IWWHIIMH[l|KlliWI
Posamezna StevflSag 1 krono.
1
SOD
,TA*os* jtac ta, wm t fWi* i» pmaftov, «* 1A. ati >	;
»TiJTJeitae 90
5 S* • C £££ 51 \
S lw«)»4cgnmlMnaBk! *
•	oMrt	rmMt.	5
<*j«S
i SS^kRČiSSKS I
Z	e
Uto: II.
'^0!;^ 1 krono.
pason^rtro _
tae.u. Jiužit'«* ul,	.
eteopj«. To!»ton iaUrurb. it. 2Tt
UPHAVr n t»M» » •tatiU«* »Uti 4». *,	**•*■	t«t%
tm> *. a*, eas ?oftnc«Ano41»
om »tar. U.I«.	.	^
*» hmIO* b(n «wa«0» *?.**
«3», -	M b« m&i«.
« 0 ■
Osvobojenje.
» Čestokrat slišimo v javnosti navdu-bodu • mne 0 našem osvobojenju.Osvo-rn°	se in sedaj smo svobodni.
&lovek Pogleda malo globlje, lahko prepriča, da s tem osvobojenem ni tako, kakor se nam dozdeva.
Prit t smo 550 pao niaterijelnega » v s,a v dosedan j ib razmer, moralno ta učimo globoko v sužnosti. Sicer boiftn’ -’ pr<>1f;)le:m notranjega osvo-®r5-u?a’ ni ravn° nopnlaren in tudi ne vendar pa zasluži, da si ga v jasni dnevni luči. Takoj po ni*rv. 8rao imeli veselje s podira-Wi ^a?n^ spomenikov naše pretek-taini	smo	vse, kar nas je spo-
* naš na pr0lSle 6ase- a na t0' da 53110 &OvA ^, p^obojenjem. prevzeli povsem
siČto, ? . ^ in naloge, ki se v mar-"ribajo z dosedanjimi, smo po-
*	pomen^: osvoboditi se na. Kf~rJv3 Kakor smo na. zunaj raztrgali Tv^f, pKove, se ujedinili in z usta-temelje novi državi, tako bi tudi na znotraj raztrgati lj6ll , ?3eS«' duha, premagati razcepita* S* .ustvariti nekako moralno ejjft 1 ^i bila izraz naše unifika-riljj P^asanje je, ali smo to tudi sto*
®0trarr°^0^^a 111886 nas uči, da se, to ča«i inea0svok°3enje izvršuje zelo po-J>reiti v Ba°'raio novi odnošaji res odrečem 131 kri, predno se stari Paše ja,	Pravicam.	Tako	je	tudi
Ha, znift'T10 Z3vljenje pisana in nesklad-150 kri ^azniK heterogenih struj, ki toliko^’ 56 v našem ozračju dogaja ®ajti On^liktov, katerim ne moremo 1 28do«t,nega vzroka. V našem jav-KS?- Zlv^enju še vedno delujejo a.v-’ madžarske, laške, cincarske,
. g^ke sile, ki so se tako globoko zarile v naš narodni znača j, da bo tre-,* dolge smotrene vzgoje, predno se ^ iznebimo.
g. Ni dovolj, če smo svobodni in uje-jj-^oni, treba je da damo tej svobodi j. unifikaciji izraz tudi v našem no-hjem življenju. Če človek čita n. pr. jj 0 iz vseh krajev naše države, mora j>1,Javnost ostrmeti, kako globoko še k0 ^a-Prav tičimo v preteklosti in ka-smo pridobili z osvobojenjem. Sar° politike teče po starem tiru: če-^la^o bili navajeni v prošlosti, to tudi danes. Ne v nacionalnem Itnrnem niti v socialnem in go-^a.m^r8^ein P^i™ nismo dospeli tja, r smo došli politično. Politični
k-'! 80 slaba postavka v naši splo-^Uspiv Cl’ do^er ne tečejo paralelno ®Wek na drnffth poljih. Kaj pomaga Ispa obleka, če je pa želodec io - J1- ^to lio treba v bodoče vso na-.rj^nost in naše delo usmeriti na
tij0lf5t Pd zunanjosti preiti v notra-^i>ua .Naše kulturno in gospodarsko Ipo
Pbnove mora postati vodilna sila
^Polu- .moramo kolikor le mogoče ^Uh „,lZlrati in mu vtisniti nov pečat.
jgj. — našem javnem življenju. Do-®hotj>.e- n° homo vedeli osvoboditi na te ho •’ tudi naše zunanje osvobojenje ?3	trdne	podlage.	Da	se	zgra-
&1hvexeY Zld> ni potrebna samo opeka, *iho v udi malta, ki opeko veže. Če ?®hem,fajra:VI11 težnji, da čimprej po-i0, opaV država, t. j. da dobimo usta-a * bo Inarsikje postavili brez mal-k 1^°statk* da 86daj to popravimo. Ti f^dice aP-a niso nifi drugega, kakor Nboie,,?36^®’ da naše notranje s^^njirn' -»t111. moglo iti paralelno z te bovo not071 casi' ki nastopajo z na-nn,ra1V0I’( zahtevajo tudi nove
«2 ">*VMIi Uh- *«. t«
*	86 ne moremo ustaviti.
Maribor, četrtek 8. julija 1921.
Nadaljevanje preiskav o atentatu.
Številka: 151.
LDU Beograd, 6. julija. Danes' se je nadaljevalo zaslišavanje oseb, ki so bile aretirane v zvezi z atentatom na regenta Aleksandra. Nekatere so izpovedale marsikaj novega. Zaslišan je bil bivši klobučar iz Novega Sada, Ilija Lazarovič, ki ima sedaj s svojo ženo trgovino konfekcijskega blaga v Beogradu. Pri zaslišavanju se je dognalo, da je Lazarevič bil v tesni zvezi z napadalcem Stejičem. Csaki ga obdol-žuje, da je on njegov sokrivec pri shranjenju bomb, ki jih je nabavljal Marinkovič z neznane strani in jih je potem osebno ali pa po dtugih osebah prinašal C s a k i j u. Sploh je bil Novi Sad glavno skladišče bomb in drugega orožja. Lazarevič je bil tudi v tesnih zvezah s komunističnim poslan-
cem Kovačevičem, ki je često zahajal k njemu in mnogokrat pri njem tudi prenočeval. Kovačevič je imel sestanke deloma v njegovi hiši, deloma pa pri tapetniku Gjorgju Stankoviču in njegovi ženi Julki. Lazarevič je pri konfrontaciji s Stejičem, Csakijem in Kovačevičem priznal, da je vedel za atentat, da pa ni vedel za čas in za osebe, katerim so atentati veljali. Dolžijo ga, da je vedel tudi za čas in za mesto raznih atentatov. Zaslišana je bila tudi Julka Stankovičeva, tapetnikova žena v Beogradu, ki je priznala, da je Csaki večkrat prihajal k njenemu možu. V njegovi družbi so bili razni ljudje, ki jih pa ni poznala in ki so v njeni hiši prenočevali.
Dunajska policija in naši atentatorji.
LDU Dunaj, 6. julija. *Politische Korrespcndenz* javlja: Jugoslovenska oblastva so stopila v stike z dunajskim policijskim ravnateljstvom, da bi se jim dovolil vpogled v dosedanji potek preiskav o atentatu na regenta Aleksandra. Potom policijskega ravnateljstva se je v
smislu mednarodne pravne pomoči uvedla preiskava. V nasprotju z govoricami ki so se pojavile v javnosti, da je jugoslovenska vlada napravila diplomatske korake v tem pogledu, je razvidno iz predloženega gradiva, da ni povoda za kakršnekoli korake političnega značaja.
Omejitev priseljevanja v Združene države.
