dnevnik
NEDELJA, 8. NOVEMBRA 2015
št. 261 (21.498) leto LXXI.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD S primorskijport ^
—postani naš sledilec
dežela fjk - Na 5. strani
Precepljenost upada, potrebno je osveščanje
Pogovor s pediatrinjo Meto Starc
križ - Na 6. strani
Ne možni prodaji Ljudskega doma
Vaščani in stališče družbe Dom
vrh - Na 18. strani
Obnovili bunker iz časa hladne vojne
Obrambni sistem začeli razgrajevati po letu 1992
italija - Rojstvo Italijanske levice in krepitev Severne Lige
Novosti na levi in desni
RIM - V rimskem gledališču Qui-rino se je včeraj uradno rodila Italijanska levica (uradni naziv Sinistra italiana), ki si je za cilj zadala združitev vseh strank in strančic levo od Demokratske stranke. V novo parlamentarno skupino je pristopilo 31 poslancev, pričakujejo pa tudi nekaj senatorjev. Gre za sedaj v veliki večini za poslance SEL, katerim so se pridružili štirje nekdanji demokrati, med katerimi je najbolj znana osebnost Stefano Fassina. Računajo tudi na pristop nekaterih poslancev in senatorjev, ki so zapustili Gibanje 5 zvezd.
V desni sredini pa se krepi Severna liga, ki vse bolj postavlja v kot Forza Italia. V Bologni bo danes shod, za katerega je dala pobudo Liga, na govorniškem odru bosta tako skupaj Matteo Salvini in Silvio Berlusconi, ki je dolgo okleval, na koncu pa je vendarle sprejel vabilo ligašev.
Na 3. strani
SLOVENIJA - Begunci
Sprejemni centri so se izpraznili
LJUBLJANA - V Slovenijo je včeraj do večera prispelo najmanj migrantov v času drugega begunskega vala, ki se je začel sredi oktobra, in sicer "le" 1700. Skupno je do zdaj v Slovenijo vstopilo nekaj manj kot 160.000 migrantov. Sprejemni in nastanitveni centri na mariborskem in murskosoboškem območju so bili sinoči prazni, saj so vse migrante odpravili naprej v Avstrijo. Ta je včeraj sprejela 4.156 migrantov.
Na 2. strani
prosek - Martinovanje
Po fancljih z dušo na vrsti Martinova furenga
^L_
trst - Turizem
Bližnji Vzhod že
■ | • v	•	v
dalj časa ni vec priljubljen cilj
TRST - Trenutno v Šarm el Šejku ni nobenega turista, ki bi bil tja prispel potom tržaške potovalne agencije Aurora, ljudje pa niso odpovedali rezervacij za božične in novoletne praznike. Tako pravi direktorica agencije Aurora Vera Kermez, ki smo jo vprašali, ali je nedavna eksplozija ruskega letala nad Sinajem vplivala na odločitve strank. Vsekakor Bližnji Vzhod in severna Afrika že dalj časa nista več tako priljubljena, ljudje se odločajo za varnejše kraje, kljub begunski krizi pa še naprej hodijo v zdravilišča v Slovenijo.
Na 7. strani
Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo.
II
Dr. Giuseppe CARAGLIU
torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom,
še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom
od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00
Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU
Slavica Brankovič
DOMAČA KRAŠKA KUHINJA TESTENINE IN MESNE JEDI
SRBSKA KUHINJA MESO NA ŽARU
CVRTI KALAMARI
PROSEK 280 TEL. 040 225039
film - Gergolet
Ples z Marijo nominiran za evropske oskarje
GORICA - Dokumentarec Ples z Marijo (Dancing with Maria) je bil včeraj nominiran za evropsko filmsko nagrado. Film doberdobskega režiserja Ivana Gergoleta je tri tisoč članov Evropske filmske akademijo (EFA) uvrstilo v peterico, v kateri bodo izbirali zmagovalca evropskega oskarja. Podelitev bo 12. decembra v Berlinu.
Uspeha se veselita tudi italijanska režiserja Nanni Moretti in Paolo Sorrentino, saj sta bila njuna filma Moja mama in Mladost nominirana v več kategorijah.
Na 20. strani
Hudo poškodovan 23-letni Tržačan
Na 6. strani
Razglasili zmagovalke prvega Mladarta
Na 9. strani
Godbeniki v doberdobski šoli
Na 17. strani
V SSG o razliki med trolom in človekom
Na 20. strani
Katrin Don (SK Brdina) pred naporno sezono
Na 25. strani
Sokol (za odtenek) boljši od Kontovela
Na 26. strani
9771124666007
2
Nedelja, 8. novembra 2015
AKTUALNO
/
EGIPT - Preiskava o strmoglavljenju in počasna evakuacija turistov
Tudi analize črnih skrinjic potrjujejo eksplozijo v zraku
Avgusta pomotoma izstreljena vojaška raketa skoraj sestrelila britansko letalo
KAIRO - Preiskovalci še niso ugotovili vzroka strmoglavljenja ruskega letala z 224ljudmi na krovu prejšnjo soboto nad Si-najskim polotokom, se bodo pa še posebej posvetili zadnji sekundi leta in podrobnejši analizi "hrupa", ki se sliši na zapisovalni-ku glasov v pilotski kabini, je v Kairu sporočil vodja egiptovskih preiskovalcev Ajman al Mokadem. Al Mokadem je tudi pozval tuje obveščevalne službe, ki sumijo, da je letalo uničila podtaknjena bomba, da dokaze delijo z njimi. Kot je dejal, sami nimajo dokazov v tej smeri.
Francoska tiskovna agencija AFP je v četrtek poročala, da analiza črnih skrinjic nakazuje na bombo na letalu. Analiza zapisovalnika podatkov o letu in sne-malnika zvoka v pilotski kabini naj bi namreč pokazala, da je bilo vse normalno do 24. minute po vzletu, ko sta skrinjici prenehali delovati, kar nakazuje na »zelo nenadno eksplozivno dekompresijo«. Podatki »močno podpirajo« teorijo o bombi na krovu letala, je povedal vir.
Pojavlja se tudi domneva eksplozije jeklenke, kakršne uporabljajo potapljači in jih je na ruskem letalu menda bilo kakih 50. To je povsem normalno za polete iz Šarm el Šejka. Malo verjetno pa je, da bi pomotoma natovorili polno jeklenko, saj je razlika v teži izrazita, kot tudi, da bi eksplodirala po nesreči, saj je v prtljažniku enak pritisk kot
v potniški kabini. Možno pa je, da je kdo napolnil jeklenko s plinom in jo opremil z de-tonatorjem - skratka nastavil bombo.
Britanski mediji pa poročajo, da se je potniško letalo, ki je avgusta letos letelo v Šarm el Šejk, za las izognilo raketi. Letalo družbe Thomson Airways je 23. avgusta s 189 potniki poletelo iz Londona proti Šarm el Šejku. Ko se je približevalo letovišču, se je bil pilot letala primoran izogniti raketi, ki je bila oddaljena okoli 300 metrov, poroča časnik The Guardian. Letalo TOM 476 je nato varno pristalo, potniki pa o incidentu niso bili obveščeni. Vse kaže, da raketa ni bila namerno izstreljena. Šlo naj bi za raketo egiptovske vojske, ki je takrat izvajala vojaške vaje.
V Šarm el Šejku se počasi nadaljuje evakuacija številnih britanskih in drugih turistov. Včeraj je proti domu lahko poletela tudi skupina 120 italijanskih turistov, ki so tam čakali več dni zaradi poostrenih kontrol in številnih odpovedanih poletov.
Ruske oblasti - v Egiptu je trenutno skoraj 80.000 ruskih turistov - ne načrtujejo množične evakuacije. Predsednik Vladimir Putin je v petek iz varnostnih razlogov odredil ustavitev vseh poletov v Egipt, dokler ne bo razjasnjen vzrok strmoglavljenja letala. Več ruskih letalskih družb je včeraj v Egipt poslalo prazna letala, da bi odpeljala ruske turiste domov, a le, če bodo ti želeli.
Turisti čakajo na pregled prtljage ob odhodu iz Šarm el Šejka
ansa
SLOVENIJA - Zbirni centri so se izpraznili
Včeraj prispelo »le« 1700 beguncev
ITALIJA - Pred sedežem velikana Lactalis
Proizvajalci mleka proti monopolistu
LJUBLJANA - V Slovenijo je včeraj do večera prispelo najmanj mi-grantov v času drugega begunskega vala, ki se je začel sredi oktobra, in sicer "le" 1700. Skupno je do zdaj v Slovenijo vstopilo nekaj manj kot 160.000 mi-grantov. Notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar in državni sekretar Boštjan Šefic sta obiskala center v Gornji Radgoni in razmere ocenila kot dobre. V Slovenijo je včeraj z dvema vlakoma prispelo 700 migrantov zjutraj in 1000 šele nekaj pred 19. uro. Slednje so oskrbeli in jih že sinoči odpravili naprej. Sprejemni in nastanitveni centri na mariborskem in murskosoboškem območju so bili do večera prazni, saj so vse migrante odpravili naprej v Avstrijo. Ta je včeraj sprejela 4.156 migrantov.
V Dobovi so opoldne odprli cesto, ki mimo tamkajšnjega begunskega centra pelje proti mejnemu prehodu Ri-gonce. Cesta bo odprta do preklica. Nadaljnje zapore in omejitve gibanja bodo policisti prilagajali številu beguncev in dinamiki postopkov.
Ministrica za notranje zadeve Gyorkos Žnidarjeva je na vprašanje gle-
de naročila ograje za varovanje slovenske meje odgovorila, da bodo tehnična sredstva uporabljena v primeru, da bo to potrebno. V primeru, da bi ponovno prišlo do nenadziranega razprševanja migrantov po zeleni meji in v primeru, da bi Avstrija in Nemčija pričeli omejevati sprejem migrantov, bodo po besedah ministrice tehnična sredstva uporabljena. Namenjena bodo usmerjanju nenadziranega prihoda migran-tov in preprečevanju nenadziranih prehodov čez zeleno mejo.
Begunsko problematiko je za Ve-čerovo Soboto prilogo komentiral tudi premier Miro Cerar. Na vprašanje, zakaj je potrebna vojska na meji in kaj bi storila ob morebiti žičnati ograji, ko bi jo želela prečkati skupina beguncev, Cerar odgovarja, da tehnične ovire niso dovolj, če za njimi ni policijsko-vo-jaške patrulje, ki nadzira prostor. »To pa nikakor ne pomeni, da bomo, razen seveda v nujni samoobrambi, uporabili strelno orožje zoper begunce,« je dejal. Dodal je, da bi bilo tisti hip, ko bi zoper begunce začeli uporabljali orožje, konec Evrope. (STA)
Demonstrantom se je pridružil tudi kmetijski minister Martina
ansa
PRIČEVANJE
Kontrole niso vedno na višku
Pred mnogimi leti, mnogo pred 11. septembrom, sem obiskal Egipt, prekrasno deželo, ki sega skoraj v srce Afrike. Spominjam se, da sem takrat napisal tudi !<rajšo reportažo za Primorski dnevnik. Še zlasti mi je ostalo v spominu križarjenje po Nilu, nepozabno doživetje, ko smo ponoči pluli po veliki reki, na obalah pa ni bilo nobene luči in nobenega zvoka, razen občasnega tuljenja šakalov, nad nami pa se je razprostiralo tem-nomodro nebo pretkano z milijoni zvezd, ki so samo tam na Jugu tako bleščeče. Pripluli smo do Asuana, saj je južneje Naserovo jezero, ki so ga pridobili tako, da so z ogromnim jezerom vklenili tok Nila, in velika reka ni več plovna.
Iz Asuana smo z letalom odleteli v Abu Simbel, da bi si ogledali tamkajšnji tempelj, ki so ga, preden so zgradili jez, praktično razstavili in spet sestavili nekoliko višje, saj bi ga sicer voda umetnega jezera poplavila. Tudi ogled templja, ki ga je dal zgraditi faraon Ramzes II. v 13. stoletju pr.n.št., je nepozabno doživetje, kljub 50 stopinjam v senci.
In sedaj preidem na dogodek, ki me je spodbudil, da napišem te vrstice. Povod je bilo seveda strmo-glavljenje ruskega letala na Sinaj-skem polotoku ob povratku iz Šarm el Šejka. Na letališču v Abu Simbelu smo pred vstopom na letalo čakali na policijsko kontrolo. Pri metal detektorju so bili trije strogi policaji, ki so prisilili celo potnika, ki je imel srčni spodbujevalec, kljub njegovim protestom, da gre skozi napravo: na srečo sem mu ni zgodilo nič. Tako je skozi metal detektor šlo kakih 20-25 ljudi, nakar se je policajem približal četrti kolega, ki je prinesel 3 plastenke mineralne vode in ...kontrole je bilo konec. Možje postave so šli nekaj korakov vstran in se z vidnim zadovoljstvom posvetili vodi, vsi, ki smo še čakali na kontrolo, pa smo lahko mirno obšli detektor brez kakršnekoli kontrole.
Seveda so bili drugi časi, Egipt, kot tudi vse druge severnoafriške arabske države, so bile dokaj varne, a dogodek kaže na neko mentaliteto. Zato nisem bil prav nič presenečen, ko so objavili vest, sicer še ne dokončno potrjeno, da je na ruskem letalu eksplodirala podtaknjena bomba. Če so kontrole ostale take, kot so bile v 90. letih, je to povsem verjetno.
Ivan Fischer
RIM - Več tisoč mlekarjev iz vse Italije je včeraj na poziv združenja Coldiretti s kravami in traktorji protestiralo pred sedežem francoskega živilskega velikana Lacta-lis/Parmalat pri Lodiju v Lombardiji. Protestirali so proti nizkim cenam, ki vodijo do zaprtja številnih obratov. Lactalis je pokupil skoraj vse večje italijanske mlekarske firme in kot monopolist izsiljuje proizvajalce. Odkupna cena litra mleka je v zadnjem letu tako padla za 20 odstotkov na 0,33-0,34 evra. Živinorejci s tem ne pokrijejo niti stroškov krme za živino, potrošniki pa morajo za liter mleka odšteti tudi 1,50 evra.
Od začetka krize je bilo v industriji proizvodnje mleka v Italiji izgubljenih 32.000 delovnih mest, so opozorili demonstranti, ki so opozorili tudi na zapiranje mlekarskih obratov, predvsem v hribovskih predelih. Nasprotno pa se povečuje uvoz mleka iz tujine. Italija dnevno uvozi preko 3,5 milijona litrov mleka, ki ga uporabijo za izdelavo italijanskih sirov.
Demonstracije se je udeležil tudi minister za kmetijstvo Maurizio Martina, ki podpira zahteve kmetov.
ZDA - Obama zavrnil gradnjo naftovoda Keystone iz Kanade
Zmagali so okoljevarstveniki
Sporno je bilo izkoriščanje onesnažujočega goriva iz bituminoznega peska, z nizkimi cenami nafte pa projekt tudi ekonomsko ni več zanimiv
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je zavrnil gradnjo naftovoda Keystone iz Kanade do Mehiškega zaliva. Naftovod po njegovem mnenju ne bi bistveno pripomogel k gospodarski rasti ali zaposlovanju. Proti so bile okoljevarstvene organizacije, ki so pomembna volilna baza demokratske stranke, naftovod pa je zagovarjala Kanada, skupaj z naftno industrijo in republikanci.
Obama je pred zavrnitvijo naftovoda poklical novega kanadskega premierja Justina Trudeauja. Kanadčan je izrazil razočaranje, vendar pa sta se predsednik in premier strinjala, da to vprašanje ne bo poslabšalo odnosov med državama.
Obama je naftovod je zavrnil iz treh
razlogov. Najprej zaradi tega, ker ne bi pomenil bistvenega prispevka h gospodarski rasti ali zaposlovanju. Drugi argument je bil, da bi naftovod znižal cene bencina, ki so sedaj že tako ali tako nizke. Tretji argument pa je bil, da naftovod ne bi znižal energetsko odvisnost ZDA od tuje nafte. ZDA že danes proizvajajo več svoje nafte, kot pa jo uvažajo. Odvisnost od tuje nafte se bo nadaljevala, vendar zmanjševala postopoma skladno s premikom v ekonomijo čiste energije. Na koncu izjave, po kateri ni sprejemal vprašanj, je Obama opozoril tudi na prihajajočo podnebno konferenco, ki bo decembra v Parizu. Dejal je, da ZDA prevzemajo vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in morajo s tem nadaljevati.
Nasprotniki naftovoda so se veselili Obamove odločitve
ansa
/
AKTUALNO
Nedelja, 8. novembra 2015
3
RIM - Pobuda nekdanjih demokratov in SEL
Na italijanski politični sceni novo levičarsko gibanje
Danes v Bologni na govorniškem odru skupaj Matteo Salvini in Silvio Berlusconi
RIM - Rodila se je kot parlamentarna skupina, njena ambicija pa je postati politična stranka. V rimskem gledališču Quirino se je včeraj uradno rodila Italijanska levica (uradni naziv Sinistra italiana), ki si je za cilj zadala združitev vseh strank in strančic levo od Demokratske stranke. V novo parlamentarno skupino je pristopilo 31 poslancev, pričakujejo pa tudi nekaj senatorjev. Gre za sedaj v veliki večini za poslance SEL, katerim so se pridružili štirje nekdanji demokrati, med katerimi je najbolj znana osebnost Stefano Fassina. Računajo tudi na pristop nekaterih poslancev in senatorjev, ki so zapustili Gibanje 5 zvezd. V novo levičarsko gibanje ni pristopil nekdanji poslanec DS Giuseppe Civati, ki je pojasnil, da ima druge cilje.
Rodetovo bivališče in kritike papežu
RIM - Novinar Gianluigi Nuzzi v svoji knjigi Via Crucis (založba Chiare-lettere, pred leti je že napisal uspešnico Vaticano spa) obravnava približno iste teme kot Emiliano Fittipaldi, med drugim pa dvakrat omenja tudi slovenskega kardinala in nekdanjega ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta. Prvič ga prišteva med tiste (vplivne) kardinale, ki v Vatikanu razpolagajo z ogromnimi stanovanji in jih uporabljajo brezplačno (kardinali prejemajo menda tudi neke vrste plačo, ki dosega 5 do 6 tisoč evrov na mesec). Rode po Nuzzije-vih podatkih stanuje v stanovanju, ki obsega 409 kvadratnih metrov. Pri tem piše tudi, da je bil Rode osebni prijatelj pokojnega Marciala Macie-la Degollada, ki je bil leta 2006 obsojen zaradi hudih pedofilskih dejanj. Slovenski kardinal pa se pojavi tudi v drugem delu knjige, ki opisuje napetosti med pristaši reformističnega papeža Frančiška in njegovimi nasprotniki. Gre za vojno, ki je v glavnem zavita v molk za neprepustnimi zidovi Vatikana, avtor pa ocenjuje, da je prav Rode med vsemi najbolj odkrito kritiziral Frančiška, in sicer v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo. Takrat je dejal, da so papeževi nazori glede kapitalizma in socialne pravičnosti dokaj levi in da je papež »zaznamovan z okoljem, iz katerega prihaja«. Ti ljudje (v Južni Ameriki) pa »veliko govorijo in rešijo malo problemov«. (af)
Fassina (nekateri napovedujejo njegovo kandidaturo za rimskega župana) je bil po pričakovanju zelo kritičen do Mattea Renzija, vlade in usmeritve Demokratske stranke. Renzija je Fassina obtožil, da izvaja liberistično ekonomsko politiko, stranka, ki jo vodi, pa nima v sebi več nič levičarskega. Na množično obiskani ustanovni skupščini so se pojavila tudi nekatera znana imena italijanske levice. Prišli so tako Fabio Mussi, predsednik SEL in dolgoletni poslanec KPI, Cesare Salvi, Aldo Tortorella ter Valentino Parlato, eden od ustanoviteljev dnevnika Il Manifesto.
Govorniki v gledališču Quirino so obžalovali besede Pier Luigija Ber-sanija, ki je sprva rekel, da do dolo-
Senatorji in poslanci novega levičarskega gibanja v rimskem gledališču Quirino
ansa
čene mere razume stališča novega gibanja, potem pa je dodal, da to vodi v dodatno razkosanje itak že precej sprte leve sredine. Fassina in tovariši so dejali, da so se dolgo borili znotraj DS, Renzi pa jih ni nikoli resno poslušal, da ne govorimo upošteval.
V Bologni pa bo danes shod desne sredine, za katerega je dala pobudo Severna liga, nato pa se mu je pridružila še Forza Italia. Na govorniškem odru bosta skupaj Matteo Salvini in Silvio Berlusconi, ki je dolgo okleval, na koncu pa je vendarle sprejel vabilo ligašev. Giuliano Ferrara je prepričan, da to druženje z Ligo pomeni dokončno politično smrt za Ber-lusconija, ki odgovarja, da ni imel druge izbire v prizadevanjih za poenotenje desne sredine.
