Političen list za slovenski narod P« poŠti prejeman velJAs Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za, eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt teta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. N aroČHtno prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanita (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. Štev. 2H. V Ljubljani, v petek 29. januvarija 1886. Letnik XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 28. januvarija. Državne zbornice novi kinč. Po trimesečnem prestanku sošel se je danes državni zbor v krasnem svojem poslopji, ki je med tem časom dobilo nov kinč. Stena v veliki dvorani nad predsedništvom okinčana je s krasnimi oljnatimi podobami, ki predstavljajo razne dogodke iz stare zgodovine. Prva podoba predstavlja boj s centavri, ki hočejo vkrasti in odnesti ženske, druga pa prosto razsodbo ljudstva. Potem pridejo po vrsti sledeče podobe: 1. Vpeljava eforov; 2. Brat obsodi svoje sinove; 3. Menenij Agripa potolaži rimsko ljudstvo; 4. Tekmovanje med Sofoklem in Ešilom; 5. Sokrat govori na trgu v Atenah; 6, Periklej ukaže zidati krasna poslopja; v umetniku kteremu daje svoje ukaze je vpodobljen Hansen, ki je izdelal krasno državuo-zborsko palačo; 7. Herodot v Olimpiji; 8. Plato razlaga postave; 9. Demosten govori pred ljudstvom; 10. Decij Muc se žrtvuje smrti; 11. Kaj Grak; 12. Solon z Atenci, ki prisegajo na postave; 13. alegorična podoba miru. Zborovanje. Današnje seje se ni vdeležilo posebno dosti poslancev; mnogo jih še ni došlo na Dunaj, pač pa je došlo raznih vlog in peticij toliko, da je njih razdelitev trpela čez eno uro. Med naznanili bilo je tudi poročilo, da je cesar 28. oktobra blagovolil sprejeti, adreso, ki je bila od poslaniške zbornice sklenjena kot odgovor na prestolni govor, s kterim je bil cesar odprl državni zbor. Med peticijami bile ste tudi dve iz Kranjskega, izročeni od poslanca Kluna, namreč peticija mestnega magistrata Ljubljanskega zarad premembe postave glede pobiranja vojaških taks, pa peticija Topliške občine na Dolenjskem zarad posvečevanja nedelj. Pri prvi peticiji predlagal je poslanec Klun, da naj se zarad velike važnosti za občine, ki morajo pobirati vojaško takso, pridene stenografičnemu zapisniku, komur je zbornica tudi pritrdila. Umrli in novo izvoljeni poslanci. G. predsednik se potem spominja med počitnicami umrlih poslancev. Eden izmed njih, poljski poslanec Jaroš, bil je izvoljen nedavno šele prvič; podal se je na pot, pa je med potjo zbolel in umrl, ne da bi bil zbornico kedaj videl. Druga dva, namreč gorenje-avstrijanski poslanec Wickhof in koroški poslanec dr. Vran sta bila veliko let uda državnega zbora in sta se še v jeseni vdeleževala zborovih sej. V znamenje sočutja poslanci vstanejo. Med počitnicami pa je bilo tudi izvoljenih nekaj novih poslancev, ki so danes storili obljubo, med njimi bil je tudi poslanec Šuklje. Novi naučni minister. Ko so bile došle vloge rešene, naznanil je g. ministerski predsednik, da je cesar vsled lastne prošnje odpustil prejšnega naučnega ministra in na mesto njega za ministra imenoval dr. Gauča, ki ga ima čast predstavljati zbornici. G. minister se je na vse strani priklonil; vnanja postava njegova je gibčna in prikupljiva, videti mu pa ni, da bi bil še le 34 let star, marveč bi ga cenil človek za 15 let starejega. Mnogo poslancev se mu je predstavilo, in bil je ž njimi jako prijazen; sploh je sodba o njem in o njegovem dosedanjem ravnanji vgodna, njegovo naredbe so večidel praktične, čakati pa je treba, kako se bo postavljal, kadar bodo prišla na vrsto načelna vprašanja. Dnevni red. Na dnevnem redu bila so danes samo prva branja raznih predlogov, ki so bili v »Slovencu" že razglašeni. Zato danes ne bodem obširneje govoril o njih in samo omenjam, da prvi predmet zadeva postavo o remuneracijah ali plačah za kateheto na ljudskih šolah. Ta postava je bila od vlade predlo- žena že lani in od šolskega odseka rešena, pa zbornica je ni mogla več obravnavati, ker je bila prej sklenjena. Po nasvetu poslanca Bilinskega se je tudi zdaj v pretres izročila šolskemu odseku, ki bode imel 24 udov in bode izvoljen iz cele zbornice. Drugi predmeti so bili večidel samostalni predlogi posameznih poslancev, pri kterih se je precej prvi dan mnogo govorilo. Keil, Kreuzig, Vrabec, Stroche, Kronavvetter govorili so dotlej ko to pišem, in za njimi pridejo še nekteri drugi. Ha d j ari o združeni liolgariji. (Konec.) To pa še ni najslabeja stran te rešitve. Ce se smemo opirati iz jako razburjene preteklosti balkanskih narodov na kak zgodovinsk dogodek, iz kterega bi se nam dalo z nekoliko izvestnostjo sklepati na bodočnost, ne da bi se bilo hude prevare bati, moramo že danes priznati, da so krščanski knezi in narodi ondi pod turško vrhovno oblastjo vselej le toliko časa ostali, dokler se jim ni ponudila vgodna priložnost, železnih verig zdrobiti. Ker so bili pa Turki vsaj do sedaj vedno močneji, kakor pa ktera-koli podložna jim krščanska država, ktera je po svojem oproščenji hrepenela, iz tega sledi, da je vsak tak krščanski vladar vedno po priložnosti oproščenja prežal ter je bil vedno zvest zaveznik vseh nezadovoljnežev pod turškim cesarstvom, ob enem pa vedno pripravljen zaveznik ktere-koli države, samo če je bila s Turki v boji. Ali se interesi obojih vjeraajo ali ne, na to tak knez ni nikdar gledal. Taka je preteklost balkanska. Nikakor nočem dvomiti nad dobro voljo bolgarskega kneza, vendar pa se ne morem znebiti dvoma, da bi se v bodočnosti nič več ne ponavljalo, kar se je v preteklosti ob vsaki priliki zgodilo, naj ima knez Aleksander še tako dobre namene in trdno voljo. K temu pride pa še zavest vazalstva. V preteklih dneh so to LISTEK. Nekoliko o našem duhovnem slovstvu. Z Gorenjskega, meseca januvarja. (Konec.) Vendar se jih ne manjka, ki „Duh. Pastirju" marsikaj očitajo, in razne pomanjkljivosti v njem grajajo. Nekteri bi radi več spremembe in različnosti, zopet drugi pogrešajo slavnostnih govorov in za razne priložnosti; temu jezik ni všeč, in onemu je list predrag itd. — Da te in enake pritožbe niso kar brez nič, radi priznavamo; ali vendar mora vsak treznomisleči, ki nalogo in težavo tacega početja količkaj pozni!, pritrditi, da vsim pomanjkljivostim skoraj ni mogoče v okom priti. Vsaj tudi nihče ne trdi, da bi bili vsi govori v ,.Duh. Pastirji" po vsili pravilih dovršeni, in da bi se ne mogla kakšna reč bolje razdeliti in izpeljati, to tudi ni „Pastirjev" namen, poglavitna njegova naloga je v tem, da primernega gradiva in vsakovrstnih misel svojim bralcem podaja, od kterih je prepričan, da jih bode že vsak po svoji potrebi zasukati in porabiti znal. Kar posebej jezik zadeva, moramo pripoznati, da je zadosti gladek, poljuden in umljiv in da se večinoma drži priporočane zlate srede, ker ni previsok, pa tudi ne preveč priprost ali pouličen. Po- zabiti namreč ne smemo, komu in za kakšen kraj so ti govori namenjeni. Pridigar na prižnici ni učenik slovenščine, ampak oznanovalec božje besede, in njegova prva skrb mora biti, da ga vsi razumevajo olikani in neolikani. Da se v posameznih sestavkih sem ter tje tudi slovniške pomote nahajajo, se ne da tajiti, vendar se to lahko opraviči. Pomislimo le težavni stan vred-nikov. Tu ima pred sabo izdelke raznih pisateljev, različnih po starosti, učenosti in narečji. Včasih ima za eno in isto nedeljo po deset in več pridig na izbiro; za kako drugo včasih nobene in jo mora sam sestavljati. In med izdelki kakšna različnost? Nekteri starejših se v šolah niso nič ali prav malo slovenščine učili, kar jo znajo, so si jo pozneje priučili. Tii se nahajajo starinske besede in oblike, gramatikalne pomote in germauizmi. Koliko časa je treba, da vrednik vse prebere, potem zopet, da se za to ali uno odloči; iu ko se je odločil za ktero, da jo v slovniškcm in govorniškem oziru popravlja, da kolikor mogočo nekakšno edinost v pisavo pripravi? In kako lahko pri tem poslu kaj pregleda ali kakšno pomoto pusti. Toraj take pomote niso no toliko pisateljem in ne vredniku zameriti, in tudi stvari sami posebno ne škodujejo, dasiravno s tem nočemo pomot zagovarjati. Zatoraj se nam tudi pametno zdi, da se govorniki s polnim imenom pod- pisujejo, da tako vredniku grajo nositi pomagajo. Tudi zavoljo tega bi bilo dobro, da se sodelovalci z imenom podpišejo, da bi se vedelo, kako se gospodje iz posameznih slovenskih škofij vdeležujejo. Do zdaj namreč nahajamo večidel le imena duhovnikov iz Ljubljanske škofije, nekaj malega tudi od drugod; in vendar je gotovo, da je mnogo izvrstnih moči po vseh slovenskih škofijah! „Duh. Pastir" naj bi bil središče, kamor bi duhovniki iz vsih slovenskih škofij svoje najboljše izdelke prinašali in kopičili! Da nadalje v „Dnh. Pastirji" ne dobi vsak, česar želi, in da V par letnikih ne more vse na vrsto priti, je prav naravno; ta pomanjkljivost pa bo vsako leto manjša, in v nekterih letih bo list toliko ho-miletičnega gradiva za vsakoršne priložnosti in slovesnosti nakopičenega imel, da pridigar ne bo lahko v zadrego prišel. Kar slednjič vnanjo opravo „Duh. Pastirja" zadeva, moramo pripoznati, da je tisk dovolj prijeten in razločen in oblika pripravna. Posebno dobro dene očem in podpira spomin, ker so glavna misel, razdelki iu besedo, na kterih je povdarek z razpetimi črkami, reki svetega pisma pa z ležečimi črkami tiskani. Tudi cena za toliko lepega gradiva (letos in lani po dve pridigi, eno daljšo, eno krajšo, za vsako nedeljo in praznik) ni previsoka, v primeri še manjša, kot za enake izdelke v nemškem jeziku, Turku podjarmljeni knezi laglje prenašali, ker jih je bilo več. Sedaj so se vazalstva razun Bolgarov že vsi otresli in ravno zarad tega bi ga Bolgari ne trpeli več dolgo. Pa tudi če bi bolgarski knez iz oportunitete morda še nekaj časa potrpežljivo prenašal vazalstvo, bi ga narod prisilil, da se ga mora otresti. Tudi mi ni treba dokazovati, da bi bil bolgarski knez neodvisne Bolgarije ob enem guverner odvisne Rumelije dober sosed Turčiji. Podjarmljen knez ni svojemu vrhovniku nikdar dober sosed in še manj pa dober in zanesljiv guverner. Oziraje se na vse že rečeno, pravim, da rešitev bolgarskega vprašanja v tem smislu, da bi bil bolgarski knez ob enem rumelijski guverner nič druzega ne pomeni, kakor Aleksandra iz novega za vstajo navduševati, ob enem mu pa za njeno radikalno izvršitev z iztočno-rumelijsko gubernijo potrebna sredstva v roke dati. Da taka rešitev ne bo nikogar zadovoljila in tudi vstrajnosti ne bo imela nobene, ter da ji ne bode mož kake resnosti potrdil, menim, da mi ni treba dalje dokazovati. Ce se, kakor sem rekel, na iztoku edino le taka rešitev ohraniti zamore, ktera bi imela sposobnosti, da bi se sama vzdržavala, pač lahko trdim, da bi se Bolgarija in Iztočna Rumelija edino le po personalni nniji združeni, nikakor ne ohranili in bi jih tudi noben drug ohraniti ne mogel. Ce toraj pomislimo, da bi ta rešitev bolgarsko-rumelijskega vprašanja nikakor ne zadušila homatij, pač pa bi dala življenje novim in še večim zmešnjavam; če dalje pomislimo, da bi se s tem vtisnil orijentalnemu vprašanju nekak pečat stalnosti: mislim, da sem se zadosti opravičil, zakaj da bi rad zvedel, na kakošnem stališči, da se nahaja naš minister zunanjih zadev nasproti bolgarskemu vprašanju." Tisza je na to interpelacijo takoj odgovoril, da mu glede razprav, v ktere so ravnokar velesile zamotane, ne more dati nikakega odgovora v tej zadevi. Znamenito je stališče, ki ga grof Andrassy nasproti Bolgarskemu vprašanju zastopa. Vsak mu mora pritrditi,-da je resnico govoril. Ker se je pa grof ob enem tudi izrazil, da se dandanes za Be-rolinsko pogodbo in za „status quo ante" na