAH SE VEDNO SE NE IZVAJA SPORAZUM O OBMEJNE Kljuli podpisanemu spora/umu sc je položaj celo poslabšal, laku da se je izmenjava blaga med Trstom in b'LHJ skrčila za polovico že mesec in pol je minil odkar je bil podpisan trgovinski sporazum med italijansko in jugoslovansko vlado o ureditvi blagovnega prometa med Trstom na eni strani in sežanskim, koprskim, bujskim in no: vogoriškim okrajem na drugi strani. Istočasno je bilo podpisanih tudi več drugih obsežnih gospodarskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, ki so se pričeli izvajati takoj z dnem podpisa. Samo za spo razum, ki se nanaša na Trst, je italijanska vlada predložila, da bo pričel veljati šele s posebno izmenjavo not. Italijanska vlada je hotela ta sporazum predložiti v proučitev še podtajniku za tržaška vprašanja Scallaru. Ta postopek je privedel do tega, da se omenjeni trgovinski sporazum še vedno ne izvaja in da so še vedno v veljavi številne omejitve prometa med Trstom in Jugoslavijo. V praksi se je položaj celo zaostril, saj govore v poučenih kroeih, da je sedaj mnogo teže dobiti uvozna dovoljenja, kot je bilo pod bivšo tržaško upravo in da se je zaradi tega promet med Trstom in Jugoslavijo znižal od januarja do aprila za polovico v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. In to kljub svečanim izjavam naivišjih vladnih predstavnikov obeh držav, da bodo odstranili vse zapreke za dosego povečane trgovinske zamenjave med obema deželama in navzlic dejstvu, da so v Rimu že podpisali obsežen trgovinski sporazum, ki predvideva podvojitev prometa med Trstom in sosednimi Jugoslovanskimi področji. Danes drugi odrezek nagradne uganke V zgornjem levem oglu strani b'iste našli drugi odrezek uganke za naš jubilejni nagradni natečaj. Odrezek skrbno shranite; v prihodnjih dneh mu bo sledilo ostalih osem in ko boste imeli vse, boste iz njih sestavili sliko, jo nalepili in jo poslali upravi «Primorskega dn°vnika». Trst. Ul. S. Fran-cesco 20. Rešitve pa boste lahko izročili tudi vaškemu raznašalcu «Primorskega dnevnika«. Med tiste. ki bodo pravilno rešili uganko in bode !z.i;«coAni t-o razdeljeno sto lepih nagrad. t Radijski aparat, 2. radijski aparat, 3. originalna slika tržaškega slovenskega likovnega umetnika, 4. in dnevno letovanje v enem izmed znanih turistični središč, 5. usnjen potovalni kovček, S. usnjena potovalna torba 7. čajni servis (prt in prtiči) v narodnih vezeninah, *. - 10. srebrne filigranske zapestnice, proizvod ljudskih umetnikov, 11. enoletna naročnina PD, 12. • 16. Priročni leksikon, 17. Pomorski leksikon, 1». • 20. Cankar: Zbrani spisi I.-X., 21. Tavčar: Zbrani spisi l-V., 22. Bevk: Zbrani spisi 1.-V, 23. sest gramofonskih plosc slov. narodnih pesmi, 24. . 25. Slovenski pravopis, 26. • >0. koristni predmeti z narodnimi motivi, 31. Kalinšek: Slovenska kuharica, 32. - 33. Sodobna kuharica, 34. - 35. velika lepo izdelana šaha, 36. šest gramofonskih plošč s slovenskimi motivi, 37. - 30. po dve sodobni knjigi na izbiro iz bogatega seznama, 51. - )00. po ena knjiga letošnje izdaje. NB: Iz nagradnega žiebanja so izključeni člani uredništva in uprave PD in nameščenci ZT1. Za tiste, ki so morda prezrti odrezek št. 1 ga objavljamo še enkrat Samomor v stanovanju Večer so pripeljali v mrtvašnico truplo 55-letnega upokojenca Ivana Gorkiča, rojenega v Vrtojbi in stanujočega v Ul. della Valle 8, katerega je žena po povratku domov našla obešenega. Niso znani vzroki njegovega samomora. Nezgoda dveh zidarjev Pri gradnji nekega objekta v bližini šole na prostem v Ul. Commerciale je 63-letne-mu zidarju Francu Pernarčiču iz Ul. Commerciale in njegovemu 44-lethe'mu delbvne-mu tovarišu Karlu Bobiču z Reške ceste priletel na glavo cementni tram, ki ga uporabljajo pri gradnji. Oba so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ju pridržali na II. kirurškem oddelku: Pernarči- ča zaradi globoke rane na glavi, podputbe na čelu in hude poškodbe na sredincu in prstancu leve roke, Bobiča pa zaradi rane na glavi ter u-darce na ramenu in desni roki. Po mnenju zdravnikov bosta okrevala v 15 ali 20, oziroma v 10 ali 12 dneh. S kolesom je padel Zaradi nenadnega zloma krmila na kolesu, s katerim se je 33-letni delavec Alojz Ci-bic s Proseka predvčerajšnjim zvečer vozil proti domu, je v bližini trga padel in se pošteno udaril v brado. Kljub krvavenju se je odpravil domov in ker so se bolečine, stopnjevale. se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh pridržali na II. kirurškem oddelku. V Prosvetnem domu na Opčinah je sinoči nastopil Slovenski vokalni oktet iz Ljubljane. Tako lepega večera Openci že dolgo niso doživljali. Slovenska in jugoslovanska pesem sta jim bilt podani v tako vzvišeni umetniški popolnosti, da si je težko misliti, da je sploh mogoče lepše in bolj dovršeno peti. Vsaka pesem zase, pa naj si bo že tako preprosta ljudska ali pa umetniška, je v izvedbi slovite osmorice slovenskih fantov dobila svoj poseben čar, ki mu je težko najti dostojnega izraza v suhi novinarski besedi. Openci so dvorano Prosvetnega doma napolnili do poslednjega kotička. Njih navdušenje se je stopnjevalo od pesmi do pesmi a posebno Od nekaterih s« kar ni hotelo poleči. V prvem delu je oktet pel slovenske umetne in umetne ostalih jugoslovanskih narodov. Kdo bi jih našteval in ocenjeval, ko pa so bile vse ra7ezekt prnv^ChhJranji^euVrteh ()u NAVZOČNOSTI VELIKEGA ŠTEVILA LJUDI napolnila dvorišče pred mrtvašnico. od koder je krenil pogrebni sprevod treh žrtev krvave tragedije v Cerovljah. Okoli 10. ure je privozil črni pogrebni voz pogrebnega zavoda Zimolo in vanj so naložili prazno krsto in nato še dve drugi iz navadnih desk, na katerih sta bili s kredo napisani številki 101 in 102. V prvi je bil neki 80-letni starček, v drugi pa Tocchetti. Na njegovo krsto so položili le majhen, blazini podoben Venček z napison «sin». Tocchet-tija so peljali brez spremstva na pokopališče, ker je njegova žena ze predvčerajšnjim popoldne odpotovala domov. Medtem pa sta v sobi mrtvašnice ležali druga poleg druge mlada Giulietta in njena teta. Poleg njiju so stali le sorodniki. ker ljudi niso pustili v notranjost. Nekateri sorodniki so prišli celo iz Novega grada. Okoli 10,30 so krsti dvignili in po blagoslovu v cerkvici so ju položili v avto-furgone: Giulietto v belega, ki je prvi odpeljal, njeno teto pa v črnega. Za avtomobili so se zvrstili sorodniki in za njimi množica, ki je hotela s tem izkazati zadnjo čast tragično preminulima ženskama. ZADNJA POT ŽRTEV tragedije v Cerovljah »— j | lj? | 1 ; - ’ i E - . —,cž jS ni. 'Jel MtBBttvt Žalni sprevod ie krenil iz mrtvašnice: v beli krsti neso truplo Giuliette Frandutti, v črni pa truplo njene tete Emilije Haefele IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA PREPREČEN SAMOMOR dveh obtožencev v Koroneu Kozlovič pravi v pismu sodišču, da se ne čuti kriminalca in da gre raje v smrt kot v zapor »Obramba zahteva za oba obtoženca psihiatrični pregled Ce ne bi bilo presenečenja, ki ga je povzročil Dario Kozlovič ob začetku razprave s prošnjo, da bi mu dovolili, da se vrne v celico, bi tudi včerajšnji del procesa potekel v dolgočasnem zasliševanju o-kradencev. ki drugega niso mogli, kot potrditi prvotno prijavo policiji. Kozlovtcevi prošnji je predsednik ugodil in tako je prišlo na dan, da se je hotel ponoči obesiti v svoji celici. O tem govori pismo poveljnika zaporov sodiaču. v katerem pojasnjuje, da se je obešenec skušal obesiti ria verižici straniščnega rezervoarja, kar pa sta mu preprečila neki jetnik in dežurni stražnik Ker se ie Kozlovič pognal proti oknu, pri čemer je razbil šipo, so ga zastražili in poklicali zdravnika, ki mu pa ni ugotovil nikakih poškodb. Vzrok tega koraka je Kozlovič sam pojasnil v pismu predsedniku Rossiju, ki se glasi dobesedno: «Ker mi nočete verjeti in ker nameravate podaljšati moje trpljenje, hočem imeti to zadoščenje, da obsodim sa- mega sebe. Vem, da je ta moja odločitev resnejša kot tista, ki jo boste sprejeli vi. Toda kaj je trenutek v primeri z leti, ki bi jih moral preživeti pokopan v tem grobu? In potem, kaj mi je mar za življenje, katerega nisem niti poznal? Poznal sem le žalost in grenkobo in ker nič ne kaže, da bi se trpljenje nehalo. bo končno kmalu res končalo. (?) Oprostite mi, gospodje. Kljub mojim zablodam se ne čutim kriminalca. V tem trenutku se čutim črva in ravno zato hočem končati z življenjem. Samo s smrtjo bom našel mir. Oprostite mi dejanje, kakor sem oprostil vsem tistim, ki so krivi mojih bolečin in tegob, vključno moji ženi, ki me je pahnila v obup in me nato zapustila v tem žalostnem kraju ter me oropala celo vesti o mojih sinovih. Rešite jih, če morete, da ne postanejo takšni, kakršen sem jaz! Zbogom mama. zbogom popa!« , Na di u^i strani nekake raz- glednice pa je napisal: «Pino, spomni se. Najlepša stvar na svetu je poštenost. Si razumel?« Komu je bilo to namenjeno, pa ni znano. To pismo in tudi dejstvo, da se je tudi Cernaz hotel pred dnevi obesiti v celici, je dalo povoda odvetnikom, da so zahtevali za oba psihiatričen pregled, še posebno, ker je bil Cernazov oče že skoraj poldrugo leto v u-mobolnici. Tožilec se je seveda uprl tej zahtevi, poudarjajoč. da so obtoženci s svojim tatinskim delovanjem, ki se je nadaljevalo skozi leto dni. ne da bi padli policiji v roke, pokazali ne le veliko sposobnost, temveč tudi, da so bili vsi pri čisti pameti. Na vsak način, je dodal tožilec, bi lahko sodišče priznalo kvečjemu le delno slaboumnost. .Sodišče si je pridržalo odločitev preds Rossi, tož. De Franco. zapisn. Tessier, odv. zas stranke Padovani. obramba Presti, Catalan. Kezich. Bologna. Sardos. Oprimi, Falco-ner in Petracco, tako lepe! A če omenima le navdušujočo Napitnico, prekrasni Gotovčevi O 'mili mi u' selu divojka in Momčeto bez gunčeto, ali pa Miloševičepo Uspavanko s svojimi nežnimi pianissimi, potem se bo, jim, da sem vsem ostalim storil krivico. V drugem delu so bile na vrsti v glavnem že znane slovenske ljudske pesmi od vedno nežne Kje je moj mili dom preko Simonitijevih Rezijanskih ljubezenskih, Pahorjeve Pa se sliš, Pregljeve Venite rož ce moje. Tomčeve Ženka mi v goste gre, Pavšičeve Polke. Svikaršičeve Cej so tiste stazice Svarove Moj očka, Jenkove Lipa do Vrab-čeve Bratci veseli. Vsaka pesem biser zase. Vsaka pesem drobec slovenske duše. vsak akord neslutena popolnost. Razumljivo, da je moral oktet navdušeni množici ugoditi z dodatkom in prav tako razumljivo, da bi se množica ne razšla, dokler ne bi slišala slovite Ribniške s Kozlevčar-jevim in Petrovčičevim solom. Poleg te je oktet zapel še prekrasno Sedem si rož . .. Po zaključenem prvem delu je openska mladenka podaril a pevcem šopek rdečih nageljnov, tov. dr. A. Danev pa je drage goste pozdravil v imenu prebivalstva in v imenu openskih prosvetnih delavcev. Zahvalil se jim je za o-bisk in prekrasen večer in jih še povabil v našo sredo, v kateri bodo vedno sprejeti kot dragi rodni bratje. Danes popoldne bo oktet nastopil v Križu, jutri zvečer pa v Avditoriju. CJ l l Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PREDSTAVE V AVDITORIJU V TRSTU V ČETRTEK 1». maja ob 10.30 dopoldne: »PASTIRČEK PETER IN KRALI RRIIJANTIN“ Mladinska igra - bajka v štirih dejanjih. Spisal: Oskar Wuehner. Prevedel: Ivan Cesar. Režiser: Jožko Lukeš. Scenograf: Jože Cesar. V ČETRTEK 1». maja Ob 20.30 P H E M I E K A Igra v treh dejanjih. Spisal Eduardo De Filippo. Prevedel I. Cigoj. Režiser Jože Babič. Scenograf Jože Cesar. Filumena Marturano -Nada Gabrijelčičeva; Do-menico Soriano - Modest .Sancin; Alfredo Amoro-so - Rado Nakrst; Rosa-lia Solimeno - Ema Starčeva; Diana - Zlata Ro-doškova; Lucia. sobarica - Soča Hafnerjeva; Um-berto - Miha Baloh; Ric-cardo - Silvjj Kobal; Mi-chele - Julij Guštin; odvetnik Nocella - Stane Raztresen; postrežnik -Josip Fišer. V PETEK 20. maja 1955 ob 20.30 PONOVITEV. 