SLOVENIJA - Cerar
Stavka policije
»nekoliko
neprimerna«
LJUBLJANA - Premier Miro Cerar je včeraj ocenil, da je napoved stavke policistov, ki jo je za 18. november napovedal Sindikat policistov Slovenije, »nekoliko neprimerna«. Dejal je namreč, da je njegova vlada »prva po dolgem času pokazala polno razumevanje za težave policije« in je zanjo predvidela tudi dodatna sredstva. Napoved stavke je po besedah premiera prišla tudi ob nepravem času, ko se policisti »že tedne in tedne izkazujejo z izjemnim delom z begunci«, za kar jih je znova pohvalil. Spomnil je tudi, da mora delo policistov v primeru stavke teči naprej.
Spregovoril je tudi o petkovem srečanju z madžarskim premierom Viktorjem Orbanom. Povedal je, da je pogovor tekel o madžarski narodni manjšini v Sloveniji in slovenski narodni manjšini na Madžarskem, gospodarskem sodelovanju in begunski problematiki. Glede slednje je dejal, da o "tehničnih sredstvih" za varovanje meje z Orbanom nista veliko govorila, sta se pa pogovarjala o tem, kako bo EU morala ravnati na svojih zunanjih in drugih mejah. Cerar je Orbana in njegovo vlado v začetku prihodnjega leta povabil na skupno sejo obeh vlad, na kateri naj bi govorili o gospodarskem sodelovanju.
VATIKAN
Knjiga Avarizia Emiliana Fittipaldija
Nedostojno obnašanje cerkvenih dostojanstvenikov
RIM - Neimenovani cerkveni dostojanstvenik je novinarju Emilianu Fittipaldiju v neki rimski restavraciji naštel vse, kar je v Vatikanu narobe - od korupcije in kopičenja bajnih bogastev do luksuznega življenja kardinalov in njihovega odpora do Frančiškovih reform. »O tem moraš napisati knjigo,« mu je prišepnil. Po kavi je novinarju povedal, da je pred restavracijo parkiran avtomobil, poln vsakovrstnih dokumentov, tajnih bilanc in pisem gospodarske nadzorne komisije (Cosea), ki jo je bil ustanovil Frančišek. Tako je nastala knjiga Avarizia (Skopuštvo, zal. Feltrinelli), ki je skupaj z Nuzzijevo Via Crucis izšla v četrtek.
Fittipaldi opisuje doslej skrivnosten finančni položaj vatikanskih ustanov, začenši z banko IOR (v kateri se po preteklih škandalih in kljub Frančiškovim prizadevanjem še vedno skriva denar »nečednih« strank) in mogočnim nepremičninskim premoženjem, ki v Italiji (v glavnem v Rimu) presega 4 milijarde evrov. Z novimi komisijami in pravili hoče papež urediti finance, iz vatikanskih palač in bančnih računov (ter delnic po svetu) pa čim več sredstev preusmeriti revnim, ki iz cerkvenih skladov prejemajo le drobtinice. Pri tem pa je le delno uspešen, ker je odpor močan, celo njegovim najožjim sodelavcem pa ugaja razkošje: »ranger« George Pell, k bi moral nadzorovati finance, je v 6 mesecih nakopičil za pol milijona evrov reprezentančnih stroškov.
Nekateri kardinali so se več kot očitno oddaljili od Jezusovih naukov: »Don 500 evrov« Nunzio Scarano ter »Msgr. Rambo« Domenico Calcagno, ki doma hrani pravi ar-
zenal, v rimskem premestju pa si je prisvojil ogromno zemljišče. Zanimiv je opis »tovarne svetnikov«: kaže, da v postopkih beatifikacije poleg zaslug pokojnih kandidatov štejeta tudi (aH predvsem) denar in vpliv sponzorjev. Po-stulatorji, ki vodijo postopke in zbirajo dokaze o domnevnih čudežih, služijo mastne denarje, ne da bi izstavljali račune in utemeljevali stroške. Najdražji je odvetnik Ambrosi, ki ima tudi edino tiskarno, pooblaščeno za tiskanje dokumentov v te namene. Kdor se zavzema za beatifikacijo pokojnega duhovnika ali redovnice, mora odvetniku odšteti po več deset tisoč evrov na leto; škofija Marquette v Mic-higanu mu je za slovenskega misijonarja Friderika Barago že nakazala 95.000 evrov.
Fittipaldi je svojčas v tedniku Espresso razkril afero o mariborski nadškofiji, ki je
POLITIKA
Marko Marinčič
marko.marincic@primorski.eu
Nekaj se premika
Pretirano bi bilo trditi, da gre za zgodovinski mejnik, gotovo pa se v teh dneh v italijanski politiki dogajajo pomembni premiki. Na desnici se Silvio Berlusconi podreja Matteu Sal-viniju in naj bi mu danes v Bologni, čeprav sam to zanika, simbolično prepustil vajeti zavezništva. Težišče le-tega se pomika v smer skrajnih evropskih populistov, od francoske nacionalne fronte do avstrijskih svobodnjakov, madžarskega Jobbika in podobnih. Zmernejši konservativci tam nimajo kaj iskati.
Takšne izbire desnice gotovo prijajo Matteu Renziju, ki od njih pričakuje dodaten konsenz. Mnoge odločitve njegove vlade, ki odkrito nagovarjajo volivce desnice, sicer ne bi bile razumljive. Bolj kot popuščanje volilno skoraj irelevantnemu Alfanu tiči za tem snubljenje razočaranih Berlusconijevih volivcev, kijim je Renzi bližji kot Salvini.
Ta zasuk Demokratske stranke v desno politično poloblo pa povzroča tektonske premike tudi na levici. Nekateri z Bersanijem na čelu molče trpijo in vztrajajo znotraj DS čakajoč na boljše čase, drugi počasi kapljajo iz nje v želji, da bi zgradili levo alternativo. Včeraj so se povezali s Sel in nekaterimi odpadniki G5Z. V parlamentu bodo imeli določeno težo, vprašanje je, kolikšno lahko imajo na volitvah. Ne toliko zaradi konsenza, za katerega je precejšen politični prostor, ampak zaradi novega volilnega zakona, ki ne dopušča, da bi kdo Ren-zija resneje ogrožal z leve.
Isti volilnizakon pa ponuja priložnostGi-banju 5 zvezd. Prav v zadnjem tednu je v raziskavah javnega mnenja prvič v prednosti pred DS v morebitnem drugem krogu političnih volitev.
ftžSjf slovensko stalno gledališče
Koprodukciia Slovensko stalno gledališče in Mestno gledališče ljubljansko
Na sliki, posneti leta 2007 v Argentini, sta dva kardinala, ki dobro prikazujeta tiho vatikansko vojno. Tedanji državni sekretar Tarcisio Bertone, podoben faraonu z dodatkom črnih očal, pooseblja kardinalsko razkošje; ob njem izpade skromni Jorge Mario Bergoglio kot nekakšen strežnik.
z neverjetnimi finančnimi akrobacijami nakopičila za 800milijonov evrov dolgov. V poglavju »Porno TV v Sloveniji« obnavlja zgodbo o nadškofu Francu Krambergerju, čudnih investicijah holdinga Gospodarska Rast ter družb Zvon 1 in Zvon 2, ki so med drugim privedle do tega, da je televizija v škofijski lasti predvajala porno filme. Ko je bila nad-škofija na robu prepada, se je Kramberger prvič oglasil v Vatikanu: pisno je prosil za dovoljenje, da lahko zaprosi za posojili v skupni višini 10 milijonov evrov. Ko se je celotna slika izostrila, so »letele glave«: najprej Krambergerjeva, pozneje pa je Frančišek zaradi soodgovornosti dal odstaviti še njegovega naslednika Marjana Turnška in ljubljanskega nadškofa Antona Stresa, ki mariborskih kolegov ni nadzoroval. (af)
Henrik Ibsen PEER GYNT
režiser Eduard Miler
DANES, 8. november, ob 16.00 - red C,K,T v Veliki dvorani z italijanskimi nadnapisi S PODPORO FUNDACIJE CRTRIESTE
Urniki in postaje avtobusnega prevoza:
PRVI AVTOBUS
14.30 - Sesljan, parkirišče
14.40 - Nabrežina, trg
14.45 - Križ, avtobusna postaja
15.00 - Zgonik, pred županstvom
15.15 - Prosek, bencinska črpalka (obrtna cona)
DRUGI AVTOBUS
15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče. trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja
15.20 - Bazovica, pred cerkvijo
TRETJI AVTOBUS
15.00 - Milje, avtobusna postaja
15.05 - Zavije, avtobusna postaja
15.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra
15.15 - Dolina, pred županstvom
15.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren
15.25 - Boršt, avtobusna postaja
15.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja
I BLAGAJNA SSG:
od ponedeljka do petka 10.00-15.00
Tel. 040 2452616 / brezplačna številka 800214302
www.teaterssg.com_
4
Nedelja, 8. novembra 2015
AKTUALNO
/
NABORJET - Zanimiv strokovni posvet
Facebook in slovenski
: kako naprej?
NABORJET - Kako zagotoviti ohranitev narečij in razvoj slovenskega jezika v zamejstvu v obdobju velikih družbenih sprememb in vse večjega uveljavljanja različnih načinov komunikacije, ki jih nudijo družbena in družabna omrežja? Na to in sorodna vprašanja so poskusili odgovoriti udeleženci srečanja v Beneški palači v Na-borjetu in na katerem so predstavili nekaj primerov dobrih praks z območij, kjer živimo Slovenci v Italiji, v madžarskem Porabju in v avstrijski Koroški oziroma Štajerski. Celodnevni posvet z naslovom Slovenščina in WhatsApp - od zibelke do družbenih omrežij, med katerim so predstavili tudi različne oblike učenja slovenščine v teh krajih, je organizirala Krščanska kulturna zveza skupaj s Slovenskim kulturnim središčem Planika in Iniciativo Slovenščina v družini.
Po pozdravih podpredsednika Sks Planika Rudija Bartalotha in Martina Kuchlinga v imenu Iniciative Slovenščina v družini so vprašanje ohranjanja in rabe slovenskega jezika v zamejstvu z različnih vidikov v svojih prispevkih analizirali Teodor Domej, Nataša Gliha Komac, Martin Maver, Loredana Gec in Peter Rustia. V drugem delu pa so Rudi Bartaloth, Marina Cernetig, Luigia Negro, Marko Smole, Željka Platzer Papič, Valerija Perger in Miha Dolinšek predstavili svoje izkušnje na področju spodbujanja rabe slovenskega jezika oziroma narečja ter poučevanja slovenščine.
Predavatelji so se strinjali, da so za ohranitev bodisi krajevnih govorov bodisi knjižne slovenščine potrebni medgene-racijski prenos znanja v družini, prisotnost slovenskega jezika v šolskem sistemu in aktivna raba jezika na različnih področjih, v društvih in pri obšolskih dejavnostih, pa tudi pri sporazumevanju preko spleta, družbenih omrežij in preko sodobnih medijev. Glede tega je bilo na primer slišati kritiko, da marsikateri, tudi vidni predstavniki slovenske manjšine, na socialnih omrežjih premalo uporabljajo slovenščino. »Facebook je jezikovno ogledalo,« je na primer prepričana Valerija Perger, ki je med drugim ocenila, da so lahko družab-
na omrežja tudi odlično sredstvo za spodbujanje učencev oziroma dijakov, da bolj pogosto uporabljajo slovenski jezik, saj sicer v neposredni komunikaciji vse bolj prevladuje večinski jezik.
Marina Cernetig, ki je med drugim spregovorila tudi o Slovenskem multime-dialnem oknu v Špetru, je prepričana, da je potrebno z mladimi komunicirati na bolj sodoben način, če se želi doseči določene rezultate. Dokaz, da so tudi slovenske organizacije v Benečije v koraku s časom, je na primer tudi aplikacija Mi smo tu, ki predstavlja doline v Videmski pokrajini, kjer živi slovenska skupnost. V zvezi z uporabo sodobnih medijev z mladimi je zanimiv projekt predstavil Miha Dolinšek, ki je na Koroškem spodbudil dijake višjih srednjih šol, naj ustvarjajo v slovenskem jeziku. Gre za projekt Iskrica, v okviru katerega mladi napišejo scenarij za film in ga potem tudi posnamejo. Filmskega tekmovanja se je na primer leta 2013 udeležilo približno sto-petdeset mladih Koroščev, zanimanje pa je vsakič zelo veliko. Najboljše filme (v slovenščini in z nemškimi podnapisi) nato predvajajo tudi po televiziji.
Izpostavljena je bil tudi pomen slovenskih narečij, ki so lahko v jezikovno mešanih okoljih sredstvo za lažje usvajanje knjižnega jezika, velja pa tudi obratno. O tem je med drugim govorila Luigia Negro, ki je predstavila petindvajsetletno delovanje Zveze slovenskih kulturnih društev v Reziji oziroma pobude društev Rozajanski dum in Muzej rezijanskih ljudi za ohranjanje rezijanščine. Poudarila je tudi pomen razvoja kulturnega turizma. "Čezmejnemu narečju" na slovensko-hrvaški meji v Gorskem kotarju in naprezanju za njegov vpis v Unescov seznam nesnovne dediščine je bil namenjen prispevek Marka Smoleta.
Veliko pozornosti pa je bilo namenjeno tudi poučevanju slovenščine v šolah in na izbirnih popoldanskih tečajih. Kar zadeva Kanalsko dolino je bila še enkrat na-glašena potreba, da se to vprašanje sistemsko uredi. Letos na primer pouk slovenščine še vedno ni stekel, zaradi česar so mladi močno prikrajšani. Zanimanje za učenje slovenskega jezika v šoli je v meša-
Poslušalke in poslušalci posveta v Naborjetu
novi matajur
nih okoljih vse večje tudi v neslovenskih družinah, kar prihaja do izraza v vseh štirih zamejskih območjih, zaradi vključevanja otrok z različnim predznanjem jezika pa je potreben tudi drugačen didaktični pristop. (T.G./NM)
DEŽELA - Slavnost v petek v Gorici
Slovenska skupnost praznuje 40 let življenja
GORICA - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je svojo zadnjo sejo namenilo pripravam slavnostnega večera, s katerim bo slovenska stranka v petek, 13. novembra, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža v Gorici obeležila 40-letnico strankinega delovanja na deželni ravni. Leta 1975 se je spomladi v Devinu odvijal prvi deželni kongres SSk, s katerim se začenja delovanje stranke na koordinirano deželni ravni. Do tedaj je stranka ločeno delovala na Tržaškem in Goriškem, z listami lipove vejice in v navezi z drugimi slovenskimi demokratičnimi skupinami.
Slovenska skupnost je edina stranka v FJK, ki nepretrgoma deluje toliko časa pod istim imenom in simbolom, piše v izjavi za javnost. SSk je izvolila svojega samostojnega zastopnika v prvi deželni zakonodajni dobi leta 1964, se pravi kar deset let pred formaliziranjem deželne dimenzije, danes pa njen zastopnik zaseda tudi položaj podpredsednika deželnega sveta. V vseh teh desetletjih je stranka SSk ostala zvesta izvornemu poslanstvu in je tako ob ustanovitvi kot še danes zaprisežena te-
meljnim načelom demokracije, avtonomije in slovenstva.
»Odločili smo se, da bomo na petkovi svečanosti pogled na prehojeno pot zaupali očem mladih. Ob iskreni hvaležnosti in javni zahvali vsem tistim, ki so v stranki aktivni štirideset in več let, bodo mladi izpovedali, kako vidijo našo skupno pot v jutrišnjem dnevu. Beseda nekdanjih protagonistov in beseda mladih se bo prepletala s petjem in glasbo ter oder za krajši trenutek tudi prepustila priložnostnim nagovorom.«
Vabilu SSk na petkovo svečanost so se že odzvali številni druž-beno-politični predstavniki iz Italije, Slovenije in Evrope ter zastopniki sorodnih manjšinskih strank, kot tudi visoki institucionalni predstavniki s širšega obmejnega območja. »Pogled na prehojeno pot priča o ponosni množici slovenskih mož in žena, ki so načela in politične programe SSk nesebično zagovarjali na vseh nivojih javne uprave: v rajonskih, občinskih in pokrajinskih svetih, v upravah, na Deželi in preko sorodnih političnih skupin tudi v rimskem in evropskem parlamentu,« piše v vabilu za petkovo prireditev v Gorici.
BOVEC - V tem letu še nič smučanja
Zastoj na Kaninu
Če bo šlo vse po sreči, naj bi smučišče odprli januarja ali februarja
FJK - Šolstvo
1250 dodatnih mest na šolah, na slovenskih 45
TRST - Sezname učnega osebja v šolah v Furlaniji Julijski krajini so okrepili s 1250 dodatnimi delovnimi mesti za nedoločen čas, od teh je 45 mest dodeljenim šolam s slovenskim učnim jezikom. To v okviru izrednega vladnega zaposlitvenega načrta, pri čemer deželni tajnik področnega sindikata Flc-Cgil Adriano Zonta opozarja tudi na kritičnosti, saj del predvidenih mest utegne ne biti dodeljen zaradi kriterijev vlade, ki po Zontovih besedah spravljajo na stranski tir potrebe posameznih šol. Poleg tega je iz izrednega zaposlitvenega načrta izostalo osebje vrtcev, 45 mest za slovenske šole pa ne zadostuje za polno kritje dodatne ponudbe.
Smučarji, ki želijo na Kanin, bodo morali počakati še kak mesec
arhiv
SLOVENSKA SKUPNOST
O
ob 40-letnici svojega delovanja na deželni ravni
vabi na
SLAVNOSTNO AKADEMIJO
v petek, 13. novembra 2015, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža v Gorici
Častni gost bo prof. BORIS PAHOR
BOVEC - Smučišče na Kaninu letos še ne bo začelo obratovati. Kot poroča Delo, zaradi zamud pri dobavi opreme in rezervnih delov francoskega proizvajalca Poma se glavna dela na infrastrukturi sploh še niso začela. Če bodo te zaplete čim prej odpravili, bo smučanje na najvišjem slovenskem smučišču možno šele januarja ali verjetneje februarja.
Kot kaže, se je zataknilo pri bančnih garancijah za opremo. Poma zagotavlja bovški občini, ki ima v lasti smučišče in vodi obnovo, da ima vse pripravljeno za transport, vendar še čakajo na garancije. Bovčani so na pomoč poklicali ministrstvo za finance in gospodarsko ministrstvo, da bi banke pospešile delo. Denar naj bi bil zagotovljen, pogodba med državo in občino je bila podpisana 17. oktobra, zato ne razumejo, zakaj se stvari vlečejo tako dolgo.
Delavci na gori so v zadnjih dneh izkoristili ugodno vreme, da so sanirali temelje žičnic in sedežnic, zdaj čakajo Francoze. Na krožnokabinski žičnici bo treba zamenjati vse vitalne dele s pogonom vred, vsa obračalna kolesa in sanirati pet stebrov na zgornji tretjini trase. Do decembra pa napovedujejo, da bo nared povezovalna štirisedežnica Prevala, na kateri njih sicer čaka zahtevno delo za dostavo in namestitev pettonskega obračalnega kolesa.
EU - Komisarka za promet Violeta Bulc
Nova priložnost za drugi tir bo razpis leta 2018
BRUSELJ - Nova priložnost za slovenski projekt drugi tir, ki se na pravkar zagnan drugi razpis v okviru instrumenta za povezovanje Evrope ne bo prijavil, bo razpis leta 2018. Na ta razpis se namerava prijaviti tudi drugi tir, je v Bruslju povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc.
Evropska komisija je te dni sprožila drugi razpis v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) v vrednosti 7,6 milijarde evrov. Rok za prijavo je 16. februar. V splošnem delu razpisa v vrednosti 1,1 milijarde evrov ni prostora za velike in-frastrukturne projekte. V drugem delu v vrednosti 6,5 milijarde, namenjenega petnajstim kohezijskih članicam, tudi Sloveniji, pa ima vsaka država svojo ovojnico. Slovenske oblasti so se po navedbah Bul-čeve odločile, da denar iz te ovojnice porabijo za manjše infrastrukturne projekte, saj je ta celotna vsota v finančni konstrukciji drugega tira premajhna.
Nove priložnosti v okviru instrumenta CEF za infrastrukturne projekte bo leta 2018, ko bodo združili ostanke vseh ovojnic. Na ta razpis se namerava prijaviti tudi drugi tir, je pojasnila Bulčeva. Ob tem je komisarka izpostavila vse večji pomen zasebno-javnih partnerstev. Komisija spodbuja članice, naj povežejo različne vire financiranja, na primer kohezij-ska sredstva oziroma CEF, in to nadgradijo z vzvodi v okviru evropskega sklada za strateške naložbe.
Bulčeva izpostavlja tudi evropski interes, da zaživi celoten koridor od Jadrana do Baltika in slovenski del je sklepni del za dostop do severnojadranskih pristanišč, kar je izjemno pomembno za Madžarsko, Slovaško, Češko in južno Poljsko. Komisarka je že pred časom pozvala vsa severnojadranska pristanišča, da se povežejo in začnejo skupaj nastopati na azijskem trgu.