bolgarski zemlji nihče več ne briga, se mora vendar vsak vprašati, kaj pa potem grof Andrassy želi, da bi se združilo ? Ce ni ne za personalno unijo in ne za „status quo ante", potem mora mož za tretjo točko biti in ta je dejansko združenje Bolgar i je in Rumelije v eno celoto, kajti kaj druzega tukaj ni mogoče. Andrassy tega sicer ni priznal naravnost, pač pa združenje iz vsakega stavka odmeva! „Rešitev vprašanja mora biti taka, da se vstanovi dižava, ki bode sama živeti in se ohraniti zamogla!" Kaj hočete več?! Ali ni to združenje Bolgarije in Rumelije v jedno krepko in zdravo državo, ktera bi bila sebi v ponos, podanikom njenim na varnost, sosedom pa dobra in zanesljiva soseda. Misel je zdrava in edino prava za vspešno rešitev balkanskega vprašanja. Na nezadovoljne Srbe ki pa imajo 3- in okrat več naročnikov. Kdor tiskarske razmere našega časa količkanj pozna, mora prepričan biti, da pri tem početji ne iščeta dobička ne vrednik, ki se v pravem pomenu besede težavnemu poslu žrtvuje, iu tudi »Katoliška Bukvama" ne, ki bo gotovo ceno listu znižala, ako se toliko več naročnikov nabere, ali pa bo list povečala. S časom bo „Duh. Pastir", kakor obeta, tudi druge v duhovsko življenje spadajoče stvari prinašal, postavim zgodbe, skušnje. Prav primerne bi bile pozneje katehetične obravnave, posebno glede pre-naredbe našega katekizma, ktero potrebo vsi kate-hetje živo občutijo. O dr. Lampetovih apologetičnih razgovorih je bilo že rečeno, kako so času primerni in izvrstni. So res prava zabela „Duh. Pastirju". Kdor jih je bral, vsak jih je še pohvalil. In se je le čuditi, da se tako težavna tvarina pa vendar tako umljivo in prijetno obravnava. Komur druge pridige ne dopa-dajo, bi se moral že zavoljo teh sestavkov na „Duh. Pastirja" naročiti. Jaz mislim, da bi ranjki Slomšek sam veselje imel nad tem listom , ko bi še enkrat med nas stopil, saj je pisava in duh in obravnava prav po njegovem posneto. K sklepu samo še to rečem: „Tolle et lege!" Naroči se in beri „Duh. Pastirja" in spoznal bodeš, da ni preveč in ni prisiljeno, kar smo rekli. se pri tem ne bo nihče oziral, temveč bode Evropa tiste le kar k miru pezivala iu če ga ne bi dali, tudi prisilila. Za potrebo se bodete pa združeni pokrajini v jedno krepko kraljevino tudi že sami srbskih napadov branili, dokler si združena Bolgarija ne osnuje lastne vojske, za ktero ima tako zdravo jedro v sedanjih njenih in rumelijskih bata-lijonih. Začetek temu je že storjen, razvoj pričel se bode pa sam po sebi in prej kakor se bo to Srbom zdelo, jim bode nova bolgarska armada sama kos. Da je iz pravega testa, dokazala je pa v dosedanjih bojih. Politični pregled. v Ljubljani, 29. januvarija. Notranje dežele. Nemško-liberalni listi trosijo pu svetu vest, da se je na Ceskem že napravil razpor med višjo in nižjo duhovščino. To ni prav nič druzega, nego gola in nesramna laž iz tega namena raztro-šena, da bi se tak razpor res po umetnem potu napravil, ker se po naravnem ne dii doseči. Češke nižje duhovne in bogoslovce obdolžujejo, da so se jeli posebno za Husa ogrevati, ter da s Husovstvom združujejo zagrizeno narodnost. Posebno gnjezdo, kjer se take ideje godijo, je pa menda veliko duhovsko semenišče v Pragi. Dokaza obrekljivci sicer niso nobenega navedli, in čemu le saj vedo, da tudi še dandanes „calumniare audacter aliquid semper haeret!" Da bote pa vedeli, kako izmišljena je ta trditev, moramo povedati, da v Pražkem semenišču za tak plevel ni prav nič vgodne zemlje. Načelniki so mu štirje možje, ki so prave zvezde med češkim duhovskim stanom, bodisi glede strogo cerkvenega dubd, kakor tudi zmerni v narodnih vprašanjih. Profesorjev je ondi osem poleg dveh docentov in so večinoma Nemci, ako se ne motimo, osem Nemcev iu dva Čeha. Ali jih bodo mar Nemci za Husa navduševali? Smešno! Vse obrekovanje nima druzega namena, kakor razpor v resnici na umeten način napraviti, da bi potem tem laglje povod dobili posebno ono duhovščino od katoliške cerkve k staro-katoliški stranki zapeljati, ktera po nemških krajih službuje. Saj še veste, s čim so se nemško-radikalci v državnem zboru protivili, da bodo namreč ali k luterancem, ali pa k staro-kato-likora pristopili. Če je „Hlas" dobro podučen, nova šolska postava ne bo še tako hitro zagledala belega dne. Preden bi se dotični načrt spravil v državni zbor, mislijo avstrijski škofje zopet veliki zbor napraviti in ondi bodočo šolsko novelo do dobrega prerešetati, ter ji določiti podobo, v kteri se bo potem izročila državnemu zboru v pretres. Ali je stvar že dognana, ali ne, nam ni znano. Pripovedoval jo je tako, kakor smo jo posneli, nek višji cerkveni dostojanstvenik konservativnemu poslancu, in ta jo je v „Hlasu" objavil. Dunajskim krogom, v kterih se balkanska politika določuje, ni Andrassy-jeva interpelacija nič kaj vstregla, češ, kaj se li on vmes vtika? Na nobeno stran nečejo prave barve pokazati. No, nekoliko vzroka za nevoljo že imajo, kajti kolikor toliko jim je Andrassy pot zaznamoval, kako bi se morale sedanje homatije v Bolgariji rešiti, da bi tudi Arstrija kaj prida od tega imela. Atidrassy~jeva interpelacija zarad združene Bolgarije zbudila je po madjarskih listih velikansko pozornost, ktere je stvar sama na sebi tudi vredna; in kaj bi je ne bila? Dokazal je mož, ki je svoje dni v iztočni, kakor tudi v zapadni polovici cesarstva na prvem mestu stal, tako temeljito iu resnično, da bolj pametne politike iz madjarskih ust nasproti Slovanom nismo še slišali. Le škoda, da je Andrassy s svojo politično nadarjenostjo — oportunist. Ko bi bil mož odločen v svoji politiki, ko bi ime! pred očmi jasen smoter in naj bi bil še tako daleč, dosegel bi ga s svojim jasnim razumom; a z oportunsko politiko „od slučaja do slučaja", kakor se je mož leta 1878 sam izrazil, pa ne bo dosti opravil, ker je taka ^politika cincarska in