LDU Beograd, 6. julija. Zakon o priseljevanju v Zedinjene države je stopil dne 3. t. m. v veljavo. Po določilih tega zakona znaša letno število izseljencev iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 6405 oseb. To število obsega osebe, ki so bile rojene v današnjih mejah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev brez ozira na narodnost in državljanstvo. Zanimivo ie, da se je leta 1920 izselilo preko 20.000 ljud. iz naše kraljevine v Zedinjene države. Vrhpvno nadzorstvo priseljevanja vršijo oblastva Zedinjenih držav. Štetje se vrli v pristaniščih, kjer se izseljenci
izkrcajo. Vizum konzularnih uradov v nobenem oziru ne jamči za prihod v Zedinjene država. Osebe, ki se hočejo izseliti v Zedinjene države, se opozarjajo na to, da znaša sedaj dovoljeno število izseljencev le eno četrtino onih os.-b, ki so se prej smele priseliti iz naše kraljevine. Ako po uveljavljenju novega zakona dospe v pristanišče Zedinjenih držav večje število oseb iz naše države, kakor je dovoljeno, se ti izseljenci morajo povrniti nazaj in sicer ob lastnih troških. Vse nove odredbe so le dopolnilo prejšnjih naredb in veljajo za dobo dveh let.
Italija in rapallska pogodba.
DKU Milano, 6. julija. Markiz vega prednika. Po poročilih iz Rjma della Toretta, ki se tačas nahaja v Pa- bo novi kabinet, kar se tiče zunanie rizu, se-je prilikom imenovanja za zu- politike, najprvo izvedel " rapallsko nanjega ministra izjavil, da se njegova pogodbo, politika ne bo oddaljila od one njego-
Socijalisti in fašisti v Rimu.
DKU Rim, 5. julija. Socijalisti so 5. t. m. sklicali shod, da manifestirajo za zastopstvo delavstva. Fašisti so napo vedali protiuhode. Vlada je shode na prostem prepovedala.
ca
■MQy	♦“VACiUU	liotclvitii
' ga nacionalnega življe-
Trianonska mirovna pogodba.
DUK Pariz, 6. julija. Poslaniška konferenca se je bavila z vprašanji, ki stopijo vsled skorajšnjega uveljavljenja trianonske mirovne pogodbe pr? izpolnitvi versaillske in St. germainske pogodbe na površje.
i	——«
Sestanek dr. Beneša s Skurmontom.
TIP Brno, 6. julija. »Lidovč no-viny“ poročajo, da se češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš bližnje dni sestane s poljskim zunanjim ministrom Skurmontom v kopališču Zakopane na Slovaškem.
Stavka nemških komunistov na Češkem.
.. f ^ r 8 *3 8> 6’ julija. Listi javljajo: Nemški komunisti na sever. Češkem so sklenili, da pričnejo dne 12. t. m. s stavko, s katero nameravajo zahtevati, naj se izpuste aretirani komunisti. S stavko hočejo izra^ti tudi svoje simpatije s stavkajočimi bančnimi urzlniki.
Sovjetska vlada dementira.
TIP Moskva,- 6. julija. Sovjetska vlada je uradno dementirala vest, da se ruske čete nahajajo v Anotoli.fi, kakor tudi vest o vojni napovedi Rusiie.
Resen polo2aj v Carigradu.
DKU London, 6. julija. »Times* prinaša ix Carigrada resna poročila. Dornava se, da bodo v zaščito svobode morske ožine potrebni mednarodni koraki. V tem slučaju se računa, da bo nastopilo aogltško brodovj«, *
Velika železniška nesreča.
DKU Berlin, 6. julija. Ekspresni vlak Amsterdam—Pariš, ki je okoli polnoči zapustil Brtissel, je pri Hennyeru skočil a tira. Lokomotiva je popolnoma razbita, strojevodja in kurjač težko ranjena. Poštni vagon Je popolnoma zdrobljen. Sedem francoskih poštnih uradnikov je mrtvih, trije pa težko ranjeni. Ranjenih je 20 potnikov. Dosedanja preiskava vzbuia sum, da je bil to zločinski napad, ker so našli več železniških pragov zrahljanih
n ja, je razvoj in napredek. Če je tateE denca samo sekundarna sila, prima pa raaii drugi smotri, kakor smo mo gli na žalost dosedaj konstatirati, se postavljamo v nasprotje z lastnim' osvobojenjem, ki je bilo samo na sebi! razvoj in napredek. Točka, kjer bi sej dinamika napredka in razvoja usta* vila, bi pomenila, neizprosen preobrat' nazaj. Osvobojenje in unifikacija na znotraj, to bodi sedaj naše vodilno ge-1 slo in nat program! -----------------------------------
Avstrijske skrbi.
Pod tem naslovom poroča »Pragel-Presse« z Dunaja: V Londonu se je tW dni sestala konferenca zastopnikov an-1 gleških in francoskih bank, ki razmo-1 triva vprašanje avstrijskega kredita^ Ta pogajanja bodo imela, kakor se tokaj zatrjuje, ugoden rezultat. Bilo hf želeti, da bi se ta vest kmalu uresaP čila, zakaj sedanji položaj je nevzdr-'1 žen. Avstrijska krona je v Curihu pa-> dla tako globoko, da kmalu sploh ne bol vee mogla notirati. Ni dvoma, da je tof razkrojevanja bilo v zvezi s špekuln-j eijami valutnih verižnikov, k čemur’ sta tudi vlada iu javnost, prispevala) svoj del. Čemu pravzaprav govore toli-j ko o kreditni pomoči? Saj že več me-< secev som ni v političnih diskusijah priljubljenejšega predmeta, pa ni te4 daj noben čudež, ako publika in ino zemstvo pod vplivom tuzemstva popušča ter zametuje krono.
Poleg vprašanja o kreditu so pa tu^ di druge zadeve, ki so vredne pomišljanja. Kako da se tako malo govori o dr. Hegedušu, ki se hoče rešiti madžarskih dolgov na ta način, da milijone ban-' kovcev, ki prihajajo iz Avstrije, prtv glasa kar meni nič tebi nič za ponatre-j jene? Ta. finančni minister, ki vednof le zabavlja čez Avstrijo, je imel naf kmetskem shodu v Hodmecervasarhm' ly govor, ki je v njem dejal med dro gim: Gotovo si no želite, da bi va&f izorana polja ojpustošilo kako divje no* madsko ljudstvo? Tudi jaz sem kmety kakor vi, a tudi jaz ne morem beračiti kakor Avstrija. Sodite sami Ali nisem storil dobro, da sem se ločil od Avstrije. Usoda Avstrije je podobna usodi sumljive lepe žene? Dokler jer imela bogatega kavalirja, ki jo je vzdrževal, jo plavala, v mleku in medu; sedaj, ko je pokazala, da je pravzaprav grda postarana ženska, mora( iti na beračijo. Odkar sem zadat av-^ strijski kroni primeren udarec, nar misli Zapadna Ogrska več na to, da bi se od nas ločila. Avstrija pa še veda« fabricira slab deuar in pri tem veaJŠ njen državljan izgubi na letnih davkih preko S000 K.	V
Značilno je, kako se dr. HegediiS hvali, da je zadal avstrijski valuti močan udarec. Bilo bi treba, da bi naj-širja evropska javnost vedela, kako se sistem, kateri izsesava Madžarsko, za-grizujc tudi v Avstrijo. Morda bi tq koristilo naši novi vladni koaliciji, ki bi tako rada posnemala Hortyjev pri, mer in Avstrijo korumpirala do kosti, (Zanimivo je, kako so lasajo med seboj Avstrijci in Madžari ter drug drugemu zavidajo položaj: Madžari Avstriji kredit, Avstrija Madžarski boljšo valuto. Zapadna Ogrska pa plavW med Soilo in Karibdo. Op. ured.).
Notranja in zunanja politika.
*	Ovacije regentu ha potu skoz! Magreb. V nedeljo zvečer ob 20. uri je dbepel R#gent. Aleksander ua potu v J&rjz na državni kolodvor v Zagratoj
SFa kolodvora so ga spredi Hrvatski ban dr. Tomljcnovič, komandant IV. annijske' oblasti general Pešič in načelnik policije dr. Saban. Omladinaga jo pozdravila z burnimi ovasijami. — ■Regent se je na. to podal z banom v avtomobilu v bližnjo zagrebško okolico ter se mudil na banskem dvorcu. Ob d,i uri gc je vrnil na kolodvor. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo kolodvorsko poslopje, ga je povsod navdušeno pozdravljalo. Točno ob 21. uri se je vlak odpeljal, manifestacije po mestu pa so trajale .Še čez 12. mo.