/
AKTUALNO
Nedelja, 8. novembra 2015
5
CEPLJENJE - S pediatrinjo Meto Starc o upadu deleža precepljenih otrok
»Starši se morajo zavedati, da so cepiva pomembna«
V številnih državah, med katerimi sta tudi Slovenija in Italija, narašča nezaupanje v cepiva. Proti temu pojavu ni imuna niti Furlanija Julijska krajina: število cepljenih proti gripi se je lani znižalo za 4 odstotke, na kar so v dobri meri vplivale sumljive smrti, ki so jih sprva pripisali cepivu Fluad (naposled se je izkazalo, da je bil preplah neutemeljen), upada pa tudi delež precepljenih otrok. V letu 2014 je bilo za dva odstotka manj dojenčkov zaščitenih proti davici, tetanusu, otroški paralizi, oslovskemu kašlju, he-patitisu B in bakteriji Hib (Haemophilus influenzae tipa B), medtem ko je bil padec pri cepivih proti ošpicam, rdečkam, mumpsu in pnevmokokom 4-odstoten. Pred akcijo cepljenja proti sezonski gripi, ki se bo v FJK začela jutri, smo se o zavračanju cepiv in morebitnih posledicah širjenja tega pojava pogovorili z 32-letno tržaško pediatrinjo Meto Starc, ki je zaposlena na neonatološkem oddelku pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo.
Po uradnih podatkih je bilo lani tudi v FJK manj cepljenih otrok. Ali to opažate tudi pri svojem vsakdanjem delu?
Da, to niso zgolj podatki, ampak tudi vsakdanja izkušnja pediatrov: vse več je staršev, ki se odločajo, da ne bodo cepili svojih otrok ali s tem zavlačujejo. Ta težnja je po drugi strani sprožila »reakcijo« zdravnikov, ki začenjajo vse bolj poudarjati pomen cepljenja. Nekoč je bilo cepljenje otrok skoraj nekaj samoumevnega, zdaj pa je treba staršem cepiva priporočati in podrobneje razlagati, čemu služijo. S starši se je treba več pogovarjati.
Delež precepljenih v Italiji naj bi že bil pod kritično mejo. Kaj se lahko zgodi, če se bo upadanje nadaljevalo?
Cepiva so zaščita za posameznega otroka, hkrati pa visoka precepljenost prebivalstva omejuje širjenje bolezni. Če se raven precepljenosti prebivalstva zniža, se lahko ponovno pojavijo epidemije, ki jih že dolgo ni bilo več. To se sicer že dogaja. Opisanih je vedno več primerov ošpic, mumpsa in oslovskega ka-šlja, pa tudi posameznih primerov otroške paralize in davice, ki ju v Evropi že več desetletij nismo zasledili. Zaradi večje razširjenosti bolezni imajo več možnosti za okužbo tudi manj odporni ljudje. Primer je oslovski kašelj: dojenčka proti tej bolezni cepimo v tretjem mesecu življenja, če pa se z njo okuži prej, je lahko zanj zelo nevarna. Zato je pomembno, da preprečimo širjenje bakterije. Pred mesecem dni je ravno zaradi oslovskega
V letu 2014 je bilo za dva odstotka manj dojenčkov zaščitenih proti davici, tetanusu, otroški paralizi, oslovskemu kašlju, hepatitisu B in bakteriji Hib, medtem ko je bil padec pri cepivih proti ošpicam, rdečkam, mumpsu in pnevmokokom 4-odstoten
kašlja umrl dojenček v Bologni. Primer so tudi rdečke, ki se morda zdijo banalna bolezen, v nosečnosti pa lahko predstavljajo veliko grožnjo.
Kje so razlogi odpora proti cepivom?
Eden izmed razlogov je verjetno internet. Med brskanjem po spletu lahko naletimo na številne informacije, zelo pogosto take, ki niso znanstveno utemeljene. Gibanja proti cepivom izpostavljajo nevarnost snovi, ki jih cepiva vsebujejo, na primer aluminij, ki v resnici ni nevaren in ga s prehrano veliko več zaužijemo kot pa z injekcijo cepiva, ali pa živo srebro, ki pa ga za izdelavo cepiv ne uporabljajo več. Marsikdo meni, da gre pri cepivih zgolj za interese velikih farmacevtskih družb in lobijev, drugi starši se bojijo zarot: češ, če nam nekaj nudijo brezplačno, nas hočejo zastrupiti. Za sumničavost je malce kriva tudi zdravstvena stroka: medicinska revija The Lancet je leta 1996 objavila članek Andrewa Wakefielda, ki je zagovarjal povezavo med cepivi in avtizmom. Sledil je velik škandal. Kasneje je več študij njegove trditve ovrglo, revija je sporni članek umaknila, kljub znanstvenim dokazom pa je nezaupanje ostalo in mnogi niso cepili otrok proti ošpicam. Eden od razlogov je najbrž tudi ta, da večina mladih staršev sploh ne pozna bolezni. Nekateri mislijo, da nekaterih bolezni enostavno ni več, ampak to ne drži. Edini primer izkoreninjene bolezni so črne koze: zadnji primer so zabeležili v 70. letih, po zaslugi cepiv pa zdaj virusa ni več in zato ni treba, da se cepimo. Ljudje se tega premalo zavedajo in ne znajo ceniti teh znanstvenih dosežkov. Nasprotno so
druge nalezljive bolezni še prisotne in se lahko pojavijo, ko se raven precepljenosti zniža. Ošpice zlasti v tretjem svetu ostajajo eden izmed glavnih vzrokov smrtnosti.
Katera so pri nas obvezna cepiva in katera so le priporočljiva?
Obvezna so cepiva proti tetanusu, davici, poliomielitisu in hepatitisu B, priporočljiva pa proti oslovskemu kašlju, Hib, pnevmokoku, ošpicam, mumpsu in rdečkam. V heksavalentno cepivo so ob štirih obveznih vključili tudi cepivi proti oslovskemu kašlju in Hib, ki nista obvezni. Tudi to ne prepriča mnogih staršev, saj se jim zdi, da dobijo otroci preveč cepiv hkrati. V resnici pa njihov imunski sistem na to prav dobro reagira; mislim, da bi bilo za starše in predvsem otroka slabše, če bi v prvem letu dobil 18 injekcij namesto treh. Primerno je tudi, da otroka cepimo v prvem letu starosti, saj so nalezljive bolezni ravno v tem obdobju najbolj nevarne.
Cepiva pa lahko imajo tudi stranske učinke.
Kot vsako zdravilo imajo lahko tudi cepiva stranske učinke, vendar tveganje zaradi bolezni, pred katero ščitijo, je neprimerno večje od tveganja zaradi cepiva samega. Med najpogostejšimi stranskimi učinki sta nastanek otekline, kjer je otrok dobil injekcijo, in vročina. Hujši stranski učinki so izredno redki.
Kdaj ni priporočljivo cepiti dojenčkov?
Dojenčkov ne cepimo, ko imajo vročino. V tem primeru je treba počakati, da ozdravijo. Nekatera cepiva niso priporočljiva pri otrocih, ki jemljejo zdravila, ki učinkujejo na imunski sistem, in
pri takih, ki jim imunski sistem ne deluje pravilno. Gre za zelo redke primere.
Kaj v FJK tvegajo starši, ki ne cepijo svojih otrok z obveznimi cepivi?
Starše lahko prijavimo na sodišče za mladoletnike, ki skuša ugotoviti, zakaj otroci niso cepljeni, oz. če obstaja tehten razlog ali pa gre za malomarnost in zanemarjanje otroka. Do konkretnih ukrepov, kar je meni znano, ni nikoli prišlo. Do konca 90. let je bil v veljavi zakon, po katerem necepljeni otroci niso smeli obiskovati obveznih šol - pri vpisu je bilo treba predstaviti knjižico s seznamom opravljenih cepljenj - a nisem zasledila, da bi kdaj res onemogočili vstop v šolo necepljenemu otroku. Zdaj o tem ponovno razpravljajo. Zdravniki moramo vsekakor starše spodbujati k cepljenju otrok zlasti tako, da jih ozaveščamo in jim nudimo čim več informacij. Nasploh je seveda pravilno, da starši niso pasivni in da ne sprejemajo nekritično vsega, kar jim rečemo, vsi pa bi se morali zavedati, da so cepiva pomembna. Če se je to prepričanje izgubilo, moramo ljudi bolje informirati. Ko se odločamo o cepljenju svojih otrok, se ne moremo zadovoljiti s pričevanji in teorijami, ki nimajo znanstvene podlage. Če so otroku diagnosticira-li avtizem, pred tem pa je bil cepljen, še ne pomeni, da je cepivo vzrok avtizma. Časovno sosledje ni dokaz.
Lani je precej upadlo tudi število cepljenih proti sezonski gripi.
Cepljenje proti sezonski gripi svetujemo le rizičnim skupinam. Gripa je bolezen, ki jo prav vsi poznamo in zato ne vidimo razloga, da bi je ne preboleli, vendar to ne velja za vse.
Aleksija Ambrosi
CEPLJENJE
aleksija.ambrosi@primorski.eu
Dileme in odgovornost
Novi državni program cepljenja, ki ga je v prejšnjih dneh v Rimu sprejela konferenca dežel, omenja tudi možnost, da bi necepljenim otrokom prepovedali vpis v šolo. Italijanska ministrica za zdravstvo je sicer nemudoma pojasnila, da uvedba tako drastičnega ukrepa, ki bi bil verjetno tudi protiustaven, ni na dnevnem redu, saj bi moral o njem odločati parlament, predlog pa kljub temu dviga veliko prahu.
Pri pripravi novega programa je ministrstvo za zdravstvo izhajalo iz podatkov o upadu deleža precepljenih otrok: le-ta, opozarja italijanski inštitut za zdravstvo, je zdrsnil pod 95%, kar naj bi ogrožalo kolektivno imunost in omogočalo ponoven izbruh epidemij. Upad števila cepljenih otrok je posledica rastoče skepse do cepiv: nekateri menijo, da so neučinkovita ali nepotrebna, drugi so prepričani, da so škodljiva. Mladi starši, ki si morda pred rojstvom otroka o cepivih nikoli niso postavljali vprašanj, se tako znajdejo pred dilemo, kaj naj naredijo: naj sledijo zahtevi po cepljenju ali ugovorom, ki se množijo in včasih niti niso iz trte izviti. Širjenje fronte oporečnikov nedvomno pospešuje svetovni splet. V njem ima vsakdo izmed nas neomejen dostop do morja informacij: navaden laik, ki na področju medicine ni podkovan, v njem prav zlahka utone. Za skorajda vsako znanstveno trditev o koristnosti cepiv je na spletu možno najti protiargu-ment, odvisno pač od tega, kako nam nekdo predstavi podatke. Če jih sami ne znamo razbirati, smo odvisni od drugih, nekatere pa prej prepriča zarotniška teorija kot uradna, znanstvena raziskava. Živimo pač v času, ko se dvomi porajajo prav o vsem - politiki, sodstvu, medijih... -, zdravstveni sistem zato ne more biti izjema.
V takem vzdušju bi prepoved vpisa necepljenih otrok v šolo verjetno imela prej nasprotni učinek kot pa krepitev zaupanja v to obliko preventivnega zdravljenja. Prisila lahko odpor še poveča. Edina pot sta torej informiranje in osveščanje, pa tudi kaj več transparentnosti ne bi škodilo. V nekem intervjuju je priznani italijanski virolog Giulio Tarro dejal, da z ukinjanjem obveznega cepljenja države ne odpravljajo cepiv, temveč nalagajo odgovornost državljanom. Čeje njihov občutek odgovornosti dovolj razvit, pravi Tarro, si država lahko to privošči. Je v tem pogledu Italija dovolj zrela?
Vinjete za 2016 kovinsko zelene barve
LJUBLJANA - Vinjete za leto 2016 za slovenske avtoceste bodo kovinsko zelene barve. V prodaji bodo od 1. decembra, cene pa ostajajo takšne kot doslej, nespremenjene bodo tudi vinjetne kategorije. Nalepka na vetrobranskem steklu bo potrebna od 1. februarja 2016. Do takrat pa se lahko uporabniki po avtocestah in drugih cestninskih cestah vozijo z vinjeto z letnico 2015, ki je rdeče barve in velja še do 31. januarja 2016. Za letno vinjeto za osebna vozila (cestninski razred 2A) bo treba še naprej odšteti 110 evrov, za mesečno 30 evrov in za tedensko 15 evrov. Uporabniki motorjev (cestninski razred 1) bodo morali za letno vinjeto odšteti 55 evrov, za polletno 30 evrov in za tedensko 7,50 evra. Lastnike kombijev (cestninski razred 2B) tedenska vinjeta stane 30 evrov, mesečna 60 evrov, letna pa 220 evrov.
Oddaja o obletnici padca berlinskega zidu
TRST - Letos mineva 25 let od združitve obeh Nemčij, ki sta od 3. oktobra 1990 sta spet skupaj. Do ponovne združitve je prišlo leto dni po padcu berlinskega zidu 9. novembra 1989, ko so podobe veselja vzhodnih in zahodnih Nemcev obkrožile ves svet. Na predvečer te obletnice bo na deželnem omrežju RAI 3bis nocoj ob 20.50 na sporedu posebna oddaja, ki je bila posneta lani ob 25-letnici padca zidu, simbola hladne vojne. Avtorica oddaje Ines Škabar je z raznimi sogovorniki skušala izmeriti tudi sodobni utrip mesta, saj slovi Berlin po izredno bogati kulturni ponudbi. V dokumentarcu se bodo zvrstila tudi pričevanja predstavnikov mlajše generacije, ki so zapustili rodni kraj. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 12. novembra, ob 20.50.
KONCERTI - Ob štirideseti obletnici smrti primorskega slikarja
Po sledeh Toneta Kralja
Vokalna skupina Gallina bo nastopila tudi na Katinari in Višarjah - Prvi koncert danes v Šmartnem
ŠMARTNO - V cerkvi sv. Martina v Šmartnem v Goriških Brdih bo danes ob 17. uri prvi iz cikla koncertov po cerkvah s po-slikavami Toneta Kralja, ki ga ob 40. obletnici njegove smrti pripravlja slovenska vokalna skupina Gallina. V naslednjih mesecih bodo dekleta med drugim zapela v cerkvah na Katinari, v Lokvi in na Višarjah. Kralj je deloval na Primorskem v času italijanske okupacije, zato njegove poslikave z upodabljanjem krivic, ki so se dogajale slovenskemu narodu, marsikje predstavljajo kritiko in obtožbo tedanje oblasti. Skupina Gallina bo na koncertih izvedla sakralni program in predstavila za to priložnost napisane novosti mladih slovenskih skladateljev. Koncerte bo s predavanji o poslikavah pospremil Igor Kranjc.
Vokalna skupina Gallina
željko stevanic
6
Nedelja, 8. novembra 2015
JBITrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
V Križu nasprotujejo prodaji Ljudskega doma
Kriška vaška skupnost ne bo križem rok spremljala dogajanj okrog Ljudskega doma in nasprotuje vsakršni hipotezi prodaje stavbe, ki so jo v prvih vojnih letih z udarniškim delom zgradili domačini. Pri tem so jim pomagali prebivalci sosednjih vasi ob finančni podpori KPI. Po raznih lastninskih prehodih, ki so bili vezani na konec KPI in nastanek novih strank, je Ljudski dom prešel pod okrilje nepremičninskega premoženja Demokratske stranke. Danes je njegov lastnik družba z omejeno odgovornostjo Ljudski dom srl (pooblaščeni upravitelj Gianni Tor-renti), v katero je pred tremi leti pristopila slovenskega nepremičninska družba Dom. Kot piše v spodaj objavljenem sporočilu je Dom odkupil 50 odstotni delež, da bi s s tem preprečil odtujitev lastništva Ljudskega doma.
Problem Ljudskega doma je ponovno stopil na plan pred kratkim, ko sta upravitelja Igor Guštinčič in Liliana Bezin zaprla restavracijo Bita. S tem sta želela opozoriti na stanje gostinskega obrata, ki je nujno potreben obnove, ter obenem tudi na še nekatera nerešena lastninska vprašanja. Da ne bo vse ostalo pri zaprtju Bite, sta Gu-štinčič in Bezinova posredovala družbi Ljudski dom in njenima deležnikoma (Torrentiju za deželno nepremičninsko družbo DS in družbi Dom) konkretne predloge za trajno oživitev gostinske dejavnosti. Predlogi vsebujejo tudi njune finančne obveze za obnovitev gostinskega obrata.
Upravitelja Bite, ki je odprla vrata poleti leta 2009, uživata podporo domačih društev in organizacij. V naslednjih dneh bodo zastopniki organizacij, ki so vezane na Ljudski dom in tudi na dom Alberta Sirka, javno podprle napore upraviteljev Bite in skušale s tem spodbuditi celovito rešitev za Ljudski dom. V Križu so prepričani, da predstavlja dogovarjanje edino možnost za prihodnost Ljudskega doma, ob prepričanju, da objekta ne gre prodati. O prodaji sicer nihče javno ne govori, te možnosti pa ne gre izključiti.
S.T.
Ljudski dom trenutno sameva, v Križu upajo, da bo kmalu spet odprta vrata restavracija Bita
arhiv
KRIŽ - »Afera« Ljudski dom
Stališče družbe Dom
»Vložka v razpršeni hotel ni mogoče spet koristiti, problem pa je treba rešiti«
»Družba Dom je, zato da bi preprečila odtujitev lastništva kriškega Ljudskega doma, leta 2012 odkupila polovični delež v družbi lastnici omenjenega objekta. Odkup lastništva je bil takrat izveden na pobudo skupine domačinov, ki so se obvezali, da bodo kasneje poskrbeli za prevzem celotnega deleža ali vsaj preostalega deleža,« piše v stališču družbe Dom v zvezi z dogajanji okrog kriškega Ljudskega doma. Takrat je bilo govora o zadrugi, združenju ali drugi pobudi, ki bi bila ustanovljena v ta namen. Na tak način bi lahko domačini poskrbeli za usodo in razvoj objekta in dejavnosti, ki se v njem izvajajo.
»Skladno z omenjenim dogovorom in svojim poslanstvom, je uprava družbe Dom sklepala, da bo svoj delež prodala domačinom po čisti nakupni vrednosti. Za isto kupnino, ki je bila dogovorjena, je bil pripravljen svoj delež prodati tudi drugi deležnik družbe lastnice objekta,« piše v izjavi. »Ko je bilo potrebno omenjeno obvezo domačinov realizirati, je bila z njihove strani predložena ponudba za odkup deležev, ki tako iz vidika vrednosti kot
načina poravnave ni bila sprejemljiva. Iz tega razloga se lastniško vprašanje še ni razpletlo.«
Glede spodletele pobude razpršenega hotela v Križu, o kateri je tekla beseda na nedavni skupščini Združenja za Križ, Dom pojasnjuje, da je bil iniciator spodletele pobude domačin, medtem ko sta ga ostala partnerja v pobudi le tehnično in finančno podpirala. »Poglavitni razlog za propad pobude je bilo pomanjkanje subjektov iz vaške sredine, ki bi prevzeli vlogo upravitelja hotelirske-gostinske dejavnosti. Po tej ugotovitvi in odstopu ostalih partnerjev se z reševanjem nastale situacije sedaj ukvarja družba Dom.«
Podjetnik Valentino Cossutta je na skupščini Združenja za Križ, kot smo poročali, namignil na možnost, da bi svoj vložek v razpršeni hotel (650 tisoč evrov) preusmeril v odkup Ljudskega doma. Družba Dom v svojem stališču potrjuje, da so »poteze za zaključek postopka za odkup Ljudskega doma nujne, vendar je tudi jasno, da vložkov v spodletele projekte ni mogoče ponovno koristiti.«
Cosolini sprejel avstrijskega diplomata
Tržaški župan Roberto Cosolini je v petek na županstvu sprejel trgovskega svetovalca avstrijskega veleposlaništva v Italiji Gregorja Postla. Na srečanju je prvi občan poudaril pomen sodelovanja med Trstom in Avstrijo ne samo na področju kulture, ampak predvsem glede gospodarskega razvoja in med cilji naštel zlasti ponovni zagon pristanišča, razvoj znanstvenega raziskovanja ter preureditev območja starega pristanišča. Postl je pokazal zanimanje za omenjene teme ter poudaril dejavnost ustanove Advantage Austria, ki v tujini dejansko uradno zastopa avstrijsko gospodarstvo.
Srečanje članov Round Table iz Italije in Avstrije
V	Trstu ta konec tedna poteka t.i. Iro's Meeting Italija-Avstrija, se pravi srečanje italijanskih in avstrijskih članov organizacije Round Table, ki se posveča mladim delavcem, podjetnikom, kulturnikom, funkcionarjem in predstavnikom prostih poklicev. Kakih trideset članov ob obravnavanju aspektov dela v organizacij spoznava krajevne znamenitosti.
Spomin na padle v demonstracijah leta 1953
Občina Trst je včeraj počastila padle občane v demonstracijah leta 1953. V cerkvi Vstalega Kristusa na pokopališču pri Sv. Ani je generalni vikar tržaške škofije Pier Emilio Salvade daroval mašo, zatem je občinska delegacija z odbornico Antonello Grim položila venec k spomeniku padlim.
Okusi Krasa: danes ekskurzija Curiosi di natura
V	okviru pobude Okusi Krasa prireja danes združenje Curiosi di natura ekskurzijo na območje Samatorce in Pra-prota. Zbirališče ob 9.15 na pokrajinski cesti št. 6 v Gabrovcu na višini hišne številke 40.