87-letn« Erminia Pu.ias iz Ul. Palestrina je včeraj nerodno padla v kuhinji in ker »1 je zlomila levi kolčni sklep, so jo pridržali na ortopedskem oddelku. Njeno stanje je resno. filatelija Prva osebna razstava pri društvu c L. Kosin Slovenci filatelistični klub • Lovrenc Košir« v Trstu je sklenil prirejali osebne razstave zb»rk svojih članov, kot je to ?e v navad i pri večini filatelističnih društev drugod. Te ra/»'ave pa se prirejajo v glavnem zaradi dejstva, da zbirka posameznika ne oetane dostopna samo njemu ali kakemu prijade!lii, ampak da se z njo seznanijo tudi drugj ljubitelji filatelije, najsi bodo člani ali nečlani društva, ki razstavo priredi. Prva ,aka razstava slovenskega filatelističnega kluba v Trstu je bila otvor. jena sinoči In bo odprta tudi danes. Razstavlja filatelist Ivan l.očniškar svojo zbirko predvojne in povojne Jugoslavije in sicer samo žigosane znamke Pogrešamo samo to. da ni zbirka predvojne Jugoslavije popolna. Poleg tega pa razstavlja še zbirko ovitkov prvega dne (First dav covers), ki so bili izdani v Jugoslaviji. Vsem. ki se zanimalo za filatelijo priporočamo, da si razstavo ogledajo, filatelističnemu klubu »Lovrenc Košir« pa čestitamo k zamisli, ki služi za krepitev in širjenje filatelije. Od vcerai do danes ROJSTVA, smrti IN POHOKE Dne 14. maja 1955 se je v Tistu rodilo 7 otrok, unvrio je 10 oaeb, porok pa je bilo 11. UMRLI SO: 69-letni RUrardo Mattiazzo, 74-letna Maria VVeber por. Stebel, 68-letni Giuseppe Penso, 49-lema Olga Clappis, Rila terrante stara 2 meseca, 54-letnl Marij Černigoj, 95-letna Vittoria Gabrieli vd. Locatelli. 41-le:nl Giuseppe Grison. 49-letna Matilde Paulich por. Mlatsch. 82-letria Ida Degrassi por. Penso, VREME VČERAJ Najvišja temperatura 19.2, naj-mžja 11.3, ob 17 uri 18.8, zračni tlak 1010.9, v upadanju, ve-ier 5 km severczahodmik, vlaga 47 odst., nebo 5 desetin oblačno, morje 'korai mirno, temperatura morja 15.8. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul. Crvana lt: Croce Verde. Ul. Setttlontane 39; Pic-ctola. Ul. Orianl 2: Plžzul-Clgno-la. Korzo Hali« 14; Kavasini, trg Liberta 6: Alla Saliite. Ul. Qiu-ha 1; Vfinari, Trg Valmaura iO. Italia. 15.00: »Bosa grofica«, A. Gardner. Mladoletnim prepovedano. S. Marco. 14.00: »Cirkus presenečenj«. C. Beatt.v. Kino ob morju, 15.00: «Totd išče mir«, Toth Moderno. 14.00: «Sieza slonov«. E. Taylor. Savona. 14.00: «Popoln zločin«, L. Milland. Viale. 14.30: »Rasputin«, Maria Vitale, Vittorio Veoeto. 14.30: »Veliko >L panje«, L. Maxwell Azzurro. 14.00: «Bengalski strelci«, R. Hudson. Belvedere. 14.00: »Ježa rdečih vragov«. S Havden. Marconi. 14.30: «Rcjena za ’ju-btzen«, E. Wiuiams. Massimo. 14.30: «Divji nokturno B. Stanwyck. Novo Cine. 14.00: «Saratoga», G Cooper. Odeon, 15.00: »Ljubezni pol stoletja«, S Pampanini. Radio. 14.30: »Konec tirana«, J. McCrea. Secoio. 14.00: »Latinski ljubim; ei». L. Turner. Skedenj. 15.00: »Zaklad svete reke«, J. Payne. Kino na Opčinah 15.00: «Mogam-bo», A. Gardner. Prosvetno društvo »I. GRUDEN« v Nabrežini vabi vse člane na redni občni zbor; ki bo v sredo 18. t m. ob 20.30 v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2 Pozdrav zastopnika ŠPZ. 3. Poročilo tai lika o delovanju društva. 4. Diskusija. 5. Volitve novega odbora. 6. Razno. ' Razna obvestila V DIJAŠKEM DOMU 3. RODITELJSKI SESTANEK Dijaški dom v Trstu vabi starse svojih rednih in zuna njih gojencev na 3. roditeljski sestanek, ki bo DANES dne 15. maja ob 9. uri v Dijaškem domu v Ul. Buonarotti 31. Roditeljski sestanek služi izmenjavi misli o vzgojnih vprašanjih, ki koristi razvoju in rasti naših otrok. Prosimo za točnost! Uprava Tržaški filatelistični kluh «L. Košir«. Danes od 9. do 12. ure bo razstavljal v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11. član kluba Ivan Loč-niškar del svoje zbirke. Vabimo člane, da si razstavo ogledajo. Današnji sestanek za zamenjavo znamk bo kakor običajno od 9. do 12 ure. Darpvi in prispevki V počastitev spomina ob 30. obletnici smrti ljubljenega soproga in očeta, Ivana Kapuna, daruje družina Kapun-Sosič 1.503 lir za Dijaško Maitico. Namesto cvetja na grob Jožefa Kalca daruje družina Rafaela Grguča 500 lir za Dijaško Matico. Izlet SPDT. Danes 15. t. m priredi SPDT izlet na Volnik. Zbiranje na postaji openskega tramvaja ob 14. uri. PLANINSKI IZLET SPDT V BENEŠKO SLOVENIJO SPDT priredi v nedeljo 22. t. m. planinski izlet v Beneško Slovenijo, in sicer na Staro goro, v Trčmun na grob Ivana Trinka ter v Landersko jamo. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13 vsak dan od 19. do 20. ure do prihodnje sobote. Rossetti. 14.30: »Rodila se je zvezdnica«, J. Garland, James Mason. Excelsior. 14 00- «M»dame Du Barrv«, M Carot, D. Ivernel. Fenice. 14.00: »Prošnja za pomilostitev«, M. Morgan, R Villone. Nazionale. 11,30: «Carodej Houdi. ni«, T. Curtis, J Leigh. Filodrammatico. 14.30: »Pred orkanom«, V Heflin, A. Fay, v Supercinema 14.30: »Streljanje ob zori«, P. Laurle, R Col. houn. Mladini izpol 16 let prepovedano Arcobaleno. 14.30; «Pred orkanom« V Heflin, A. Kav Astra Rojan. 14.30: »Angela«, M. Lan«. Capitoi. 14.00: «Neznan ljubi- mec«, V. Hefln, G. Roger*. Mladoletnim prepovedano. Cristallo. 14.30: »Igralka«, J. Slmmons Grattacielo. 13.30: «Norosti leta«, 5' Monroe Alabarda. 15.00: »Rosa grofica«, A. Gardner. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 14.00; »Cilj Mongolija«, R. VVidmark Armonla. 14 00. »Sanje Boheme«, !< Gravson. Aurora. 14.30: »živi torpedG, R. Vailone. Garibaldi, 14.00. »Velika vročina«, G. Ford Ideale. 14.30: »Pošast v Ul. Vlor-gue«, P Medina Mladoletnim prepovedano, impero. 14.30. »Plesala bom s teboj med zvezdami«. H. Ma z NEDELJA 15. maja 1955 T lt IS l' POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači odmrvi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Lahke metodij%; 11.10 Vesela glasba. 11.45 Haendel; Concerto G osso št. 8; 12.00 Oddaja za najmlsjše: «Pravljica o žalostni princeski«: 12.30 Iz operetnega svet«; 13.00 Zabavna glasba; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Pestra operna glasba: 15 00 Slavni oiaimsti; 15.15 Parada lahkih orkestrov; 15.30 Borodin: Simfonija št. 2; 16.00 Malo za šalo malo zares- 16.15 Straussovi valčki; 16.40 Glasba za godbo; 17.00 Poje Slovenski vokalni oktet: 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Schubert: Godalni kvaTtet v a-mo!u; 18.30 Slavni pevci; 19.00 Vesela glasba; 19.00 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Zmerni ritmi; 20.30 Mozart: »Beg iz se-raja«, opera v 3 dej.; 22.35 Večerni ples. T K ST I. 9.15 Iz oper velikih mojsfrov; 14.00 Poročila o Giru: etapa Termo - Cannes; 14.30 El canpa-non; 16.45 Joe F Carr pri . klavirju; 17.00 Reportaža z nvgJ-metne tekme: 18.00 Giro: Prihod v Cannes; 18.ID Simfonični koncert. dirigira Franco Caracciotc: 19.15 Šport; 21.05 Paolini _ Gino Bodi: »Skoda, da ni falot!« vesela igra z glasbo. KOP K It Slovenska poročila; 6 30, 7.45 13.30. 14 30. 19.30 in 23.30 Hrvaška poročila: vsak dan ob 20.20. Italijanska poročila: 6.15 12.30. 17.00. 19.15 in 23.30. 7.45 Jutranja glasba; 8.15 Veselo nedeljsko jutro ob slovenskih narodnih motivih; 8.40 Za naše kmetovalce. 9.00 Tekmovanje šolskih aktivov - gimnazija. Tolmin; 10.00 Glasbena matineja; 10.30 Zena in dom; 13.45 Glasba po željah: 15.00 Tekmovanje prosvetnih društev - Postojna; 16.00 Nedeljski promenadni koncert; 17.15 G.ovanni Ruggeri: «Qhri:dska legenda«, slušna igi?; 18i00 Iz operetnega sveta; 19.10 Šport; 19.15 Kontrasti v ritmu: Jlj.,45 Spaft; 20 00 . Glasba po željan; 20T35 Jurina 'in FranlVia': 20.50 Glasba po željah v hrvaščini; 21.00 Proslava 10. obletnice osvoboditve Istre in Primorja; 21.30 Nočni koncert. « 1,0 I I . .v 1 .1 A 327,1 m. 202.1 m, 212.4 111 Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00, 12.30, 15.00. 17.00 in 22.00 8.00 Lovska razstava v Ljubljani; 3.15 Otroška predstava -Fr. Feld: «Manjša ko makovo zrno« (radijska igrica); 9.50 Glasbena medigra; 10.10 Dopoldanski s.mfonični koncert; 11.20 Opoldanski spored lahke glasbe- 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Venček slovenskih narodnih pesmi: 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Zabavne melodije izvaja kvintet Mojmir Sepe; 15,30 Dušan Kralj: «Na solinah slovanske Istre«: 16.00 V plesnem ritmu; 16.30 Zgodba za nedeljsko popoldne . Miško Kranjec: «Svet na-tilja se je podrl«; 16.45 Pesmi in plesi naših narodov; 17.30 Radijska ig a . Branislav Nušič: »Sumljiva oseba«; 18.i4 Promenadni koncert, 20.00 Večerni o-perni koncert; 21.00 Kulturni razgledi; 21.15 V svetu ritmov in melodij. •r KI. JETIKI J A 10.15 Kmetijska ura; 16.30 Športno popoldne Vesti o Gnu; 17.15 Jean J»cquc Bernard: »Povabilo k sanjam«- 20.39 Tedenska revija c aktualnostih; 20.55 Večerni pogovor. »Naši otroci«; 22.15 Novela; 22.50 Teden dni v Parizu; 22.55 Šport v nedeljo. ma:nrwT!mmm kolesa, moška in ženska, po 8.000 lir, kolesa za prevoz blaga, po 24.000 lir, motorna kolesa po 50.000 lir, na obroke. Marcon. Ul. Pieta 3. GRADBENO ZEMLJIŠČE 2 kv. m na Opčinah blizu na« na proda.i. Tel.. 91-514. PRODAM HISO s štirimi pr« ri. dvorišče s te-raso, vrt, vzem takoj Ogleda se la ^ 12 do 17. ure .Poeredovaft ključeni. Ulica dei Moren MNOGO KANADČANOV eVfW skih narodnosti se želi P° ,3 z Jugoslovankami d° ", Interesentke naj jatujo ®'2L|ikn slove generalnemu , znanega nemškega lmtituja r ner za Kanado: Mr. LudM* m,. ter. 117 Hunter St. West, milton-Ontario, Canada. PRVOVRSTNO ZENSKO PIJ , NIŠKO MOC išče tukajšnja " ka. ponudbe z referenca®! upravo lista Ulica sv. Fran'-1’ št. 20-1II. T R S 1 Ul. sv. Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema in- serate, male _ oglase, osmrtnice m orUj. od 8. do 12.30 in od 1», o , 18. ure. ZOBOZDRAVNISKI AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancin zobozdravnik-kirufS . Ustne in zobne bolezn, zobne proteze- , Sprejema od 9. d° . in od 15. do 20. fž Ulica Torrebianca .j (vogal z Ul. Carducci» tel. 37-11_____________ «DNI0N» Svejovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 , Prokurator RAVNIK ADRIA EXPRESS T H S T . Ul. Cicerone st. 4 Prl tel. 29243 IZLETI: m 28.-29.-30. V. 55 z vlak01 v TURIN (mednaroou nogometna tekma. 1 lija - Jugoslavija! „ razpolago je saiI1c„re-nekaj prostorov..M* jemajo se h*roc! „n v vstopnice na stadiou S Turinu. 1*'7.-12. VI. 55 na DUNAJ; „ 55, vpisovanje do 21. *• ’ 7 5« Odhodi 29. V. m Z" 9., 12. 26. VI. 55 v PARIZ: 7akljuS vpisovanje se ’ 15 dni pred odhodo Dnevni odhodi i? ’ 0. na Sicilijo (specialni pust za skupin® manj 10 oseD)-: Drugi izleti t fija ANGLIJO. SPA£Arj. HOLANDIJO, DINAVIJO. ______________- ADRIA - EXPHESS Pjg, skrbi trgovske, naoZjtne turistične m tr‘“’ vizume. listke PRODAJA vozne ‘ v za avtobuse iz. -atiod MILAN, dnevni ob 21. uri; iKfat GENOVO, odhod lr j; na teden ob 2e dno- COMO-CHIASSO. 0 0U di štirikrat na tefle TRZIC‘"RA VNOPO^od VIDEM, dnevni ob 7.3U; „inEM' ravnopolje - vid od. BELLUNO, dnevn hod ob dnev' VIDEM - TREVlSO-ni odhod oh 8.. 5.3O« ŠKOFIJE, odhodi ou 12., 16.15, 18.30. DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL. UOKI I 2 — TEL. 361-4' specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreinyin, podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo Ko avtogeno hi električno varjenje. truje» Popravila na krovu: mototjev Diesel, parnih ' .,n in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri Ptlg(' strojih in napravah na krovu. Srce in ožilje (krvni sklerozo, trombozo), 1***1' (vnetja, kamne, pesek), notraiij*2 z (protin, Basedoiv), žive« (nevraeb* nervoze, uevralgii«) MOfllSKfl ZDMUSČE, SLUTIM Odprto odi. maja dalje - V predsezoni znižane cene-Zahlevajl® ^^^ZORAVJt J L PRVI BENETKE RAKI CAGLIAR1 FIRENZE CFNOV\ MILANO NAPOLI PAT,KRMO ROMA TORINO LOTERIJA 64 50 61 15 43 66 30 63 87 40 19 79 72 'IO 32 E') 63 40 L. O Ja to n i 48 28 26 55 17 44 51 75 18 73 3 31 13 82 84 62 12 19 5 ZAHVALA Vsem. ki so pokojnemu • JOSIPU KALCU (Sranjevcu^n iz Padrič skušali kakorkoli lajšati ['Vcfjia sS-,cer(i se najlepše zaTivaljujemo. Posebna zah darova e-liovnikom, vaškemu pevskemu zboru. cvetja in vsem, ki so nepozabnega P° . j mili na njegovi zadnji poti. , Orodn žalujoči: sin, hčere in ostal' Padriče. 14. maja 1955.ai v Slavoniji GIOVANNI ZANETTI rojen v Trstu 12. 11. 1921 padel 2. 5. 1945 v Trstu dnevnik Naš tede pregled 18. man lflM JOSIP VIDMAR Tirnice. Bedi' M JLjii biiici mi m Mms«i_ SPOMNIMO {naših padlih o**.,..