*	Komunisti menjajo barvo. Pre-fsVave o atentatu aa prestolonaslednika Aleksandra so razkrile protizakonito in protidržavno komunistično delovanje. V komunističnem klubu vlada velika razburjenost in njih vodje »e na vso moč trudijo, da se izkobacajo iz tega neprijetnega položaja. Komunistični poslanec Triša Kaclerovič skuša v svoji politiki izvesti nekak preobrat na desno, češ, da delavske mase niso razpoložene in sposobne za dalekosežaa preosnove, čemer se sicer protivijo Života Milojkovič, Sima Markovič in Pavle Pavlovič. Vsekakor na izgleda, da ima Triša Kaclerovič za seboj polovico komunističnega kluba. Raze« tega pa se sklepa, da se Izključijo iz kluba vsi oni, ki so pokret izkoriščali v svoje cilje, kakor italijanski iredentisti, Madžari, frankovci in slični iletnenti. Osumljena trojica poslancev: Čopič, Kovačevič in Filipovič, bo takoj, ko se jim dokaže krivica, izključena in le bodo razen tega morali zagovarjati pred izvrševalnim odborom komunistične stranke. Komunistični poslanci so nadalje sklenili, pričakujoč, da jim bodo vsi listi zabranjeni, izdati lepake, v fcaterih svoje pristaše obveščajo, da odklanjajo vsako odgovornost in da je bil atentat izvršen brez njihovega j?tdenja. Zanimivo je, da se hočejo komunisti kar čez noč preleviti v mirne in spodobne državljane. Tej njihovi taktiki pa bo redkokdo zaupal, ker je komunistična stranka odvisna od Moskve m tara se ravno te dni kujejo nsklepi, Itako bi se ruska revolucija razširila glasfi v slabotnih državah. Komunisti Ostanejo teroristi, tudi če bodo stokrat prisegli, da niso.
® Resen položaj v 'Bolgariji. Listu ■•Wiener Mittagszeitung« poročajo s .ftiplomatične strani:	Angleški	poliii-
Tjni krogi zasledujejo razvoj dogodkov v Bolgariji z neko posebno napetostjo. Stališče vlade, ki je bilo doslej jasno, 'je postalo v zadnjem času zelo negotovo. Kralja Borisa in Stambuliškega so opozorili na razne pojave. Na. eni strani jo komunistična stranka, ki ima v parlamentu precej utrjeno pozicijo, navezala ozke stike z Moskvo in An-
goro ra tudi bolgarski reakcijonarei} pod krinko fconfuznih zahtev so doživele
so se tajno približali komunistom. Na; popolni poraz. Ustava je sprejeta z 223 drugi strani pa izgleda, da ekscar Fer- j proti 35 glasom. To je jasen dokaz, da dinand kuje načrte, kaljo bi se polastil ,l večina naroda odobrava izbrani režim, državne oblasti. Znano je, da bi mala j Naši jugoslovenski prijatelji se bodo se-antanta odločno preprečila vsak tak j daj, ko so dobili stalne institucije, lahko poskus kakor tudi eventualni bolgar- posvetili mirnemu razvoju države, ki je ski napad na Grčijo.	1	v najtežjih položajih heroično pokazala
* Iz zemljoradniške stranke, Zemijo- svojo življensko sposobnost. Velika je
radniki nameravajo menda izpremeniti taktiko svoje stranke. Pri njih prevladuje oportunitetna struja, ki bo po vsej priliki v stranki zmagala.
* Oieerinova nota naši vladi glede
sreča, da poizkus zločinca ni mogel zatemniti dneva, ki posvečuje renesanco takONOdličnega naroda.
Vprašanje kraljevega namestnika v Sloveniji. Nekateri listi prinašajo
ujetnikov. Komisar za zunanje ruske poročila o predstoječem imenovanju sovjetske vlade Cieerin je poslal naši Kraljevega namestnika' v Sloveniji.
vladi noto, v kateri protestira proti* terorju naše vlade napram ruskim ujetnikom v naši državi. V obliki ultimata. obvešča našo vlado, da smatra v Rusiji se nahajajoče ujetnike, posebno častnike, kot talce in bo žnjimi enako postopal, če naša vlada ne dovoli’ruskim ujetnikom vrnitev v domovino. Sumi se, da je čičerinu. dal ta nasvet naš komunistični poslanec Sima Markovič, ki se tačas nahaja v Moskvi. — Cičerin je zelo bud gospod.
* Ruski protest proti Romunski. Komisar za zunanje zadeve ruske in ukrajinske ljudovlade se je pritožil pri romunskem ministru za zunanje zadeve zaradi bombardiranja, kraja Luki ob levem obrežju Dnjepra in zaradi pomoči, ki jo daje romunska vojska četam belili gardistov Pri prckorača-nju Dnjestra. '
* Francoski listi o atentatu na regenta fn q naši ustavi. „Journal des Debats* prinaša na uvodnem mestu članek, v katerem pravi o atentatu na regenta in o naši ustavi med drugim nastopno: Princ-regent Aleksander je v, spremstvu Pašiča srečno ušel atentatu ki je bil naperjen proti njemu. Francoska javnost mil enodušnočestita, a čestita tudi sebi. Mladi princ je bil pri na-vedno predmet najživahnejše simpatije in je to tudi zaslužil. Vsakdo se še spominja na njegovo energijo v času vojne in velikih uslug, ki jih je storil Svoji zemlji takrat, ko je bil bolan kralj Peter, ki je sam dal toliko dokazov o njegovi smelosti in vztrajnosti. Z isto odkritosrčno radostjo, kakor so jo morati občutiti naši srbski prijatelji, smo prejeli vest, da se namera zločina ni posrečila Točni podatki o atentatu še niso znani. Pa bilo kakor bilo, atentat, se je Izvršil v času, ko je definitivno triumfirala ideja narodnega jedinstva v Jugoslaviji. Nova ustava, ki je proklatnirana na obletnico kosovske bitke, daie mladi kraljevini Srbov, Hrvatov ia Slovencev solidne temelje. Razne pokrajine bodo imele široko avtonomijo v lokalni administraciji. Tudi politično edinstvo je strogo zavarovano; separistične tendencije
tudi ne izgleda resnično. Policija pa je poleg tega ugotovila še, da. jo je dekle nalagalo; navedlo je napačne podatke, tako, da. stanuje pri starših v Zagreba dočim je iz neke vasi na deželi ter js bila nekoč že odgnana policijsko ia Zagreba v pristojno občino radi potepanja. Na to žalostno pot jo je prive* dla v mnogi meri tudi slaba vzgoja itf še slabši vzgledi v domači hiši. Njen« roditelji živo že več let ločeno, mati 'A ljubimcem, oče z ljubimko. Trinajst" letna deklica, pa že dovršena pustolov-* ka, kaj bo še iz nje?	'	•:{
 _________    ,	   :	,	n
Dnevna kronika.
Kot najresnejša, kompetenta prideta ba je v poštev dosedanji praški posla-j	Jftrib«r,	7 Julija*
nilc Ivan Hribar in sedanji, predsednik J — Se vedno neodvisna. Ljubljan* deželne vlade dr. 'Vilko Baltič. Beleži- jska »Jugoslavija*, Peskov lajbžurna), H mo kot kronisti.	"	'	“	-	-	-	«.-u—	«
* Nemčija in Anglija. Angleška državna konferenca je včeraj razpravljala o reparacijskem plačilu, ki ga ima plačati Nemčija.
* Angleško-japonska zveza in Amerika, »Chicago Tribune« poroča iz Washingtona, da je japonski poslanik pri proslavi ameriške neodvisnosti izjavil v imenu svoje vlade, da je nameravana. angleško-japonska zveza popolnoma prijateljskega značaja na prani Zedinjenim državam.
Zanimivosti.
S Sokoli v Osijek.
("Konec.)