Instalacija dijakov v vojnem muzeju
V	muzeju vojne in miru Diego de Henriquez bodo danes ob 16.30 odprli vi-deoinstalacijo z naslovom Izogniti se vojni, ki so jo oblikovali dijaki nekaterih tržaških nižjih in višjih srednjih šol ter poklicnih zavodov.
ULICA SV. FRANČIŠKA
Hudo poškodovan 23-letni motorist
V prometni nesreči, ki se je včeraj popoldne pripetila na vogalu med Ulico sv. Frančiška Asi-škega in Ulico Carpison (nedaleč od Ljudskega vrta), se je hudo poškodoval mlad motorist. Okrog 15.30 se je 23-letni Tržačan C.C. (letnik 1992) s svojo hondo CB600 peljal po Ulici sv. Frančiška proti mestnemu središču, ko je iz Ul. Car-pison pripeljal avtomobil mini rover, ki ga je upravljal 51-letni voznik. Mini, ki je zavijal levo proti mestnemu središču, naj bi se v križišču ustavil, toda motorist je pred njim izgubil ravnotežje in padel. Zadel naj bi avtomobil mini in zdrsel po cestišču ter se znašel pod parkiranim avtom hyundai tucson. Gasilci so morali dvigniti vozilo in poškodovanca previdno potegniti izpod njega, reševalci službe 118 so mladeniča prepeljali v kati-narsko bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje je bilo sinoči kritično, sprejeli naj bi ga na oddelek za oživljanje. (af)
KORZO CAVOUR - Poškodovani predvsem mladi
Po silovitem trčenju skoraj vsi v bolnišnico
Tržaško nabrežje je bilo v noči na soboto prizorišče spektakularne prometne nesreče, ki bi lahko imela veliko bolj dramatičen epilog. Nekaj pred 2. uro ponoči sta v križišču med Korzom Cavour in Ulico Valdirivo trčila avtomobila fiat 500 in nissan micra, v katerih je potovalo sedem mladih. Trk je bil zaradi previsoke visoke hitrosti vsaj enega od avtomobilov silovit, fiata je celo vrglo v zrak in je naposled pristal na strehi (na sliki s Faceboo-ka). Na prizorišče nesreče so prispeli štirje rešilci urgentne službe 118, mestni redarji, karabinjerji, gasilci. Obe cesti sta bili več časa zaprti za promet, dinamiko nesreče preučujejo karabinjerji. Pomoč so nudili sedmim poškodovanim, šest so jih prepeljali v tržaško bolnišnico. Razen enega, ki je star 41 let, so vsi stari med 18 in 24 let, kar je najbrž pripomoglo k srečnemu
Uničeno pohištvo pustil pri črpalki
Policisti devinskega komisariata so v petek zaradi nedovoljene zasedbe zemljišča in odlaganja odpadkov ovadili 39-letnega F.S. iz Tržiča, a po rodu iz Neaplja. Moški, sicer že znan silam javnega reda, je pred časom goriškemu znancu pomagal izprazniti stanovanje, pri čemer je staro pohištvo razbil in pustil na območju nekdanje bencinske črpalke družbe Eni v Devinu, ki je zdaj zaprta in je postala pravcato odlagališče. Policija je do Neapeljčana prišla na podlagi pisem in materiala, najdenega na omenjenem odlagališču in ki je pripadal goriškemu znancu.
Ovadba za 9,99 evra
jm
razpletu: fantje in dekleta so utrpeli le lažje poškodbe, eden izmed njih tudi zlom kolka ... »ampak pri tako mladih ljudeh ni to nič hujšega, v roku enega meseca bo vse mimo,« je pripomnil eden od reševalcev.
Policisti so v petek zaradi kraje ovadili romunski par. Gre za 40-letnega G.C., že znanega silam javnega reda, in njegovo 39-letno ženo G.C., oba s stalnim bivališčem v Trstu. Dvojica se je takrat mudila v trgovini Media-world v trgovskem središču Torri d'Europa, ko je neka prodajalka opazila moškega, kako je vzel paket s kablom za USB priključek za pametni telefon in ga spravil v žep, medtem ko je žena gledala naokoli. Par je šel mimo blagajne, ne da bi plačal, ob izhodu pa so ju ustavili in poklicali policijo, ki je Romuna ovadila in prisilila, da sta za kabel naposled plačala: blago je bilo vredno 9,99 evra.
/
MANJŠINE
Nedelja, 8. novembra 2015
7
TURIZEM - Direktorica agencije Aurora Vera Kermez o vplivu dogajanja na Bližnjem Vzhodu
K sreči je zdaj nizka sezona Ljudje rezervacij niso odpovedali
Za »tvegane« kraje že dalj časa ni velikega povpraševanja - Kljub begunski krizi zdravilišča v Sloveniji privlačna
K sreči smo v obdobju nizke turistične sezone in ni veliko povpraševanja oz. letov v »rizične« bliž-njevzhodne ali severnoafriške turistične kraje, ki vsekakor zaradi tamkajšnjega dogajanja že dalj časa niso več tako priljubljena destinacija. Kljub temu stranke rezervacij za letovanje npr. v Šarm el Šejku v božičnem in novoletnem času niso odpovedale, prav tako ne gre beležiti odpovedi za bivanje v slovenskih termalnih središčih na območjih, kamor prihajajo begunci oz. migranti z Bližnjega Vzhoda. Tako pravi Vera Kermez, direktorica potovalne agencije Aurora, ki smo jo včeraj vprašali, ali so zadnji dogodki, povezani z eksplozijo letala, ki je iz Šarm el Šejka peljal domov ruske turiste, kaj vplivali na odločitve strank.
»Na srečo v tem trenutku nimamo nikogar v tistih krajih, ker smo
v obdobju, ko je rezervacij malo,« pravi Vera Kermez, ki dodaja, da so potovalne agencije odvisne tudi od informacij, ki jih prejemajo od italijanskega zunanjega ministrstva. Pri Aurori gledajo že vnaprej, se pravi na obdobje božičnih in novoletnih praznikov in strankam, ki so že rezervirale letovanje, svetujejo, naj malo počakajo na razvoj dogodkov. Zunanje ministrstvo trenutno ni še izdalo točnih smernic, v slučaju pa, da se bo to zgodilo, bodo morali smernice upoštevati.
Pri agenciji so pred eksplozijo ruskega letala sicer prihajale stranke, ki so rezervirale potovanje v Šarm el Šejk, zdaj pa se je to ustavilo, pravi Kermezova, vendar že opravljenih rezervacij ni odpovedal nihče. Ljudje so se sicer prišli pozanimat, na agenciji pa so jim svetovali, naj počakajo, kaj se zgodi, pravi direktorica Aurore, ki
Na plažah v Šarm el Šejku je bilo včeraj še vedno veliko ruskih turistov
ansa
Direktorica agencije Aurora Vera Kermez
dodaja, da so tega vsekakor vajeni že dalj časa: »To je že leto, če ne več, ko ne vemo nikoli točno, kaj bo. Zato smo navajeni, da malo počakamo, kako se bo odvijalo - ker novo leto je čez dva meseca - če bo do takrat vse mirno in bo potekalo v redu. Če bo še kaj, kar ne vemo, se bomo potem pač prilagodili tisti situaciji.« Za destinaci-je, kot je npr. Šarm el Šejk, se je število letov precej zmanjšalo, turistični operaterji so se odločili, da potnike usmerijo na druge, varnejše destina-cije. Nekaj letal bo še šlo, vendar ena stvar je brisati neko destinacijo zdaj, druga stvar pa brisati jo čez novo leto, zato je treba malo počakati, pravi Kermezova, ki dodaja, da je že nekaj časa manj povpraševanja za potovanja ne samo v Šarm el Šejk, ampak tudi v druge »tvegane« kraje severne Afrike, npr. v Tunizijo, ki jo je marca letos prizadel atentat v muze-
fotodamj@n
ju Bardo. Ljudje se pač odločijo za varnejše destinacije, pozimi gredo npr. zelo dobro Kanarski otoki ali Španija, potem mesta po Franciji, Nemčiji, vzhodni Evropi (npr. Praga, Bratislava, Budimpešta). Doma ljudje vsekakor ne ostanejo.
Pri Aurori pa niso zabeležili odpovedi rezervacij za bivanje v zdraviliščih v Sloveniji, ki ležijo na območjih, na katerih se soočajo s prihodom beguncev oz. migrantov z Bližnjega Vzhoda. Položaj v zdraviliščih je pod nadzorom in, kot pravi direktorica, »Slovenija ostaja še vedno ena najbolj varnih držav v Evropi. V terme peljemo z avtobusi vsak četrtek in nedeljo in v tem obdobju tiste destinacije gredo zelo dobro, ker je november za zdravilišča obdobje visoke sezone, tako vse poteka v normalnem redu,« pravi Vera Kermez.
Ivan Žerjal
PROSEK, ZGONIK
Našli
pogrešanko
Na Krasu se je včeraj uspešno končala iskalna akcija, potem ko je priletna ženska s Proseka že v petek pozno zvečer odšla neznano kam in za njo se je izgubila vsakršna sled. Živo in zdravo so jo na območju Zgonika našli gorski reševalci, ki so sodelovali z gasilci, karabinjerji in civilno zaščito.
81-letna ženska, ki po navedbah reševalcev boleha za demenco, se je v petek na Proseku odpravila na krajši sprehod po gozdu, ki je v bližini njenega doma. Ko je po nekaj urah ni bilo nazaj, so zaskrbljeni svojci obvestili pristojne organe. Okrog 21. ure so reševalci v temi začeli iskati pogrešano po tamkajšnji okolici, opolnoči pa so se morali vdati. Iskanje se je nadaljevalo včeraj zjutraj, dopoldne pa so pogrešano našli v Zgoniku. Bila je utrujena, njeno zdravstveno stanje pa je bilo dobro. Ženska se menda ni zavedala, da je toliko časa preživela daleč od doma, zato jo je veliko število reševalcev presenetilo.
Začenja se festival Alpi Giulie Cinema
V avditoriju muzeja Revoltella se bo jutri ob 18. uri začel že 26. festival gorniškega filma Alpi Giulie Cinema, ki ga prireja združenje Monte Analogo, tokrat pa je posvečen stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno. Na jutrišnjem odprtju bodo predstavili knjigo Marca Pretija Il ghiacciaio di nessuno (Nikogaršnji ledenik) in predvajali videoposnet-ke o vojnih dogodkih v gorski skupini Adamello. 16. novembra pa bodo v naravoslovno-didaktičnem centru v Bazovici ob 18. uri predvajali dokumentarec Poti miru z nastopom Roberta Todera. Pred tem bo ob 17. uri voden ogled po centru.
GOSPODARSTVO - Združenje Confartigianato
Tržaški obrtniki obhajajo 70-letnico
Slavnostno srečanje je bilo v petek v dvorani Trgovinske zbornice
fotodamj@n
»Jumbo« plakat županskega kandidata Giorgia Marchesica
foto damj@n
Tržaško združenje obrtnikov ter malih in srednjih podjetij Confartigianato praznuje leto 70-letnico obstoja in delovanja, saj je bilo ustanovljeno 5. julija 1945. Trenutno deluje na Tržaškem 4457 obrtniških podjetij, kar znaša dobrih 27 odstotkov vseh podjetij, zaposlujejo pa 7.881 ljudi. Jubilej so v petek počastili s slavnostnim zasedanjem v dvorani Trgovinske zbornice ob prisotnosti krajevnih, deželnih in vse-državnih predstavnikov združenja Con-fartigianato ter predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti. Vedno na sedežu Trgovinske zbornice bo do petka na ogled fotografska razstava o zgodovini tržaškega obrtništva, medtem ko je sinoči na četrtem pomolu starega pristanišča potekal defile tržaških frizerjev. Vedno na četrtem pomolu bo danes med 10. in 19. uro in jutri med 9. in 14. uro potekalo italijansko prvenstvo frizerjev, jutri pa bo v centru za mala podjetja pri Orehu ob 19. uri zaključna družabnost za člane združenja.
OBČINA TRST - Priprave na spomladanske upravne volitve
Gneča kandidatov
V SSk pod vprašajem kandidatura Igorja Švaba, v slovenski DS si utira pot Matej Iscra
Za tržaške občinske volitve se pripravlja več županskih kandidatov, nekateri javno, drugi še za kulisami. Svojo ponovno kandidaturo je že napovedal aktualni župan Roberto Cosolini, ki še čaka na močne tekmece, zlasti na tistega, ki ga bo, če ga bo, izbrala desna sredina.
Njen najmočnejši adut je Roberto Dipiazza, ki je sicer na pol že najavil kandidaturo, potem pa je obmolknil. Bivši župan in aktualni deželni svetnik čaka na razvoj dogajanj v desnosredinskem taboru, kjer ligaš Pier Paolo Roberti dejansko nima možnosti, da bi postal skupni županski kandidat desne sredine. Seveda, če se bo slednja poenotila z dogovorom med Matteom Salvinijem in Silviom Berlusco-nijem. Dipiazzo je medtem z Gaetanom Quagliarellom podprla nova desna sredina notranjega ministra Angelina Alfana.
Levica (SKP in SKI) bo na volitve šla s svojim županskim kandidatom, medtem ko bo SEL spet podprla Cosolinija, ki bo žel tudi podporo Slovenske skupnosti. V slovenski stranki je pod vprašajem ponovna kandidatura občinskega svetnika Igorja Švaba, medtem ko si v slovenski komponenti Demokratske stranke utira pot kandidatura Mateja Iscre, ki je trenutno rajonski svetnik na vzhodnem Krasu.
Gibanje 5 zvezd bo glede županske kandidature moralo izbrati med občinskim svetnikom Paolom Menisom in Paolo Sa-brino Sabio (ni izključeno, da bosta kandidirala oba), prava gneča v gneči pa vlada med indipendentisti. Giorgio Marche-sich je svojo župansko kandidaturo najavil tudi na velikih »jumbo« plakatih.
Urad za odnose s Slovenci v Ulici Teatro Romano
V okviru reorganizacije tržaških občinskih izpostav so že 1. julija zaprli urad v Ulici Giotto 2, kjer je od leta 2007 deloval tudi Urad za odnose s slovensko manjšino. Prav tam (pa tudi na Opčinah in na Proseku) so decembra 2007 začeli izdajati prve dvojezične osebne izkaznice.
Iz papirnatih obvestil, ki so prilepljena na vratih izpostave, izhaja, da se je tamkajšnji Urad za odnose s slovensko manjšino preselil v prostore nove občinske izpostave v Ulici Teatro Romano 7/b (na sliki); tam deluje ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12.15 in od 14. do 16. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa samo od 9. do 12.15. Kdor bi potreboval druge storitve, pa se lahko obrne na ostale občinske izpostave, in sicer tisto za Zahodni Kras na Proseku, za Vzhodni Kras na Opčinah ter za Sv. Vid in Staro mesto v Ulici Locchi 23/b. (sas)
8
Nedelja, 8. novembra 2015
TRST
/
NAŠ INTERVJU - Politolog Igor Guardiancich, petkov gost Slovika
(Ne)uspehi Slovenije in reforme v Italiji
Čeprav gre Slovenijo umestiti med tiste države, ki se soočajo z ostro krizo, njeno gospodarstvo v zadnjih par letih vendarle okreva. Tako ugotovlja tržaški politolog Igor Guardiancich, ki je v petek zvečer v Gregorčičevi dvorani predaval o finančni in gospodarski krizi, ki že vrsto let pesti Slovenijo. Guardiancichevo predavanje z naslovom »Od uspeha do propada (in nazaj): Slovenija, evroobmočje in težavna zapuščina jugoslovanskega samoupravljanja«, ki ga je organiziral Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik), je bilo zelo dobro obiskano.
Predavatelj meni, da postopni proces prestrukturiranja, ki se je na začetku slovenske tranzicije izkazal za posrečeno strategijo pri uvajanju konkurenčnega tržnega gospodarstva, je v letih prekomerno zakasnil privatizacijo podjetij, bank in državnega premoženja. Zaradi nedokončane privatizacije pa so nastale nekatere težave, ki so postale očitne z izbruhom krize od leta 2007 dalje, slovensko gospodarstvo pa so pahnile na rob prepada.
Kot je na petkovem srečanju obrazložil tržaški politolog z ekonomsko izobrazbo, ki raziskuje in predava na Danskem, med slovenskimi poslovneži, politi-čnimipredstavniki in bančniki so se utrdile močne vezi klientelističnega tipa, kar ni v korist zdravemu tržnemu gospodarstvu. Slovenske banke, ki so si denar izposojale pri tujih bankah, so slovenskim poslovnežem in podjetjem zagotavljala tvegana posojila. Z nastopom finančne krize, leta 2008, so ravno te banke zabeležile pomanjkanje likvidnosti, številna podjetja pa so čez noč postala insolventna.
Katere so posledice tega neuspeha?
Bančna kriza se je v Sloveniji, podobno kot v številnih drugih državah perifernega evrskega območja, spremenila v javnofinančno krizo. Slovenska politika je ukrepala prepočasi, BDP pa je medtem krepko padel. Zaradi številnih stečajev podjetij se je povišala stopnja brezposelnosti.
K temu lahko prištejemo negativne učinke zaradi nastanka nekaterih mehurčkov na slovenskem trgu ...
Mehurčki in špekulacije so se pojavili na slovenskem borznem trgu, pri upravljanju z nepremičninami, v gradbeništvu in drugod. Ta situacija je zaostrila sistemsko tveganje in se nenazadnje odrazila v padcu bonitetnih ocen slovenskega dolga.
Pa vendar kaže, da pacient okreva: s to ugotovitvijo ste zaključili svoje predavanje. Bo Slovenija res premostila krizo?
O tem imamo zaenkrat žal premalo podatkov in lahko torej le ugibamo. Preden lahko zatrdimo, da je slovensko gospodarstvo na pravi poti proti izhodu iz krize, so potrebne nekatere bistvene izboljšave oziroma spremembe.
Katere?
Kot prvo je potrebno, da vlada nadaljuje s politiko zniževanja preobsežne zadolžitve javnega in zasebnega sektorja. Šele v prihodnjih mesecih bomo ugotovili, ali je ponovna rast slovenskega gospodarstva fiktivna ali pa, obratno, krepka in trajnostna. Za podrobno analizo svetujem kak spis ekonomista Jožeta Damijana, ki je najboljši poznavalec bodisi slovenske krize bodisi strategij za njeno učinkovito premoščanje.
Med predstavitvijo ste omenili vrsto ukrepov za izboljšanje položaja. Jih lahko povzamete?
Navedel bi okrepitev pristojnosti re-gulaterjev in vseh, ki so zadolženi za nadzor nad slovenskimi bankami; oster boj proti korupciji z uporabo učinkovitih pravnih instrumentov. Nenazadnje pa izpolnjevanje obljub o privatizaciji državnega premoženja, seveda po primerni ceni.
Igor Guardiancich med petkovim predavanjem v Gregoričevi dvorani fotodamj@n
Oprostite, ampak v trenutku, ko je kapitalistični sistem v škripcih, mi prosim dovolite, da podvomim v realne učinke vsesplošne privatizacije ...
No, je že res, da lahko tudi država učinkovito upravlja s premoženjem in re-surzi, ki potemtakem ostajajo v državni lasti. Ampak zgodovina kaže na to, da so pri-
vatni sistemi med dvema alternativama nedvomno boljši od tistih, kjer je lastništvo v rokah državnih aparatov. Tam, kjer se utrjuje zasebna lastnina in zatorej prednjači-jo zasebni interesi, razpolagamo z uspešnejšimi tehnologijami, z ustreznejšimi regulativami in tudi pravosodni sistem je boljši.
Če pa se za konec osredotočimo na italijansko gospodarstvo, kako ocenjujete Renzijevo vlado?
Ta vlada zastopa stališča in podpira ekonomske manevre, ki niso več izraz levičarske politike. V Italiji razpravljajo o prestrukturiranju delovnega trga, kot da bi šlo za kako epohalno novost. Pa vendar ni tako! Če povzamem po neapeljskem ekonomistu Micheleju Raitanu, ki poučuje na univerzi La Sapienza v Rimu, lahko zatrdim, da problemi na italijanskem trgu dela nikakor ne izhajajo iz pomanjkanja fleksibilnosti.
Točneje?
Trditev, da je fleksibilnejši trg dela rešitev pred številnimi problemi, s katerimi se sooča italijansko gospodarstvo, je zavajajoča. Menim, da je Renzijeva politika zelo preprosto usluga delodajalcem oziroma tem, ki razpolagajo s kapitalom in torej odločajo o zaposlitvenih možnostih vseh ostalih. Težave, ki so značilne za italijansko gospodarstvo, se po mojem mnenju porajajo drugje, na primer pri (pre)nizkih investicijah v izobrazbo in raziskovalne dejavnosti ter zaradi pomanjkanja merito-kracije. O tem bi veljalo dobro premisliti.