-. i V&VERUCCHI ■ J 15- n- 1924 19*4 Pri Temenici ‘»• »u J' ,92fi ***♦ v Korinju ATTII.IO VIDAH rojen v Trebčah 25. 11. 192* Padel 30. «. 1945 v Trebčah NATALE ZIZMAN rojen v Trstu 17. 12. 1925 pogrešan od 1944 VITTORIO LANIERI rojen v Trstu 11. 9. 1923 1944 v Trnovem Danes bo na Dunaju, t> dvorcu Belvedere, nekdanji rezidenci princa Evgena Savojskega, podpisana uvstrij-ska dtžavna pogodba. Ce zanemarimo teh nekaj dni, čakajo Avitrijci te točno deset let na obnovitev samostojnosti, ki so jo izgubili kot prva žrtev Hitlerjeve napadalnosti leta 193S. Nekaj mesece)) manj kot deset let je kazalo, da je pogodba še daleč, še nekje na odprtem • morju, potem pa je bilo to, za kar je bilo poprej deset let premalo, o-pravljcno v pičlem mesecu. Konferenca veleposlanikov na Dunaju se je sicer še nekoliko zatikala, vendar je v desetih dneh opravila svoje delo in ministri so ob svojem prihodu na Dunaj našli besedilo pogodbe te pripravljeno. Glavni vzrok za zavlačevanje konference veleposlanikov je bilo vprašanje nemške imovine v Avstriji, v ozadju pa telo verjetno predvsem interesi u-meriških petrolejskih družb (zanimivo: tudi ozadje italijanske vladne krize odnosno ne-krize po mnogih komentarjih sumljivo smrdi po petroleju). Dulles, ki je v sredo ponoči v Parizu že napovedal, da bo odložil svoj odhod na Dunaj, ker se veleposlaniki še niso sporazumeli, je v petek vendarle odpotoval, Kljub ouiram tn nevšečnostim v zadnjih dneh bo torej avstrijska pogodba podpisana. Zunanji ministri bodo s svojim podpisom potrdili ne le popolno svobodo in neodvisnost avstrijske republike, temveč tudi njeno nevtralnost, ki jo bo vlada kot svoj najbrž prvi resnično suvereni akt proglasila kmalu po podpisu. Kaj pomeni avstrijska nevtrulnosl za ameriške načrte, smo pi sali že v enem izmed zadnjih pregledov. Da so ZDA kljub tej očitni luknji v svoji strategiji pristali na podpis. je nedvomno pozitivno dejstvo, ki kaze na drugi strani, kako se evropska politika izmika iz togih shem vojaških taborov in kako so celo največji zagovorniki takšnih taborov prisiljeni pristajati na rešitve, ki rahljajo njihove osnovne politične in strateške koncepcije. V tem je -— poleg nedvomnega pomena, ki ga ima obnovitev neodvisne Avstrije in odstranitev nevšečnega spornega vprašanja iz srca Evrope —'J'vellki pomen današnjega podpisa v gradu Belvedere, saj ne podpis le zaključuje neprijetnega razdobja okupacije Avstrije in prepirov zaradi njene prihodnosti, temveč tudi nakazuje pot zanaprej. Drugo važno dejstvo je tisto. ki smo ga poudarili že v uvodu: po desetih letih | brezuspešnega sreševanjas, odlašanja in manevrov je zadostovalo nekaj tednov od obiska avstrijske vladne delegacije v Moskvi za rešitev avstrijskega vprašanja. Odveč bi bilo tu razpravljati o kogar koli dobri volji (kar je je Moskva pokazala zdaj, je bilo oddolžitev za dejansko zavlačevanje avstrijskega vprašanja v času hladne vojne) — važna je ugotovitev, da je bila tako hitra rešitev mogoča. To pomeni, da se je, vsaj kar se Avstrije tiče, res nekaj spremenilo. Pogled na svetovno dogajanje pa nam daje pravico, da to spremembo s potrebno previdnostjo sicer, pa vendarle odločno, raztegnemo na splošne mednarodne odnose. Končno je Avstrija samo kamenček v mozaiku svetovne problematike; v času hladne vojne ni zaman čakala na neodvisnost zaradi nesoglasij o njej sami, temveč predvsem zaradi kolesja svetovne politike. Vsa mednarodna vprašanja so tesno povezana l|Dl° ZUPIN ' Trstu 15. 3. 1920 Proseku 29. 5. 1944 ZAHAR Mtl8ors‘“ 15. 11. 9. 1925 10. 1944 ČGELA BANDI Prebenegu 20. 5. 1922 eljena 29. *. 1944 Ob knjižnem prazniku med seboj in ugodna rešitev enega olajšuje reševanje drugih. Pri tem ne bo odveč opozoriti, da je tudi sporazum o Trstu odstranil znatno oviro za sklenitev avstrijske pogodbe; morda je bil sploh tržaški sporazum tisti v svetovnem merilu sicer neznatni, po svojem u-činku pa važni prvi kamenček, ki je sprožil plaz. Plas postopnega pomirjevanja, zmanjševanja medna rodne napetosti in reševanja spornih vprašanj. Ko ne bi bilo vmesne faze pariških sporazumov, bi se ta učinek tržaškega sporazuma pokazal morda že prej. Zahod je na sovjetske koncesije v Avstriji odgovoril t vabilom na konferenco štirih, in to ne na konferenco štirih zunanjih ministrov, ki so jo doslej na Zahodu toliko zavlačevali, temveč na sestanek štirih načelnikov vlad. Tu je bil spet Washmg-ton tisti, ki je popustil, celo za večino poučenih opazovalcev precej nepričakovano, saj je državno tajništvo se dva dni poprej trdilo, da ostaja ameriško stališče nespremenjeno. Ameriško stališče pa je, kot je znano, pred dvema letoma onemogočilo podobno Churchillovo pobudo. Ni se še polegel odmev zahodnega vabila na sestanek na najvišji ravni, že je ZSSR vrgla v svet nove predloge za razorožitev, ki pomenijo v marsikateri točki skoraj revolucionaren preobrat v sovjetskem stališču. Na Zahodu so sovjetske predloge sprejeli naklonjeno, čeprav v Ameriki spet niso mogli mimo izražanja bojazni, da vsebujejo «sterilne nevarne zanke za Zahodu. Zdi se, kot do prisostvujemo tekmi v spravljivosti in miroljubnih, pobudah. Inic'a• tivo ima v rokah večinoma Moskva; tudi čas, ki ga .?« izbrala za objavo svojih raz-croiitvenih predlogov, kaže, da je hotela zabrisali vtis zahodneqa vubila na konj»• renco. Pri vseh teh spravljiv vih pobudah pa ostaja ZSSR pri stališču, ki smo ga če zadnjič označili za psihološkj dobro pogodeno: nobene spremembe v oceni nemške oba« rožitve in v ukrepih v od* govor nanjo. Tako jr bil včeraj v Varšavi podpisan vzhodni vojaški pakt, ki odgovarja zahodni organizac-ji KATO, «Miroljubna tekma» pa nam je lahko dakaz, da so odgo• vorm državniki končno uy>-tovili, da pomeni .perspektiva nove vojne samo strahot* no uničevanje brez zmago valcev in do sc uvideli, da je treba slediti težnjam o-gromne večine svetovnega javnega mnenja. Prav ta >r golovitev im natri lahko da e največ upanju za ugoden razvoj mednarodnega dogajanja. Pri tem pa moramo omeniti še eno senzacionalno vest razgibanega konca zadnjega tedna: Hruščev, Bulgamn /'i Mikojan bodo konec maja obiskali Beograd in se sestali s Titom, Kardeljem in Run-kovičem. Nedvomno spa^a tudi ta dogodek v okvir likvidacije ostankov hladne vojne in splošnega urejanja mednarodnih odnosov na no* vi osnovi. Pomeni pa še več: lahko nam je za znak. kako daleč je če segla preorienta-cija sovjetske politike, če jo primerjamo s stalinskimi časi. Dejstvo, da pridejo naj* višji sovjetski predstavniki '■»’ Beograd, pa tudi, da v sovjetski delt gači ji ni Molotova, enega izmed tvorcev komin forrnovske resolucije, medtem ko so v jugoslovanski delegaciji za razgovore trije nekoč najbolj napadani voditelji Tito, Kardeli in Rankovič, je zelo zgovorno in kaže na zares pozitivno in najugodnejše ocene vredno spremembo. r. e. Danes v Križu, A Slovenski vokalni oktet bo imel danes popoldne koncert v Krilu, jutri zvečer v Avditoriju Revija «Socialistična miseln je vso svojo zadnjo številko posvetila šestdesetletnici slovenske Moderne. Iz te številke ponatiskujemo J Vidmarjev in F. Bevkov članek. z njimi se. pojavi cetvonca domačih slikarjev-impresio-nistov: Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matija Sternen; v glasbi se pričneta uveljavljati začetnika moderne muzike na Slovenskem: Gojmir Krek in Anton Lajovic; v arhitekturi mojstra Josip Plečnik in Ivan Jager, ki je kasneje zaslovel v Združenih državah Amerike kot «Builder of Minneapolis«. Sočasnost teh umetniških manifestacij, ki se jim pridruži še rast prvih slovenskih znanstvenikov v pravem pomenu te besede in kmalu nato ustanovitev slovenskega narodnega gledališča, in zaključka osnovne organizacije naroda komaj more biti slučajna. Seveda je s stanjem splošne slovenske stvari najtesneje povezana predvsem literatura, se pravi slovenska Moderna. Njena posebna naloga v zgodovini naše književnosti je v zelo očitni zvezi s tedanjo razvojno stopnjo našega celotnega življenja. Ce namreč govorimo o njeni posebni vlogi, in samo o tej, je v obsegu tega članka mogoče razpravljati, ni imeti v mislih samo njene artistične revolucije zoper o-kostenele stare oblike Stritarjevih epigonov, marveč je treba posvetiti pozornost predvsem njeni osnovni in splošni duhovni revolucionarnosti. za katero je šla v boj, ki ga je s svojim odličnim umetniškim delo- vanjem tako zmagovito izbojevala, Starejša slovenska literatura je imela v skladu s položajem celote poseben značaj. Literarno delo je bilo nekakšna služba narodu, dolžnost nasproti narodu, ki ga je bilo treba csvestiti. Vršilo jo je več patriotov kot poetska nadarjenih mož. Tudi nadarjenih piscev je hilo lepo število v starejši literaturi, toda buditelji so jih dostikrat potisnili v ozadje. Javno zanimanje in priznanje so cesto želi rodoljubni ver-zifikatorji in pripovedniki, kar je talente vsekakor motilo in neredko oviralo pri pravem literarnem delu. Za ilustracijo teh dejstev si je treba poklicati v spomin samo konflikte zaradi imen OTON ZUPANČIČ SPOMINI knjigah Moderne je spočetka nekoliko težak in tuj, a me je privlačevala lahkotnost in zamamljala čudovita melodija njegovih verzov. Polagoma sem si tako vsega usvojil, da mi je bil dlje časa izmed vseh najljubši. Nekateri njegovih verzov mi se danes pojejo kot v mladosti. Ne spominjam se, če sem v svojih pesniških poskusih kdaj hodil za njim, a čutim, da mi je veliko dal. Nekatere spise Ivana Cankarja sem poznal ze prej, kot sem pogledal v mestne šole. Bral sem ga — saj sem bral vse, kar mi je prišlo v roke — a nisem razumel njegovega simbolizma. Kako neki! Saj ga niso razumeli niti profesorji, ki so obtičali pri Jurčiču, in so ga zato odklanjali. V šoli nismo dobili nobene opore za razumevanje naše Moderne. Z muko smo se prerinili skozi puste in dolgočasne čitanke :n pred maturo obstali nekje pri Prešernu. Ob novih knjigah smo bili prepuščeni sami sebi. kot brez steze in brez vodnika v puščavi. A četudi Cankarja nisem razumel, sem se opajal nad njegovim umetniškim izrazom in nad lepoto jezika. Čutil sem. da mi iz’vsakega stavka govori tako čist umetnik, kakršnega ne bo vsakih sto let rodila slovenska mati. Ko mi je prišla v roke Cankarjeva »Erotika« v dneh, ko sem se zanimal izključno za poezijo, je bilo zame nekaj novega. Te »dekadentne« pesmi, kot so jih takrat imenovali, so mi bile bolj razumljive, dostopnejše kot njegova proza poznejših let. V tistih verzih, posebno v »Dunajskih večerih«, je bilo zame nekaj drznega, kar me je privlačevalo, pred očmi se mi je odpiral, dotlej neznani svet. In že dejstvo, da je bila prva izdaja knjige sežgana, po filistrih odklanjana, jo je moralo mlademu človeku samo prikupiti. Počasi sem začel razumevati tudi Cankarjevo prozo. Se se spominjam zmagoslavnega občutka, ko sem odkril idejno vsebino »Križa na gori«. Poleg Cankarja mi je bil najtežji Oton Zupančič. Doživljal sem ga sporedno z Murnom in Kettejem, a je bil menda poslednji, ki sem si ga usvojil, četudi sem posamezne pesmi iz zbirke «Cez plan« znal že trikrat na pamet. Končno mi ga je približal, lahko bi rekel — odkril Etbin Kristan. Imel je o njem predavanje v dvorani «Zl»teg» jelena« v Gorici. Kristan ni bil le izvrsten govornik, temveč tudi dober predavatelj, ki je znal poslušalca prikleniti nase. Zupančič je iz njegovih besed rastel pred menoj v vsej svoji pesniski veličini. A bolj kot besede me je dojmila recitacija njegove pesmi, s katero je Kristan ilustriral svoje predavanje. Bral nam je poleg drugega «Dumo». Pt kako bral! To ni bilo več branje. Takega recitatorja kot je bil Kristan, nikoli vec nisem doživel. Predavanje je bilo za Gorico kulturni dogodek, a zame užitek, ki ga do danes nisem pozabil. Nič bi pesnika ne moglo tako približati... Morda se bo kdo ob teh vrsticah pomilovalno nasmehnil. Pišem, kakor sem takrat našo Moderno doživljal in občutil in kakor znam ’ fb povedati/ To so spomini. In vendar niso zgolj spomini, ker se mi zdi, kakor da je bilo to včeraj... Dolgi lasje in črna kravata. Južno sonce, ciprese, oljke in trte. Prekipevajoče srce in žejne oči z drznimi upi uprte v daljave. Bilo je marsikaj grenkega vmes. a bili smo srečni, da