Mariborski Sokol je postavil eno vrsto telovadcev in eno vrsta, telovadk g;a tekmo v prostih va jah, župa kombinirano vrsto za tekmo v lahki atletiki (tek, skok v višino in v daljino, metanje diska, kopja in kroglje) od katere so se trije kot edini tekmovalci vdelo* žili. tekme v sabljanju in eden v plavanju. Vdeležba po mariborski župi je bila. zelo častna, bilo jih je skupaj 160, ■od te b nad 100 iz Maribora, od teh zopet 35 telovadcev in telovadk. Vspehi ■tekme so bili zadovoljivi, vrsta telovadcev je dosegla nad 60 točk, vrsta telovadk nad 90 točk in jo. bila v niž-;jem oddelku po sodbi priznanih vešea-%ov sploh najboljša, O ljubki mladi, vaditeljici so pripovedovale ostale telovadke, da je mislila tako resno na tekmo, da je v sanjah po noči glasno poveljevala: »Razvoj zbor!« Stale so So-kolicc od G. ure zjutraj do pol 12. ure v vročem solncu na telovadišču, prodno so prišle na vrsto, a vse to jim ni vzelo prožnosti in dobre volje in pri odhodu od telovadišča so še vedno mislile na telovadbo in si ponavljale posamezne gibe. To jo sad sokolske Vzgo-;j£, mladost in zdravje! Popoldne prve-uja dne so se vršile vajo za nastop,1 na Vidov dan dopoldne slavnostna maša aa telovadišču v spomin vseh za domovino padlih junakov, zbrano jo bilo 'jvse Sokolstvo, na tribunal* večtistfa-W'£av3	h pobožno klonila
glavo v molitvi, V globoko čutečih besedah je na to proslavil naš sedanji, sa-vezni starosta spomin našega umrlega staroste brata Ivana Oražna. Potem se je razvila krasna sokolska povorka po celem mestu, sokolska konjenica, koje je bila polovica Mariborčanov z mariborskim praporom n«, čelu. Lepoto take sokolske povorke Mariborčanom ni treba opisati, videli so jo lansko leto tukaj. Toliko navdušenja, ko v našem obmejnem mestu med občinstvom ni bilo; povdarjati pa moram, da nas je povadravljala vsa mladina, pred vsem ves jimogobrojni. sokolski, naraščaj s prisrčnim navdušenjem in da jo treba pomisliti, da .se je sprevod raztezal silno daleč, ker sta Dolnji in Spodnji grad v .Osijeku po legi pravzaprav dve mesti, za so in obe zelo obsežni. Ob koncu sprevoda se jo ustavilo Sokolstvo pred tribuno, kjer nas je pozdravil mestni župan Ilengel z ognjevitim, vseskozi narodnim govorom. Naj le omenim, da jo povdarjal, da ima stopiti sedaj na mesto hrvatskega nacijonali-zma jngoslovenski nacijonalizem in da so je spomnil s prisrčnimi besedami neodrošenih pokrajin, kojih’ odposlancev ne moro imenoma pozdraviti, da jim ne nakoplje preganjanja. Utis rta zbrano Sokolstvo je bil pretresujoč in vsa • beda našega, ljudstva onstran meja nam je bila: jasna, kojega odposlanci se morajo le skrivaj vdeleziti naših zletov. Naš .starosta, brat Ravnihar je razvil v kratkih potezah sokolski	Mtaosfeta SJovonsko so*
Mlada pustolovka, Človek se mora nehoto čuditi kako se izgubljajo v sedanji povojni dobi v mlakužah blatne nižine še čisto mladi ljudje, še takore-koč otroci. Pred nekaj dnevi je prijavila neka trinajstletna deklica zagrebški policiji, da jo je posilil nek znan in ugleden zagrebški trgovec. Policija je zatoženega aretirala ter uvedla preiskavo, ki pa je dognala čisto nekaj drugega. Ko je aretirani odločno zanikal krivdo, so deklico zdravniško preiskali ter ugotovili, la laže, kar je končno tudi sama priznala. Cela zgodba je bila čisto navadna izborno zasnovana. pustolovščina. Deklica, je vstavila gospoda na ulici, Pni potožila, daje lačna ter ga, zaprosila pomoči. Ker so mu je zasmilila jo je odvedel v neko restavracijo, kjer ji je naročil večerjo ter jo potem pustil oditi, ne da bi se je dotaknil. Njej pa ni bilo dovolj samo to, rada bi' bila od njega dobila, tudi denar in zato je sklenila, da ga ovadi policiji, misleč, da ji. bo iz strahu ponudil. v poravnavo večjo svoto denarja. Pri. zasliševanju je ta. mlada pustolovka priznala nadalje še to, da je zgubila nedolžnost že pred letom dni, ko je bila stara komaj 12 let in sicer, da jo je posilil neznan vojak, kar pa
kolske zveze, brat, dr. Scheiner iz Prage, kojega diči izrazita lepa glava, nas jo bodril k neumornemu sokolskemu delu za narod in domovino.
Popoldna se je vršila javna telovadba, naša sokolska olimpijada. Kar se je tukaj podalo, jo bilo pač vredno gledati tudi za netelovadee, za telovadce po izreden užitek. Najlepšo je in o-slane nastop celokupnega članstva k prostim vajam lOsobojenje«, ki so se pokazale tudi lani v Mariboru. Pogled na močne silne čete, ki so iz desne 5n leve prikorakale, okrenile na desno do stika, so zdrpžile v čelnem odkoraku, sc delile in y 3.6 dvanajstorostopih čelno prikorakale, je bil divenv Ko so obstali, zadonel je iz visoke tribuno načelnikov pozdrav »Zdravo brado«, ki mu je odgovarjal soglasni »Zdravo« zbranih' Sokolov. Toliko krasno zasnovanih in izvrstno izvedenih' prostih’ vežb menda še ni bilo pr* nas videti. Nastopilo je članstvo še z osiješkimi vajami, z ljubljanskimi za prihodnje leto, Murnik je nastopil s svojo četo z »Naprejem« in sMar zel jezo«. Osiješka župa. z jako ubranimi samostojnimi vajami, člsnice s praškimi, osiješkimi in ljubljanskimi prostimi vajami, Ljubljančanke z Murnikovo lepo telovadno skladbo >J\> jezeru«, Osiječanke s plesnimi vajami. Pogrešali smo pri tem bogatem sestavu orodno telovadbo, ki 30 je bilo premalo. Prvi dan so nastopili na orodju sploh samo Cehi, drugi dan za veliko organizacijo Save-za pjomalo vrst » prekratko vsebino.
kaže oso bito zadnje čase vse fakinsk« znake žurnalističnega diletantizma, j* priložila svoji včerajšnji številki reklam« letak v katerem si kljub vsemu še vedno upa farbati ljudi, da je neodvisna sij nadstrankarska. Bili so časi, ko je te| farbariji marsikdo verjel in zaupal njen poštenosti, danes pa so časi drugaco^ ia ji nihče več ne verjame. Pesek bi tem pač rad zopet dvignil naklado svojega lista, ki je zadnje čase! «w padla, ker so ji vsi pošteni čitateij obrnili hrbet, pa ne bo imel sreče.