Mitja Stefancic
Geržiničevi spomini v DSI
»Ponedeljkov večer«, ki ga jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani prirejata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta, bo posvečen knjigi spominov šolnika, glasbenika, publicista in urednika Alojzija Geržiniča Od Save do Srebrne reke. Knjiga je izšla pri založbi Mladika kot prvi zvezek zbirke Zapisi iz zdomstva. Prof. Geržinič (Ljubljana 1915 - Buenos Aires 2008) opisuje svoje življenje in delo ter razmišlja o družbi in problemih, kot jih je doživljal v vseh »treh Slovenijah«: v rodni Ljubljani, a tudi v Mariboru in Kočevju; nato v Trstu pod nemško zasedbo in takoj po njej, ko si je prizadeval za širjenje slovenskega šolstva; končno v begunskih taboriščih po Italiji in pa med Slovenci v Buenos Airesu. Govorila bosta literarni zgodovinar in publicist Matija Ogrin iz Ljubljane ter avtorjeva hči Teodora Geržinič iz Buenos Airesa, ki je za to priložnost prvič dopotovala v Evropo. Knjižničarka Lučka Kremžar pa bo odprla razstavo Geržiničevih publikacij, ki jih je za to priložnost pripravila Knjižnica Dušana Černeta.
Knjiga bo v torek ob 10. uri še v središču pozornosti srečanja Na kavi s knjigo v Katoliški knjigarni v Gorici.
Svakinja da te kap
Tudi v Bazovici bodo uprizorili uspešno komedijo Svakinja da te kap, ki so jo postavili na oder člani gledališke sekcije Razvojnega združenja Repentabor in SKD Kraški dom. Režiserka in scenaristka je Anja Škabar, za scenografijo so poskrbeli bodoči aranžerski tehniki s sežanske srednje šole. SKD Lipa vabi na ogled drevi ob 19. uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici.
GRADEC - TPPZ Pinko Tomažič konec oktobra na gostovanju
Partizanski zbor v Avstriji
Tržaške pevke in pevce povabila avstrijska komunistična stranka - Koncert in spomin na vojne dogodke
Na povabilo avstrijske komunistične stranke (KPO) iz Štajerske se je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič 24. in 25. oktobra mudil v Gradcu, kjer je nastopil v tamkajšnjem Ljudskem domu ob priložnosti avstrijskega državnega praznika. 26. oktobra namreč proslavljajo v Avstriji umik zaveznikov in začetek avstrijske nevtralnosti, ki je stopila v veljavo kot deklaracija nevtralnosti na ta dan leta 1955.
Tako kot pred petimi leti, ko so partizanski pevci prvič nastopili v Gradcu, je bilo občinstvo spet navdušeno nad njihovim koncertom pod vodstvom Pie Cah. Da bi se jim zahvalili, so organizatorji za goste poskrbeli tudi za bogat spremljevalni program, ki je vključeval več ogledov: še isti popoldan so namreč obiskali mesto, naslednji dan pa so spoznavali »antifašistični« obraz Gradca.
Mladi zgodovinar Georg Hoffman z Univerze v Gradcu je tržaškim gostom odprl vrata vojaškega strelišča Feliefer-hof, kjer so v zadnjih vojnih dneh leta 1945 Gestapovci in SS-ovci umorili več kot 200 jetnikov, da bi pred prihodom Rdeče Armade zbrisali vsakršno sled njihovega delovanja. Ustreljene so zakopali v skupnih grobiščih na strelišču Felie-ferhof ali znotraj SS-ovske vojašnice Wetzelsdorf: nekatere grobnice so raziskovalci odkrili in doslej prekopali 142 trupel, druge pa še iščejo. Šele leta 2008 se je skupina zgodovinarjev iz graške univerze lotila sistematično teh raziskav, ostaja pa še veliko dela, ki ga seveda po 70-ih letih otežkoča pomanjkanje prič in pričevanj. Leta 2011 so na mestu dveh skupnih grobišč postavili spomenika v spomin na vse žrtve tega nacističnega zločina. Vsako leto ob svetovnem dnevu človekovih pravic (10. decembra) potekajo tu spominske svečanosti. Pred spomenikom na centralnem graškem pokopališču so se padlim s pesmijo poklonili tudi naši partizanski pevci. Na granitnem svodu je vklesanih približno 2.500 imen talcev, obglavljenih dezer-terjev in borcev proti nacifašizmu; med
njimi je največ Slovencev, stalno pa dodajajo nova imena, saj se to poglavje avstrijske zgodovine šele raziskuje.
Pobudnik koncerta in gostovanja nasploh je bil Ernest Kaltenegger, to je nekdanji štajerski deželni svetnik za KPO in eden vidnih voditeljev avstrijske komunistične partije, ki se rad potepa po Sloveniji po poteh partizanov (med drugim je bil oktobra lani v Preč-niku na proslavi 30-letnici postavitve spomenika) in o tem predava po Avstriji in Nemčiji pod naslovom Slovenija za te, ki zavijajo na levo (Slowenien Für Linksabbieger).
Partizanski pevci so se domov vrnili polni pozitivnih vtisov, novih spoznanj in bogatejši, ker so spoznali nove tovariše in vzpostavili prijateljske vezi, ki jih nameravajo nedvomno še poglobiti.
TPPZ P. Tomažič pri spomeniku na graškem pokopališču
sergio paoletti
Pohod po Tigrovih sledeh
Koordinacijsko združenje kraških vasi in društvo TIGR Primorske sta včeraj priredili Pohod spomina (fotoDamj@n). Blizu obeležja stičišča katastrov Lonjer in Padri-če v gozdu Salcer je kraška jama, v kateri so se v času fašističnega nasilja zbirali domačini in člani organizacije TIGR. Pohodniki so se odpravili do Gabrovega hriba, razgledne točke in pečine v Hudem letu, kjer so jih nagovorili predsednik društva TIGR Primorske Savin Jogan in domačini, pričevalci tistega časa. Zapel je MePZ Slovan Skala.
GROČANA - Proslava
Spomenik stoji že štirideset let
Slovensko kulturno društvo Krasno polje in Občina Dolina vabita danes ob 15. uri na trg v Groča-ni, kjer bo na sporedu slavnostna prireditev ob 40. obletnici postavitve spomenika padlim. Nastopila bosta predsednica SKD Krasno polje Zaira Vidau in dolinski podžupan Goran Čuk, slavnostna govornica bo predsednica pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Stanka Hrovatin, zapel bo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič.
/
MANJŠINE
Nedelja, 8. novembra 2015
9
GLASBENA MATICA - V petek na Opčinah
V novo šolsko leto stopili s koncertom
•	•	•	■ • V
in nagrajevanjem najboljših
Z melodijami, ki bogatijo svetovno glasbeno zakladnico, nagrajevanjem najboljših učencev in podelitvijo spričeval je Glasbena matica slovesno odprla novo šolsko leto 2015-2016, v katerem visokih ciljev ne manjka. Razstavno dvorano ZKB na Opčinah so v petek zvečer obiskali starši nastopajočih in nagrajenih gojencev te glasbene ustanove in ljubitelji glasbe nasploh. Številno občinstvo je pozdravil ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, ki je poudaril, da je slovesno odprtje novega šolskega leta že po tradiciji odlična priložnost, da se ozrejo nazaj, da bi videli, kaj se je v preteklem šolskem letu dogajalo, in da napovedo najpomembnejše dogodke novega šolskega leta. Po besedah ravnatelja Kralja poslanstvo šole ni le izobraževalna dejavnost, ampak tudi spremljevalni dogodki, kot so koncerti, projekti in dobrodelne pobude. Eden od slavnostnih koncertov Glasbene matice bo na programu 2. decembra letos, ko bodo v Kulturnem domu obeležili 70-le-tnico obnovitve delovanja Glasbene matice. V novi sezoni bodo organizirali še celo serijo drugih dogodkov, s katerimi bodo skrbeli za razvijanje glasbene kulture.
Uvodnemu pozdravu je sledil koncert, na katerem je nastopilo šest gojencev Glasbene matice. Koncert je bil na izredno visokem nivoju, kar dokazuje, da šola po kvaliteti stalno raste. Prvi del koncerta je uvedla mlada violinistka Alida Shahrazad Igbaria, ki obiskuje razred prof. Jagode Kjuder. Spevna Meditacija iz Massenetove opere Thais je bila pravi balzam za dušo. Deklico je ob klavirju spremljala pianistka Claudia Sedmach. Posebne predstavitve ne potrebuje violinist Vanja Zuliani iz razreda prof. Armina Seška, ki je ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta navdušil z briljantno Dinicujevo skladbo Hora Staccato. Harmonikar Mitja Tull iz razreda prof. Fulvija Jurinčiča je bri-ljiral s skladbo Andante doloroso iz Impasse F. Angelisa. Med prvim intermezzom je ravnatelj Bogdan Kralj podelil spričevala gojencem, ki so opravili izpite na podlagi kon-
vencije z videm-skim konservatori-jem, in gojencem, ki so opravili izpite na konservatorijih Tartini in Tomadi-ni. V preteklem šolskem letu je izpite opravilo kar 38 gojencev Glasbene matice, kar je, kot je spomnil ravnatelj, odličen dosežek.
Nastopili sta tudi harfistka Pao-la Gregoric iz razreda prof. Tatiane Donis, ki se je odlično spopadla s Hin-demithovo Sonato za harfo, in violinistka Sara Schisa iz razreda prof. Armina Seška, ki je ob klavirski spremljavi Matjaža Zobca zaigrala Kreislerjeve Variacije na temo Corel-lija. Pred glasbenim zaključkom slovesnega dogodka je ravnatelj Kralj podelil nagrade najboljšim učencem v preteklem šolskem letu. Kot je opozoril, so gojenci do tega priznanja lahko prišli zgolj s trdim delom in odrekanjem. Strokovna komisija je na podlagi različnih kriterijev ocenila, da si priznanje letos zasluži 15 gojencev: Max in Vanja Zu-liani, Alida Shahrazad Igbaria, Paola Gregoric, Sara Schisa, Martina Carecci, Lorenzo Dari, Mitja Tull, Vida Gallo, Maks Skerk, Helena Lupinc, Zala Košiček, Damjan Opa-čič, Petra Godnič in Tina Jarc. Petkov slavnostni začetek novega šolskega leta Glasbene matice je nato zaključil pianist Max Zuliani iz razreda prof. Tamare Ražem Locatel-li ki je s Chopinovo skladbo Scherzo op. 20 št. 1 zbudil vsesplošno odobravanje, saj je njegova tehnična pripravljenost sijajna, igra pa doživeta. (sč)
V dvorani ZKB so v petek nagradili najboljše učence in prisluhnili koncertu
fotodamj@n
USTVARJALNOST - Razglasili zmagovalce natečaja
Ženski Mladart
Hvalevredna zamisel Mladih Slovenske skupnosti in Mladih za prihodnost
Är* ß
Žirijo je najbolj prepričala Jasmina Gruden, vsi nagrajeni izdelki pa bodo še nekaj dni na ogled v Tržaškem knjižnem središču
fotodamj@n
FILM - Trieste Science+Fiction
Landsdale in nagrajevanje
Danes bo častni gost ameriški pisec shrljivk in detektivk, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo
GLEDALIŠČE ROSSETTI - V torek
Lindsay Kemp
Plesna predstava Kemp Dances je doslej navdušila publiko in kritiko
Plesu posvečeni abonmajski program Rossettijevega gledališča se bo začel v torek s predstavo Kemp Dances slovitega Lindsaya Kem-pa, angleškega koreogra-fa, plesalca, igralca in vsestranskega odrskega umetnika. V petdesetih letih plodne dejavnosti se je Kemp s svojimi ino-vativnimi postavitvami uveljavil kot ena poglavitnih osebnosti sodobnega plesnega gledališča.
Predstava Kemp Dances je med italijansko turnejo navdušila tako gledalce kot kritike. V
njej je povzeta njegova življenjska umetniška dejavnost, tako da bi jo lahko označili kor niz domislic in reinkarnacij, v katerem se stvaritve prepletajo s klasičnimi postavitvami, a v današnji odčitavi. Lindsay Kemp nastopa s štirimi sugestivnimi liki: v oniričnem melodramatičnem poistovetenju z Violetto in Mario Callas v Spominu na Travia-to, v skrajni, a globoki preprostosti Cveta, v mistični norosti legendarnega plesalca Vaclava Nižinskega in v zgodbi duše, ki sega preko kakršnekoli identitete in postane simbol človeškega bistva, v sklepni točki Angel. Spored dopolnjujejo še La femme en rouge na francoske melodije, Mi vida koreografa Luca Buoya in Labod na glasbo Camilla Saint Sanesa.
Poleg Lindsaya Kempa nastopajo Daniela Maccari, Ivan Ristallo, Alessandro Pucci in James Vanzo. Predstava bo na sporedu samo v torek; cena vstopnic sega od 40 do 15 evrov.
Pisatelj Bruce Sterling
fotodamj@n
Trst je ne vrste državna prestolnica znanstvenofantastičnega filma z mednarodnim prizvokom. Tradicijo slovitega filmskega festivala (rodil se je leta 1963) nadaljuje sedaj prireditev Trieste science fiction, ki je letos doživela že petnajsto izvedbo. V Mieli in dvorani Tripcovich so bili na ogled filmi iz bogate svetovne znanstveno-fantastične produkcije, priznanje za življenjsko delo pa je šlo pisatelju Bruceu Sterlingu.
Festival se bo končal drevi ob 20.30 uri z nagrajevanjem najboljših filmov. Predsednik mednarodne žirije Joe R. Landsdale bo nagradil najboljše scenarije novih filmov (nagrada Asteroide), njegov kolega Luigi Cozzi pa bo izročil nagrado Wonderland tekmovalnega sporeda, ki jo podeljujejo v sodelovanju z istoimensko oddajo RAI. O nagradah tekmovalnega programa bodo odločali gledalci.
Ameriški pisatelj Landsdale bo ob 17. uri predstavil svojo ustvarjalnost, zlasti pa svoj zadnji roman z naslovom Honkytonk Samurai, ki bo pred koncem leta izšel v italijanskem prevodu pri založbi Einaudi.
Literarni in likovni natečaji so lahko odlična odskočna deska za mlade navdušence nad umetnostjo. Društvo Mladi Slovenske skupnosti v sodelovanju z Mladimi za prihodnost že več let prireja literarni natečaj, tokrat pa so se odločili, da razširijo umetnostno paleto in razpišejo natečaj, namenjen večjemu krogu ustvarjalcev do 25. leta starosti. »Odločili smo se, da mladim damo možnost, da se preizkusijo tudi v drugih zvrsteh umetnosti. Na začetku smo ciljali samo na sodelovanje dijakov višjih srednjih šol, potem pa smo k sodelovanju povabili tudi študente,« je v uvodnem pozdravu povedal Matia Pre-molin. Tako je nastal prvi umetniški natečaj Mladart, ki ga bodo Mladi Slovenske skupnosti izmenično z literarnim natečajem razpisali vsaki dve leti. V petek so v Tržaškem knjižnem središču nagradili avtorice najboljših izdelkov.
Izdelke je ocenila in komentirala strokovna komisija, ki so jo sestavljali profesorji likovnih in tehničnih predmetov Jasna Merku, Roberto Sarazin in Ivan Zerjal, ki je bil sicer odsoten. Komisijo je najbolj prepričala Jasmina Gruden, študentka gradbenega inže-nirstva, ki se v prostem času posveča tudi gledališču in umetnosti. Svoj izdelek je naslovila S sukancem do mavrice: odločila se je, da sešije tri obleke, od katerih je eno sešila za svojo maturantsko večerjo v zadnjem letniku višje srednje šole. Jasna Merku je izdelke ocenila za zelo dobre, saj sta prišli v ospredje spretnost in doslednost pri izpeljavi končnega rezultata. Na drugo mesto se je uvrstila Petra Debelis, ki obiskuje umetniški licej Nordio v Trstu, z izdelkom Smeh iz srca. Z različnimi tehnikami je upodobila smeh, kar je komisija ocenila za zelo izvirno in jasno predstavitev. »Realizacija in oblika predstavitve smeha sta predstavljeni jasno, marsikateri mlad pa večkrat nima jasnih pojmov,« je utemeljila Merkujeva. Na tretje mesto se je uvrstila Veronika Sedevcic z izdelkom Posameznikove izkušnje. Veronika, ki obiskuje pedagoško fakulteto, je z različnimi tehnikami upodobila drevo, mešanico živih barv, ki predstavlja po-
sameznika, ki se izpopolnjuje preko različnih izkušenj. Četrto mesto je z izdelkom Utrinki z morja zasedla Veronika Sosič, ki obiskuje tehnični zavod Zige Zoisa.
Večer je povezovala Tanja Peric, ki je prebrala utemeljitve, za nagrade pa so poskrbeli pokrovitelji, to so Avtošola Bizjak, cvetličarna Delia cvetje-fiori, Kmetija Gruden-Zbogar, Pub Skala Gropada in Založba Mladika.
Izdelke mladih umetnic si lahko ogledamo v Tržaškem knjižnem središču, kmalu pa bodo razstavljeni tudi v Ljubljani.
Mladart je lepa spodbuda za mlade ustvarjalce, ki svoje navdušenje in prosti čas posvečajo umetnosti. Ti mladi so lahko marsikomu za zgled, ko v današnjem hitrem tempu življenja večkrat nimamo časa, da bi vzeli v roke knjigo, kaj napisali, ali kaj ustvarili, čeprav bi morda to želeli. Včasih pa je umetnost pomembnejša od vsakdanjosti; morda ne za vsakogar, za marsikoga pa prav gotovo. O tem pričajo avtorji Mladarta, ki poleg številnih obveznosti in študija, še vedno najdejo navdušenje za svojo umetniško žilico. (bf)
10
Nedelja, 8. novembra 2015
TRST
/
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 8. novembra 2015
BOGOMIR
Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 16.43 - Dolžina dneva 9.49 - Luna vzide ob 3.25 in zatone ob 15.24.
Jutri, PONEDELJEK, 9. novembra 2015
TEODOR
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,8 stopinje C, zračni tlak 1025,2 mb narašča, vlaga 54-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18,2 stopinje C.
OKLICI: Raoul Cuzzoni in Alessia Iapel-li, Giovanni Cucchiani in Fulvia De Martin, Aniello Zanfardino in Giuseppina Pi-nestro, Emrush Selimi in Maria Di Paola.
uk Kino
Slovensko kulturno društvo Krasno polje Gročana, Pesek, Draga in Občina Dolina
VLJUDNO VABITA
na slavnostno prireditev ob 40. obletnici postavitve spomenika padlim v nedeljo, 8. novembra 2015, ob 15.00, na trgu v Gročani
Slavnostna govornica Stanka Hrovatin, predsednica pokrajinskega odbora VZPI Trst
Nastopa Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič
t.

O
mr*
Čestitke
AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »007 Spectre«.
ARISTON - 10.30 »Mercano, el mar-ciano«; 17.00, 19.00, 21.00 »La legge del mercato«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Il giardino dei Finzi Contini«; 18.30, 21.30 »La bugia bianca«.
FELLINI - 16.00, 20.00 »Woman in Gold«; 22.00 »Rock the Kasbah«; 18.10 »Firenze e gli Uffizi«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.20, 20.10, 22.10 »Tutto puo accadere a Broadway«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 18.10, 21.45 »Mustang«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Alaska«; 16.30, 20.00 »Malala«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Dragulji«; 15.40, 19.50 »Družina v najem«; 14.30 »Everest 3D«; 12.00, 14.00, 16.00 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.)«; 13.00, 15.00 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 13.40, 18.40 »Kuhar na robu«; 11.40 »Minioni (sinhr.)«; 12.30 »Rib-bit«; 18.35 »Skavti proti zombijem«; 12.45, 15.45, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 20.30, 21.00, 22.00 »Spectre«; 17.00 »Ups! Noe je odšel... 3D«; 20.40 »Zadnji lovec na čarovnice«; 13.10 »Črna maša«; 17.40 »Šiška Deluxe«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 17.30 »Črna maša«; 20.00 »45 let«.
NAZIONALE - 11.00, 15.00, 17.30, 20.15 »007 Spectre«; 11.00, 15.10, 16.40, 18.15, 20.00, 21.40 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Freeheld - Amo-re, giustizia, uguaglianza«; 11.00, 15.10, 16.40 »Hotel Transylvania 2«; 11.00, 16.40, 20.00 »Inside Out«; 18.20, 22.10 »Belli di papa«; 18.10, 20.00 »Io che amo solo te«; 21.50 »The Last Witch Hunter«; 11.00, 15.00 »Ghosthun-ters«; 11.00 »Giotto - L'amico dei pin-guini«; 16.30, 18.00, 20.00, 22.00 »Steve McQueen - Una vita spericolata«.
SUPER - 15.30 »Tutti pazzi in casa mia«; 17.00 »Giotto - L'amico dei pin-guini«; 18.40, 21.00 »Sopravvissuto -The Martian«.
THE SPACE CINEMA - 11.00, 11.50, 13.20, 14.50, 15.50, 17.50, 18.45, 20.50, 21.15, 21.40 »007 Spectre«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.35, 19.40, 21.45 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »The Last Witch Hunter«; 16.30, 19.00, 21.30 »Alaska«; 17.25, 22.00 »Belli di papa«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.25, 19.20 »Hotel Transylvania 2«; 19.30 »Crimson Peak«; 11.00, 13.10, 15.20 »Ghosthunters«; 11.10, 13.50 »Giotto - L'amico dei pinguini«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.40, 20.30 »007 Spectre«; Dvorana 2: 15.00, 16.45, 20.10 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 18.15 »Tutto puo accadere a Broadway«; 21.45 »007 Spectre«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.00 »Freeheld - Amore, giustizia, ugua-glianza«; 22.00 »The Last Witch Hunter«; Dvorana 4: 16.00 »Ghosthunters«; 18.00 »The Last Witch Hunter«; 20.00, 22.00 »Belli di papa«; Dvorana 5: 15.00, 17.15, 19.50, 22.10 »Alaska«.