smo neposredno doživljali našo Moderno. Zeljno smo pili iz njenega studenca. Koliko bolj ubogi bi bili, če bi ne bili imeli tega vira. In ne samo mi, temveč vsa nasa pokolenja. M. Gaspari: Slika na ovitku knjige »Bela krizantema* (1. Cankar) Prešerna in Koseskega konflikte. ki se nam zde danes malodane smešni, ki pa so bili dokončno razrešeni nekako šele v osemdesetih letih, če ne še kasneje. Zasluga Moderne je bila, da se je to stanje v literaturi bistveno spremenilo. Blesteči zgled teh pomembnih tvorcev in njihov odpor zoper dobronamerno literaturo brez nadarjenosti sta spremenila okus javnosti in njen odnos do knjige. Zdaj je tudi pred občinstvom obveljala samo kvaliteta del. Ta sicer v tako ogroženem narodu niso nehala biti rodoljubna, toda to čustvo ni bilo več ne dolžnost ne najvišji smisel literature. Domovinska ljubezen je bila priznana samo, če je bila res umetniško izpovedana. Poleg tega se je literatura intenzivneje posvetila človeku, pri čemer je dokončno zavrgla stare pomislike mračnjakov zoper moralno problematiko, v imenu katere je katoliški tabor še dolgo skušal omejevati priznanje Prešernu in marsikateremu kasnejšemu literarnemu tvorcu. Skratka, literatura je postala širša, manj lokalna, postala je vprašanje nadarjenosti in znanja, vprašanje globljega človeškega razumevanja in pogleda; razvila se je v poklic, postala je literatura. Dobronamerno pisateljstvo nacionalnega, verskega in moralnega tipa, je bilo pregnano v zakotja, v kakršnih živi podobna knjižna produkcija pri vseh kulturnih narodih sveta. Vse to je mogel rod Moderne doseči in opraviti samo zaradi splošnega stanja naše narodne stvari. Dozorelost našega življenja je bila osnovni pogoj, pa tudi bistvena pobuda za duhovne tendence, v imenu katerih se je Moderna borila in tudi zmagala. Njena zmaga je čista in občudovanja vredna manifestacija važne prelomnice v naši zgodovini ' in "bo kot taka ostala kulturni spomenik tega velikega zgodovinskega trenutka • Odločilna.. , predstavnika Moderne sta bila Oton Zupančič kot poet in Ivan Cankar kot pripovednik ali splošneje in vendarle točneje rečeno kot prozaist. Odločilen je bil tudi njun vpliv na kasnejše rodove. Zupančič, poet mednarodnega formata, evropski intelektualec, pesnik izrazito duhovnega tipa, je Slovencem ustvaril pesniški izraz, ki se ga naša poezija v glavnem poslužuje še danes. Vse kasnejše generacije so se šolale pri njem, ne da (Nadaljevanje na 5. strani) NOVE KNJIGE HENRY JAMES American Ameriškega pisatelja Hen-r.vja Jamesa pri nas ne poznamo. Sicer pa ga niti A-meričani sami do nedavna niso dosti poznali. James je bil dolgo časa med tistimi pisatelji, katerih dela dolgo počivajo pod pepelom časa in jih šele kasno odkrijejo. Henrv James sicer ni bil povsem pozabljen, toda njegovih del niso brali. Danes je drugače in nekateri' tega pisatelja izredno visoko cenijo. Ce bi o heniyju Jamesu povedali nekaj življenjskih podatkov, bi omenili, da je živel v drugi polovici preteklega stoletja. Čeprav Američan po rodu, se je naselil v Evropi, živel v Angliji in Parizu in postal tako na pol Evropejec, na pol Američan. To se je odražalo tudi v njegovih delih. Med temi je posebno znan roman »Američan«, ki ga je napisal v Parizu in v katerem opisuje doživetje Američana v Evropi. To delo smo zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu. Oskrbel ga je Božidar Pahor, knjigo pa je izdal Slovenski knjižni zavod kot prvo letošnjo knjigo zbirke Svetovni roman. «Američan» je zgodba o človeku, ki si je v Ameriki nabral denarja, zdaj pa pride v Evropo, da bi se duševno obogatil in našel i-dealno ženo. To res najde v gospe Citrejevi, vdovi bogatega vojvode, s katerim so jo porodili proti njeni volji. Toda ponovni možitvi se protivi njena družina, ki predstavlja «smetano starega plemstva«, kot se satirično izraža pisatelj. Preveliko ponižanje bi bilo za to francosko družino, če bi se hči poročila z a-meriškim trgovcem, s. človekom denarja. Američan si- cer dobi v roke skrivnost, ki bi lahko pokopala družino in upa na ta način dobiti lepo mlado ženo. Toda ta se vendarle ukloni volji matere in brata ter se umakne v samostan. To je v nekaj potezah vsebina romana, v okviru katerega obravnava pisatelj na eni strani človeka, sodobnega Američana, ki se v Evropi oplaja s kulturnimi dobrina i. da bi svojemu materialnemu bogastvu dodal še d-diovno bogastvo. Na drugi strani pa je (Nadaljevanje na S. strani) V letošnje svečanosti ob desetletnici osvoboditve bo vključena tudi proslava šestdesetletnice slovenske Moderne, se pravi pisateljskega rodu, ki ga predstavljajo štiri svetla imena: Ivan Cankar, Oton Zupančič. Dragotin Kette in Josip Murn-Aleksandrov. Znano in priznano je, da je ta rod, ki je pričel nastopati v devetdesetih letih, v nasi literaturi izvedel pomemben prevrat, ki ga lahko smatramo za začetek nove književnosti. To je znano in priznano dejstvo. Imam pa vtis, da je naša zavest o pomembnosti te generacije omejena samo na njen literarni značaj in da se premalo zavedamo širšega in globljega pomena tega umetniškega pojava, ki je resnično edinstven v naši kulturni zgodovini. Ce pa hočemo priti do tehtnejše in popolnejše zavesti, se je treba ozreti v našo preteklost, v naso politično, družbene in kulturno zgodovino. Ta pogled nam odpre širše razglede na to literarno šolo, ki jo je treba vrednotiti v vsej njeni časovni pomenljivosti in v njeni trajni veličini. Slovenska Moderna je plod naše novejše zgodovine, ki se je pričela leta 1848. To leto je dalo avstrijskim narodom osvoboditev tlačanov. Slovence je ta socialni pravrat postavil v dovolj izreden položaj. Kot ljudstvo, ki je bilo že v davnih časih podjarmljeno in vključeno v «rimsko cesarstvo nemškega naroda«, v začetku 19. stol. skoraj niso imeli več ne svoje fevdalne gospode niti ne meščanstva. Kolikor je bilo mogoče v prevratnem letu govoriti o slovenskem narodu, so ga sestavljali kmetje, po veliki večini tlačani, med njimi nekaj svobodnjakov, redki mestni obrtniki, ki so ohranili domači jezik, in še redkejši razumniki, predvsem duhovniki, ki so med tem podrejenim ljudstvom opravljali dušnopastirsko službo vsaj deloma v slovenskem jeziku. V takem stanju nas je zatekla osvoboditev tlačanstva. ki je za nas pomenila globlji zgodovinski pretres kakor za katerikoli narod z zgrajeno družbo. Bilo je kratko malo nekakšno novo rojstvo. Ljudstvo nedavnih tlačanov sredi socialno razvitih narodov se je znašlo pred zgodovinsko alternativo, ali najti moči, da bi se organiziralo v moderno zgrajeno družbo in * tem postalo narod, ali pa izginiti in se razgubiti v večje narode, ki so mu bili in so mu še danes sosedje. Dejstva, ki so povzročila, da se je ta slovanski živelj razvil v narod, so naslednja, predvsem enoten jezik, z ide-jami francoske revolucije prebujena narodna zavest četudi redkih izobražencev, ki jo je poživljal nedavn, obstoj Napoleonovega Umskega kraljestva; vpliv in o-pora v širokem zaledju sorodnih narodov na vzhodu in jugu in končno v domačem jeziku zbrane kul ^r"e vrednote s tristoletno tradicijo vse do slovenskega protestantskega gibanja v i . stoletju z obsežno knjižno kulturo, pa do dela I rance-ta Prešerna, ki predstavlja pomemben umetniški dose-žek v evropskem merilu. Pod vpljvom teh dejstev se je ljudstvo na opisanem o-zemlju po marčni revoluciji pričelo oblikovati v socialno razslojeno družbo in v narod. Proces tega formiranja je trajal skoraj pol stoletja. V devetdesetih letih minulega stoletja jc b'la zaključena njena prva faza. Slovenci so zasedli mesta na svojem ozemlju, dvignili iz svojih kmečkih množic tanek sloj meščanstva in še tanjšo plast nacionalne inteligence, izvršila se je prvobitna akumulacija kapitala med njimi in razvil se je delavski proletariat. Zaključek te faze razvojnega procesa je dobil v devetdesetih letih svoj najvidnejši izraz v tem, da so se tedaj med Slovenci dokončno organizirale in opredelile tri poglavitne stranke, ki so kakor pri mnogih drugih narodih kakih petdeset let, se pravi do druge svetovne vojne, vodile politično življenje tega naroda. Katoliška ljudska stranka, ki se je predvsem oslanjala na kmečke množice, napredna liberalna stranka, predstavnica meščanstva in svobodomiselne inteligence, ter socialnodemokratska stranka kot stranka delavskega proletariata. Značilno ra razvojno stopnjo, ki je tu opisana, je pa tudi dejstvo, da so te politične tvorbe že predstavljale ves slovenski narod, čeprav je takrat živel še lazdeljen na pet ali šest avstrijskih kronovin kar pomeni, da se je v tem času zaključilo tudi važno razdobje slovenske nacio- ob prvih Kadar stikam po svoji knjižnici, mi večkrat pridejo v roke «Poezije» Dragotina Ketteja in Zupančičeva pesniška zbirka «Cez plan«. Obe sta v slabi vezavi in na vseh straneh se jima pozna, da sta ze kdo ve kolikokrat brani, že skoraj petdeset let bo od tega. Imel sem tudi Josipa Murna «Pesmi in romance« in Cankarjevo «Erotiko»; $be zbirki sta se mi kdove kdaj in kje izgubili. Te štiri knjige, ki so se jim pozneje pridružili še Župančičevi »Samogovori«, sp bile takrat, v dijaških letih, poleg Prešerna in Gregorčiča, jedro moje knjižnice. Ne morem povedati, kaj so mi pomenile v letih, ko so se mi odpirale oči v poezijo. Nič ne pretiravam, če rečem, da me je vsaj ena izmed njih vedno spremljala na popoldanskih sprehodih pod toplim goriskim soncem. Znal sem jih skoraj na pamet. Ne le skoraj res sem jih z malimi izjemami znal na izust. Saj se jih nisem učil, ne se jih hotel naučiti, a so mi od pogostega branja ostale v spominu. Nekateri verzi mi po toliko letih še dapes pojejo v ušesih. In če katero obeh knjig, ki so mi ostale, danes vzamem v roke, se mi zdi, da iz njih zaveje moja mladost. Iz njenih strani zadišijo leta, ki sem jih v začetku tega stoletja preživel v Gorici. Tako se mi zdi, da vidim svojo lastno podobo iz tistih dni pred seboj. Dolgi lasje, črna vihrajoča pentlja pod brado, ohlapna pelerina in zeleni klobuk s povešenimi krajevci, ki mi je silil globoko na ušesa. To so bili vnanji znaki, da sem se imel za pesnika. Mislil sem, da so lasje in kravata važnejši kot pero. A brez norčevanja in posmeha: to so bila leta, ko je srce prekipevalo in so misli kovale drzne načrte. Leta naše Moderne, ki je v našem slovstvu rastla pod nebo kot štirje ponosni topoli. Dva izmed njih — Murn in Kette — sta bila že v grobu, a njune pesmi so stoterno zaživele. Dva, Cankar in Zupančič, pa sta še vedno rastla v višino in še nista dosegla svojega vrha: njuna beseda je šla po vsej domovini. Vsaka nova knjiga, ki sta jo poslala v svet, je bila velik kulturni dogodek in je mladino opajala kot močno vino. Sprva mi je bil najljubši Josip Murn-Aleksandrov. Morda zato, ker sem še ves dišal po vasi in mi je bil po svojih kmečkih motivih najbližji, zaradi svoje preprostosti in neposrednosti najlaže dojemljiv. Prve pesmi. ki sem jih »zagrešil«, so bile pod njegovim vplivom. Bile so slabe saj sem bil se mlad in ni nobene škode, da so se mi izgubile. Pozneje so Murna izpodrinili drugi vplivi in vzori. Pozabil ga nisem nikoli. Se danes prijetno poje mojemu srcu. Za Murnom senr se oklenil Dragotina Ketteja. Bil mi nalne organizacije in osve-stitve v samoobrambnem boju. V njem so Slovenci izgubili precejšnje dele svojega nekdanjega ozemlja, zakaj v desetletjih po marčni revoluciji je bil pritisk naglo se razvijajočega in nemško šovinističnega avstrijskega kapitala na to neorganizirano ljudstvo dokaj uspešen in zlasti za severne predele Slovencev usoden. V teh zadnjih letih minulega stoletja je pričela nastopati skupina tako imenovane slovenske Moderne. Nastop teh literarnih tvorcev ni bil osamljen. Hkrati IVAN CANKAH lenec Prispevek za literarni natečaj V kotu, odmaknjeni od radovednih pogledov, sedi mladenič. Z rokami na ko■ lenih gleda po dvorani, k je polna plešočih ljudi. Danes je prvič prišel v to plesno dvorano in prvič v Svojem življenju občuti ne ko neukrotljivo moč in veselje, ki ga prevzema. Čuti se lahkotnega in radostnega da bi rad vsakemu prisrčno stisnil roko in ga objel kot brata. Nekaj se je v njem izpremenilo, da se čuti vzvišenega, da je premagal enoličnost vsakdanjega življenja To je, kakor da stoji ob strani povorke in uživa nad pogledom na tisočere glave ki valovijo kot r..