—	Mestne davščine na kočije M avtomobile. Deželna vlada za Slovenil je z naredbo z dne 30. maja 1921	■
188 uradni list. št. 71 dovolila mesim občini mariborski za leto 1921 _pobif*J občinske davščine na vozila, to je koci] in avtomobile. Vsak lastnik je dol , do 15. julija davku zavezano prijaviti mestnemu magistratu. Pnj , mora obsezati: a) ime in opravilo i* nikovo (firmo); b) njegov stanovanj, naslov (naslov sedeža firme); pk J garažiranja (občino in hišno števil*, j oziroma ulico, poslopje); č) od kdaj prijavitelj lastnik vozila; d) pri oseon avtomobilih ime firme, ki j* ,zd avtomobil. Prestopke te naredbe kazrM mestni magistrat. A. Z globo do 100 eventuelno do 10	dni	zapora,
kaznuje: 1. kdor zamudi v predpis®0, 14 dnevnem roktt prijaviti prod»jo » nakup davku zavezanega vozila; iz malomarnosti ne vzdržuje °*nt j/ vozil dobro	vidnih.	B.	Z globo	Q
2000 K, eventualno do 100 dni z^P^jj se ki
zamudi pravočasno prijavo svojega zavezanega vozila5 2. kdor ne naz®,, tekom 14 dni, da je prestal razlog odpis davka.	C. Z globo	do 600
eventualno do 300 dni zapora, se kazn vsaka fikcija	takega	razmer}8’ Kt w
oprostilo davka ali Pr0,vz£L odpis. Zlasti je kaznjivo posta
vozilo oprostilo davka ali Pr0' odpis. Zlasti je kaznjivo P°s‘ zasebnih vožil, ki »padajo podto
Xr tem pogledu je nudil maribo^j zlet mnogo več. Največ navdušen].! izzval v občinstvu nastop zafre. nž podoficirske šole, ki jo prikoraka, čelu poveljnika in poleg njega z zastavo. Vojaške vaje s puško P stavljajoče borbo z bajonetom & b.^ Ijanje, izvajal jo bataljon zelo P**?, in ko so vojaki ob koncu defiliraU P t občinstvom, jo zadonel iz vseh t?1 ^ soglasni navdušeni klic ;Živela:
bolj^
vojska!« V telovadnem.oziru so podali Cehi. A ko je bila že telo ^ ba na o orodjih naravnost vdorna , kazala krasno izvodilo vrkunskin ^ so bile prosto vajo članov in člani.	,
vajo slednjih s kiji na gredeb n _ tako dovršenega, da je vsak raa kot nekaj naravnega, da eo Ceni s , dosegli na mah svetovno pr ven s . kaj tako dovršenega svet doslej videl! Omenjam še prav lionx n . deškega naraščaja Osješke zupe, v n zel tudi obilo priznanja. Ves nastop 1 kazal odločen napredek in dolcajsat, so je v telovadnicah pridno vežba o. , Ob večerih se je midila raznovrs_ ^ zabava, v gledališču, koncertin. merzih, itd.'večina sc je l^111 L vročem dnevu v takozvano pukov _ _ bašto, zolo lopo mestno nasade, električno razsvetljene, kjer se 30 dilo v noštetiU šotorih raznega o' čila in zabave. Glede vina- omenjanj da se nobeno ni moglo merrti z nasunu Zaslišal sem \ nokem šotor« PfP® “5 s^hi takoj sklepal, da morajo biti ondi Šimenci in dobro vino ia Pem «€»
Siino, pod tako tuje ime, pod katerim bi postal pravi lastnik davka prost. Isto velja o prepuščanju vozilnih omakov drugim vozilom.
— Državna podpora za ljubljanski semenj. Na prtdlog ministra dr. Kukovca in Puclja, je finančno-gospodarski komite dovolil za veliki semenj, ki s« priredi v Lljabljani meseca avgusta, znesek 600.000 kron V'Ot podporo.
— Proslava verdunsklh junakov.
VDuomonu, na mestu, kjer je bil slavni iort tega imena, okoli katerega se je prelilo v času verduntke bitke toliko «rvi, bodo postavili Francozi veliko "■apeio, y kateri bodo shranili kosti onih 200.000 junakov, ki so na tem niestu branili in slavno umrli za Francijo, ’n niso mogli biti identificirani.
— Himen. V cerkvi sv. Magdalene *ta sc poročila gospodična Milka Cer-MovSckova iz Maribora ter g. dr. Ljudevit Koliout, okrajni zdravnik v Sv. Uzbaltu yri Gradcu.
■	Zvišanje voznih ta rilo v za I. raz-ret*. Prometno ministrstvo je sklenilo Povišati temeljno ceno za osebni preji116*' v I. razredu brzovlakov od 48 na l. Par za osebo in kilometer. Na ta na-l'lu bi stal vozni listek T. razreda v w2ovlakih trikrat več nego vozni 1'i-h;^ Ul. razreda. Ta odredba stopi v '°ijavo s 1.5. t. m. Umestno!
.. ~ Karagjorgejev zvon. Prvi zvon, se je oglasil v Šibeniku po osvobo-uitvi \z italijanskega jarma, je bil ve-_ zvon v samostanu sv. Lovrenca, -animiva je povest, tega ivona. Leta ,9 ga je naročil Beograd za svojo Slavno cerkev. Zvon je bil vlit v Mleciuu ; *er_ pa je Srbija v tem času izgubila *v°io prostost, ga je predal zvonar samostanu sv. Lovrenca v Šibeniku, koder ostal do današnjega dne. Narodni sv«t v Šibeniku namerava sedaj ta zvon “dkupiti in ga poslati kot dsr mesta Cenika Beogradu.
T Vojno škoda zaveznikov. francoski senator Lucien Hubert je izdelal ®|3t!stiko vse vsled vojne povzročene ‘K°aet> ki jo je vtrpela Francija in za-ezrjiki, Skupno škodo ceni na 73 Milijard frankov. Na posamezne držtfve fdpade ni sicer Francija 218-5- miljard A«SHja 58, Italija 74-2, Belgija T ’ / eškoslovaška 14, Romunije 31, Jugoslavija 28-3, in Poljska 22-5 miljard frankov.
— »Zidovska Avstrija*. V Nemški Avstriji so se v zadnjih dneh pojavile flove 80-vinarske znamke. Znamke so r'Jdeče 'barve istega tiska, kot oficijelne Poštne znamke, ter nosijo mesto običnega &?pisa »Deutschosterreich* napis „Jfi-dischosterreich*. Izdelane so tako izvrstno,
se na prvi pogled od pravih niti ne izločujejo. Veliko teh znamk je že v Prometu in se posebno dunajski filate-hsti zanimajo zanje. Kdo je te znamke,
{Dričal, da sem jo bil uganil. Splošno se *!e Pa gledalo na red in treznost.
, Čudili smo se, ko smo slišali v Osije-govoriti toliko nomški; naseljenih ■J® v mestu in v okolici mnogo Švabov, ki so si ohranili svojo narodnost, ako-
*avno so politično povsem pasivni. Želeti hi le bilo, da bi sc ta tuji živelj s pasoma asimiliral lirvatskeanu narodu ln- da bi imel oni hrvatski optimist T"-av, ki mi je zatrjeval, da je deea že hrvatsko narodno navdušena. — ''sekakor pa rmajo Svabski hotelirji •?ot,te oguliti. Čaša lahkega piva (vrčkov sploh ne poznajo) 6 K, 1 slana kumara 20 K, mali krožnik po zemlji di-^Čo solate F) K itd.
Na vožnji nazaj sem prebiral neki :°?Ueški časnik in dognal, da so gostoljubni restavraterji kratkomalo nam Naračunali dvojne maksimalno cene. Ko smo izstopili v Zagrebu in se po-^ali na- kosilo v prvo ondotno restavracijo, se nam je zdel Zagreb po ceni! — kupna hrana prvi dan ni bilo dobra, Se je pa vsled naše pritožbe izdatno ^boljšala.
Zlet nam je nudil zopet, zaželjeno. ®rUiko stisniti bratom Srbom in Hr-Vatoni roko, s kojimi nas vežo že staro •^kolsko bratstvo in poiskati novo prižene vezi s enakomislečimi brati iz Vseh pokrajin naše kraljevine.
Kmalu po drugem telovadnem na-%SttujiAje bik» tEfiba miiLili.jja odbod
izdal, še ni dognano. Bržkone je hotel s tem na izvanreden način ožigosati zidovske razmere v Nemški Avstrije.
— Železniški načrta prometnega ministrstva. Prometno ministrstvo je že izdelalo načrt, po katerem se bodo iz sredstev investicijskega posojila 500 milijonov dinarjev izvršile razne prometna preosnove in gradbe. V prvi vrsti se bode popravila glavna proga Beograd—Zagreb, razširili važnejši kolodvori in zgradile najnujnejše proge. Med temi najdemo tudi progo Murska Sobota—Ljutomer— Ormož, za katero je določenih 10 milijonov dinarjev.
— Najboljši mikroskop na svetu. Najboljši in najnatančnejši mikroskop ima londonski zdravniški zavod. Mikroskop navadno povečejo 5 1000 dia-metri, a ta londonski poveča s 3500 diametri,to je 12milijonkrat. Ta mikroskop je konstruiral dr. Bernard.
— Smrtna kosa. Včeraj je umrla po dolgi in mučni bolezni gospa Katarina Rakovec, soproga višjega revi-denta .lužne železnice v pokoju, .gosp. Alojza Rakovca. Pogreb se vrši jutri, 8. julija iz hiše žalosti Aleksandrova cesta 14 na pobrežko pokopališče.