Čeprav tebi ni všeč, danes prav 80 jih moramo preštet. Dragi nono in bisnono PEPI, saj kot mladenič izgledaš, posmehni se na leta, ker »fe-šta« v Repniču s številnimi vnuki se obeta. Jan, Petra, Erik, Emil, Marko, Evan in Taran.
Naša MARINA GLAVINA danes okrogli rojstni dan slavi, z njo se veselimo vsi! Naj ti dnevi v zdravju in miru tečejo tako, da vsak korak srečen bo. Bodi vedno polna življenja! To ti želimo vsi, ki te imamo radi, posebno tvoja mama.
Naš PETER danes praznuje 7 let. Da bi bil priden v šoli, športu in pri petju, ti želijo vse najboljše nonota z Ricmanj, teta Martina z družino ter Kristian in Marko.
Pred kratkim je DRAGO MILIČ slavil 80. letnico rojstva. Čeprav z zamudo mu SKD Barkovlje iskreno čestita in mu vošči same lepe trenutke v krogu vseh, ki ga imajo radi.
[I] Lekarne
Nedelja, 8. novembra 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39, Boljunec.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39 - 040 390898.
Od ponedeljka, 9. do nedelje, 15. novembra 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43 - 040 631785.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita.
SKD Lipa
Razvojno združenje
Repentabor in SKD Kraški dom
vabijo na ogled komedije
SVAKINJA DA TE KAP
Nedelja, 8. novembra, ob 19. uri Dvorana
Gospodarske zadruge v Bazovici
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
S Poslovni oglasi
PRODAJAM MALE SLIKE
Kosiča, Klanjščka in Bratuža po ugodni ceni.
Klicati ob večernih urah. 040-634277
DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC išče novega upravitelja.
Zainteresirani
naj pošljejo prošnjo na
gabrovecgabrovizza@gmail.com
vabi na predstavitev
L-


0> KHEČKA M ZVEZA "
»MARTINOVE FURENGE, PROSEKARJA
in
NA KRST MLADEGA VINA«
na Proseku Nedelja, 8/11/2015
ob 15.00 - „MARTINOVA FURENGA", Tovorni voz s konjsko vprego za prevoz vina, bo spremljala skupina narodnih noš in Pihalni orkester Škofja Loka Kraljica terana 2015 Kristina Tavčar, MoPZ Kraški dom Repentabor. Sodeluje rajonski svet za Zahodni Kras, Administracija za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek in Mladinski Krožek Prosek Kontovel ter krajevne gostilne in osmice. Povezoval bo: Omar Marucelli.
ob 16.30 - Kulturni dom na Proseku - KRST MLADEGA VINA IN ZDRAVICA S PROSEKARJEM 2015, koncert Pihalnega orkestra Škofja Loka, MoPZ Kraški dom Repentabor in otroški pevski zbor OŠ Černigoj. Sodelujejo: Kraljica terana 2015 Kristina Tavčar, združenje Slovenskega reda Vitezov Vina Slovenije, Administracija za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek in Mladinski Krožek Prosek Kontovel. Povezovala do: Veronika Zužič
DOBRODOŠLI NA 0BUD1TVE1M1 PREDSTAVITVI TEH LEPIH OBIČAJEV NAŠIH PREDNIKOV
V primeru slabega vremena furenga odpade
Zveza cerkvenih pevskih zborov
vabi na
16. revijo zborov devinske dekanije
ki bo danes, 8. novembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu
Turistične kmetije
H Mali oglasi
GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125.
PRODAJAM kalup za voščeno satovje in čebelji vosek. Cena po dogovoru. Tel. št. 329-3865944.
PRODAM tovornjak ISUZU K35.04 vozniška B kategorija, kiper (»ribal-tabile«), ozki model; tel. 331-8329452.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo, kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-31409423.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614.
STANOVANJE V SESLJANU delno opremljeno, 90 kv. m., v tretjem nadstropju brez dvigala, damo v najem. 800,00 evrov s stroški. Tel. št.: 3496475943.
PRODAM vgradno električno peč z ventilom franke, umivalnik in ploščo za kuhanje na metan. Cena 200,00 evrov oz. po dogovoru. Tel. št.: 3382639849.
AGRITURIZEM DEBELIS
je na Kolonkovcu odprt do 15.11 vsak dan od 10. do 22.
Ul. Ventura 31/1 Tel: 040-391790
OSMICA VRBAN
Šmihelj 28, Šempas
je odprta od 6.11 do 15.11.
HI Osmice
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748.
NA PROSEKU v Kutu sta odprla osmi-co Vesna in Zarko. Toplo vabljeni.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985.
RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu 42. Tel. št.: 040-327135 ali 3383916147.
V BOLJUNCU je Parovel odprl jesensko osmico. Tel. št.: 346-7590953.
M Izleti
SPDT organizira v nedeljo, 15. novembra, geološko-hidrološki pohod izvirnih vod Matičnega Krasa. Vodil ga bo gospod Paolo Sossi. Zbirališče ob 8.30 v Štivanu, na parkirišču po križišču za Gorico. Od tod se bodo po-hodniki peš podali do Jamelj. Predvidene so 4 ure zložne hoje. Priporočamo pohodniško obutev, potrebna je tudi baterijska svetilka. Info in prijave na tel. št. 040-413025 (Marinka).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV IN KRU.T vabita člane in
m j
PROV NCIA ■•"TRPesre
OBČINA REPENTABOR
v sodelovanju s POKRAJINO TRST
vabi na
koncert simfoničnega orkestra CANTABILE
iz Logatca
Solisti: Mojca Bitenc - sopran Blaž Gantar - tenor Tina Simonič - violina Eva Vrtačnik - oboa
Nedelja, 8. novembra 2015, ob 18.30
v občinski telovadnici v Repnu
prijatelje, da se v četrtek, 17. decembra, zapeljejo do Ljubljane na voden ogled Plečnikove hiše na Trnovem, sprehod med božičnimi stojnicami in uživanje praznično okrašene slovenske prestolnice. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KAM NA SILVESTROVANJE? SKD Drago Bojan - Gabrovec organizira od 31. decembra do 3. januarja, novoletno potepanje v Lovranu pri Opatiji. Info in vpis na tel. št. 340-2741920 (Mirela).
Loterij
a 7. novembra 2015
Bari	32	56	36	90	83
Cagliari	48	34	78	5	15
Firence	70	13	80	5	54
Genova	60	42	80	9	6
Milan	69	43	63	74	89
Neapelj	16	34	82	53	85
Palermo	77	22	26	50	53
Rim	59	2	1	31	54
Turin	17	11	62	25	10
Benetke	83	48	79	51	84
Nazionale	86	84	32	10	22
St. 134
2 19 22 46 51	54 jolly 83
Nagradni sklad	26.392.726,76 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
6 dobitnikov s 5 točkami	39.918,62 €
887 dobitnikov s 4 točkami	272,57 €
33.251 dobitnikov s 3 točkami	14,47 €
Superstar	10
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
4 dobitniki s 4 točkami	27.257,00 €
167 dobitnikov s 3 točkami	1.447,00 €
2.493 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
16.202 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
32.524 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
MANJŠINE
Nedelja, 8. novembra 2015
1
f .'ru l'j L'riI fÍ0V|7TTKHf ÜtbttfrMtt
I.H Krtjlbiiiii I'vi.....; C.rrnrla
vabiti jutri v Petelinovo dvorana Donizeitijeva jr
pncdi Uvit-fv spe™ ¡nov iolnsk^.^rijbc-niki, public um in urcdn ika
prof. Alojzija Geriinka
OD SAVE DO SREBRNE REKE
O ^¡e-1 boita spregovorila prof. Mji ¡¡.j Ogrin m Ljubljane In avtorjeva hčflrta Teodora Gertinič iz Buenoi Airesa
Lutka Kremi jr pa bo pneditivilj riis-tavo Gerf^niievih diL
ki jpjt pripravila KnjifnkaDutana Cimeta

H Šolske vesti
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko l. 2015/16. Prijavijo se lahko študenti in študentke, ki imajo stalno bivališče ali so rojeni v FJK ter se izobražujejo po dodi-plomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Vloge do 20. novembra v Ul. Ginnastica 72. Pogoji razpisa na www.skladtoncic.org.
URAD ZA IZOBRAŽEVANJE IN ŠOLSKE STORITVE sporoča, da je zaradi izčrpanja lestvice za š.l. 2015/16 v občinskih otroških jasli v Dolini, ponovno odprl vpisovanja za slovenski in italijanski oddelek. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it.
ZÜ] Obvestila
AŠD SK BRDINA prireja sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah. Urnik: danes, 8. novembra, 10.00-12.00 ter 16.00-20.00. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2016. Tel. št. 347-5292058, info@skbrdi-na.org ali www.skbrdina.org.
SKD GRAD OD BANOV vabi danes, 8. novembra, na ogled prenovljenih pastirskih hišk v okolici Banov, zbirališče ob 10. uri na osrednjem vaškem trgu »v Stajah«.
SV. MARTIN NA PROSEKU: danes, 8. novembra, ob 9.30 štart 7. Martinovega pohoda, ob 15.00 Martinova »furenga« s prevozom novega vina s konjsko vprego, ob 16.30 krst novega vina v KD; v pone-
deljek, 9. novembra, ob 11.30 v KD okrogla miza »Voda za vino«, ob 18.00 na sedežu rajonskega sveta Prosekar v knjigi včeraj in danes, ob 20.00 v KD koncert balkansko - ciganske glasbe.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 8. novembra, ob 15.00 nastop na proslavi ob 40-letnici spomenika padlim v NOB v Gročani. V torek, 10. novembra, bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
VAŠKE ORGANIZACIJE NA PROSEKU
vabijo vaščanke in vaščane ter ljubitelje starih običajev, da se danes, 8. novembra, ob 15. uri polnoštevilno udeležijo »fu-renge« oz. prevoza novega vina po vasi v narodnih nošah.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na 16. Revijo zborov devinske de-kanije, ki bo danes, 8. novembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstni-ka v Štivanu.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira laboratorij »Delo me obremenjuje: strategije in metode proti stresu« s psihologinjo in psihoterapevt-ko Ingrid Bersenda v ponedeljek, 9. novembra, od 17.15 v Ul. Canova 15. Število mest je omejeno. Vpis na tel. št.: 3207431637	ali	cen-ter.harmonija@gmail.com.
JUS MEDJA VAS obvešča, da so odprte prijave za sečnjo drvi za družinsko uporabo na jusarskih zemljiščih za zimo 2015/16. Prijave zbiramo do ponedeljka, 9. novembra. Obrazce dobite v gostilni v Medji vasi 10a in v agriturizmu v Med-ji vasi 21. Info na tel. 338-7738027 (Igor) ali 329-3730633 (Adam).
KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bo potekala telovadba za dobro počutje in za zdravo hrbtenico, letošnja novost je Nirvana vadba, pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Brezplačna vadba bo v ponedeljek, 9. in petek, 13. novembra, ob 9.30 (telovadba za dobro počutje in za zdravo hrbtenico); v četrtek, 12. novembra, ob 19.30 (Nirvana vadba). Za vpis in pojasnila po tel. št.: 040-327053, 346-9520796 (Alenka) in 00386-40303578 (Mateja).
KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi« v ponedeljek, 9. novembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in informacije v Ul. Cicerone 8, tel. št. 040360072 ali pri NŠK.
ZKB vabi člane na območna srečanja: v ponedeljek, 9. novembra, ob 20. uri na sedež SKD Igo Gruden v Nabrežini; v torek, 10. novembra, ob 20. uri na sedež SKD Valentin Vodnik v Dolini. Prijava v tajništvu na tel. št. 040-2149200, v podružnicah ali na clanisoci@bcccarso.it.
KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj angleščine za začetnike. Informativni sestanek bo v torek, 10. novembra, ob 20. uri v domu Skala v Gropadi. Informaci-
POGREBNO PODJETJE
^ £	-m ^ /
07trenutku
zahsti...
...in tradicija
OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020
Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov.
ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233
Tel. 345 2355013
Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah
PRIDEMO TUDI NA DOM!
je in prijave na jan.grgic@alice.it ali 3497386823 (v večernih urah).
SV. MARTIN NA PROSEKU: v torek, 10. novembra, ob 20.00 v KD gledališka predstava »Orkester« s Kopra; v sredo, 11. novembra, sejem sv. Martina, ob 14.30 razstava in pokušnja vin na dvorišču rajonskega sveta, ob 16.00 sv. maša, ob 17.30 v KD zabava z Josetom Garcio (Plesni klub Soz Cubano), sledi glasba z DJ-jem.
ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK - obvešča svoje male obiskovalce, da bodo novembrski Pravljici iz kovčka lahko prisluhnili v sredo, 11., in v četrtek, 12. novembra, ob 16.30. Vabljeni!
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR prireja srečanje v sredo, 11. novembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. Vabljeni člani in prijatelji.
KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v četrtek, 12. in 19. novembra, od 18. ure dalje tečaj za predjedi. Vodila bo Nerina Ferfoglia. Info na tel. 040-415797 ali 3311255035.
KRU.T obvešča, da v četrtek, 12. novembra, steče jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it.
FOTOVIDEO TS80 vabi v petek, 13. novembra, ob 20.15 v prostore TS80 (Ul. S. Giorgio 1) na predavanje Dušana Jelinčiča »Vandranje po Južni Ameriki pred časom interneta«.
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »Do svobodnega giba« bo v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 13. novembra. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel. 040635626.
SKUPINA 35 - 55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca in prof. Loredana Kralj vabita v soboto, 14. novembra, vse tečajnike in ljubitelje nordijske hoje, da preizkusijo novo stezo, ki so jo pred nedavnim otvori-li v bližini Tržiča. Zbirališče ob 14. uri na parkirišču pri obrtni coni Zgonik.
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na obisk doma Fundacije Luchetta, Ota, D' Angelo, Hrovatin v Ul. Valussi v četrtek, 19. novembra, ob 10.00. Info na tel. št. 347-5469662 (Ivica).
SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo v društvenih prostorih v Nabrežini v soboto, 21. novembra, ob 15. uri potekala triurna delavnica klinične somatike, pod vodstvom priznanega fizioterapevta Aleša Ernsta. Število mest je omejeno. Predhodne vpisnine po tel. 349-6483822 (Mileva).
OBČINA ZGONIK obvešča, da so brezplačno na razpolago prostori v občinski stavbi za fotografske in slikarske razstave. Prošnje (kratki življenjepis, predstavitev razstave in fotografija o predlagani razstavi) sprejme na segreteria@com-sgo-nico.regione.fvg.it ali pa na občinskem vložišču do 23. novembra, do 12. ure.
35 - LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Informacije na tel. št.: 339-8243934 (Marko), 340-5937718 (Sara) in 345-0934730 (Kristjan).
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava možna do vključno 4. decembra.
Prireditve
KD »TINA MODOTTI« vabi v Ljudski dom na Pončani danes, 8. novembra, od 10. do 12. ure na delavnico socialne, politične in protestne pesmi s kantavtorjem Gualtierom Bertellijem.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga ter Občina Dolina vljudno vabita na slavnostno prireditev ob 40. obletnici postavitve spomenika padlim, ki bo danes, 8. novembra, ob 15.00 na trgu v Gro-čani. Slavnostna govornica bo predsednica pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Trst Stanka Hrovatin. Nastopil bo TPPZ Pinko Tomažič.
SKD LIPA vabi danes, 8. novembra, ob 19. uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na ogled veseloigre v narečju »Svakinja da te kap«, režija Anja Škabar, v izvedbi članov RZ Repentabor in SKD Kraški dom.
DSI IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 9. novembra, v Peter-linovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na predstavitev spominov šolnika, glasbenika, publicista in urednika prof. Alojzija Ger-žiniča »Od Save do Srebrne reke«. O njej bosta spregovorila prof. Matija Ogrin iz Ljubljane in avtorjeva hčerka Teodora Geržinič iz Buenos Airesa. Lučka Krem-žar pa bo predstavila razstavo Geržini-čevih del, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta. Začetek ob 20.30.
MARTINOVANJE - SDD Jaka Štoka Prosek - Kontovel vabi na ogled igre »Orkester«, v izvedbi skupine Gledališka druženja v okviru Gledališča Koper (avtor Jean Anouilh, režija Gregor Geč). V torek, 10. novembra, ob 20.00 v Kulturnem domu Prosek Kontovel.
TS360, v sodelovanju s Skupino 85 in z Društvom slovenskih pisateljev, vabi na Oberdankov trg v torek, 10. novembra, ob 17. uri na srečanje »pesnik Josip Osti v živo«. Druženje bo potekalo v znamenju avtorjevega jubileja in ob dveh novih dvojezičnih zbirkah Na nikogaršnji zemlji in Sence kresnic. O poeziji slovensko bosanskega ustvarjalca bodo govorili profesorica humanističnih ved Vesna Mi-količ, pesniki Sinan Gudevič, Roberto Dedenaro, Marko Kravos in avtor.
TS360, ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA vabijo na Oberdankov trg v sredo, 11. novembra, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo Ernest Jazbinšek, avtor romanov o preprostih ljudeh.
SPDT vabi v četrtek, 12. novembra, ob 20.30 v razstavno dvorano ZKB na Op-činah, Ul. Ricreatorio 2, na predavanje »Kjer iz Krasa priteče voda«. Zanimivo hidrogeološko temo bo osvetlil gospod Paolo Sossi.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predstavitev knjige »Čar prostora« arh. Marka Korošica v petek, 13. novembra, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29.
SKD VALENTIN VODNIK vabi na Marti-novanje v petek, 13. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani v Dolini. Nastopata MoPZ V. Vodnik in dramska skupina KD Alojz Kocjančič Puče - Koštabona z igro »Ta bandima nas bo ruvinala«.
SLOVENSKA PROSVETA IN ZCPZ vabita v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v dvorano Marijinega doma, Ul. Risorta 3, na 3. Srečanje mladinskih pevskih zborov. Sodelujejo: Mlajši dekliški zbor KD Bar-kovlje (vodi Aleksandra Pertot), Dekliška skupina Bodeče Nežice (vodi Mateja Čer-nic), Mladinski zbor Sweethearts iz Do-brle vasi na Koroškem (vodi Anna Pa-sterk) in Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper (vodi Maja Cilenšek).
FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave Nataše Peric v gostilni v Zgoniku »Poezija kontrastov«. Zaprto ob sredah.
FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave v gostilni pri Ferlugih. Avtor Marko Civardi, tema »Pregovori o hrani«. Zaprto ob torkih.
KRU.T vabi svoje člane in prijatelje k sodelovanju na skupinski razstavi za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja. Postavljena bo v okviru dogajanja Veseli december, v sodelovanju s KD Vi-gred v Štalci v Šempolaju. Info in prijavni obrazec v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
RAZSTAVA »PRVA SVETOVNA VOJNA -RDEČI KRIŽ« je na ogled ob petkih, sobotah in nedeljah v Štalci v Šempolaju. Urnik do 15. novembra: 15.30-19.00.
SKD TABOR in društvo Piano FVG, prirejata v Prosvetnem domu na Opčinah v nedeljo, 15. novembra, ob 18. uri Open-sko glasbeno srečanje s pianistom An-dreyem Ivanouom.
RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59.
9.11.2006	9.11.2015
Edi Kalc
Neizmerna je praznina.
Vsi tvoji
Zapustil nas je naš dragi
Emilio Pregarc
(Milan)
Žalostno vest sporočajo
sin Andréa z Elisabeth, Maria ter ostalo sorodstvo
Od njega se bomo poslovili v torek, 10. novembra, od 11.30 do 12.45 v poslovilni vežici v ulici Costalunga. Sledila bosta sveta maša ob 13.15 v cerkvi v Ri-cmanjih in pokop na domačem poka-lišču.
Ricmanje, 8. novembra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda
Zadnji pozdrav Milanu Mirella
Žalovanju Andreja se pridružujejo Alex, Lara in Veronika
t
Zapustila nas je naša draga
Angela Segula vd. Prasel
Žalostno vest sporočajo
Antonio, sestre ter ostalo sorodstvo
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 12. novembra, od 11. do 12. ure v ulici Costalunga. Sledila bosta sveta maša ob 12.30 v cerkvi v Ricmanjih in pokop na vaškem pokopališču.
Domjo, 8. novembra 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Alma Mozina vd. Cibic
Ob boleči izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami.
Družina
Trebče, 8. novembra 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
8.11.2010
8.11.2015
Boris Ivancich
Leta minevajo, bolečina ostaja. Tvoja žena Nora
OLJKARSTVO
OLJČNO OLJE
v
Življenjski sok Mediterana
Besedilo in slike Toni Gomišček
iTT
' ' - ■1 h --1: ^T V--1 ■,. .