-rje. Trepet m omamna naslada nad pogledom kipečega življenja ga je privedla do zamaknjenosti, ki ji ne ve pravega vzroka. Ne čuti več tistega bolestnega raz položen ja, odnosno melanholične pasivnosti, ki je kvarno plivala na njegovo rast. Daleč je njegova resignacija do življenja, daleč vsi pomisleki, v njem je zmagalo pravo življenje; v teh trenutkih je premagal ravnodušnost in nekakšno otopelost Toplo čustvo se je razlilo po njegovi notranjosti in pomirilo vse klice zla. Tako prežet je pozabil na svoje blodnje. Ne spominja se, kako je zletel iz šole, ne poznejšega kesanja m zagrenjenosti. Kje je na tem cvetočem licu prejšnja bledica, so te oči tudi prej tako žarele? Ubogi fant, zulcuj je toliko trpel, zakaj ga je prva nevšečnost tako potrla! Zakaj je postal samotar? Kje je njegov nazor, kje je njegovo sovraštvo do plesa prezir do vesele mladine, ki se je, radovala življenja. Nič ni ostalo, kol milni mehurček se je. izgubilo v nebesni modrini. Zdaj je v dvorani in gleda kot otrok, ki se je ravnokar prebudil iz spanja. Ni mu še jasno, kako je zašel sem, med ta šum, v to ozračje, nasičeno s finim prahom, ki ga vzdigujejo veseli pari. Sam sedi na klopi, a tem bolje, ker ga nihče ne vioti pri gledanju te opojne harmonije plešočih ljudi. Čuti, kako njegovo srce burno u-tn pa. Sluti, da je v njem nekaj nastalo, kar prekipeva v želji, da bi vriskal, plesal, se smejat..- o, prav \>se, kar nudi življenje. Njegove oči so dobile drugačen izraz, postale so bolj svetle, da se je t> njih zrcalil a vsa njegova duša. Podzavestno udarja s čevlji ob tla v taktu melodije in se ozira po dekletih. Oči so se mu ustavile na de- kliških postavah, kakor da bi bila tam utelešena vesoljna lepota. Vsak dekliški gib ga je spreletel kot elektrika in strastne občutke je mešal z občudovanjem njihovih čarov. Prijela ga je močna želja, da bi eni od teh deklet odprl svoje srce, da bi ji povedal, kaj je doživel ta večer. Na drugi strani dvorane je sedela njepoua ljubka soseda. Dekle je srednje postave, vitka kot jelka, s kostanjevimi lasmi. V uše-ih ji visita uhana, dve deviški marjetici. Njena sveža polt kar diši po zdravju in mladosti. Drža pol kmečka pol mestna razodeva nemirnost in se drži, kot da čaka burje. da bi jo ponesla neznano kam. Prav k njej je spreobrnjenec krenil, in ko je stal pred njo se je z otroško preprostostjo zazrl v njene oči. Soseda se je tkoraj ustrašila, niti v sanjah »i ni predstavljala, da je v dvorani njen črnogledi sosed. Opazila je, da jo samo gleda in ne črhne besedice. Njena zmedenost se stopnjuje, zaradi česar ji je planila vsa kri v obraz. Končno spregovori on z O DELU IN NAČRTIH TRŽAŠKIH TABORNIKOV Taborniki - ljudje, ki ljubijo naravo jo žele spoznati in Pri tabornikih se zbirajo ta- mo in vadimo o vsem kar Jerica, Alenka in Bogdana hodijo v šolo v Steverjan in so se ustavile pod cvetočo češnjo. (Foto M. Magajna) ki ljudje, ki ljubijo naravo, ki jo žele spoznati, uživati in se veseliti ob njenih lepotah in posebnostih. Do sedaj nas je p Trstu že kar lepo število tabornikov in se družimo na sestankih v štirih družinah. Vsi skupaj pa tvorimo rod, ki ga vodi poseben izvoljen odbor. Na sestankih premlevamo, se dogovarjamo in končno sklepamo o vsem. kar naj bi pospešilo našo rast in dalo naši organizaciji ela na in pravega duha. Naš cilj in smoter je tak, da moramo spoznavati naravo v vseh njenih posebnostih in se z nio vživeti ter jo premagovati, ži veti v njej prirodno in .skladno. . Seveda, ker kot razvajeni meščani tega ne znamo, sz moramo za to pripravljati in učiti. Zato so naši sestanki nam je potrebno za življenje v čisto prosti naravi, ko sta nam na razpolago tako rekoč le vrv in kamen. Vsak tabornik, ki želi iti poleti, ko je prest na taborjenje, mora imeti uspešno opravljen I. tz-pit iz snovi, ki smo jo predelovali na sestankih. In sicer se učimo o prvi pomoči, o postavljanju šotorov, o raznih vozlih, kako delamo ognje, o orientaciji v naravi, o posebni abecedi, znakih itd. Prav tako I-a mora vsak tabornik poznati naš statut in naših 12 zakonov, ki so idejna in etična podlaga naše organizacije. Na družinskih sestankih, kjer se ztiramo vsak teden, pa tudi pojemo naše pesmi, igramo zabavne igre tako da je poleg resnega dela tud.i mnogo smeha in zabave. Tisti, ki se.Padričah v februarju. Čeprav nikdar ne zamudi tedenskega sestanka. Ker je čisto naravno, da se razvija tabornikovo življenje le v stiku z naravo, bodisi pozimi ali poleti, stremimo za tem, da vkljub našemu vsakdanjemu delu najdemo čas in odhitimo iz mesta ven v gore, gozdove, na travnike, kjer se sprostimo in razgibamo po mili volji. Ker pač nimamo mnogo časa, pa tudi nt denarnih sredstev, smo prisiljeni, da delamo izlete, v našo bližnjo okolico in tako vsaj spoznavamo sosedne vasi, ki jih mnogi naši meščani re poznajo, cr-prav žive tu desetletja in desetletja. Naši izleti so celodnevni -zleti. Po občnem zboru v januarju smo napravili vsak mesec po en redov izlet. Tako smo bili na take vrste, da se na njih uči-ji uti, da je res pravi taborn-k, 1 je. bilo vreme bolj kislo m lerentius Varroje napisal 74 del v 612 knjigah - Znani angleški pisatelj Wallace je v dveh dneh in nočeh brez presledka zdiktiral cel roman Ze v starem veku smo ime- i obotavljal, končno pa se je li precej pisateljev in pesni-1 vdal javnemu mnenju in na-kov, ki so veliko pisali, kljub j pisal je mnogo del, ki spadajo temu, da niso imeli nikakih | danes v klasiko detektivske-tehničnih pripomočkov za to | ga romana. Tudi resnejši pi-m da so morali vse pisati na satelji so napisali mnogo roko. Eden izmed najbolj zna- I knjig. Omejimo se le na na-nih «kilometrskih» piscev sta-! še Slovence, na Jurčiča, na rega veka je brez dvoma Te-.Cankarja in na Miška Kranj-tentius Varro, ki je živel v ca, ki je pravkar izdal svojo prvem stoletju pred našim petindvajseto knjigo, štetjem celih 89 let. Bolj kot Poglejmo pa kdo so tuji pi- go njegovih romanov so fil- čigar dela so prevedena tudi mali a se ni nikdar oddaljil | v slovenščino. Tudi njegova od rojstnega mesta Indiano- odrska dela so že uprizorili polis in ni hotel iti ne v New na slovenskih odrih. Do danes York ne v Hollywood. je napisal 15 romanov, 20 ko- Ce je danes delo pisatelja medij in 17 drugih del. Nje-olajšano zaradi magnetofona gova dela so prevedena v 14 in pisalnega stroja, je bilo jezikov. delo pisateljev preteklih dob težko, saj so morali vse pisati na roko, čeprav so morda imeli tajnike in §o oni samo Vztrajen pisatelj je tudi kritik Bernard Berenson, ki pa ni znan širšemu občinstvu. Čeprav je pred kratkim pra- pisatelj. je bil znanstvenik in .satelji, ki spadajo med elito j diktirali. Kot smo že zgoraj I z.noval svojo 90-letnico, piše se je ukvaijal s slovnico, go-1 onih, ki pišejo mnogo. Anglež j videli so že Rimljani pisali | •C;e vedno nekaj del. ki bodo It 1'PH fl V fl ni a nKnnofi la emnnrt vorništVom. pesništvom, gle-! Ed gard VVallaee, znani pisa- dališčem, zgodovino, filozofijo, politiko, kmetijstvom, sta-rožitnostmi in z drugim. Njegova dela so prave enciklopedije in so bila dragocen vir podatkov za poznejše zgodovinarje in znanstvenike. Da omenimo le nekatera njegova dela, je spisal 41 knjig rimskih starožitnosti 'c %.»- »190 JjftZZfttlflhl lif TRST, UL. K. VENEZIAN 5 — TEL. ZASTOPNIK ZA TRST, VIDEM, GORICO 24-1«7 IN rtP SCHIHATTl neS° vinarska kemična sredstva za ohranitev i . VERMOREL azprsi škropilnice — naprave za žveplanje ' r CINGANO tovarna vinarskih strojev N A R D 1 kmetijski stroji J »KARSOLJNE« p proti vsem rastlinskim boleznim (VPoT*D1 nadzornistvo za javne nasade v Trstu) GORILNIKI na nafto in sanitarni predmeti OBIŠČITE TVRDKO KERŽE da H < < BO < sc M a ca ce ci« as o N O au HAWKINS kONEC NA PRITISK enostavnost IN GOTO-VOST DELOVANJA STA DA DOVOLJUJETA ' PORABO VSAKOMUR! PRISTEDIL1 BOSTE *0‘;» NA PLINU IN CASU. NOVI REVOLUCIONAR HOOVER! — LIKALNIK NA PARO IN NA SUHO. TAKO IMATE DVA LIKALNIKA V ENEM MORATE OPRATI DELOVNE OBLEKE? BODITE BREZ SKRBI! HnS'™1 PRALNI STROJ HOOVER jih OPERE _y, 7 ENOTAH, NE DA Bi HJLO POTREBNO OBLEKO prej namakati. PRODAJA TUDI na OBROČNO ODPLAČEVANJE ZAPOMNITE SI TVRDKA 'dCeAbe 6lo*a S**1 JKaši kraji in ljudje ^SRSSKKSSSSSSSSSS^KKKaSKSSKSiSKSSSKKSKKSSaSSSSKKSaKSKSKSgKgSKKKKaSSISSiJS SKSKSSKSSSISSSS Zakaj je naša zemlja letos tako zbita? ff ki jih bomo nanizali c, fenk Članku, bi spadale v |!*« naši lij os"šena (prepečena) ne Ho.1T,,®*o node in jo zato u-■ J°blJ»j ločeno posodo in raz- jo za opeko, strešni- od nas: od naše volje, od našega razumevanja za napredno gospodarjenje itd. in se zato da odpraviti. Sami pravimo, da je naša zemlja lačna gnoja. Pomeni, da manjkajo njenim rudninskim ali anorganskim delom organski deli (snovi) ali rastlinski ali živalski odpadki — manjka ji dober hlevski gnoj. To je važno poglavje v našem kmetijskem gospodarstvu, tako važno, da bi mu morali posvečati vso pozornost, ker igra odločilno vlogo glede na količino in kakcvos t pridelkov. Od zemlje, lačne gnoja, ne moremo pričakovati dobre letine. Nasprotno pa nam dobro razgnojeno zemljišče v količkaj ugodnih letinah dobro plača naš trud, ker gnoj tla vsestransko izboljša: napravi jih'rahla, jih v zimi segreje, kar je velikega pomena, obogati z redilnimi snovmi itd. Ce je tako — ali ni pametno, da svoja prizadevanja u-smerimo tako. da bodo čimbolj uspešna, a hkrati pa tudi lažja? V ta namen skrbimo že sedai, da si pripravimo čim več dobrega hlevskega in drugega naravnega gnoja (mešanca). Ko b orno pobrali * jesenske sadeže, mislimo čirp. več dobrega hlevske-zemsko vranje m gnojenje. To ima mnogo prednosti pred pomladanskim oranjem (kopanjem): gnoj zemljo segreje in tako pospešuje njeno razpadanje, tudi srez (mraz) rahlo zemljo bolj drobi. Gnoj se pravočasno razkroji in bolj uspešno služi kot hrana prvi rastlinski rasti. Najvažnejše delo je na ta način izvršeno itd. Tako bodo odpadle tožbe o zbiti zemlji in mučnem delu. Olajšano pomladansko delo bo tudi bolj uspešno. Tako ravnajo v naprednih kmetijskih deželah, tako moramo tudi mi, in to tembolj, ker Imamo v dobi rasti premalo padavin (vlage). Inoči deževalo in je bilo delo težko, toda kaj bi rekli v ne-.deljo, ko je posijalo sonce, če mlaja ne bi bilo? Kateri od fantov bi si upal po toliki re-I klami na cesto? V največjem dežju so se fantje odpravili po češnjo daleč tja pod Mačkovlje v bližino jugoslovanskega bloka. Človek, ki ne bi o tem nič vedel. bi se jih prav gotovo u-strašil. Njihova oblačila so predstavljala povodne može, stari dežni plašči, vojaški o-stanki. mokri in blatni. ((oboroženi« z vilami, palicami in žago. Izpod zakritih obrazov so žarele bistre oči mladcev, ki so se hoteli na vsak način držati pregovora: «Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri !» Ko so bili že blizu svojega plena, jim prekriža pot pravi vojaški «halt». kljub temu. da je blok še precej oddaljen. Fantje so stali pred naperjenimi mitraljezi karabinjerjev. Le kaj so si mislili, ko so videli naše fante z vilami ob tisti uri. Fantje so skušali karabinjerjem lepo dopovedati. za kaj gre. Vse besede so bile zaman. Na zelo grd. o-soren in grob način, z naperjenim orožjem so jih spravili na «varno», od koder so telefonirali svojim kolegom v Dolini. Sele ko so jim ti objasnili zadevo, so jih spustili. V torek so spustili mlaj na tla. Tudi tokrat se je nabralo mnogo domačinov in tujcev. Te dni smo bili vsi Dolinča-ni zelo zadovoljni, hvaležni e- den drugemu, saj je pri tem sodelovala vsa vas. Vaščan NABREŽINA »Rimski kamnolom" ima velike načrte I/. nekdanjih školjev rastejo lični domovi s čimbolj skrbno in okusno urejenimi vrto-v,. Med niimi bo ob treh šti-ristanovaniskih delavskih hišah še četrta šeststanovanjska; njih zunanjost pa je skladna z ostalimi domovi. Razlikujejo pa se od njih hi.