ji prave odločnosti manjka. Človek mora vedeti, kaj da hoče, potem lahko vse svoje sile zastavi, da zmaga in potem tudi lahko že leta in leta na eno in tisto deluje, kjer hoče konečno svoj smoter doseči. Glejte ga železnega moža s tremi lasmi, s kako določnostjo se drži leta in leta svojega cilja in naj se tudi opeče, naj mu spodleti! Ko bi bil Bismark oportunist, bi Avstrija ne bila doživela svojega Kraljevega Gradca, Napoleon ne Sedana in Nemčija bi bila še dandanes razkosana, kakor je bila nekdaj. Ko bi se Andrassy odločne politike poprijel in svojo na slučaje oprto politiko opustil, potem naj stopi danes v naše zunanje ministerstvo in čez nekaj let plapolala bi naša državna zastava v Solunskem zalivu. Vnanje države. Balkanski mir se bo menda v Bukareštu sklepal, če ga ne bota Grk in Srb v kak drug, do sedaj še neimenovani kot zavlekla. Garašanin, srbski prvi minister, posvetoval se je nedavno dolgo v noči s kraljem Milanom. Vspeh tistih sklepov je znan. Za mir sta se namreč odločila in pa moža, kterega bota k sklepanju miru poslala, Mijatoviča sta si izbrala za ta posel. Kraj, kjer se bo pa mir sklepal, bo pa menda rumunska prestoluica Bukarešt, vsaj Turčija ga je za to predlagala. Da se je vsa stvar tako dolgo zavlekla, vzrok so razprave med Turčijo in Bolgarskim knezom, na ktere je Rusija čakala, da bi bila potem tudi z glavo prikimala. Vidoč pa, da se po tej strani nič ne zgodi, kar bi bilo le količkaj kakemu sporazumljenju podobno, po drugi pa Srb in Grk že zopet orožje brusita za nov napad, jela je Rusija posredno in neposredno na to delati, da se je določil kraj, kjer se bodo pričele priprave za mir, kterega cela Eropa tako živo potrebuje Bolgari v resnici skušajo, kako bi se mogli Rusiji zopet približati, ktera jih je lansko jesen meseca septembra na prosto posadila. To je pa Rusom, se ve da, vrlo všeč in »Svet" pravi, da so Bolgari zopet javno pokazali, kam da jih srce vleče. Res so bili že več let nezadovoljni sedaj s to, sedaj z drugo rusko osobnostjo, ktera je med njimi službovala, toda kakor narod proti narodu, so pa še vedno stari ostali, enega srca in ene duše. V celi Bolgariji je vam ni stranke, ki bi se Rusiji tako po robu stavila, kakor nekteri Avstriji prijazni Srbi v Srbiji to delajo. Bolgari pa tudi dobro vedo, da dokler se bodo na nas Ruse naslanjali, tako dolgo se jim ni bati zgube svoje narodnosti. Mi jih ne bomo nikdar skušali v nas samih potopiti, kajti mi smo že sami za-se cel narod. Dalje pa tudi Bolgari še niso pozabili, da so vse, kar imajo, od nas dobili. Najboljši njihovi sinovi šolali so se po naših univerzah, vojake njihove izvežbali so ruski častniki in bolgarski narod ruskega cara ravno tako spoštuje, kakor Rusi sami. Je že tudi res, da je med Bolgari mnogo takib, ki na vsak način skušajo med nami in njimi razpor napraviti, toda tistim je dčiba že potekla, ker jih nihče več ne posluša. Prijateljem slovanstva se od te strani ni ničesa bati. Prostovoljci iz Macedonije prišli so 22. januvarja v Sofijo pred knežev dvorec z zastavami in godci in so napravili knezu Aleksandru velikansko ovacijo. Knez je prišel na pomolj, se je zbrani mladini zahvalil in ji je v toplih besedah na srce pokladal skrbeti v Macedoniji za mir in red. Macedonski vojvode so se britko pritoževali čez grško sleparstvo, ktero svoje lažnjive preroke pošilja po Macedoniji in prebivalce k splošni vstaji z Grki nagovarja. Kar bo mogoče, pravijo vojvode, bodo vse storili, da se ohrani mir in red v deželi, dobro bi pa bilo, ko bi imeli Macedonci zavest, da se smejo ob času potrebe na krepko Bolgarijo zanašati. Zgodovina tega dne trdovratno molči, ali jim je knez Aleksander kaj takega obljubil ali ne. Prej ko ne je bil knez tiho; kajti Srbi bi bili ušesa mašili, ko bi bili slišali, da se je med Bolgari in Macedonijo osnovala zadruga, ki se hoče skupno rediti in skupno braniti. Aleksander pač dobro ve, da kar še ni, še bo, če kaj druzega vmes ne pride. Grki se menda vsake reči bolj boje, kakor pa angleškega sedanjega kabineta grožnje, ker dobro vedo, da so mu dnevi šteti in jim ne bo nikake sile delal, naj se jim tudi še tako grozi s svojim brodovjem. Grki se ravno na angleški narod sami zanašajo, da jih ta ne bode zapustil v skrajni sili in zato tako predrzno ropotajo z orožjem; kajti Grki računijo, da čem veči bo trušč, ki ga bodo za narodno stvar delali, tembolj se bodo Angležem, zlasti pa Gladstonu, prikupili, naj že potem Salis-bury godrnja, kolikor hoče; saj čez malo se tako ne bo nihče več zanj zmenil. Poglavitna reč je, da bi si Grki radi zaslombo kake velesile naklonili in ta bi bila po njih mislih Angleška, če se bo zopet Gladstone na krmilo vstopil. Na to menda kaže tudi predrzen odgovor, ki so ga Grki Salisbu-ryju poslali, da če je bilo Bolgarom pod angleškim pokroviteljstvom dovoljeno Berolinsko pogodbo raztrgati in si vzeti, kar jim je srce poželelo, Angleži tudi Grkom ne smejo braniti Berolinsko pogodbo v ogenj vreči in si Epirus ter Tracijo prisvojiti, za kteri so že toliko vojakov skupaj spravili, da se takoj lahko poskusijo, če bo treba in se tudi bodo. Kri mora teči in to do poslednje kaplje, preden se bodo odpovedali Epiru in Traciji. Ljudje imajo pogum, če le ni navidezen! Izvirni dopisi. Iz Vinice, 26. jan. Ko sem čital ukaz Ljubljanskega magistrata, da morajo hišniki Ljubljanski, ako zapade sneg, trotoarje vsaj do 7. ure zjutraj osnažiti, mislil sem si, da bi ne bilo prav nič na škodo, ako bi kaj sličnega vkrenili gg. cestni odborniki in župani po deželi; saj oni imajo skrbeti za blagor cest. Najbolj sem se pri tem oziral na našo Belokrajino, o kteri je znano, da ima jako slabe okrajne in občinske ceste. Največi reveži v tem obziru pa smo morda Viničani. Vedno in vedno se nam govori ter obeta, da se bode preložila okrajna cesta iz Črnomlja na Vinico ter