— Glosa t ulice. Zadnja številka zagrebških »Kopriv* ima aktuelno sliko, ki predstavlja, kako se Zagreb spreminja v dolgo vrsto samih vinotočev pod vejo. Tudi v mariborski okolici jih imamo precej, izgleda, da med njimi ni konkurence, ker so cene znatno višje nego kjerkoli v mestni gostilni. Nek domači poznavatelj literature in liter-ature j« te dni na potu domov prepeval slovensko pesem iz Gospodovega leta 1903, ki se začenja: »Ej v krčmi predmestni »Pri roži* sedela -t- sinoči sva jaz in moj bratec Anton — in pesmice lepe prelepo sva pela — in vinca popila za celih pet kron.* — Res, to spada v poezijo! Današnji čssi so vodeno-kislasta in draga proza.
— Kolesarji in motociklisti. V petek 8. t. m. se vrši v Narodnem domu ob pol 20. uri .občni zbor. Radi važnosti poedinih točk se naprošajo člani, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Predsedstvo kluba kolesarjev in motociklistov »Pertm“ v Maribora.
— Lepi bratci. Včerajšnja ,Straža0 je vzela z vsem navdušenjem v' zaščito g. Peska ter se huduje v najbolj izbrani hribovščini nad demokrati, ker še ni potrjen za ljubljanskega župana. Torej takega župana naj bi imela Ljubljana, naša slovenska metropola, ki stoji pod zaščito komunistov in »Stražarjev" ? — Povej mi s kom se bratiš in povem ti kdo si!
— Klub jugoslovcnsklh rezervnih častnikov v Mariboru . opozarja svoje člane na točko 312 pravila službe l. del, ki se glasi: „Ob državnih praznikih so vsi rezervni Častniki v garnizijah dolžni, da se udeležijo skupno z aktivnim čast-
in po prisrčnem pozdravu nas je vlak zbpet odpeljal proti domu. Omeniti hočem le še nekaj: Bilo bi zelo napačno ui krivično generalizirati in Iirvatsko Sokolstvo dolžit’ separatističnih teženj. Vsi. delegati vseh hrvatskih žup so soglasno odklonili predlog za osnovanje plemenskih 7,vez. separatisti so pa tudi drugod, na primer se Srpski Sokol y Osijeku ni vdeložil slavnosti in je radi. svojega separatizma izključen iz Saveza. Pa ti separatistični pojavi nas ne mot ijo, izginili bodo sami ob sobi, čim krepkeje se mi združimo pod prapor edinstva in čim bolj intenzivno se poprimomo sokolskega dela. Tej ideji smo dali duška na vseh večjih postajah na potu nazaj, kjer jo Sokolstvo prepevalo pesem o večnem bratstvu Srba, Hrvata in Slovenca. — Vožnja je trpela zopet skoraj 24 ur in baš ni nudila udobnosti, tudi ne možnosti spanja. Ako vso preračunam, za filistra ali človeka, ki ljubi udobnost, ta zlet ne bi bil. Malo spanja, mnogo naporov, celi dan in noč vožnja tja, ravno toliko nazaj; in vendar je bilo vso tako veselo, žarečih lic, iskrečih se oči. To je^ ravno sad sokolske telovadbe, da daje prožnost telesa in duha, mladost in radost. Za fo pa. hajdi zopet nazaj v telovadnico! Za nas velja povelje, ki jo je ona mala. sokolica -diteljica ponovila, v sanjali: Haz\v>,i Sjl)or Sokol i iv
j niškim zborom slovesne službe božje in
j čestitanja.* Poživljajo se zato v\ Mariboru navzoči člani kluba, da se po rao-! žRosti polnoštevilno udeležijo slovesne službe božje, ki se vrši na Petrov dan i 12. t. m. v tukajšnji stolni cerkvi. Nadalje naznanja klub svojim članom, da je predsedstvo Oficirskega doma naju-I ljudnejše pristalo na predlog odbora, da I je dostop k vojaškim proslavam ali ve-
■	selicam dovoljen članom kluba, ki $e \ izkažejo s to legitimacijo. Oni tovariši,
; ki se nameravajo udeležiti elitnega I plesa dne’ 12. t. m., naj to izvolijo čim« j prej (najkasneje do 9. t. m.) pismeno ali ustmeno naznaniti tovarišu Dr. Ljud. Pivko, Razlagova ulica 11.
— Alasarykov fond. Povodom 70 . letnice prezidenta Masaryka so zbrali ; požrtvovalni Cehi velik Masarvkov fond. j Sedaj je prezident potrdil razdelitev fon-, da. Med drugimi so dobili češki viso-j košo!ci 13 milijonov čs. kron. nemški j 2 milijona* kron. 50.000 K je določenih ; za dijaško okrevališče v Crikvenici. Češko j in nemško novinarsko društvo sta dobili
po 200.000 K, Ceškoslov.-jugoslov. liga ' 50.600 K. Velik del tega fonda je tedaj
•	posvečen šolski mladini. Ginljivo je. ka-: ko skrbe Cehi za svojo bodočnost. Tudi ] novinarska udruženja so dobila lepo pod-: poro. Pri nas je vse to zanemarjeno in pozabljeno; denar se razsipuje v druge j svrhe, mladina in kulturni delavci so pastorki našega javnega življenja.
— Zlobno poškodovanje. Znana pti-| ca Magdalena Šparovec iz Sv. Benedikta j pri Mariboru je med eskorto na Aleksan-i drovi cesti skočila vstran in se zaletela z glavo v šipo izložbe trgovca Navršni-
! ka ter jo ubila. Zagovarja se s tem, da izgubi vsled razburjenosti naenkrat um in v tem stanju ne ve, kaj dela.
— Kolera v Rusiji. Do 26. junija je bilo na ozemlju republike uradno dognanih 8206 slučajev kolere, ki je zahtevala največ žrtev v pokrajini Bosta-va, Volga, Voroneža in Orla.
j - Pomorščaki v Kristianiji so v ! medsebojnem sporazumu sklenili, da ) takoj znižajo mezde za .12 odstotkov. — Kdaj bodo naši delavci kaj takega sklenili.
—	Požarna hramba na Pobrežju pri Mariboru vljudno naznanja, cla priredi v nedeljo, dne 7. avgusta svojo veliko poletno vesolico na vrtu gostilne Rojko. Podrobnejše pozneje.
— Nove železulčke proge. N3 kongresu inženirjev in arhitektov so sprejeli resolucijo, da je treba najkasneje tekom osem do' deset let izgraditi med drugimi tudi proge: Ormož — Ljutomer — Murska Sobota, Rogatec -Krapina—Golubovec.
j- — Nerazumljiva formalnost. Od ! potnikov, ki se poslužujejo tranzitnega | prometa čez Avstrijo v Ljutomer, zahtevajo naše oblasti posebno izkaznico, dasiravno jih v St. liju zapro in izpuste še-le v Gornji Radgoni oz. obratno. Ker marsikateri potnik ni o tem poučen, opozarjamo občinstvo, da zadosti tej težko razumljivi potrebi nradnega aparata.
— Rogaška Slatina. V času kopališke sezone v Rog. Siatim od 5. julija do oktobra t. 1. se bo praški in dunaj-
j ski brzovlak ustavljal tudi na postaji Grobelno.
—• Odvzetje zemljemerske pravice. Tukajšnjemu geometru Hermanu Pfri-merju je deželna vlada zabranila na-\ daljnjo izvrševanje geometerskih poslov, ker ni avtoriziran y smislu predpisov zakona.
Lepo družbo, s katero se brati , neodvisna * »Jugoslavija" komentira najbolj s tem, da prinaša reklamo za »Avtonomista", od klerikalcev podkupljeno glasilo g. Prepeluha.
— Potovanje regenta v Dalmadjc. »Život* doznava, da bo regent v kratkem potoval v Dalmacijo ter se najbrž dalje časa mudil v Dubrovniku in K«*oru. V Tivatu se pripravlja jahta vojne mornarice »Dalmat* zi regentovo potovanje.
— Cirkus RenIo\v. Sinoči se je vršila prva otvoritvena predstava, ki je pokazala, da je stremljenje artistov tega cirkusa res vredno pozornosti. Posebno
, moramo omeniti izborno telo-. , troskoki prizor na nrečnici dvo-1 j k c g. CliattMgsenia ^tM. Jiiliet«*.!
|kakor tudi njen »looping hle lop*, •Dresura kenj g. ravnatelja je prvovrstna, j posebno izvajanja malega konjička z ru-jtami zasluži priznanje. Dobre so balau. ! serske in žonglerske točke, kakor tuat i metanje nožev. V splošnem priporočamo, j da si vsakdo ogleda predstave sam} kar I mu gotovo ne bo žal.