še iz prejšnje »nemoderne dobe*, ko se je glasno razlegala uporna pesem brezpravnih kladivarjev, A tudi moderna doba nam ie zastavila že polno takih težkih vprašanj. Sedaj se vprašujemo. če se bo ta del Nabrežine ie tako naglo razvijal, kot se ie v zadnjih letih. Kolikor slišimo, je v načrtu učinkovita injekcija kamnoseško - industrijskega podjetja «rimski kamnolom«, ki namerava razširiti svoj obrat, zgraditi apnenico,- ustanoviti za svoje delavstvo menzo, trgovino in še kaj. Torej pristno gospodarsko zaključeno naselje. V ta namen namerava kupiti 37.000 kv. metrov občinskega sveta. Medtem pa si naši občinski možje belijo glave, kako hi uravnovesili prorač.un. Ni lahka zadeva, jemati s skromne- ga kupa. Tudi tukaj vidimo, do. se v stiski zatečemo k zemlji. Davek na zemljišče in njegov dohodek, tako pravi naš župan. Delavstvo je že dovolj obdavčeno. In obrtniki, trgovci in industrijci? Tem ni mogoče tako lahko do živega in je laže pograbiti kmeta. Se koliko časa? Naši vinogradi v vasi in pri morju čakajo strpačo. Ni kopačev in je zemlja naši mladini nebodigratreba. Drugače mislijo delavci iz Benečije, kt niso tako razvajeni in zahtevni. kot smo mi. So iz dežele večje skromnosti in zato tudi bolj vestni. Treba bo nadzorovati krompirjeve njive, ker se je že pojavil koloradski hrošč zatiranje (obiranje in škropljenje) pa mora biti splošno, sicer ne more biti uspešno. CEROVL]E Pletev žita Na naše plevice gledajo nekateri kot na nekakšen čudež. Mislimo, da storimo našemu gospodarstvu uslugo, če ta čudež malo objasnimo. Naša vas je bila znana po razmeroma velikem žitnem pridelku in brstnem klasju. Pri tem so imele svojo zaslugo naše žene, ki so po setvi skrbele za žitni pridelek. Njihova najvažnejša skrb je bila pletev. Z vso prizadevnostjo so zrah- DOLINA U ram‘čne izdelke. De t«dj nagla izsuševanja za-io j Vetrov v letošnji zimi hi Im°ČTio strdila ali — kot javimo — zbila. ,,t)lcnBa *e en vzrok, da je je-'hfoic tako zvezna (trda). Ta hbTOc Pa n' v vremenskih afl, ampak je odvisna Kako smo postavili ,.mlaj” V nedeljo in ponedeljek je obiskalo našo vas precejšnje število ljudi. Vsi so občudovali lep dolinski mlaj. Mi, Dolin-čani. pa smo vsak na svoj način sprejemali »zasluženo pohvalo«. V soboto je deževalo kot iz rešeta. Eni so začeli obupavati in so predlagali, naj se mlaj ne dela. drugi pa so ga hoteli postaviti za vsako ceno. Res da je v soboto zvečer in po- VAŽNO 0PBAU1L0 NAŠIH VINOGRADNIKOV Zele no obre janje in j hočemo z ri i jim doseči Poznamo suho in zeleno obrezovanje - Pletev trte, odstranjevanje nerodovitnih poganjkov in vršičkov, prikrajševanje zalistnikov in vršičkanje Priroda je do nas zelo skopa, sama od sebe nam daje zelo .alo, ker pa od nje potrebujemo dosti, jo moramo na to prisiliti. To vršimo z raznimi ukrepi, kot oranjem, gnojenjem, obrezovanjem, namakanjem itd. Naš namen je, da danes prikažemo del teh ukrepov cd časa pojave prvih listov pa do odpadanja istih in katerih cilj je dobiti čim več lobrc-ga grozdja, ter istočasno vzgoja bodočih razplodnih opga- JIOV. Trta spada med rastline vz-penjalke. V divji rasti, brez našega nadzorstva doseže veliko višino in zelo različno obliko, njen sad pa je droben. kisel in nesiguren. Ko je človek opazil, da je mogoče iz njega pridobiti tudi prijetno pijačo, jo je začel vzgajati tudi v svojem vrtu. Nadalje je opazil, da je mogoče trto s posebnimi ukrepi prisiliti, da mu daje boljši in rednejši donos grozdja. Skozi nadaljnji razvoj se je opazilo, da z rednim in pra- VIDMAR Ob knjižnem prazniku n0 p doživljale nepo- ‘ub^ekt Z°Pei' Cank“‘-> ie b f'ktlvi“'>dn, vpliv naloga ne,lallka umetm- tei 0piti *' In raor»l» so Vzr P?V“em nov> Di-sa-t /V" -“o nov h n r0*6"1 * pH- j^0vimi vidik. ;n d* ‘o našli mim". Cankarja slog in ton za objektivno pripovedništvo. Pomemben vpliv je imela slovenska Moderna po svojih poglavitnih dveh predstavnikih tudi na razvoj naše svetovno nazorske orientacije. Pomen Cankarja za razvoj naše socialistične misli ie nedvomen. Četudi je bil po filozofski o-rientaciji idealistično usmerjen. se je odlirito in s poudarkom priznaval k socializmu, kateremu je posvetil nekaj svojih literarnih del, med njimi v mnogih literaturah znanega «Hlapca Jerneja«. V tej smeri in v vprašanjih naše narodne problematike je Ul ostane važen mejnik naše kulture zgodovine. Zupančičeva vloga je dokaj različna od Cankarjeve. Toda kot evropski razumnik je s svojim liričnim delom u-stvarjal podobo sveta, ki ni priznala ne tradicionalnega verstva ne nikakršne novodobne mistike, marveč je predstavljala svet in življenje kot sijoče stvarstvo naravnih, toda z duhom intenzivno prežetih moči, la podoba sveta je sorodna panteizmu, vendar panteizmu modernega kova, panteizmu, v katerem je važnejši element narava kot nevidni duh. S to svojo c-rientacijo je pripravljal pota našemu sedanjemu materialističnemu pojmovanju sveta. V naši kulturni zgodovini bo ta njegova vloga ostala zapisana in priznana Zavest o vseh teh dejstvih nam je potrebna, če hočemo pravilno m široko oceniti pomen slovenske Moderne. Izvirajoč iz družbeno politične resničnosti našega življenja, je ves čas ostala z' njo v stiku in globoki zvezi. Samo zato je mogla opraviti svoje nadvse pomembno delo. ki bi ga v kratkih besedah opisal takole: dala je dozorelemu in organiziranemu narodu moderno umetniško kulturo, ki ji je z njenim delom za zmer-i določena evropska raven; dala je Slovencem svetovno nazorsko orientacijo, ki je znatno vplivala na razvoj naše nove zgodovine vse do osvobodilne borbe in do revolucije. HENRY JAMES American (Nadaljevanje s 3. strani) to roman, v katerem prikaže pisatelj, kako neosnovani predsodki lahko onesrečijo ljudi. Cas, ki ga pisatelj obravnava, je preteklo stoletje, torej že daleč za nami. Nazori evropskih ljudi so se od takrat korenito spremenili in tudi Američani ne prihajajo več v Evropo samo občudovat slike po galerijah. Zato bi rekli, da je roman glede na problem, ki ga obravnava. vendarle že zastarel, nesodoben, — zlasti za nas, ki so nam taki predsodki že tuji — čeprav je seveda vprašanje ob času njega nastanka močno stalo v o-spredju. Tudi v načinu pripovedovanja Henry James ne predstavlja nobenega odkritja- Nasprotno: njego- vo pripovedovanje je marsikje dolgovezno in je vprašanje, ali je bila izbira tega Jamesovega dela sploh najboljša. Kljub temu bodo naši bralci gotovo radi prebirali ta roman, čeprav ima malo starinskega duha na sebi. Ali pa prav zato. i vilnim obrezovanjem trte, dvignemo ne samo letni donos ploda, temveč, da se tudi kvaliteta da znatno zboljšati. Obrezovanje trte so poznali že stari narodi (Rimljani), kateri so tudi že delno postavili zakone tega obrezovanja. Pri trti razlikujemo dve vrsti obrezovanja: suho — katerega opravljamo v jeseni od časa ko odpade listje, pa do spomladi ko začne kroženje sokov v trti, kar je odvisno od podnebja, ter zeleno obrezovanje, katerega vršimo skozi celo leto (vegetacijo), a katerega namen je odstranitev nerodovitnih (jalovih) poganjkov, vzgajanje močnih bodočih razplodnih organov, uravnavanje oblike, pospeševanje pravilne zoritve grozdja, preprečevanje razvoja raznih bolezni itd. S suhim obrezovanjem nam ni mogoče usmeriti rasti trte v vse te smeri, zato se moramo poslužiti drugih ukrepov ko trta zeleni. Naglasiti pa moramo, da način zelenega obrezovanja zavisi od podnebnih prilik, vrste grozdja, kakor tudi samega terena,, kjer raste, z nepravilnim zelenim obrezovanjem lahko trti namreč le škodujemo. Platen trte. Razen vidnih očesc, katere smo pustili pri suhem obrezovanju zato, da nam prinesejo plod in bodoči rodni les, imamo na trti, posebno steblu, tudi skrita o-česca. Iz teh očesc poženejo že zgodaj pomladi nerodovitni (jalovi) poganjki. Danes vemo z gotovostjo, da mlado listje ne ustvarja škrob (usva-janje — asimilacije) katerega rabi rastlina za hrano ter za gfaditev svojih organov z ostalimi snovmi, katere sprejema s pomočjo korenin in zemlje. Ti mladi poganjki, ki so zrasli iz teh skritih očesc, živijo v prvem mesecu svojega razvoja na trti kot paraziti. t. j. rastejo s pomočjo prihranjene hrane, ki je v steblu in katero trta nujno potrebuje za razvoj cvetov ter ostalih organov. Zaradi tega moramo te poganjke odstraniti. • To delo imenujemo pletev trte. Ker so ti poganjki še zelo nežni, jih odstranjujemo kar z roko. Odstranjevanje nerodovitnih poganjkov. Iz rodnega lesa trsa poženejo razen mladic, ki nosijo cvet, tudi takšne, ki so brez njega. Tudi te jemljejo dragoceno rezervno hrano iz stebla in zato jih moramo odstraniti. Odstranjevanje vršičkov pied cvetenjem. To je tretji poseg zelenega obrezovanja. Rodni poganjki potrebujejo sedaj dosti hrane za cvetenje, zato odstranjujemo pred v letenjem vršičke tudi rodnih poganjkov in to tako. da jih priščipnemo nad 3-5 listom iznad sadnega cvetja, s tem zato odstranjujemo pred cve-šičke, omogočili trsu, da to hrano izkoristi za razvoj cvetov, ter smo preprečili osipa-nje cvetov. To delamo 6 do 8 dni pred cvetenjem. Posebno se to priporoča za tiste vrste, katerih cvet se rad osipava, ter za namizno grozdje, za katero se zahtevajo polne in debele jagode. Prikrajševanje zalistnikov. Iz istih vzrokov odstranjuje-jemo tudi zalistke t. j. poganjke. ki poženejo iz pazduhe listov, vendar tako, da pu- stimo 1 do 2 najnižja lista, katerih namen je pojačati usvajanje. ter da ne ranimo nežna očesca v pazduhi listov. Istočasno uravnamo in vežemo mladice. To delo smo izvršiti tudi pred cvetenjem. Vršiekanjc. y mesecu avgustu začnejo mladice na svojem spodnjem delu leseneti; v tem času odstranimo vse vršičke. Tako preprečimo nadaljnjo rast mladic in omogo. čimo pričetek dozorevanja lesa. Ali bomo to napravili prej ali pozneje je odvisno od ne. V suhi letini napravimo to čimprej, v vlažni pa čim pozneje, tako da pospešimo čim večje izhlapevanje vode (transpiracijo). Kot zadnje delo zelenega obrezovanja lahko uvrstimo tudi odstranjevanje 3 — 5 najnižjih listov, zato da izpostavimo grozd čim več soncu da bi bilo izhlapevanje vode čim večje in da bi grozd postal središče kopičenja sladkorja. Lahko rečemo, da to redno delamo pri namiznem grozdju ne pa vedno pri vinskih vrstah, kjer moramo vskladiti kakovost s količino, ker je ravno list tista tovarna, ki ustvarja sladkor. Je pepel dobro gnojilo ? Pri odgovoru na to vprašanje je treba predvsem ugotoviti, kakšnem pepel imamo v mislih. Pepel je ostanek izgorelih rastlin ali iz rastlin nastalih gotiv, zato se ravna njegova sestava in vrednost po izgoreli snovi. Pepel listavcev vsebuje približno 3,5 odst. fosforne kisline, 10 odst. kalija, 30 odst. apna, 1,6 odst. žveplene kisline. V pepelu iglavcev je 2.5 odst. fosforne kisline, 6 odst. kalija, 35 odst apna in 1,6 odst. žveplene kisline. V o-beh vrstah lesnega pepela ni dušika, kar je treba pri gnojenju s pepelom upoštevati. Škodljive žveplene kisline je razmeroma malo, zato njen slab vpliv ne prihaja posebno v poštev. Drugače so sestavljeni premogovi pepeli. Pepel rjavega premoga ima 0,6 odst. fosforne kisline, 0,7 odst. kalija, 16 odst. apna in 14.4 odst. žveplene kisline. Pepel črnega premoga vsebuje 0.2 odst. fosforne kisline, 0,2 odst. kalija, 3,5 odst apna in 1 odst. žveplene kisline. V premogovih pepelih je malo fosforne kisline in kalija pa dosti žveplene kisline, zato je najbolje, da presejane premogove pepele kompostiramo z drugimi snovmi, zlasti z rastlinskimi odpadki, da se škodljiva žveplena kislina v daljšem predelovanju razkroji. Saje so v sestavi boljše od pepela, saj vsebujejo saje od lesa 71 odst. organskih snovi, 1.3 odst. dušika, 0.4 odst. fosforne kisline, 2.4 odst. kalija, 10 odst. apna in le 0.3 odst. žveplene kisline. Saje od premoga imajo 66 odst. organskih snovi, 2.4 dušika, 0.4 odst. fosforne kisline, 0.1 odst. kalija. 