stara slaba in dolga sedanja odstranila. Pa — besed bi naj bilo že zadosti, dela pa naj bi sledila. To je treba uprav sedaj vkreniti, ko imamo most in vsled tega živahneji promet na tej cesti. Kaka pa je ta cesta, naj sklepa čast. bralec sam. , Posuje se, recimo jedenkrat na leto in to spomladi, mesto na jesen. In če zapade na zimo sneg, leži mirno, dokler ga ne pobere jug in toplo solnce. Kaka je potem pot in kako zložno potovanje po nji, si lahko mislite. Žrtev njena bil je pokojni administrator, č. g. Eajko Kalan. Sneg je zapadel in ležal mirno na okrajni cesti. Osoda je hotla, da se je moral ravno takrat peljati po tej cesti. Vprežena sta bila dva konja, a vendar-le nista mogla izpeljati; gospod bil je prisiljen stopiti z voza ter iti peš. Tako pa se je prehladi], zbolel in umrl. Kako se godi duhovniku, če mora iti po dve uri daleč po taki cesti k bolnikom? Kako se godi mladini, ki mora hoditi v šolo v takem snegu? Mar li bi se ne mogla prigoditi nesreča prehlajenja, pljučnice itd., kar se pri šolskih otrocih tudi večkrat zgodi ? Po mojih mislih bi bilo treba, da se ceste osnažijo takoj prvi dan od snega. Skrbel za to pa naj bi župan, in cestni odbor naj pošlje občinskega slugo do posameznih gospodarjev ter jim naznani ukaz. Gospodarji se menda ne bodo branili majhnega dela, s kterim bi odvrnili marsiktero nesrečo. Saj bi delali le v svoj prid in na svojo korist. Konečno naj omenin še neke nedostatnosti, ki pa je sedaj, hvala Bogu, odstranjena. V jeseni bila je v naši veliki občini občinska volitev. Za župana voljen je bil že prejšnji župan Peter Malič, hišni posestnik in cestni odbornik, ter 29 odbornikov, med kojirai je tudi v. č. g. Jurij KOnig, župnik Viniški. Ti odborniki imajo jedenkrat na leto, navadno koncem leta, sejo. Za pot dobi vsak odbornik 50 kr. 0. g. župnik je takoj v prvi seji predlagal, da naj se odstrani ta nepotrebna plača. Osupneni so bili sicer odborniki od začetka, a za predlog so vendar-le glasovali ter nepotreben davek odpravili. •Gotovo je prav tako; malo požrtovalnosti mora biti povsod. Z Dolenjskega, 24. januvarja. Poslednja številka »Dolenjskih Novic" prinesla nam je s Krke dopis, v kterem se popisuje prerokovanje za letošnje leto, kakor se taisto nahaja med priprostim ljudstvom. Oe tudi se mnogo govori o letošnjem letu 1886 nesmiselnega, se pametni ne ozirajo dosti na tista »prerokovanja", ki imajo svet letos zadeti. Nekteri tisto prerokovanje v šali razširjajo, drugi pa iz nevednosti, tretji pa zopet bero neko knjižico z naslovom: »Prerokovanjske bukve za prihodnje čase od častivrednega očeta Ludovika Boka, redovnika iz reda sv. Frančiška na gori Sinaj." Knjižica ima 12 strani; ondi se bere, da bo 1. 1886 hudo na svetu, ker bo lakota, bolezen, draginja, hude vojske, da bo kri kar v potocih tekla; na Dunajskem trgu sv. Štefana bode trava rastla. Poleg tega se nahaja ondi tudi prerokovanje »kralja Danijela", da bo od 1. 1886 do 1897 prav hudo na svetu, kjer se bo hudo šopirila prevzetnost in nevošljivost; hudo bo neki tako, da kedar tisti časi minejo, bodo ljudje drug druzega popraševali: »Prijatelj, kako si obstal na svetu?" Ko poteče 1. 1897, povrnila se bode na svet sreča mir in zadovoljnost. Knjižica je sklenjena z besedami: »Bog nam ne daj presrečnih dni dočakati!" Zakaj ne dočakati srečnih dni? Kdo bi se bal srečnih dni? Menim, da nihče ne in tudi tiskar J. Leon v Mariboru ne, ki je to knjižico tiskal. Mogoče pa je tudi, da je to tiskovna pomota in naj bi se reklo »nesrečnih dni". Knjižica je jako po ceni, velja le 5 kr., pa ni nič kaj posebno sloveča, če tudi je že zadosti praznih pogovorov napravila. Prodajajo jo, če se ne motim, tudi že po Gorenjskem. V Škofji Loki si jo je omislil knjigovez Pavel Bizjak.*) Trgovinska in obrtnijska zbornica. (Dalje.) Splošno državno zavarovanje odvzelo bi tudi pojedinim pokrajinam iu občinam marsikaj bremen, ker bi se s tem uboštvo iu beraštvo zabranjevalo. Bilo bi tedaj le pravično, ako bi se tudi pokrajine zavarovanstva naravnost vdeleževale. *) Omenjamo knjižico po želji dopisnika le zarad čudno vsebine; naj pa zato nikdo no misli, da jo priporočamo. Ne, ampak ravno nasprotno: Vsa taka prerokovanja so izšla ali iz vražna glavo ali iz lakomnosti izdajatelja. Toraj le na ogenj ž njo; toliko bolj, ker ž njo no pogori veliko — lo 5 kr., škodo pa — lahko mogoče — zna že več napraviti. Vr. Glede denarstvenega poslovanja, oziroma glede mogočega dobička, kakor tudi glede primanjkljeja, nasvetuje se sledeče: Mogočega prebitka iz vplačanih zavarovalnin nad stroški devala bi se 1j3 v lastno založno zaklado, 1/3 v državno založno zaklado in J/s v P°" krajinsko založno zaklado na dobro vesoljnega državnega zavarovanja. V ravno takem razmerji bi so tudi kaki primanjkljej iz teh založnih zaklad pokrival. Rečena tretjina naj bi se razdeljevala med zavarovalne založne zaklade pokrajinske v razmeri članov, in sicer na podlagi 1000 članov kot je-dinka. Izdatki imenovanih zaklad naj bi bili le začasni ter naj bi se čisto zabranili z vednim pogledovanjem in uravnavanjem tarif. Na ta način bi se država in pokrajine denar-stveno dotikovale z zavarovalno ustanovo, toraj naj bi se pa tudi vdeleževale nje uprave v zmisli naslednjega osnovnega načrta. Na podlagi navzočih razprav dovoljuje si najvdanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica predložiti sledeči osnovni načrt za vesoljno zavarovanje delavcev. 1. Svrha »vesoljnemu zavarovanju" bi bila: zavarovanje delavcev in nižih uradnikov za slučaj bolezni, nezgod, onemoglosti, kakor tudi zavarovauje za preskrbljevanje v starosti. 2. Za zastop in poslovanje naj bi se osnoval »državni zavarovalni urad" s podpadajočimi »pokrajinskimi zavarovalnimi uradi". Pokrajinski zavarovalni uradi naj bi imeli tudi samostalne oddelke v posredovanje za službe. 