J *— Ljubljana » Pragersko - Budimpešta. Opozarjamo, da prične z 10. i. m. voziti brzovlak iz Ljubljane preko Pragerskega v Budimpešto.
izpred sodišča,
G. bfanju Pircu novinarju v Mariboru, ki je bi! zaradi lanskih oktobrskih dogodkov zaprt in preganjan je svetov, zbornica mariborskega okr. sodišča dela satisfikacijo in mu priznala glasom odloka z dne 25. junija br. IX. 22 43/2046 pravico do odškodninskega zahtevka proti državi. G. Pirc je .nastopil ob priliki protestne manifestacije dne t3, oktobra m. 1. kot govornik ter bil obdolžen, da je poživljal občinstvo na nezakonita dejanja z besedami: »Fantje, sedaj pokažite Vašo moč; dosedaj smo bili Mturni, sedaj pa postanimo divjaki" ter d« 'je istega dne sklical shod na prostem, ne da bi bil to preje javil oblasti in prosil za dovoljenje. Vsled prijave policijskega poveljnika Najdiča, pol. stražnikov Pribovšiča in Slanekerja je bil Pirc aretiran in zaprt. Dočim je Anion Najdič vztrajal pri svoji izpovedi, je Pribovšič pozneje izjavil, da vsled oddaljenosti govora ni razumel, a Sla-neker, da sploh ni bil na shodu. Na Pirčev oklic v „Taboru“ so se javile sledeče priče: dr. Dominik Dernovšek. ■losip Rebernik, Božidar Borko, dr. Miiller, Anton Petek, dr. Sernec, Ivan Bezščak, dr. Reisman in dr. Stor, ki so vsi izjavili, da so poslušali in slišali Pirčev govor, a niso slišali, da.bi g, Pirc hujskal k izgredom, sploh njegov govor ni imel hujskajočega značaja, ampak je govoril pomirjevalno in se zavzemal za manifestacije naslednjega dne. Priče Hribernik, Petek, dr. Sernec in dr. Reisman izključujejo naravnost, da bi bil Pirc rabil besede, ki se mu jih je podtikalo. Najdič ni bil v neposredni bližini govornika, in ga tudi ni osebno poznal, ter je le od drugih izvedel, da govori obdolženec. Ker je torej bil g. Pirc po nedolžnem prega« n j a n in zaprt in njegovo postopanje nikakor ni bilo nepošteno ali proti dobrim 'običajem in ker tudi njegovega poziva v „Taboru" ni bilo smatrati kot poskus, da hoče vplivati na priče in tedaj sploh ni bilo pravnega razloga, da se ga zapre, mu je sodišče priznalo pravico do materijelne odškodnine.
 — J 1
Kultura in umetnosti
*	Frank Heller: Prigode gospoda Colllna. Šaljiv detektivski roman. Ljub» ljana 1921. Založilo »Jutro". Cena 15 K, po pošti 2 K več. »Jutrov* roman, ki je po pravici vzbudil toliko zanimanja,' je izšel sedaj tudi v ponatisu v posebni knjigi velikega formata na 103 straneh. Naslovni list je narisal g.^)rof. S. Sante!. Posebnega priporočila ne rabi. Kdor gg' je čital, bo vsak sam potrdil sodbo, ki jo je o tem izrekel med drugimi pariški „Figaro“: ,Prevajalcu morama biti hvaležni, da nam je dal onega naj-J boljših sedanjih švedskih prigodnib romanov. Frank Heiler je pisatelj visoke kulture in prvovrsten stilist. Njegov »Collin“ spada med najzabavnejše pri« povedke te vrste. »Dagens Nyheter* pa pravi: »S Hellerjem je naše slovstvo dobilo, kar je do sedaj pogrešalo, elegantnega, v vsaki vrsti 2nbavnega pripovednika Velikega stila. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana^ Sodoa ulica št. 6.
Sokolstvo.
o Predavanje starosta dr. Sernccas
ki ga je priredila v pon del jek naša a-kademska omladina, je bilo zelo dobro obiskano. Veseli nas, da je za to pre-J davanje pokapalo mnogo zanimanja' naže ženstvo, a še bol n pozornost, 3d sor jo predavanju; posvetili naši gg. častniki, od katerih jih je postilo predavanje čez dvajset. (jiovoraik{je_v.,j.ygaj
D^je vsakovrstne kredita«
ttrin ii
»TABO R*
Maribor, S. julija 1921'
fin predavanja govoril o zgodovini fetamastike od najstarejše zgodovinske 3obe do danes, ter osobito povda-rjal cspehe in vrednost gimnastike pri Grkih. Potem je prešel na našo slovansko gimnastiko, ki je po našem Sokolstvu Šobila narodni in vzgojevalni značaj. iTyrš in Fiigner sta postavila, temelje naši sokolski organizaciji in od bratov Čehov so se je prijeli vsi Slovani. — Predavatelj je povdarjal važnost sokolske organizacije za. ojačenje telesa, odgoj značaja, discipline, demokratizma. in bratstva. Nagla,šal je. kako je o-sobito za nas Jugoslovone sokolska organizacija, najpripravnejša radi plemenskih in verskih razlik, ker jo Sokol lahko vsak narodnjak, brez razlike ua vero in pleme, kateremu pripada. Radi tega je Sokolstvo tudi važna politična organizacija, ker s svojim delovanjem pospešuje narodno ujedinjenje, med tem ko so *Orli« o-snovani izključno na verskem principu. Sokolstvo pa je tudi osobite važnosti za našo narodno vojsko, kateri od-gaja naraščaj v duhu vojaške discipline, bratstva in narodnega edinstva. — Naglašal jo, da Sokoli goje gimnastiko in obžalujejo, da s<* narodne vrste razbijajo ob verski neznosljivosti. ^Omenil je tudi važnost naredbe ministra, prosvete, ki je odredil, da se uvede sokolska metoda in disciplina tudi v šolski telovadbi v naših Šolah katero pa. je žal zlorabila, neka. stranka, brez vsakega. razloga, da »prepreči kulturni boj« v našem narodu. — Predavanje je bilo jako dobro, ka.r so pozorni poslu-šalfti priznali z navdušenim odobravanjem.
Detnpseya po letakih iz aeroplanih, ki so takoj po dospelem poročilu v velikanskih množinah metali tozadevne letake na glavne prometne točke Pariia.
: Francozi so zmagali v Beogradu z rezultatom 3:0,
: Svetovno prvenstvo v boksu se je odločilo 29, junija t. 1. med evropskim prvakom Carpentierjem (Francoz) in Amerikancem Dempseyem pred 300.000 gledalci. Dempsey je zmagal v četrtem krogu s Knock-out udarcem. Obema borcema so se prirejale velikanske ovacije. Potek borbe in konečna emaga se je neprenehoma med borbo brezžično javljala po celi Ameriki, na ocean in v Evropo. V Parizu je več-stotisoČglava množica na ulicah pričakovala zmago Francoza, ter z velikim razočaranjem sprejela poročilo o zmagi
Gospodarstvo.