4 odst. apna in 1,7 odst. žveplene kisline. Saje trosimo kot gnojilo jeseni, pa tudi v maju in ju-ir i m /.u gonjen le zeleniadi pri okopavanju. Vse rastline dobe po gnojenju s sajami temnozeleno barvo listja. ljale žitno rušo in jo očistile plevela. Žito je po pletvi bujno poganjalo. Neopletena njiva je bila za gospodinjo sramota. Takih pri nas ni bile. Tega se držimo še danes, čeprav se je svet moderniziral in pravijo, da je pletev nekaj zastarelega. Kar je koristno in donosno, ni nikoli zastarelo. Pletev žita je sicer zamudno delo. a poveča žitno letino. Ce ženskam čas le dopušča, naj s« tega opravila lotijo. ZGONIK Šolski otroci kodo nastopili «Pridni dobi pod vsakim grmom novec«, pravi naša modrost. To lahko pripišemo našim gospodinjam, ki si pomagajo na vse mogoče načine in se okoriščajo z vsemi možnostmi, ki jih nudi naša zemlja. Cvetje, zelenje, zelišča in zdravilne trave (in teh je na Krasu je mnogo, ki pa jih žal vse premalo poznamo in jih zato ne uporabljamo) — vse spravilo na trg. Tudi naše okusne in zelo cenjene br-ščike (divji šparglji) se ne morejo tako skriti, da bi jih naše ženske ne iztaknile. Mimogrede naj gospodinjam o menimo, da bi mogle vzgajati brščike v vrtovih v še lepše poganjke. Večkrat si rečemo. da bi bile žene še bolj iznajdljive in podjetne — in tako bi bilo tudi z moško mladino -—. če bi nam oblast dala vsaj kmetijski tečaj, da bi bila mladina deležna pouka v osnovnem znanju modernega kmetijstva (tudi gospodinjstva). Sicer imamo na srečo dobro učiteljstvo — med našim učiteljstvom belo vrano — ki vsaja svojo ljubezen, globok smisel in razumevanje do zemlje v srca in duše naše mladine, a čudežev v okviru učnega programa ne more kovati, zlasti ko je zaposleno s kulturno-prosvetnim delom. Saj bodo mladi igralci — u-cenci iz šolske vzgoje tega učiteljstva — kmalu nastopili tudi pri nas, baje z igro enodejanko «Hlače». Pravimo, tudi pri nas. ker doma niso še nastopili in to zaradi pomanjkanja prostora. Sedaj (19. t. m.) pa bodo nastopili na prostem. Komur je za blagodejen smeh, se bo predstave gotovo udeležil- Razvedrila pa smo vsi potrebni, ker je Življenje vse preveč «zares» in vse premalo za šalo. Kmalu še kaj več. GABROVEC Mani plesa pa več prosvete Neko tržaško revše zeljnatih možganov se je zaganjalo v imena naših kraskih in tudi naše vasi. Revše ne ve, da so ta pristno slovenska imena tudi smiselna. Tako je tudi z nazivom naše vasi, ki spominja na kraški gaber — drevo, ki uspeva v najtrših okoliščinah. Tako je tudi z nami. ker smo rudi mi vajeni kljubovati trdotam življenja. Zato smo na svojo vas ponosni. Komur pa naša zemlja in naše vasi ne prijajo, naj nas pusti pri miru Revietom. ki jih naša že stoletja stara naselja tako bodeio. pa ne privoščimo niti gabrove metle. V nedeljo je bilo pri nas zelo živahno: prvi pomladanski ples je privabil polno mladine tudi iz bol) oddaljenih vasi. Sicer pa v današnji motorizirani dobi oddaljenost ne pride veg v poštev. Pač P» prihajajo bolj v poštev razne bolezni, ki se javljajo kot posledica prehladov. Na to pa se mladina žal ne ozira. Nismo proti plesu, mnenja pa smo in to z nekatero mladino vred — da ni sam ples vse Zelo pogrešamo nastop z našo pesmijo, primerno igro in deklamacijo, torej kulturno-prosvetno prireditev, za ka« bi bila tudi naša mladina zelo sposobna. Je pa žal resnica, da manjkajo za to pobudniki in vodje — takšni kot jih ima sosedni Zgonik. Naša šola pa je na tej strani — topa. S A L E £ Vinska trta ima dober zarod Urejevalna cestna dela pri vasi bodo kmalu končana in bodo olajšala promet. Posebno koristna bo razširitev na koncu vasi proti Zgoniku. Sicer ni s temi deli pot urejena, ker je potrebno še marsikakšno popravilo, a ne ve*, mo kdai in kako bi prišlo to v poštev, ker se je doba gospodarskih načžtov skisala.. Zadnji dež 7. t. m. je prišel še pravočasno in je posebno koristil travam Tudi obdelana zemlja mu je bila zelo hvaležna, bila je namreč tako izsušena in trda, da je nismo mogli obdelovati. Zato smo zaostali z okopavanjem vinogradov in celo s saditvijo krompirja. Dej nas je rešil iz zagate in nam omogočil poljska in vinogradniška opravila. Prvi pogoj za napoved vinske letine je razveseljiv, zarod je namreč precej obilen. Pravijo, da bo tudi drugi pogoj (cvetenje) ugoden, češ: kakršna je cvetna doba za češnje, takšna je tudi za trto. Češnje pa so imele letos lepo cvetno dobo in kaže, da bo tudi obilen sad, če ga le ne bo uničil škodljivec češnjevec. Dokler ne bomo uspešno zatirali sadnega mrčesa (zaščitni pasovi, škropljenje), ne moremo računati na dobro sadr.o letino. Lanski pridelek belega vina bo skoro pošel. Sedaj bo prišel na svoi račun teran. Nismo v skrbeh, da bi ga ne mogli prodati, ker je pridelek zelo dober in okusen ter je v vročih dneh najbolj primerna in zdrava pijača. Letos kar ni hoteie biti konca zime. Dolgo it je vlekla z mrazom in hurjo, tako da Je tudi pomlad bila kratka. Potem >e Je hitro ogrelo In lahko rečemo, da smo tako rekoč že na pragu poletja. Si- -cer pa se to pozna tudi že v naravi, ki naglo nadomešča kar je zamudila. Poglejmo samo na naSo tržaško obalo in na kanal. Ob doslej zapuščenih čolnih je oživelo. Kar sta čas in zima okvarila in poškodovala je treba popraviti, da bo lov uspešnejši in izleti prijetnejši. m. 0-. . Pa tudi na zelenjavnem trgu na Ponterošu se pomen, da smo na pragu poletja. Vu-kovrstne zelenjave je na pretek in pojavile so se že prve češnje. Niso sicer še tako lepe in rdeče, kot bodo poaneje. a češnje so. Oko se ganstavi pri njih in želodec tudi. a kaj ko te napis na njih ponči, da je treba še malce počakati. Kajti M« lir za kg je pa le preveč za žepe časov. Počasi bo začelo pripekati. Na soncu ne bo mogoče več posedati in zaželeli si bomo prijetnega hladu. A včasih se soncu le ni mogoče popolnoma izogniti. Tedaj pridejo na pomoč razna pokrivala in med njimi seveda tradicionalni slamniki. Vroče je vseeno, a nekaj le zaležejo, vsaj sončarice te ubranijo. Pa še eno nevšečnost povzroča sonce — slepi vid. Tudi temu se da odpomoči in sicer z očali. Stopite na Trg Garibaldi, ali na Akvedot ali kamorkoli. Povsod so branjevci in stojničarji razstavili tovrstno sezonsko blago in pravite, da gre ekšefta kar dobro. Najhuje pa Je poleti z žejo. Kaj vse bi dal za kozarec vode... kadar Je nimaš namreč. A vode nikjer ne prodajajo, zato je treba seči po sicer dražjih, pa zato bolj okusnih hladilih. Vseh vrst Jih Je, od »Coca-Colen do raznih limonad. oranžad. ment. kislih vod, da ne govorimo o sladoledu. Za 5g lir se ob vsaki stojnici odžejaš, druga pa Je, če te žeja kar naprej. Potem s 5» lirami le malo opraviš. 1 E Na začetku Istrske ceste že od lanske jeseni rijejo. Prvo polovico so razdirali in gradili skoraj vso zimo. Potem so začeli drugo. Prej so se izgovarjali z zimo, deževjem. A sedaj teh izgovorov ne bo več. Sedaj je poletje, najlepši čas za delo na odprtem in upati je, da bo podjetje, ki je prevzelo dela z njimi tudi kmalu končalo. Foto MARIO MAGAJNA — 6 — 15. maj* 1954 D SE VEDNO VELIKO POMANJKANJE STANOVANJ V GORICI! Seja občinskeg Za 8 stanovanj v S vetogorski ulici je bilo vloženih kar 216 prošeni upravnega odbora Na četrtkovi seji upravnega občinskega odbora, ki ji je predsedoval župan dr. Ber-nardis, so odborniki razpravljali o raznih točkah dnevne-| ga reda. Najprej so proučevali vrsto vprašanj, ki se tičejo javnih del: odobrili so asfaltiranje Drevoreda Alfre- Gradbeno dejavnost je treba poživiti tudi zato, da bodo dobile primerno stanovanje družine iz Ul. Ascoli, Ul. Vacano itd. v^fvlrSi^Ši ^ Pokrajinska komisija za dodeljevanje stanovanj INA-ca-sa je napravila prvenstveno lestvico tistih družin, ki so zaprosile stanovanje v osem-stanovanjski zgradbi v Sveto-gorski ulici. Za teh osem stanovanj je bilo vloženih nič manj kot 216 prošenj. Od tega je 44 družin državnih u-službencev ter 172 družin, katerih družinski poglavarji so zaposleni pri zasebnikih 3.000 lir ter izpričevalo o kvalifikaciji. Kdor želi obiskovati omenje ni tečaj, mora čimprej vložiti prošnjo na navadnem papirju na urad za delo v Gorici. Avtobus v Trst na koncert okteta Na koncert Slovenskega Čeprav se je pri nas zad- okteta, ki bo jutri, v ponede- nja leta precej zidalo, stanovanjsko vprašanje še vedno ni rešeno. Sezidana so bila cela naselja, zlasti za begun ce, vendar so tudi oni brez dostojnega stanovanja in jih oblasti trpajo v industrijske objekte, kot na primer v Gra-dišhji, kjer prostori niso primerni niti za skladišča, kaj šele za bivanje družin z otroki V! Gorici je občina napravila nekaj korakov za poživitev gradbene dejavnosti. Prejšnji občinski odbornik za javna dela Polesi se je trudil da bi hišni posestniki zvišali poslopja za eno nadstropje. Marsikaj je bilo storjenega, vendar bi se moralo v tej smeri napraviti veliko več. Veliko več bi se moralo napraviti ne samo zaradi tistih 216 družin, ki so vložile prošnje za dodelitev stanovanj v Svetogorski ulici, ampak tudi zaradi tistih družin, ki sploh niso napravile nobene prošnje za dodelitev kakega novega stanovanja, ker nimajo toliko dohodkov, da bi zmogle plačati prosto najemnino za najmanjše stanovanje, ki se suče od 8.000 do 10.000 lir mesečno. Zaradi tega raje prebivajo po nehigienskih stanovanjih v Ul. Ascoli, Ul. Vacano itd. Zaradi teh ljudi in zaradi njihovega zdravja bi bilo treba zgraditi veliko več ljudskih hiš, v katere bi imeli dostop najširši revni sloji go-riškega prebivalstva. Zidarski tečaj za brezposelne V prihodnjih dneh se bo v Gorici pričel usposobljenost-ni tečaj za zidarje, namenjen vsem brezposelnim delavcem. V tečaj bodo sprejeti tisti brezposelni delavci, ki so vpisani v sezname namestitvenega urada vsaj deset dni pred pričetkom tečaja. Tečajniki bodo dobili za vsakodnevno prisotnost po 200 lir; tistim brezposelnim pa, ki ne dobivajo nobene brezposelnost-ne podpore, bodo k prejšnji vsoti dodali še 100 lir dnevno. Poročeni in tisti, ki skrbijo za starše, pa bodo dobil* za vsakega izmed njih še po 60 lir. Kdor bo izdelal, bo ob koncu dobil r. grado v znesku ljek, v Avditoriju v Trstu, organizira ZSPD avtobus, ki bo odpeljal iz Gorice ob 18.30 izpred kavarne Bratuž. Vpisovanje na sedežu ZSPD in pri Bratužu do vključno petka zvečer. Vožnja in vstopnina 650 lir. Ako se udeleženci pravočasno vpišejo, pojde avtobus ludi skozi Pevmo pri mostu, Podgoro, Standrez Sovodnje, Gabrije, Dol itd. Izlet SPD na Tržaško Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v četrtek 19. t. m. spomladanski izlet k Sv. Primožu nad Križem pri Trstu. Nazaj grede se bodo izletniki ustavili ob izlivu Timava in pri Doberdobskem jezeru, kjer bo tudi kratek oddih. Vpisovanje v urarni Šuligoj v Ul. Carducci do torka 17. t. m. Odhod v četrtek ob 14. uri s Travnika. Cena vožnje 300 lir. vcdijo v njegovo stanovanje. Medtem se mu je zdrsnilo in je nesrečno padel ter si ranil zgornjo ustnico, v bolnišnici so mu nudili takoj zdravniško pomoč. Ozdravel bo v približno enem tednu. ter ureditev prostora okrog ločniške cerkve (2.500.000 lir); dalje so odobrili okrog 2 milijona lir za razna popravila šol Ginnasio Liceo« in «Isti-tuto magistrale« ter 300.000 lir za ureditev in opremo ambulante zavoda «Oddone Lenassi«. Občinski odbor je nato sklenil oddati občinsko zemljišče v Ul. Torriani Avtonomnemu zavodu ljudskih hiš, kjer bodo zgradili tri poslopja z 18 stanovanji. Avtonomni zavod bo nadalje zgradil stanovanjske hiše tudi v Ul. Prato. ‘V -- J *—«e* , : * • . i ••• VČERAJ I. ETAPA LETOŠNJEGA CIRAMILAN-TORINO MESSINA PRVI ZMAGOVALEC V presledku S sekund skoraj vsi ostali dirkači KINO CORSO. 14.30: «Popoln zlo- čin«, R. Miland, R. Kelley. VERDI, 14.30: «Rose Marie«, cinemascop, A. Blyth, F. La-mas. CENTRALE. 15.00: »Niagara«, M. Monroe. DEŽURNA LEKARNA VITTOR1 A. 15.00: (.Neizprosen Danes pos,UJe ves dan in kavalir«, C. Vilde, 1. De ponoči lekarna Urbani-Alba- nese. Ul. Rossini 1, tel. 24-43. MODERNO. 15.00: »Upornik s Od 8. do 13. pa je dežurna^ črno masko«, P. Friend in j learna Cristofoletti, Travnik W. Hendrix. 