3. Ne glede na starost naj bi bili dolžni zavarovati se vsi delavci obojega spola in vsi nižji uradniki trgovinstva, rokodelstva, obrtništva, gozdarstva in poljedelstva — slednjega le iz onih kmetovanj, ki plačujejo zemljiškega davka brez državnih doklad najmanje 100 gl. av. veljave. 4. Zavarovanje naj bi bilo dopuščeno tudi manjšim gozdarjem in kmetovalcem, kakor tudi njihovim delavcem, ki bi sicer v to ne bili obvezno dolžni, če bi se ga hoteli vdeleževati v smisli zavarovalnih določil. 5. Glede zavarovanskih pravic in glede dopla-čevanj naj bi veljala posebna določila v naslednjih slučajih: a) ako bi bili o vzprejemu v zavarovanje moški delavci, stari čez 60 let, in ženske, stare čez 50 let, hromotni, imeli bi pravico le do polovice starostne odškodnine; b) učenci in vajenci mlajši od 18 let uplačevali bi do dovršene te dobe le pol zavarovalnine; radi tega bi pa imeli pravico tudi le do polo-vine odškodnin za bolezen in onemoglost. Toda po dovršenem 18. letu vzprejeli bi vse zavaro-vanjske dolžnosti in zadobili popolne zavaro-vanske pravice. Tudi bi se še le od te dobe računila zavarovalna doba glede starostnih odškodnin. 6. V upravo državnega zavarovalnega urada bi imenovali: a) visoka vlada s/s članov, b) gospodarji vseh pokrajin */s> c) '/3 zavarovanci po razmerji članov pokrajinskih zavarovalnih uradov. 7. V upravo pokrajinskih zavarovalnih uradov bi imenovala politična deželna oblastva v sporazumu z deželnimi odbori a) */s članov, b) Vs bi volili gospodarji, in c) iL bi volili zavarovanci dotičnih pokrajin sami. Vsem odbornikom, toliko državnega zavarovalnega urada, kolikor pokrajinskih zavarovalnih uradov, naj bi se volili namestniki, ki bi opravljali njih službe, ko bi oni ne utegnili. Navzoče predlagani osnovni način uprave zavarovalnih uradov se strinja s predlogo zakona o zavarovanju proti nezgodam v § 16. 8. Uradnike državnemu zavarovalnemu uradu bi imenovala visoka vlada; uradnike pokrajinskim zavarovalnim uradom pa bi imenovale pokrajinske zavarovalne uprave z odobronjem političnih deželnih oblastev. Plačila po rečonih oblastvih imenovanih uradnikov naj bi se uravnala po pravilih za državne uradnike s pravico do umirovine. (Dalje prih.) Domače novice. (Obed) dal je včeraj deželni glavar grof T h u r n Ljubljanskim dostojanstvenikom; vdeležili so se ga: g. deželni predsednik Winkler, oba generala, deželne sodnije predsednik, mestni župan, več c. k. so-vetnikov in deželnih poslancev. (Počitnice na velikih šolali) se bodo od letos nadalje zdatno skrčile po najnovejši določbi nauč-nega ministra Gautseh a. Do sedaj je bila na velikih šolah navada, da so poslušalci imeli ob začetku vsacega semestra veliko prostega časa in sicer tri dni pred začetkom in 14 dni po začetku za vpisovanje, oziroma, da so si konec semestra pridobili potrdilo obiskovanja predavanj. Kar je bilo v tem času predavanja, so ga dijaki redno zanemarjali. Minister Gautseh je to tako prenaredil, da je oglaševanje, oziroma vpisovanje, in pa pridobitev priznanja rednega obiskovanja omejil na 8 dni pred začetkom in 8 dni po začetku vsakega semestra. Na ta način misli pridobiti cele 4 tedne za nauk. (Umrl je) včeraj Anton Mam, kmetvJabla-nici poleg Litije, brat gimnazijskih profesorjev Josipa in Pranja, vedno zvest bralec »Zgodnje Danice" in »Novic", knjig Mohorjeve družbe, tudi »Slovenca", dokler ni še bil dnevnik, o kterem je večkrat rekel: To mi je prijeten list. — Bodi ranjki znancem in prijateljem priporočen v pobožen spomin! (Vabilo k IV. rednemu občnemu zboru) »Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" v Ljubljani, kteri bode dne 2. febr. 1886 ob 10. uri zjutraj v društveni pisarni. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. — 2. Poročilo blagajnika.— 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. — 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov, f) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. — 5. Predlogi društvenikov. — K polnoštevilni vdeležbi vabi častite deležnike najuljudneje ravnateljski odbor. (Nadzorstvo „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice) je pregledalo in primerjalo letne račune za 1885. leto in naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružni pisarni, kakor to zahteva § 30., al. 4. društvenih pravil. V Ljubljani, dnč 25. januvarja 1886. Nadzorstveni odbor. (Prav je tako!) Naroden kmet iz sv. Lorenca v Slov. Goricah tirjal je v Ptuji od nekega nem-čurskega notarja slovensko pismo, kterega se je pa poslednji branil napraviti. Kmet je vzel klobuk in šel k drugemu, kjer so mu prav radi postregli. Prav je tako 1 Le posnemajte ga i drugi kmetje. (Duliovske spremembe v Lavantinski škofiji.) G. g. Jakob Kolednik postal je župnik naHajdinju; č. g. Valentin Mikuš pride za III. kaplana v Celje in č. g. Št. Turkuš za II. kaplana k sv. Petru pri Mariboru. Kaplanija v Lučah ostane prazna. (Pri Perčiču) dokazala je preiskava, da je umrl silovite smrti, kako, povedali bodo tisti, ki so na poslednji večer njegovega življenja ž njim igrali. Da so ga s sveta spravili, je tem bolj verjetno, ker se čuje, da je imel Perčič tisto noč pri igri menda velikansko srečo in je vse obral. (Amerikanske vinske trte) nasadile se bodo na Dolenjskem okoli Kostanjevice za poskušinjo na zemljišči pet do deset oralov obsegajočem. Tako je sklenila enketa, ki se je 25. t. m. pri c. kr. deželni vladi zbrala na posvetovanje, kako bi se naj-vspešneje zatrla trtna uš. Amerikanske trte se bodo potem z domačimi pocepile in take gospodarjem razdelile. Vodstvo tega zasada izročilo se bo dolenjski vinarski in sadjarski šoli. Dr. Mencinger iz iz Krškega je izrekel željo, da naj bi se postavno določilo, da se vinogradi z amerikanskimi trtami nasajeni ne smejo zarubljevati. Predsednik enketi je bil gosp. deželni predsednik baron "VVinkler sam. Posvetovanja so se