I - , if * v - ^ «fc TSr-^_;__
Oljčnik nad Dolino
V oljarni
Vložene oljke na španski tržnici
Butična trgovina z oljčnimi olji v Parizu
Tekoče zlato
janske vojake na soški fronti Stara oljka
Nedelja, 8. novembra 2015
y letih, ko so se ljudje še družili z bogovi, so Grki vprašali Zeusa za nasvet, kateremu bogu ali boginji naj posvetijo novo mesto, ki so ga kanili graditi na vzpetini nad Pirejem. Gro-movnik, ki je že sicer imel nekaj odprtih družinskih razprtij, se ni hotel zameriti druščini z Olimpa in kar na pamet določiti zaščitnika ali zaščitnico novega glavnega mesta Helenov, zato je sklical božji sosvet in jim odkrito povedal, da se lahko vsi potegujejo za to čast. »V glavnem mestu bodo častili tistega ali tisto izmed vas, ki bo človeštvu dal(a) največji dar,« jim je dejal in odredil sedem dni časa, da si kaj pametnega domislijo. Ko je bil teden naokoli, so se ponovno zbrali. Najbolj samozavesten je bil Pozejdon. »Ljudem sem dal morje, da lahko po njem potujejo in trgujejo, kdo jim lahko pripravi lepše in večje darilo,« je glasno modroval, prepričan v zmago. In res, kaj bi Grki brez morja! Toda potem je prišla Atena z nekakšnim grmičastim drevescem v rokah. »Kaj pa je to?« so se vsi čudili. »To je oljka,« jih je podučila boginja. »To je večno drevo drobnih sadežev, iz katerih bodo ljudje stiskali olje, ki ga bodo uporabljali za hrano, maziljenje in za razsvetljavo, popotniki pa se bodo v njegovo senco zatekali pred opoldansko pripeko,« je razlagala boginja in s tem tako prepričala Zeusa, da jo je postavil za zaščitnico novega mesta, ki je dobilo ime Atene, Atena pa je v isti mah postala še zaščitnica oljk in oljčnega olja, tega tekočega zlata, kot bi rekel Homer.
Evropska oljka prihaja iz Azije
Oljka, Olea europaea sativa, je sicer doma z armenskega višavja (Pamir, Turkmenistan), ljudje pa naj bi jo razvili iz grma Olester, ki sodi v sredozemsko makijo. Z gojenjem naj bi najprej začeli na območju današnje Palestine in to prek kakimi šest tisoč leti. Njena naravna domovina je sredozemski bazen, kjer si deli prostor z vinsko trto, vendar se podobno kot vinogradništvo tudi oljkarstvo širi na južno poloblo, kjer so že stisnili marsikateri liter dobrega ekstra deviškega oljčnega olja.
Oljka je zimzelena rastlina, ki ne mara toplotnih ekstremov. Prenizka in previsoka temperatura ji škodita, zato se najbolje počuti med 30. in 45. vzporednikom in na nadmorski višini od nič do nekaj sto metrov, v Andih pa raste do 2.200 metrov visoko. Gojenje oljk je sicer še vedno skon-centrirano na sredozemski evropski prostor, saj od 3 milijonov ton povprečne letne pridelave odpade kar sedem desetin na dežele Evropske unije. Za največjo pridelovalko oljčnega olja nasploh velja Španija z 39 % deležem, Italija je druga (16 %), tretja je Grčija (11 %), nato pa že Portugalska in Francija. Slovenski prispevek v to svetovno oljčno morje je skromen; zanimivega ga lahko naredi zgolj kvaliteta.
Olje s poreklom
Na svetovni listi olj je oljčno olje šele na osmem mestu in mu pripadajo trije odstotki trga. Na prvem mestu najdemo sojino olje, na drugem palmino, na tretjem olje iz oljne ogrščice, nato son-čično, arašidovo, bombažno in kokosovo. Oljčnemu olju sledijo bučno, lešni-kovo, orehovo in številna druga iz vseh mogočih semen, vključno z lanenim in konopljinim oljem. Pri tej statistiki pa moramo takoj dodati, da meša žito in krompir, saj na upošteva, da so vsa ostala olja pridobljena s predelavo semen, oljčno pa s stiskanjem ploda. Oljčno olje je dejansko sok, kar ga postavlja v čisto drugačno skupino olj, v kateri je suvereno na prvem mestu. Na prvem mestu je tudi po svojem kulturnem naboju, saj so skoraj vsa ostala olja čista industrija, oljčno pa je tradicija.
Oljčno olje je med vsemi olji edino, pri katerem se govori o geografskem poreklu, o sortah, o načinu pridelave in o njegovi kvaliteti. Oznaka »deviško« pomeni, da je postopek stiskanja potekal zgolj mehanično, brez uporabe kemikalij. Če ima tako olje največ 1% kislost, če ustreza še nekaterim drugim tehničnim kriterijem in če dobi na preizkusu s čutili (vonj, okus)
dovolj (običajno 6,5 od desetih možnih) organoleptičnih točk, postane »extra deviško«. Zgolj deviških olj običajno ni v prometu, saj gredo zaradi kemične in senzo-rične neustreznosti (previsoka kislost, preveč peroksidov, neprijetne vonjave in okusi) v predelavo. Z rafiniranjem izgubijo vse prednosti hladno stiskanih olj in postanejo dolgočasna brezbarvna olja, ki jih v oljarnah zamaskirajo z dodajanjem nekaj odstotkov ekstra deviškega oljčnega olja. Dno kvalitete dosežejo z rafinira-njem slabih olj in oljnih tropin, kar pa mora biti v deželah, kjer to počno, ustrezno označeno (v Italiji: olio di oliva e di sansa). Ja, nizko smo padli v zadnjih nekaj stoletjih špekuliranja s hrano. Dejstvo je, da dobro ekstra deviško olje stane občutno več od večine drugih olj, vključno od svojega daljnega sorodnika - navadnega »oljčnega olja«, zato imajo mnogi občutek, da so kdo ve koliko privarčevali, ko so namesto ekstra deviškega oljčnega olja kupili katerokoli rafinirano oljčno ali semensko olje.
Kvalitetne razrede so poznali že v antiki
V Antiki, ko olj še niso rafinirali, so že delili oljčna olja v več kvalitetnih razredov. Grki so poznali tri osnovne kategorije, pri čemer je v prvo sodilo prvo stiskanje zelenih oljk, v drugo stiskanje črnih oljk, v tretje pa stiskanje s tal pobranih oljk. Svobodni meščani so si seveda privoščili najboljša olja, slabšo kvaliteto so uporabljali za nego telesa, za sužnje in za razsvetljavo. Rimljani, ki so si pri Grkih sposodili vse, kar so le mogli, so v iskanju kulinaričnih užitkov ugotovili, da nezrele oljke dajejo sicer manj olja, toda prav tega so najbolj cenili. Oleum ex albis ulivis, kakor so mu pravili, je bilo rezervirano le za
patricije. Posebnost je bilo tudi decembra stiskano olje iz potemnjenih oljk viride, medtem ko je bilo širokim množicam namenjeno olje iz normalno zrelih oliv, ma-turum. Iz Dioklecijanovih časov se je ohranil cenik treh razredov maturuma: olje prvega stiskanja (olei flos) je veljalo 40 din, olje drugega stiskanja (olei sequens) 24 din in najslabše še jedilno olje (oleum ciba-rium), pripravljeno tudi iz poškodovanih plodov in namenjeno predvsem sužnjem, 12 din. Posebna kategorija je bilo olje iz plodov, ki so sami padli na tla (ca-ducum), namenjeno v glavnem razsvetljavi (v Italiji še danes najslabšemu olju pravijo olio lampante!).
Glede na to, da so nam antični pojmi skladnosti telesa še danes blizu, lahko predvidevamo, da so tudi Grki, Etrušča-ni in Rimljani cenili pri oljčnem olju podobne organoleptične lastnosti, kot jih današnji pokuševalci in potrošniki. Usta se nam razlezejo v nasmeh, če vohamo in okušamo travo, zelene liste, slamo, zelene paradižnike, artičoko, suho sadje (mandlje, lešnike), semena pinije, od sadja jabolko in samo oljko, pri okusu pa prepletanje grenkega, sladkega in pikantnega. Obratno se nam bodo usta skremžila, če bomo zaznali vegetacijski sok, kisle kumare, kvas, žaltavost, zapečenost, kovine, slanico, zemljo, milnico, plesnivost, les (to pride od zamrznjenih oljk), vonj po športi, mazivih, starosti, sadju (marelicah) ali celo vinu.
Olje kot davčna obveza
Rimljani so bili nad oljkami in oljčnim oljem tako navdušeni, da so to drevo zanesli vsepovsod, kjer je lahko uspevalo, in davek v oljčnem olju je bil eden osrednjih, ki so ga morale kolonije plačevati Rimu. Oljkarstvo je bilo tako zelo pomembno, da so strogo kaznovali vsako
oskrunitev oziroma poškodbo oljčnih dreves. Zavedali so se, da je oljka drevo, ki le počasi začne dajati plodove, zato pa imajo poškodbe oljčnikov dolgotrajne posledice. Oljka je bila strateška kulturna rastlina in Pax romana je bdela nad slehernim drevesom in celo nad sleherno oljčno vejico. Kdor bi se usodil odlomiti poganjek, temu bi odsekali roko, kdor bi uničil drevo, tega bi usmrtili. Ni čudno, da oljčna vejica v tem času postane simbol miru, saj je gojenje oljk že samo po sebi dokaz, da je v državi vse v redu, da sta zagotovljena varnost in red.
Prihod barbarov je stvari postavil na glavo. Rima niso oblegali za to, da bi plenili shrambe oljčnega olja, saj so jim bile bolj pri srcu druge maščobe (svinjska mast, maslo, ocvirki). Na roparskih pohodih so zato brez trohice vesti uničevali tudi oljke in stoletja, ki so sledila, so bila vse preveč nemirna, da bi se oljkarstvo lahko ponovno razvilo. Oljke so se ohranile le v tistih redkih oazah miru, ki so jih predstavljali samostanski vrtovi.
Renesansa obudi oljčnike
Ponovno zanimanje za antiko, oživljeno v trinajstem stoletju, ni pomenilo samo vračanja h klasikom filozofije in umetnosti, ampak tudi h klasičnim dobrotam, med katere je sodilo oljčno olje. Prvi pravi plantažni nasadi oljk sodijo v ta čas in zanimivo je, da so imeli Benečani svoje oljčnike na jadranskih in grških otokih, ki so bili nekoliko odmaknjeni od vojn, ki so še vedno pretresale kopno. Sčasoma je oljčno olje postalo ponovno nepogrešljivo v vsakem gospodinjstvu, za širitev gojenja oljk in trgovanje z oljem pa so bili v tem času enako zaslužni italijanski in španski trgovci. Oljke so postale nepogrešljiv del kulturne krajine v Toskani, Umbriji in Apuliji, pa tudi na Sardiniji, ka-
—/
mor so jih zanesli prav Španci. Ki so bili v tem času vodili na področju izobraževanja pridelovalcev in postavljanja zahtev po doseganju kar najbolj kvalitetnega olja. Poceni dela sužnjev, na katerih je slonelo oljkarstvo v antiki, ni bilo več, zato pa so sedaj to dejavnost obvladovali trgovci, ki so poskušali varčevati na drugih postavkah. Tako je - ko so oljke enkrat v polni rasti - še največji strošek torklja. Kvaliteto dosežemo le, če stiskamo sveže obrane plodove, toda v tem primeru potrebujemo mnogo torkelj, ki pa bodo delale le po nekaj dni v letu, kar pa je draga investicija. Predelovalci so zato shranjevali oljke in jih stiskali po več tednov, kar pa je nižalo kvaliteto deviških olj. Da bi to preprečili, so prav Španci uveljavili pravilo, da je potrebno na vsakih petsto oljk postaviti eno torkljo.
Prelomna leta
Leto 1709 je bilo za oljkarstvo prelomno: velika pozeba je sicer uničila večino oljčnih nasadov, toda oljčno olje se je že toliko prijelo, da je nemudoma stekla velika obnova oljčnikov. Na osnovi nabranih izkušenj so se oljkarji odločali za sorte, ki so dajale najboljši pridelek na posameznih območjih, istočasno pa je tudi res, da so se cele pokrajine odpovedale gojenju oljk. Obljube o cenejšem olju z juga so botrovale (začasni) opustitvi oljkar-stva v številnih pokrajinah s severnega obrobja rasti oljk, kjer so bile letine zaradi ostrejših podnebnih razmer preveč vprašljive. Toda kot po pravilu se je dogajalo, da je odstranitvi oljk iz pokrajine sledila umaknitev oljčnega olja z jedilnika. Ko oljk ni bilo več na obzorju, se je v kuhinji revnih za zabelo začela uporabljati svinjska mast, v kuhinji bogatih pa maslo. Razcvetu industrijske družbe je sledila tudi industrializacija prehrambene industrije, ki je revnemu mestnemu proleta-riatu ponudila cenena rafinirana olja, nato pa še margarino. Zanimanje za oljke in oljkarstvo je padalo, številne oljčnike so opustili, med prvo svetovno vojno pa so celo prišli do zločinske zamisli o uporabi oljčnega lesa namesto premoga v industriji. Oglje, skuhano iz oljčnega lesa, je bilo sicer dobro, toda kaka potrata je bila to!
Novemu zanimanju za oljke in oljčno olje smo v Evropi priča šele v zadnjih petdesetih letih, ko so strokovnjaki za prehrano objavili izsledke, da je sredozemska prehrana, ki temelji na sveži zelenjavi, ribah, testeninah, oljčnem olju in vinu, mnogo bolj zdrava od celinskega basanja s klobasami, praženim krompirjem, maslom in marmelado.
Olje kot kulinarični izziv
V kuhinji je ekstra deviško oljčno olje res nekaj posebnega. Glede na to, da ima temperaturo dimljenja postavljeno mnogo višje kot ostala olja, je naravnost idealno za cvrtje (pri tem ga prekosi le še svinjska mast!). Surovo je dopadljivega okusa, ki prijetno poudari okus drugih jedi (zelenjave, rib, mesa in celo sadja!). Če ga vgnetemo v kruh, bo testo bolj gibko, skorja bolj hrustljava, sredica več časa sveža. Oljčno olje ponuja izhode iz zagate gospodinjam, ki se jim v zadnjem trenutku napove skupina gostov. Krožnik testenin in malo ekstra deviškega oljčnega olja, pa je jed gotova! Paradižnik, list bazilike (ali tudi mete), sol, malo olja in še košček kruha, kaj bi si želeli drugega!
Šefi sodobne, tako imenovane molekularne kuhinje, se radi poigrajo z oljčnim oljem. V tekočem dušiku kapljica olja nabrekne in otrdi, rezultat pa je po-kovki podoben droben grižljaj. Nekoliko bolj zahteven je postopek sferizaci-je, ko z raznimi dodatki dosežejo, da lahko jedilno žlico olja spremenijo v nekakšen oljčni jajček z mehko lupino, ki se v ustih stopi.
Oljka in z njo oljčno olje, ampak seveda samo ekstra deviško oljčno olje, je res pravi božji dar, za katerega ne bomo Ate-ni nikoli mogli zgraditi dovolj velikega zahvalnega templja. Ampak mogoče nam templjev niti ni potrebno graditi. Svojo hvaležnost ji bomo najbolje izkazali tako, da bomo oljke gojili povsod tam, kjer lahko uspevajo, da se bomo trudili za kar najboljši pridelek, in da bomo iz zdravih in svežih plodov stiskali kar najboljše olje.
/
MANJŠINE
Nedelja, 8. novembra 2015
13
RETOROMANI, ČETRTI NAROD ŠVICARSKE KONFEDERACIJE
Formalno zaščiteni, vendar manj, kot bi človek pričakoval od Švice
Beseda Retoromani izvira iz časa pred več kot 2.000 leti, ko so Rimljani zasedli območje sedanje jugovzhodne Švice, ki ga poznamo kot kanton Grischun - Graubunden. Veliko ozemlje z zelo gorato površino in številnimi gorskimi dolinami, ki je bilo v tistih časih težko dostopno. Rimljani so to ozemlje poimenovali Raetia in odtod skovanka Reto-romani.
Tu so nasledniki naseljencev iz časa rimskega cesarstva živeli več stoletij; med 5. in 10. stoletjem so se začeli sem naseljevati Germani, iz 9. ali 10. stoletja pa so ohranjeni napisi, ki že kažejo na re-toromanski jezik, torej govorico, ki so jo prebivalci izpeljali iz latinščine. V 13. in 14. stoletju so Walserji kolonizirali to ozemlje in uveljavili svoj jezik, ki se je kasneje razvil v švicarsko varianto nemščine. Leta 1464 je velik požar uničil glavno mesto regije, Coiro - Chur; obnovili so ga Nemci in iz tega mesta dejansko izrinili Retoromane in njihov jezik.
Vsekakor je celotno območje ostalo zelo nerazvito do 19. stoletja, ko so začeli graditi ceste in železnice. Dotlej zaprta ruralna ekonomija se je tako odpirala sosednjim regijam, začela je cvete-ti trgovina in doline so se počasi razvijale. Ljudje pa so ostali zvesti svoji tradiciji, gojili stare običaje in ohranjali svoj jezik. Že leta 1919 je bila ustanovljena Lia Rumantscha, osrednja organizacija Retoromanov, ki obstaja še danes. Švica je retoromanščino priznala kot enega svojih nacionalnih jezikov leta 1938, vendar tega ni storila zaradi vrednotenja jezika, ampak iz strahu, da ne bi Mussolini zasedel te regije pod pretve-
Pod naslovom: okrašene hiše v Scuolu potrjujejo ohranjanje starih tradicij; spodaj levo: (zgoraj) odgovorni urednik dnevnika La quotidiana Martin Cabalzar; (spodaj) vodja retoromanskih radiotelevizijskih sporedov Reto Mayer; spodaj desno: novinar lista Engadiner Post Nicolo Bas
zo, da gre za rimsko dediščino, ki jo je treba priključiti Italiji.
Švicarskemu priznanju pa niso sledila dejanja, ki bi jih tak status jezika terjal; oziroma, na dejanja, ki so logična posledica priznanja, so morali Retoroma-ni čakati še desetletja. Vendar vse krivde ne nosi samo švicarska državna oblast; retoromanščina namreč dolgo ni bila standardiziran jezik, ampak se je delila v pet jezikovnih inačic, ki so si med seboj dokaj različne. Šele leta 1982 je bil, po več prejšnjih neuspelih poskusih, standardiziran jezik romansch grisc-
hun, ki pa ga prebivalstvo teh dolin še vedno odklanja, tako da obstaja dejansko pet jezikovnih variant, ki se redno uporabljajo. Leta 1996 so mu priznali status poluradnega jezika in od takrat so nekateri dokumenti prevedeni tudi v ta jezik. Šele leta 2007 je švicarski parlament sprejel zakon o zaščiti jezika in v šole uvedel romansch grischun, leta 2011 pa so se številne občine uprle in odtlej sodi v pristojnost občin odločitev, ali bodo v šolah učili standardno ali lokalno jezikovno varianto, ob določilu, da morajo občine v odnosu z regijo uporabljati standard-
ni jezik. Vsa uradna besedila kantona Grischun so prevedena v standardno re-toromanščino, ki je tudi poleg nemščine uradni jezik kantona. Vsekakor zagotavlja kanton učne pripomočke v vseh jezikovnih variantah.
Leta 2014 so pouk retoromanščine uvedli tudi v nekaterih šolah v Baslu in v Zurichu, v Churu, glavnem mestu kantona, pa je retoromanščina izbirni predmet.
V kantonu deluje 80 retoromanskih otroških vrtcev in 10 dvojezičnih vrtcev ter 75 retoromanskih šol in 5 dvojezičnih
šol. Retoromani imajo tudi šolo za vzgojiteljice, v kateri poučujejo štiri predmete v retoromanščini. Retoromanščino poučujejo na treh švicarskih univerzah, v Friburgu, Ženevi in Zürichu.
Lia Rumantscha je osrednja organizacija Retoromanov; kmalu bo slavila sto let delovanja. Predstavlja vse Reto-romane, je strankarsko in versko nevtralna. Vodi jo petčlanski odbor; tri člane imenujejo predstavniki posameznih jezikovnih regij, eden je nadregijski, predsednika pa voli skupščina, ki se sestaja dvakrat letno.
V posameznih regijah pa je organiziranost zelo različna. V dolini Enga-dina se organizacija imenuje Union das Grischs, njeni člani pa so vsi, ki kupijo letni koledar Chalender Ladin. Občine financirajo to organizacijo s prispevkom poldrugi frank na prebivalca. Ta organizacija je nekakšno predstavništvo Reto-romanov v regiji.
Med dejavnostmi osrednjih organizacij so tudi tečaji retoromanščine za odrasle. Najučinkovitejši so tedenski intenzivni tečaji, ko se tečajnik vključi v re-toromansko družino, ki teden dni ne spregovori niti besede v nemščini. Za te tečaje je veliko zanimanje predvsem med priseljenci, ki jih v teh turistično zelo atraktivnih krajih ni malo.