1 14, tel. 29-72. STAVKA USLUŽBENCEV INAM SE VBUN0 TRAJA Verjetno se bo spor še bolj zaostril INAM pomaga okoli 18 milijonom delavcev VRSTNI RED NA CILJU I. ETAPE (MILAN - TORINO, 163 km) 1. Messina (Frejus) 3.51T0”, povprečno 42,307 km; 2. De Groot (Holand) 3.51.15; 3. Au-eggi (Legnano) 3.51.19; 4. Van Kerkhoven i. č.; 5. Scudellaro i. č.; 6. Benedetti 3.51.23; 7. Magni; 8. Defilippis; 9. Van Looy; 10. Keteleer in ostali do 84. v istem času. Klasifikacija za leteče cilje: L Van Kerkhoven 6 točk, 2. Milano 5, 3. Benedetti 4, 4. Crippa 3, 5. Magni 1. TORINO, 14. — Današnja prva etapa ni pokazala nič posebnega, če nočemo imeti za posebnost to. kar se je druga leta skoraj težko dogajalo: danes so namreč dirkači začeli zares dirkati takoj po startu in v borbo so takoj posegli tudi kapetani. In ko je ob neki priložnosti potegnil Coppi vse svoje moštvo naprej, seveda tudi ostali niso smeli čakati. In tako se je zgodilo, da današnja etapa res ni bila udobna turistična vožnja, temveč prava dirka, kar najbolje dokazuje ze samo povprečje, s katerim so dirkači vozili. Pobegniti ni mogel danes nihče. Ko je Grosso pridobil j 40 sekund prednosti pred skuto maksimum daje etape. Nekaj dirkačev j 40 sekund p I pino. je bil I našnie etapf e tudi nekoliko zaostalo zara- a Huber in Reul 6:1, 6:2, 6:4. Francija - Argentina 2:1 Remy in Bernard (Fr.) -Morea in Russell 6:4, 6:3, 6:4. Belgija - CSR 3:0 Washer in Brichant - Javor-sky in Zabrodsky 6:1, 4:6, 6:3, 9 : 7. Indija - Egipt 1:0 Kumar in Krishnan - Aco-bas in Ismail 6:3, 6:3, 6:4. KIHIO SKEDEim predvaja danes ob IS. ari film: MM sveti Igralci: JOHN PAYNE, RHONDA FLEMING, FORERST TUCKER. V ponedeljek 16. L ®' ob II. uri barvni m®1 Messina pred mikrofonom takoj po zmagi. med prvih pet. (Ce tega pogoja ne bi izpolnil, bi za svojo zmago na letečem cilju v Vercelliju prejel le 20.000). SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO Visoke zmage Francije, Italije, Belgije in Angnje Včeraj se je začelo svetovno nezgod. Precej nerodno sta j prvenstvo v hokeju na kotal- Izpili na srednjih so’ah Ravnateljstvi srednjih šol slovenskim učnim jezikom v Gorici javljata, da se sprejemni, vstopni, nižji tečajni in zaključni izpiti pričnejo v soboto 4. junija ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine in se nadaljujejo po vrstnem redu. ki bo objavljen na razglasni deski vsake šole proti koncu meseca mgja. Kdor želi polagati te izpite, mora najkasneje do 20, t. m. vložiti na ravnateljstvu šole prošnjo na kolkovanem papirju in ji priložiti listine, ki jih navaja oglas na razglasni deski šole. Matura na liceju in učiteljišču pa se prične 20. junija. Padel je po stopnicah in si prebil ustnico V bolnišnico Brigata Pavia je v petek okrog 22. ure rešilni avto Zelenega križa pripeljal 56-letnega Luigija Pe nella s Tržaške ceste 187. Pe-nello je malo prej prišel domov in šel po stopnicah, ki Goriški srednješolci vabijo ljubitelje naše šole k svoji zaključni prireditvi ki bo danes 15. maja in na praznik 19. vsakokrat točno ob 20.30 maja 1955 na šolskem dvorišču v Ulici Croce (Šolski dom) Na sporedu so: pevske točke, ritmične vaje, telovadni nastop, slovanski narodni plesi, šaloigra »Jezični dohtar« Vstop prost. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki za revne dijake V primeru slabega vremena se prva prireditev prenese na praznik 19. maja, druga pa na naslednjo nedeljo 22. maja Vabila se dobijo v šolskem tajništvu, pri «Bratužu». v knjigarnah «Carducci» in «Katoliški», v trgovini Kosič v Raštelu ter zvečer pred pričetkom prireditve. Staka uslužbencev INAM, ki se je pričela 3. maja, še vedno traja. Iz vsebine telegrama, ki so ga sindikaine organizacije poslale iz Rima 13. maja v Gorico, je mogoče sklepati, da se bo stavka še bolj zaostrila, ker višji krogi nočejo sprejet: zahteve sindikalnih organizacij, naj se tudi uslužbencem INAM priznajo poviški, ki jih je država svoj čas priznala državnim uslužbencem. Spor st, je pričel veliko prej. V aprilu še ni bilo stavke-, uslužbenci so se le nekajkrat vzdržali dela. ker so u-pali v mirno rešitev spoia V odločno stavko pa so stopili tedaj, ko so dobili odklonilen odgovor. S tem skušajo prisiliti zakladno ministrstvo in vlado, da prizna uslužbencem INAM. Ki pomaga okoli 18 milijonom delavcev, -poviške plače kot to določa zakon. Policija išče »pooblaščenca trgovinske iborn'ce» Za tistega neznanca, ki se je pred dnevi predstavljal za uslužbenca trgovinske zbornice in obiskoval goriške trgovine, se zanima kvestura. Zdi se, da je ta neznanec ogoljufal več trgovcev ne samo v Raštelu ampak tudi v Ul. O-berdan in drugod in izterjal pri njih po 328 lir. Ko so se trgovci zavedli, da je »statistika trgovskih obratov* le njegova pretveza in da jih je s tem ogoljufal, so se nekateri pritožili na kvesturi in opisali neznanca za osebo o-krog 40-45 let, visokega okrog 1.70 m. ki je nosil obleko svet-lorjave barve. Policija je že uvedla preiskavo. Poletni urnik javnik lokalov Danes 15. maja stopi v veljavo poletni- urnik javnih lokalov goriške pokrajine, ki bo trajal vse do 31. oktobra. Urnik je naslednji. V Gorici in vseh ostalih občinah pokrajine se bodo vsi javni lokali odpirati ob 6. uri. 1. Restavracije, gostilne, Kavarne, bari in vinotoči; v Gorici in občinah Gradež in Tr- žič bodo zvečer odprti do 1. ure; v predmestju Gorice in ostalih občinah pokrajine pa do 24. ure. 2. Navadne gostilne in gostilne s kuhinjo: v Gorici in občinah Gradež in Tržič do 24. ure; v ostalih krajih pokrajine pa do 23. ure. 3. Osmice: v vseh občinah pokrajine kakor tudi v mestu samem do 21. ure. Lokali, v katerih točijo samo alkoholne pijače, bodo odprti od 10. do 23. ob delavnikih in od 11. do 23. ob praznikih. Iz Rima je prišel tihotapit Sodniki so obsodili tudi 32-letnega Sergia Battistellija iz Ul. Bravetta 10O v Rimu. Obtoženi je 24, maja lani pretihotapil iz Trsta 8 zavojčkov cigaret znamke «Astoria» in ((Virginia«. Dejanje so ugotovili finančni stražniki v Pie-risu. Čeprav je bilo samo 160 g blaga in čeprav je Battistelli dejal, da ga potrebuje zase. so ga vseeno obsodili na 21.000 lir globe, plačilo sodnih stroškov in taks. padla Zuliani in Caput in tako so zaostali še tisti, ki so ju čakali. Messina je zmagal v končnem sprintu. Van Kerkhoven pa vodi po prvi etapi v klasifikaciji za leteče cilje. On je tudi izpolnil pogoj za izplačilo nagrade za zmagovalca na letečem cilju (100.000). to je. da se je na koncu plasiral kah. Reprezentance so razdeljene na -štiri skupine in igrajo v štirih italijanskih mestih: Modena: Francija - Danska 10:0 (5:0), Španija - Cile 2:1 (1:0); Novara: Italija - Irska 8:0 (6:0). toos svetovni rekrtr oa 3H m BUDIMPEŠTA, 14. — Madžar Iharos je postavil nov svetovni rekord v teku na 3000 m s časom 7:55,6. Prejšnji rekord, ki je bil za 40 sekund slabši, je imel od 1. 1949 Belgijec Reiff. Odgovorni nrtdnnt STANISLAV BENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • TrM Ig ralci: STEPHEN MCNALltf’ ALSXIS SMITH. Elektro-inšfalacijako poč' Jetje — Sprejema *** naročila in popravila ■ nove inštalacije vseh v*** električnih napeljav- ?*" kličite našo št. tel. >#-***• Ul. Boccaccio II. SE PHIPOHOCAJ** DAVISOV POKAL - II. KOLO Italija Nemčija 2:0 Za naslednje kolo so se že kvalificirale Cile, Švedska, Belgija in Indija MUENCHEN. 14. — Danes se je tukaj začel teniški dvoboj med Nemčijo in Italijo v vari. Rezultati včerajšnjih tekem: Trst: Nemčija - Portugalska 2:2 (2:2); Monza: Anglija - Norveška 7:1, (3:0). Belgija - Jugoslavija 10:1 (3:1); Danes Jugoslavija-Škotska Umrl je Ivan Pavletič Včeraj popoldne so pokopali 67-letnega Ivana Pavletiča iz Standreža. Umrl je po hudi bolezni, ki ga je mučila zadnja leta. Zapustil je ženo in tri otroke. Bil je zaveden Slovenec, ki je svoje otroke dobro vzgojil. Na zadnji poti ga je pospremilo veliko vaščanov. Naj mu bo lahka domača zemlja! ZAHVALA Lepa hvala fantom in dekletom, ki so nosili krsto, darovalcem cvetja, pevskemu zboru za petje pred hišo žalosti, pred cerkvijo in na pokopališču ter vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali ob hudi izgubi naše nepozabne Cirile Družina LUTMAN Standrež. 15. maja 1955. Trstu, Monzi, Modeni in No- druSem kolu tekmovanja za Davisov pokal. Italijana Gar-dini in Merlo sta zmagala in tako vodi Italija po prvem dnevu z 2:0. Rezultati: Gar-dini - Biederlack 6:2, 6:0, 6:1; Merlo - Huber 6:2, 6:3, 6:3. Cile - Madžarska 3:2 Avala (Č) - Asboth 3:6. 6:3. 5:7, 6:2, 6:0; Adam (M) - Ham-mersley 3:6, 7:5, 5:7, 7:5, 6:1. Danska - Južna Afrika 2:0 Nielsen - Vermaak 4:6, 6:1, 6:2, 1:6, 8:6 (nadaljevanje včeraj prekinjene igre); Joergen Ulrich - Segal 3:6, 6:3, 6:2, 6:4. Švedska - Švica 3:0 Davidson in Smith - Buser in Blondel 6:4, 6:2, 6:1. Anglija - Avstrija 2:1 Mottram in Paish (Angl.) - Moštvo Škotske po prihodu v Beograd. V Beogradu bo danes tekma | čijo za sredozemski pokal dne med reprezentancama Jugoslavije in Škotske. Medtem ko imajo Jugoslovani dva tedna zatem važno tekmo z Italijo v Torinu, pa bodo Skoti odšli še na Dunaj in v Budimpešto. Škoti niso pristali na zamenjavo kateregakoli igralca po začetku tekme — razen vratarja. (Navadno je tako. da se sme do zadnje minule pred koncem prvega polčasa zamenjati katerikoli igralec, vratar pa ves čas igre, ce se je poškodoval. Vendar na angleškem otoku nimajo te navade). V jugoslovanskem moštvu je novinec srednji krilec, Sarajevčan Svraka, medtem ko sta branilca že nastopila v B-re-prezentanci. 26. junija v Trstu. Nadalje je zvezni svet Italijanske nogometne zveze imenoval dr. Alfreda Fonija za trenerja državne reprezentance. PRAGA, 14. — Zatopku ni uspel poskus, da bi zrušil svetovni rekord na 10.000 m. Oviral ga je predvsem zelo hladen veter. Zatopek je dosegel čas 29:03, njegov svetovni rekord pa je 28:54,2. Postavil ga je 1. 1954 v Budimpešti. KINOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes ob 19. uri film Columbia: »PREGANJANCU Režija: E. Dimytrik. Igra Kirk Douglas, alite na Bnčutali PREDVAJA DANES IS. L m. z začetkom ob IS. ^ in JUTRI 16. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni h*®' 5s®y G RAČJE Niti ljudje niti zveri se ne morejo izogniti krutemu zakonu džungle. Strasti se razbesnijo z divjim zaletom, sprostijo se nagoni. V razbeljenem ozračju, ki ga še posebno živo prikaze blesteč tehnikolor, ni bil Clark Gable nikoli tako velič*' sten niti ni bila Ava Gardner nikoli lepša- AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC pdivo; POHVIKOlf na Tržaškem,v fiipn-slavffot Mrifo in druge države GAR AŽAi UL Timeua 4, teL 90-296 STANOVANJE) UL F. bevero 6, tel. 33-113 Italija B - Turčija v Trstu 26. junija RIM, 14. — Italijanska nogometna zveza je določila, da bo tekma med Italijo B in Tur- POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRST • UI.Moreri 7 telefon šl. 28373 v vse kraje, tudi v inozemstvo =agas=5 ONGER i dnom pozlačen jeklen vodotesni Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PRiVLJIC IN ČAROVNIJE 101. Peto poglavje« JOSIP GODINA IN DON LORENZO Sklenil je prčcej zapustiti za vselej Kristino - vlačugo! Ko Jo je še istega dne zopet obiskal, kot po navadi, ji je naznanil svoj sklep. Njo pa zagrabi strašen obup, počne razsajati, ko da bi bila znorela, pri :m pa si z nohti tako celo spraska, da ji začne iz njega kri teči. To se je zgodilo zvečer tudi istega dne. Sledečega dne v jutro pa se (Kristina) spodobno obleče, leti k poglavarju Ješinskega, mu pove, kaj da se je bilo prigo-dilo, in ga prosi za pomoč zoper to, kar je bile po njeni trditvi golo nesramno obrekovanje. »Potolažite se, moja draga' Vi ste v teni mestu znana kot Jako poštena gospodična po tem, kar je tudi meni do ušes prišlo. Pa kaj terjate zdaj od mene v tej zadevi?* jo poprasa. »Jaz terjam samo to, da prekliče Ješinski tam, kjer je zoper mene govoril, vse vpričo gostov, ko se bodo prvn.rat v gostilnici ob kosilu sešit*. --»Boste uslišani; z Bogom!* ji odvrne. — Ko pride čas kosila in se gostje (razen Jesinskega) k mizi vsedejo, pritapa kmalu za njimi tudi Jesinski; videlo se mu je, ko da Je ves pobitega srca; pa spregovori prčcej, še stoječ, tako-le; «Gospodje! kar sem včeraj tu zoper r G roJa*f Konjskih kur pri zabušantih? Ne, moj dragi pokoJj flil*0'' Josip Godina Vrdelski! Ni bil kriv smrti tvoje leV ’ neste^ mu nočejo priznati, da ubija porodnice tobakov d ' v&i., c !5n£uPrlnesti s seb°J ~ garnizonski zdravnik. k> G roJa*f Konjskih kur pri zabušantih? Ne, moj dragi P6k«J1 uiia-C-Josip Godina Vrdelski! Ni bil kriv smrti tvoje leP„’nesr^ in neskončno dobre žene in matere tvojih prvih dv natvCsfc*’ mh sinov samo tobakov smrad. — kakor nam hočeši , ga ki ga je prinašal s seboj morda res malce I!eP aof0 onski mčdeh. ki pač ni bil vajen imeti npruvKa s ^ - ™Slejmo malo globlje v tvoje srce, ljubi Goa nlzonski cami (Nadaljevanja