pa vdeležili gg.: vladni sovetnik Globočnik, dr. Vošnjak, dr. Mencinger, Gustav Pire in J. Reichl. (Skala se je vtrgala) predvčeranjem nad južno železnico pri Zagorji blizo druge stražnice in se je zavalila na progo. Na veliko srečo je ondi ravno nekoliko poprej poštni vlak mimo drdral. Ce prav so bili delavci takoj pri rokah je imel naglič zvečer vsled tega vendar le celo uro zamude, ker je moral čakati, da so kamenje odvalili s proge. (llačun in bilanca) Gornje-savinjske posojilnice v Mozirju kažeta, kako dobro in blagodejno je njeno delovanje. Premoženja ima že 21.653 gl. in 60 kr. („Slov. Narod") je bil včeraj zasežen zarad dopisa iz Trsta, v kterem se pripoveduje o porazu vladne stranke ondi pri poslednjih volitvah. (Stoletnico) praznovala bode frančiškanska šola vNazaretu na Btajarskem 26. februvarja, njen sedanji učitelj, br. Norbert Gregi, pa 25Ietnico svojega službovanja ondi. (Poddružnica sv. Cirila i« Metoda) v Mariboru ima svoj občni zbor 30. januvarja zvečer ob 6. uri v čitalnici. (Posojilnica v Pišecah) ima svoj občni zbor 6. februvarja ob 3. uri popoludne v svoji uradni sobi. Na dnevnem redu imajo: 1. Pregled in potrditev računov. 2. Volitev odbora. 3. Volitev računskega pregledovalca. 4. Razdelitev čistega dobička. (Posojilnica v Celji) je imela 24. t. m. svoj občni zbor. Ker je prejšnji načelnik, gospod Miha Vošnjak, odločno izrekel, da ne more več prevzeti posla načelnika, ker kot državni in deželni poslanec več ko pol leta ni v Celji navzoč, izvolil se je načelnikom g. dr. Josip Sernec enoglasno. V odbor izvoljeni so pa bili gg.: Franc Janeš, trgovec, dr. Ludovik Filipič, odvetnik, Lovro Baš, c. kr. notar, Jožef Žičkar, vikar, profes. Davorin Valenčak, dr. Josip Vrečko in dr. Ivan Dečko, odvetn. kandidata in Janez Zupane, posestnik, vsi v Celji. (Kakošno imajo po svetu vreme?) Večinoma tako, kakor pri nas. Kdor ne verjame, naj primerja temperaturo. Včeraj smo imeli v Ljubljani zjutraj ob 7. + 1-6, v Pragi so imeli ravno tisti čas -(- 1*1, v Levovu -f- 1*7, v Bregenci — 1-8, v Ischlu — 2-6, na Dunaji 0, v Budapeštu + 2-4, v Sibiriji (Hermanstadtu) — 0-4, v Sarajevu -j- 5'4, v Zagrebu -j- 3, v Pulji 9-9, v Celovcu — 2-4, in vrh Obirja — 2'7. Za bližnjo bodočnost napovedana je gosta megla. Razne reci. ■— Kardinal-nadškof Ganglbauer je 27. t. m. prvikrat maševal v kapeli cesarske zavuodne hiše, ktero je dal na lastne stroške sezidati presvitli cesar na mestu, kjer je pred štirimi leti z glediščem vred zgorelo blizo 400 ljudi. Malo pred 11. uro prišel je presvitli cesar z velikim sijajnim spremstvom ter se podal v spravno kapelico, kjer ga je pričakoval kardinal Ganglbauer z duhovščino. Po dokončani sv. maši je cesar pregledal vse prostore nove hiše ter se med navdušenimi slavo-klici ljudstva okoli 12. ure povrnil v svojo palačo. — Ob Kavkazu pripravljajo želcz-nično progo, ki bode silo važna za promet po srednji Evropi in Aziji, oziroma' za indiško trgovino. Proga Rostov - Vladikavkas je priklopljena ob Ro-stovu na Avsoskem morji z drugimi ruskimi železnicami, ter neha na severnem pobočji Kavkaza pri mestu Vladikavkas ob Kaspiškem morji. Od tod hočejo narediti še železnice 250 kilometrov dolgo do Petrovska ob Kaspiškem morji, da bodo tako naredili severno - vzporedno progo železnici Patti - Baku ali Kavkaški progi. — Prepeljevavši se iz Petrovska v Mihalajovsk na vzhodnem bregu tega morja pride se na progo, ki se sedaj izdeluje in ki ima držati v Merv in Soraks in v bodočnosti v Herat, oziroma v Kandahar v Afganistanu, in poslednjič v Quettah, kjer se začnejo indiške železnice. V ta namen hočejo poglobiti pristanišče v Petrovsku. — Batum bode brž ko ne zgubil pravico svobodne luke, peticije v tem smislu prihajajo v Petrograd. — Na vse kriplje delajo sedaj progo Askabad-Merv, vendar dvomijo, da bode dodelano v treh mesecih, kakor se nadejajo v Petrogradu in v Moskvi. Za železnično zvezo med Taškendom in Mervora je še le črtež narejen. Vendar mislijo, da se bode začela ta proga v kratkem izdelovati. General Anenkov se je pri pokojnem emiru v Bokhari mnogo prizadeval za izpeljavo to proge, vendar delo bode prizadevalo mnogo stroškov. — V Jaksonu (Michigan, sev. Amerika) je, kakor se telegrafično naznanja, hiša za ubožne do tal pogorela. Ker se je požar naglo razširjal, jo 400 revnih s poslopjem vred zgorelo. Mnogi, ki so skozi okna poskakali, so močno, marsikteri nevarno pohabljeni in ranjeni. — Kulturni boj v južni Ameriki. V argentinski republiki je škof iz Kordube prepovedal starišem otroke pošiljati v šole, v kterih uče prote-stantje. Vlada je namreč osnovala več vzornih šol in je tam namestila več protestantovskih učiteljic iz severno amerikanskih držav. Ko škof prepove te šole, videla je vlada v tem zaničevanji in nepokorščino in je izročila to stvar državnemu pravdniku. Ta je razsodil, da ima vlada pravico škofa odstaviti, in predsednik je to učinil. Zarad tega hudi prepiri v kongresu in v časopisji. Ko je bila obravnava v budgeta za ministerstvo poduka in bogočastje, rekel je minister Wild, da hoče predsednik prisiliti ločitev cerkve od šole s tem, da se pridrže denarji za podpore. Prepir se je dalje motal, ko je apostolski delegat, dr. Mattera prepovedal šolo v Kordubi,. kjer je učila Clara Armstrony protestantovka. Učiteljica je prosila delegata za preklic a ta je rekel, da hoče to storiti, ako se podučni minister obveže v nektere določbe. Učiteljica je tudi to zahtevala, a minister ji je dal ukor, in je rekel, da dr. Mattera nima pravice tukaj se vtikati. Minister je hotel, da naj delegat pove, zakaj je to storil, in ko ni odgovoril, rekli so mu, naj gre v 24. urah iz dežele. Ko je kongres zboroval, zbralo se je več tisoč gospej iz najodličnejših obitelj v Buenos-Aires in so zahtevale naj senat zavrže resolucijo, ki jo je sprejela spodnja zbornica, ki