O naši letošnji žetvi.;
Letošnja žetev ne obeta tako dobro, kot so je skraja domnevalo. Najnovejše vesti iz Srema in Vojvodine poročajo, da je tam stanje žetve v obče slabo iu nezadovoljivo. Pokazale so se posledice suše lanske jeseni in letošnje spomladi. Žito je slabo, a sena skoraj nič. V gornjem delu Hrvatske se je žetev dobro obnesla, vendar ta del nikakor ne krije lastne potrebe. V zadnjem času je toča in povodenj uničila vse pridelke Bosne, ter vlada tam pomanjkanje, kakor ga že dolgo ni bilo. Hercegovina, Lika, Dalmacija in Črna gora pa so glede prehrane popolnoma odvisne od drugih dežel, ker same ne pridelajo skoraj nič. Zato je potrebno, da vlada že sedaj stori potrebne korake, da prepreči, posebno v gora,j imenovanih deželah pretečo lakoto in žnjo zvezano bedo. V to svrho bi bilo treba kupiti in objaviti točne podatke o žetvi ter s tem omogočiti primemo u-reditev ekspertne trgovine poljskih pridelkov in bi se moral, če bi bilo treba, tudi import že sedaj osiguiati. A ne glede na to, pa. je potrebno, da se trgovci sporazume o razdelitvi letošnje žetve. Imeli smo dovolj skušenj, ki nas uče,'da se treba pravočasno brigati in osigurat i .prehrano. Za trgovca je končno vsejedno, kje napravi kupčijo, ali v inozemstvu, ali doma, ni pa tako vseeno za one kraje, ki nič ne pridelajo, če so oskrbljeni z živežem že v jeseni ali pa še le na spomlad, ko je že prepozno in vse podraženo. Razentega pa se treba ozirati tudi na naša prometna, sredstva, ki bi, posebno na Balkanu bila nezadostna in bi odpovedala. če bi se naenkrat, preobremenila. Od vlade do danes še nimamo pozitivnega poročila o stanju žetve. Mislimo pa, da bi vlada ne smela puščati vesti o slabem stanju žetve v javnost, ne da bi jih ali potrdila, ali pa demantirala. Razni čifutski Špekulantje mnogokrat nalašč širijo take vesti, da svoje na-
m m
Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča
cveilieariia
Union Gabrič, šolska Aa 2.
Ima na razpolago vsakovrstne sveže cvetlice, izdeluje po naročilu različne šopke in vence za vsako priliko in razpolaga tudi z naj-krasnejšimi umetnimi nagrobnimi venci. Prevzema raznovrstna okrašenja ob vseh prilikah javnih prireditev, veselic, plesa itd., kakor tudi umetne dekoracije kavarn in drugih lokalov. Zagotavlja slavnemu občinstvu solidno in točno postrežbo. gag i~i
kopičene zaloge Čim dražje prodajo. Te ’9,478.870 D.,. 1169 konjev za 4,789.750 nakane preprečiti je v prvi vrsti po-\ dinarjev, mesa 2,927*027 kg za klicana vlada. Skrajni čas je, da se v;26,386.168 D., Žita 5.813.640 kg za tem pogledu storijo resni koraki. Že-1 7,444.475 D., koruze 72,859.540 kg za tev se je pričela in ni vseeno, ali polje- 69,048.445 D., fižola 1,251.892 kg' Z8 dolec prodaja svoje pridelke legalne- j 1,614,135 D., in suhih sliv 4,716.081 mu trgovcu ali pa, nifutskim špeku-jkg za 14,148.420 D. Skupno se je v lantom, ki jih tudi žalibog tudi pri nas prvih Štirih mesecih izvozilo iz nase ne manjka.	|	države blaga v vrednosti 78o,95o.4U4
g Prvi mednarodni sejni na D trna-1 dinarjev.
ju. V času od 11. do 17. septembra 1.1.\ g Društvo za kopanje zlata y Mre* se bo vršil na Dunaju prvi medna rod- sulci. Akcije društva, za kopanje zlata ni sejm. Dunaj je po svoji geografični vedno bolj in bolj padajo. Venoar bi legi najbolj pripravno mesto1 za tako se društvo lahko povzdignilo, kar so velikansko prireditev. Kot .središče Nemci, ki so za časa okupacije lzvo-Evrope, križišče železnic, ki vežejo iz- zili mnogo zlata, jasno dokazali. JJo* hod z zahodom, jug s severom, staro- zdeva se, da na propast društva delu* davna slava mesta in razvoj domače jejo francoski delničarji, da bi cim ee» industrije jamči za uspeh take prire- neje pokupili delnice, ditve. Dunaj pa razpolaga tudi s pri- j Nabava	vagonov.	Na	na*
mernimi prostori. Za mednarodni sejm žih železnieah vlada VoliJco poinanjka/ so določeni bivši dvorni hlevi m sve- -c gtnill vagouov. Zaradi tega oh; c o v no znan a »Rotunde«. Ob enem esej- gntno trpi ves pogtui promet, ki se ni' mom bo združena nekaka gledališka, kakoa. ue more boljšati, dokler se P* kino- in muzikalična razstava ozir.n-c pogtnih vagonov ne od'.
Poštno ministrstvo je radi tega omet naročilo etveroosaih
tem času radi pomanjkanja, stanovanj po7(^^7i gonov'/.a normalne in ozko-preložijo. Morebitnim interesentom tirue ^leznice. Nabava bo stala okoli
v dinarjev. Naju g o dne] ® 'ponudbe so stavile nemške tovarne z g Podaljšanje roka za vzorce1 vagone in bodo vagoni v razmeroma potnikov iz inozemstva. Generalnaj kratkem času gotovi. Ker so se ti direkcija carin naznanja, da se rok iz goni nabavili v Nemčiji, mislimo,
r, .	.	?i\r'! manjkanje poštnih vagonov
sejm. Za posetnike sejma so preskrb- vi# pogtno ministrstvo je ljena stanovanja, drugo potnike pa so f ministrstva za prome opozarja, da potovanja na Dunaj v v in0Bemstvu vcčje število čel tein. easu radi pomanjkanja stanovanj ' poštnih va.»< preložijo. Morebitnim interesentom ^rile žlezni daje podrobna pojasnila o uiednarod-nem sejmu nemškoavstrijski konzulat.; n,Tnn,^p
čl. 78 carinskega zakona za uvoz vzorcev, katere prinašajo trgovski potniki iz inozemstva, podaljša od treh na šest mesecev. Od trgovskega potnika se bo ob uvozu zahtevale legitimacija, da potuje in blagovne vzorce uvaža z namenom, da zbira naročbe. (št. 5481). i	»*"”—.""vnnital bodi-
XT v ,	„	_ i mkom dopušča neomejen kapitai,
g Naš Izvoz v mesecu aprilu. Po si da ga iraajo pri sobi aU v banki. -
bi se lahko, mesto da. jih mi pla.oam i odračunili od vojne odškodnine, ki 3 nam mora plačati Nemčija.
g Banke t Rusiji zopet otveriea* Sovjetski komisarijat sa finance izdal naredbo, glasom katere ee
j«
za sob-
podatkih, ki jih prinaša »Trgovski glasnik* se je v mesecu aprilu izvažalo iz naše države skupno za 216,495185 dinarjev. Največ se je izvažalo goveje živine in sicer 5704 glave v vrednosti 76,934.040 D., nadalje 6.665 svinj za
Banke bodo v najkrajšem casu otvorjene.
^ Glavni urednik: Ra d Ivo j Rehai. Odgovorni urednik: Fran V o g 1»
zopet
4 m\\im Itn
zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v drugem kolu državne razredne loterije.
Žrebanje
se vrši v prvem razredu
15. in 16. julija 1921.
Cene srečkam v prvem razredu:
cela srečka 48 denarjev polovica . . 24 dinarjev četrtlnka . . 12 dinarjev osminka . .	6	dinarjev
Srečke prodaja:
Zadružna pspoda^ka banka d. d.
Podružnica Maribor, Koroška c. 1
I. nadstropje.
Mata oznanila.
Posestvo se da v
eno uro od Maribora, “"L je?,« iz 11 oralov	.
potrebnih gospodarskih v. slopij. vse ob okrajni ^ Naslov v upravi. 895 •
Vila s 7 sohami z*
žino, v kitaro se lahko t
VpraSa «e l
vseli, se proda, upravi lista.
S87 6
J
Proda ae več lesenih Marib. tiskarna d d.
Proda se hiia s
štorom. Pojasnila daje upr nistro.	932	a-*
Čevljarski učenec, nio^an, takoj sprejme. Naslov P « upravništro.
Proda se otroški voiu^-brežje, Cankarjeva
2 šivilje dobre delavke se &
koj »prejmejo. Vpraša. ' upravi »Tabora*.
lioem sluibo kot postrežnic®' Dobaj, Sodna ulica 31
Pristopajte
k
Jugoslov. Mattel-
Izletnikom (
se priporoča A. Mesariče ta-6® stUoa v Selnici ob Dravi, i«e*
niška postaja RuSe.
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Mariboru
Obrestuje vloge najugodneje. ^
Centrala v LJUBLJANI. - Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE.
Delniška glavnica in rezerve 95,000.000’--
Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije.
Lastni It in izdajatelj v „KonzorcJ(j Tabpr". —- Ti
Tiska: M*rihorska Uskaraur A 4.