Rudolf Pečjak
2?. decembra lanskega leta ie umrl v Ljub-Ijani zadet od kapi Eudolf Pečjak, raonatelj beži-grajske meščanske šole. Poleg njegooe Ijubljene družine, šteoilnih prijateljev in učencev, ki jih je vzgajal z očetoosko Ijubeznijo, žaluje za svojim odličnim sotrudnikom in prijateljem tudi »Vrtec<. Njegooo ime srečujemo že od leta 1914 v našem listu. Priobčeual je v njem pesmi, pouestice in igrice. V letniku 1938-79 je njegova celoletna po-oest »Mikica in Mokicat, o kateri smo dobili mno-go pohvalnih pisem. Za vVrtčevo knjiinico* je priredil zbirko jjaponskih praoljic*. Mnogi mla-dinski odri so uprizorili tudi njegovo igro *Kra-liično z mrtmm srcem«. Za meščanske šule pa je napisal uzorne zgodovinnke knjige in čitanke, ki niso samo učne knjige, ampak prava zakladnica ozgojnih misli in migljajeo.
Ni pa žioel samo ob knjieah in pri delu v šoli, ampak je živo po-segal tudi v izobraževalno delo med Ijudstvom. Službujoč na deželi (o Ribnici, Tržicu. in Št. Vidu n. Lj.), je uodil igre iti tudi sam igrai, predaDal in se zanimal za vse, kar je služilo napredku našega naroda. Poleg izredno bistrega razuma je blagega pokojnika odlikovalo še zlasti globoko čustoovanje, ki se je izražalo v Ijubezni do bližnjega, domovine in našega naroda ter slovenskega jezika. Temelj vsemu temu pa ie bila njegova globoka oernost, ki je bila pokojniku d iivljenju. luč vodnica pri vsem delooanju.
Blagemu pokojniku ieli tudi >VHec*., da bi mu Bog poplačal nsa dobra dela, ki jih je naklonil alovenski mladini.
Naj v ntiru pociva v zetnlji slovenski, ki jo je iako presrčno Ijubil!