namreč zahteva uaj se odpravi verouk iz javnih šol. Senat je res zavrgel to resolucijo. — „No, sedaj smo pa obdelali." Kaj neki? Nek premožen posestnik spoznal je hčer tudi prav premožnega trgovca. Piše enkrat očetu, če jo sme priti snubit. Ker grajščak hčeri ui bil zopern, odpisalo se mu je, naj le pride. Pride neko nedeljo kmalo popoludne. Med veselim obedom reče nevestin oče: „Pri Vas se morajo jako zgodaj sv. maše začeti, da ste mogli danes k nam priti." „Zakaj?" praša ženin. „Da je mogoče biti pri sv. maši pred odhodom železnice." „One; maše se še le uro pozneje (po odhodu) začno." „Pri sv. maši ste pa saj bili", pravi nevestin oče. „Dragi, kako neki! prej je ni bilo, železnica se nikjer ne vstavi, odvrne ženin. Sicer pa, dostavlja malo zasmehljivo, slab kristjan, ki bi eno ali drugo nedeljo ne mogel brez maše biti." Nevesta obledi; na obrazih očeta in matere je brati začudenje in nevolja. Po kratkem pre-molku oče vstane ter pravi: „Sedaj smo pa obdelali." „Možu takih načel ne morem svoje hčere dati, in vem, da takega moža moja hči tudi noče." „Res ne", pravi hči, vstane in gre. Vsi izgovori niso nič pomagali. Reč je bila obdelana. — Koliko takih starišev in hčeni imamo v Ljubljani ali sploh na Kranjskem? Koliko pa takih ženinov? Telegrami. Dunaj, 29. jan. Včeranji dvorni veliki ples je bil kakor po navadi jako sijajen. Prekrasno ozaljšana obredna dvorana na cesarskem dvoru je bila že ob 8. zvečer natlačeno polna. Ob 9. uri nastopil je ves cesarski dvor, nekoliko poprej sprejemala sta Njih Veličanstvi predstavljenja. Takoj na to pričel se je ples. Prvokrat prišla nadvoj-vodinja Marija Valerija, plesala je z nadvojvodo Francom Salvatorjem. Cesar so je z mnogimi razgovarjal, posebno pa z ministerskim predsednikom Taaffejem in češkim cesarskim namestnikom Krausom. Po prvi četvorki se je cesarski dvor umaknil, sijajna veselica pa je trajala skoraj do polunoči. Dunaj, 28. jan. Tirjatev Slovencev, da bi bili zastopani v parlamentarični komisiji vsaj po jednem možu, se bo vslišala in se bo tjekaj poslal dr. Poklukar ali pa dr. Tonkli. Dunaj, 28. jan. Jutri prijadra vojno brodovje vseh evropejskih velesil v Kancliško luko. Vlade so se medsobojno opozorile, da jo vsaka svojim že zaukazala odplov tjekaj. Vseh parnikov skupaj bo menda dvajset. Atene, 28. jan. Grkom je sape zmanjkalo. Ministerstvo se je izjavilo, da se hoče volji skupne Evropo vkloniti. Umrli so: 26 jan. Marjana Inglič, gostija, 68 let, Karlovska cesta št. 14, vodenica. — Aleksander Nekrep, trgovčev sin, 12 let, Špitalske ulice št. 9, jetika. — Janez Lamovec, poštni eks-peditor, 27 let, Kravja dolina št. 11, jetika. T u j c i. 27. januvarija. Pri Maliču: Kari Messraer, fabrikant, z Dunaja. — Kiinigstcin, Gaisler in Pauczek, trgovci, z Dunaja. — Edvard Weiss, c. k. foldvebelj, z Dunaja. — Viljem Sehnapek, Žiga Heinricli in J. Petrovčič, trgovci, iz Temešvara. — Anton Uerce, kaplan, iz Senožeč. Pri Slonu: H. Mainee, zasebnik, z družino, iz Amerike. — Moissmann in Brauner, trgovc, z Dunaja. — Julij Zier-mann, posestnik, iz Pragarskega. — Alojzij Jerše, župnik, iz Dobovca. Pri Bavarskem dvoru: Jakob Jerman, krčmar, iz Domžal. Pri Južnem kolodvoru: Josip pl. Prah, hišni pos., iz Gradca. — Frane Drušnik, zasebnik, iz Pulja. Vremensko sporočilo. rt O čas S t a n j o Veter V r c m c * t •S = JZ 2 o unajska borza. (Telegratično poročilo.) 27. januvarija Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 84 Sreberna ., 5% „ 100,, (s 16% davka) 84 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 112 Papirna renta, davka prosta . . . 101 Akcije avstr.-ogerske banke . . 868 Kreditne akcije .....298 London.......126 Srebro ..............— Francoski napoleond......10 Ces. cekini.......5 Nemške marke......61 Od 28. januvarija. Ogerska zlata renta 4% . . . .101 „ papirna renta 5% . . .92 Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 115 „ Landerbanke.....108 „ avst.-oger. LIoyda v Trstu . . 622 „ državne železnice .... 264 „ Tramway-društva velj. 170 gl. . . 201 4% državne srečke iz 1.1854 . 250 gl. 128 4% „ „ „ „ 1860 . 500 „ 140 Državne srečke iz 1. 1864 , . 100 „ 169 ., „ „ 1864 . . 50 „ 169 Kreditne srečke . . . . 100 „ 176 Ljubljanske srečke . . . 20 „ 21 Rudolfove srečke . . . 10 „ 19 Prior. oblig. Elir.abetine zap. železnice . . 115 „ „ Ferdinandove sev. „ . 105 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 V »Katoliški Bukvami'' v Ljubljani (5) se dobiva Okrožnica Njih Svetosti papeža Leona XIII. o krščanski uravnavi držav. Obsega 32 strani v osmerki in velja 6 kr., kdor jih naroči več skupaj jih dobi še ceneje. Prave garantirane voščene sveče in (11) voščene zavitke priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem po n aj n ižji. ce n i Oroslav 1 >oleiieo, svečar v Ljubljani. V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani je dobiti: DUHOVNO PASTIR8TV0. Slovenskim bogoslovcem in maSnikom spisal (1) Anton Zupančič, profesor pastirstva. I. del {oseba pastir jeva, homiletilca, Icatchetilca) stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr. II. del (splošnja liturgika, ljudske pobožnosti, brevijar, sv. maša) velja, 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr. III. del (sv. zakramenti) velja 1 gl. 5 kr., po pošti 1 gl. 15 kr. IV. del (zakramenta!i, duhovno vladanje, pisarniška opravila) stane 60 kr., po pošti 65 kr. Cena celi knjigi 3 gld. 80 kr. ""^jg Megla je stala zjutraj in zvečer, popoludne je deževalo. Srednja temperatura -j- 2 9° C., za 4 2" C. nad normalom. spitzen I volijo - cevke. Jfnjnovejše za kadilce, kar ni prav nič zdravju Škodljivo. Velja jih 100 lc 85 kr. in so pripravno za vsakega, naj že kadi cigareto,, smodkcali viržinke. Razpošilja jih raznovrstne proti povzetji (7) ~ tovarnična zaloga Julija Weiss-a na Dunaji, J., liothcnthuniistrasse Nr. 23.