Skratka, vse je videti zelo kompleksno, vendar ni veliko birokracije. Švica je glede tega dokaj enostavna država. Velja pa tudi pripomniti, da je raven zaščite rertoromanščine skromna in ne dosega ravni, ki bi jih človek od toliko opevane Švice in njenih štirih uradnih jezikov tudi pričakoval.
Skromna medijska pokritost v retoromanščini kaže na marginalizacijo tega jezika
Stanje medijev v retoromanskem jeziku še najbolje kaže, kako zelo nebogljena je ta skupnost v sicer bogati in urejeni Švici. Medijska slika Retoroma-nov je skromna, med seboj nepovezana in v primeru z nemškimi mediji v kan-
tonu Grishun povsem marginalna.
Res je sicer, da obstaja dnevnik v re-toromanščini. To je pravzaprav nova pridobitev, saj izhaja komaj slabih 20 let. La Quotidiana, tako je dnevniku ime, je sestavni del založniške hiše Somedia, ki za-
gotavlja medijsko pokrivanje jugovzhodne Švice; velik del tega ozemlja zadeva kanton Grishun: Somedia je zasebno založniško podjetje; v Churu, glavnem mestu kantona, ima svoj sedež v novem, pred kratko odprtem poslopju, moderni funkcionalni štirinadstropni hiši, v kateri dela 200 ljudi, v glavnem mladih. Tu je televizijski in radijski studio, oddelek za spletni dnevnik in uredništvo dnevnika; pravzaprav dveh dnevnikov, enega, velikega, levo usmerjenega z naklado 80.000 izvodov in drugega, manjšega, desno usmerjenega z naklado 25.000 izvodov, da krijejo potrebe vse populacije. Poleg tega je tudi mini uredništvo dnevnika La Quotidiana, peščica novinarjev, ki zagotavlja izhajanje reto-romanskega dnevnika, katerega naklada ne presega 8.000 izvodov.
Zakaj izdaja Somedia tudi retoro-manski časnik, ni povsem jasno; verjetno je razlog v poslovni odločitvi, da v tem kantonu ne bodo dopustili drugih medijskih dejavnikov. So nekakšen krajevni monopolni podjetnik na področju informiranja in posli so, sodeč po novi stavbi, za katero so odšteli 26 milijonov švicarskih frankov, še kar donosni. V retoro-manščini pripravljajo tudi nekaj zelo skromnih sporedov na svojem televizijskem kanalu, ampak samo pol ure mesečno in nekaj radijskih oddaj.
La Quotidiana pa se, kot ve povedati njen glavni urednik Martin Cabal-zar, sooča s številnimi problemi. Eden izmed teh je raba jezikov: dnevnik uporablja uradno varianto retoromanščine za glavne regijske novice, krajevne novice pa objavlja v štirih jezikovnih variantah ; zgovoren primer, s kakšnimi težavami se srečuje skromno uredništvo. Sicer pa ob-
javlja La Quotidiana izključno krajevne novice, pri tem pa uporablja agencijo ANR, Agentura da Novitada Rumantscha, ki jo financira država. Ta agencija je edini resnični vir informacij v retoromanščini za medije, ki poroča-
jo v tem jeziku, je torej pravo bogastvo, ki ga koristijo prav vsi.
Med koristniki je tudi švicarska nacionalna televizija, javni servis, ki ima svojo majhno izpostavo v Scuolu, enem izmed večjih retoromanskih krajev. To je pravzaprav majhno stanovanje v središču mesta, kamor se s težavo strpa peščica ljudi. Za kako veliko podjetje gre priča že število zaposlenih: švicarska radio-televizija zaposluje 6.100 ljudi, seveda na državni ravni. Oddaja v treh jezikih, nemščini, francoščini in italijanščini na posebnih kanalih.
Retoromanščina je, v primerjavi z ostalimi tremi jeziki, pastorka. Javna televizija ji namenja dnevno kratka poro-
čila, 10 do 15 minut, ob nedeljah pa še dodatnih 10 do 15 minut otroškega sporeda. Kot ve povedati vodja tega majhnega urada Reto Mayer, imajo nekaj informacij v retoromanščini tudi na spletu, pomembno pa je, da radijski spored v tem jeziku teče 24 ur dnevno; edini medijski stik, ki ga imajo pripadniki te manjšine neprekinjeno v svojem jeziku. Od skupnega proračuna švicarske televizije, ki znaša 1,6 milijarde frankov, je sporedom v re-toromanščini namenjenih 22 milijonov.
To je glavna medijska ponudba v re-toromanskem jeziku. Obstaja še nekaj drugih medijev, ki so ali zelo majhni ali pa dvojezični, kar v praksi pomeni nemški, ki retoromanščini odmerjajo delček svojega prostora.
Tak medij je list Engadiner Post, ki trikrat tedensko izhaja v St. Moritzu, majhno uredništvo pa ima tudi v Scuolu. Vodi ga Nicolo Bas. List izhaja že 123 let, zadnjih 20 let pa ima nekaj strani v reto-romanščini: v vsaki številki dve ali tri strani. Članki niso prevedeni v nemščino, če gre za pomembne novice pa pripravijo na prvi strani kratko vsebino v nemščini. List oblikuje 7 novinarjev, 5 v St. Moritzu in 2 v Scuolu; ta dva pišeta v obeh jezikih, nemščini in retoromanščini. Pišejo »iz dežele v deželi za deželo« pojasnjuje Bas, kar pomeni, da gre za izrazito lokalni list, tako lokalen, da na retoromanskih straneh ne uporablja standardnega jezika ampak lokalno varianto. Tudi oni se poslužujejo retoromanske agencije.
S tem smo izčrpali spekter pomembnejših medijev v retoromanščini. Obstaja še nekaj lističev, tednikov in mesečnikov, že iz tega pregleda pa je jasno, da je medijska ponudba v tem jeziku zelo skromna.
postaría at pint
1 4 Nedelja, 8. novembra 2015 SV. MARTIN
/
TIPIČNE DEŽELNE IN KRAŠKE JEDI Meso - Ribe - Divjačina
Božje polje 14 - 34010 Zgonik (TS) Tel.: 040 225324 - 348 89076551 e-mail: lorenzoaipini@libero.it ZAPRTO OB TORKIH
PROSEK - Po petkovem krstu prosekarja naskok na sredino martinovanje
Danes Martir
Kočija bo pripeljala sode z novim vinom - Cela vrsta prired
PROSEK - Ul. S. Nazario 46 - TRST - Tel. 040 2528145
La Combustibile s.m.
TRST - D0MJ0 38 - TEL 040.821331 - wini.lacontastlHIII.clll
t Diesel goriva
A Kurilno olje za ogrevanje
0 Dostava na dom drvi in peletov
6 Peči in štedilniki na drva in pelete
PRIREDITVE
Organizatorji
letošnjega
martinovanja
Kmečka zveza
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
Odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek
Godbeno društvo Prosek
FC Primorje
Jus Prosek
Moški pevski zbor Vasilij Mirk
Osnovna šola Avgusta Černigoja
Slovensko dramsko društvo Jak Štoka
Športno društvo Kontovel
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel
www.tecnoedile.net • info@tecnoedile.net
Bat MafotcUm
MAKADAM SNC DIHUSU TAMARA & C. PROSEK - PROSECCO 1 Tel: 040 251043
Širom po Evropi bodo v sredo, 11. novembra, proslavljali Dan utrditve Evropske unije.Evropski glavarji so ga oklicali, da bi po združeni Evropi spodbudili povezovanje med ljudmi, narodi in državami.
Zamisel je žlahtna, vprašljivo pa je, ali se bodo nanjo spomnili tudi na Proseku. Bojda bodo imeli ta dan opraviti z drugačno, bolj tekočo žlahtnostjo, tisto v obliki vinske kapljice, ki se bo pretakala iz steklenic v kozarce in nato iz kozarcev v grla v počastitev vaškega zavetnika evropskih razsežnosti - rojen je bil v panonski nižini, služboval v Franciji - svetega Martina.
Na Proseku je bilo martinovanje vedno osrednji vaški praznik, s sejmom kramarjev in sejmov prašičev. Potekalo je le na svetnikov praznik, 11. november. Zadnja leta pa je dobilo extra large razsežnosti.
Največ zaslug za to praznično prekva-šenje ima gotovo nekdanji rajonski predsednik Bruno Rupel. Za časa Dipiazzovega žu-panovanja si je - potem ko je ugotovil, da je začelo leta prej martinovanje počasi hirati z vedno manjšim številom kramarjev in posledično obiskovalcev - rekel: zakaj pa ne bi javne institucije in domača društva poskrbeli za poživitev praznika vaškega patrona?
Občinska uprava se je odzvala na poziv, društva tudi, na plan pa je stopila tudi Kmečka zveza, saj je navsezadnje Martinov dan s svojim prelomnim prehodom iz delovnega obdobja na polju v čas jesensko-zimske lagodnosti zgodovinsko povezan s kmetijstvom. Okusi svetega Martina so postali odtlej neodtujljivi del martinovanja.
Ob Martinu so v davnih časih pripeljali vino v vas. Furenga so temu pravili. In tako je bila pred kakimi osmimi leti ta tra-
Program od danes do srede
Danes, nedelja, 8. novembra
9.30: 6. Martinov pohod za spoznavanje okolice. Zbirališče pri spomeniku padlim v NOB na Proseku 15.30: Martinova furenga - prevoz novega vina s konjsko vprego.
Sodelujejo kraljica terana Kristina Tavčar, moški pevski zbor Kraški dom z Repentabra in pihalni orkester Škofja Loka. 16.30: Krst novega vina prosekarja z vitezi vina.
V Kulturnem domu Prosek-Kontovel koncert godbe Bohinj, moškega pevskega zbora Kraški dom z Repentabra in otroškega pevskega zbora osnovne šole Avgusta Černigoja.
Ponedeljek, 9. novembra
11.30: Voda za vino
Na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta sodelujejo predstavniki Ace-gasApsAmga in Konzorcija za sanacijo Posočja. 18.00: Prosekar v knjigi včeraj in danes
Na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta sodelujejo Stefano Cosma, Mario Gregorič in vinarji. 20.00: v dvorani Kulturnega doma Prosek-Kontovel koncert skupine Duo Tziga-no, ki ga sestavljata violinist Alessandro Simonetto in harmonikar Roberto Daris.
Torek, 10. novembra
20.00: v dvorani Kulturnega doma Prosek-Kontovel gledališka predstava Orkester skupine Gledališka druženja v okviru gledališča Koper.
Sreda, 11. novembra, sveti Martin Ves dan sejem svetega Martina in kmetijski sejem Okusi svetega Martina. Na prireditvenem prostoru na B'lancu bo potekal sejem antikvitet in rabljenih predmetov. 14.30: na dvorišču zahodnokraškega rajonskega sveta razstava in pokušnja vin
domačih proizvajalcev. 16.00: v cerkvi sv. Martina slovesna sveta maša.
17.30: v Kulturnem domu Prosek-Kontovel skupinski plesi z Josetom Garcio
- Power latino plesnega kluba Soy Cubano. 19.00: v Kulturnem domu Prosek-Kontovel nagrajevanje vin in natečaja Pričevanja.
20.00: v dvorani Kulturnega doma Prosek-Kontovel glasba z DJ-jem. Vse dni bodo odprte osmice in druge okrepčevalnice; v Mandriji bo vabil luna park.
/
SV. MARTIN
Nedelja, 8. novembra 2015 1 5
lova furenga
itev - Na martinovo sejem Okusi sv. Martina in sveta maša
Levo praznovanje na Proseku; desno zgoraj sod z novim vinom, ki se je (spodaj) steklo v majolike in kozarce
fotodamj@n
dicija z Martinovo furengo obnovljena. Vino je prispelo s konjsko vprego, na kočiji ga je pospremila kraljica terana. Kapljica je ob veselih vižah tekla iz sodov v majolike, da je bilo veselje.
V nekaj letih se je martinovanje podvojilo, potrojilo, početverilo. Z vedno večjim številom domiselnih prireditev, kot je na primer pokušnja in ocenjevanje vin domačih pridelovalcev, ali pa letošnja razstava o pričevanjih. Koncerti in debatni večeri na temo trte in vina so dali prazniku širši kulturni pečat. Sodelovanje domačih otrok in šolarjev je raztegnilo starostni razpon soudeležencev od treh do sto let.
Letos bo martinovanje trajalo šest dni. Začelo se je v petek, seveda v osrednjem vaškem vinskem hramu, Društveni gostilni, z zdravico s prosekarjem 2015.
Danes bo - po dopoldanskem rekreacijskem Martinovem pohodu s spoznavanjem bližnje okolice - Prosek pričakal prevoz vina s konjsko vprego. Martinovo fu-rengo bodo ob nezamenljivi kraljici terana pospremili pevci in godci, vitezi vina pa bodo nato v svetišču proseško-kontovelske kulture novo vino krstili.
Današnja furenga bo prolog k sredinemu osrednjemu martinovanju, z mašo, stojnicami, osmicami, gostilnami, restavracijami, luna parkom in vsem, kar pač spada k temu osrednjemu proseškemu prazniku.
M.K.
BRANKOVI C SLADJAN
SRBSKE SPEC1AL1TETE 1M TIPIČNE KRAŠKE JEDI
Gabrovec, 24 Tel. 040-229168
URNIK: torek - nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto.
jRSP'
'■■i*	mt
PRAZNJENJE GREZNIC PREGLEDI S TU NAMERO ZIDARSKA DELA
Obrtna cona Zgonik* Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113« Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it
DEŽELNA VREMENSKA OPAZOVALNICA OSMER
Kakšno bo vreme?
Vremensko stanje ob sv. Martinu od 1989 do danes - Najtopleje leta 2005 (18 st. C)
Poletje svetega Martina pravijo, če ob dnevu, ko se mošt prelije v vino, posije sončece. Pri deželni vremenski opazovalnici Osmer že desetletja sledijo vremenskemu stanju tudi ob kmečkem novembrskem prazniku. Njen izvedenec Furio Pieri nam je (v slovenščini) poslal analizo vremenskega stanja na dan svetega Martina od leta 1989 dalje. Slika je sledeča.
»Skoraj polovica dni je bilo takih s padavinami, a če se poglobimo in naše klimatske podatke pogledamo bolj podrobno, bomo ugotovili da je v resnici le petkrat (v letih 2014, 2012, 2008, 1996, 1993) rahlo deževalo ali rosilo podnevi, drugače so bile padavine le pozno zvečer, ponoči ali zgodaj zjutraj.
Leta 2000 smo novembra meseca imeli kar 23 dni s padavinami, na dan Sv. Martina pa je bilo pretežno jasno.
Kar 15 krat je bilo pretežno jasno ali le zmerno oblačno vreme.
Najtopleje je bilo leta 2005, ko se je temperatura dvignila na izredno visokih 18 st. celzija! (srednja vrednost na dan Sv. Martina je le 10°C). Tudi v letih 2012 in 2014 se je temperatura povzpela do skoraj te vrednosti, kar je neobičajno za 2. de-kado novembra meseca.
Najhladnejše jutro smo imeli v letih 1990 in 2006, ko je bila temperatura okoli ali malo pod lediščem.
Če bi pogledali še dlje v času, bi zasledili podatek, da je bila najnižja temperatura leta 1981 kar - 5 st. celzija.
Leta 1999je bilo sorazmerno hladno. Po 15. v mesecu se je na Proseku tudi pojavil sneg in močna burja in to več dni.
Tudi leta 2002 je bilo na začetku novembra mrzlo s temperaturo pod lediš-čem.
Močna burja je pihala 4 krat in sicer v letih 2003, 2004, 2011 in 2013. Leta 2004 je burja par dni po Martinu, na Proseku, v sunkih dosegla hitrost 128 km/h. Leta 2013 pa kar 133 km/h prav na Sv. Martin in sicer v jutranjih urah.
Kot zanimivost naj navedem, da dolgoletna statistika kaže, da se prve dni novembra temperature nižajo, nato pa se okoli sv. Martina padanje ustavi do 17 novembra, ko spet začnejo naglo upadati.«
1 6 Nedelja, 8. novembra 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Dela na Verdijevem korzu potekajo s polno paro
Pred koncem novembra odprtje nakupovalnega centra
Pred koncem tekočega meseca bo na Verdijevem korzu v Gorici zaživelo novo nakupovalno središče Ganassin 55. Marca so v pritličuju palače, ki je dostopna tudi iz ulic Morelli in Conta-valle, odprli market Despar, v prihodnjih tednih pa se bo vanjo vselila še švedska modna veriga H&M.
Datuma odprtja obnovljenih prostorov, kjer je nekoč domovala trgovina Standa, nato pa trgovini Benetton in Sorelle Ramonda, investitorji še ne razkrivajo, možno pa je, da bo trgovina začela obratovati zadnji vikend novembra. Nova trgovina H&M bo večja od tistih v novogoriški Qlandii in v nakupovalnem centru Tiare v Vilešu: ob pritličju bo namreč zasedala tudi ostala nadstropja palače na Verdijevem korzu, v kateri je skupno okrog 3000 kv. metrov prodajne površine.
»Za odprtje nakupovalnega središča vlada v mestu veliko pričakovanje. Veliko ljudi nas sprašuje, kdaj se bodo dela zaključila in bo celoten objekt ponovno zaživel,« je za Primorski dnevnik povedala goriška občinska odbornica Arianna Bellan in izpostavila, da se obnove palače in vselitve trgovine veseli tudi goriška občinska uprava. »Nakupovalno središče bo še dodatno poživilo odsek Verdijevega korza, ki smo ga pred leti zaprli za promet. Zaradi pešcone je bila naša uprava tarča kritik, vendar se je izkazalo, da je bila poteza pravilna. V zadnjem letu se je namreč več trgovin, ki so prej delovale v drugih predelih mesta, preselilo na ta del Verdijevega korza,« je zaključila Bellanova.
Bliža se Andrejev sejem
Nakupovalno središče bodo torej odprli tik pred začetkom prazničnih nakupov in niza prireditev Dicembre Go-riziano (Goriški december), v katerega bo kot vedno uvedel tradicionalni Andrejev sejem. Sejem bo letos trajal en dan več kot običajno, in sicer od sobote, 5. decembra, do torka, 8. decembra, torej štiri dni. »Sejem smo podaljšali, ker je 8. december praznik,« je pojasnila odbornica Bellanova, po kateri bo stojnic okrog 250. Do nedelje, 13. decembra, pa bodo v mestu ostali vrtiljaki in druge atrakcije, ki jih bo tako kot v prejšnjih letih nekaj več kot 70. Zasedali bodo ljudski vrt, Ulico Cadorna in Battistijev trg. »Sejem bo tudi letos spremljala pokušnja vin, vendar po vsej verjetnosti ne bo potekala v dvorani športnega društva UGG. Društvo, ki jo prireja, še išče lokacijo,« je zaključila Bellanova. (Ale)
i
Wä
Dela potekajo s polno paro
foto a.v
ŠEMPETER
Največja humanitarna akcija v bolnišnici
Porodnišnico dobrodelno prepleskalo 35 pleskarjev
»Tako velike, celovite humanitarne akcije, kot poteka v letošnjem letu za porodnišnico, v bolnišnici že dolga leta ni bilo. Takšne, fizične, kot je današnje beljenje, pa še nikoli,« je bila včeraj ob dejstvu, da je 1.500 kvadratnih metrov porodnišničnih zidov prostovoljno pleskalo več kot 35 profesionalnih pleskarjev, katerim je pomagalo podobno število prostovoljcev, zadovoljna direktorica šempetrske bolnišnice Nataša Fikfak.
Ob letošnjem jubilejnem letu, šem-petrska porodnišnica namreč beleži 50. obletnico obstoja, je ustanova prejela več pomembnejših donacij - od copatkov za novorojenčke, ki so jih nakvačkale članice aktivov žena iz Brd in Idrije, umetniških slik trinajstih priznanih slovenskih akademskih slikarjev, vzmetnic za posteljice novorojenčkov, oblačilc , do polovice izkupička poletne dobrodelne nogometne tekme v Biljah, na kateri je žogo v imenu ekipe porodnišnice brcal sam monaški knez Albert II. S pomočjo donacij bodo v porodnišnici kupili novo porodno mizo in dve novi mizi za ginekološke preglede. Z decembrom pa bodo v porodnišnici začeli tudi novimi metodami lajšanja porodnih bolečin.
Včerajšnja akcija pa je bila namenjena polepšanju porodniškega trakta. Pleskarji - pridružil se jim je tudi novogoriški župan Matej Arčon - so v ta namen porabili 600 kilogramov posebne lateks barve v šestih pastelnih odtenkih, ki jo je zagotovilo podjetje Gramint v sodelovanju s proizvajalcem
Med pleskarji je bil tudi Arčon fotokm.
Caparol. »Iz vsake sobice bodo naredili unikat. Na ta način ne bo poskrbljeno samo za pleskanje iz higienskega vidika, saj stene niso bile prepleskane, odkar je porodnišnica v novem objektu, prostori bodo postali tudi bolj prijetni za bivanje mamic in novorojenčkov,« je poudarila Boža Loverčič Špa-capan, direktorica novogoriške območne obrtne zbornice, katera je prevzela glavno organizacijo projekta. Dela so potekala pod vodstvom Jerneja Goloba in po grafični podobi Marka Vojvodiča. »Sedanja podoba je vse nekaj drugega kot je bila prejšnja. Nove barve so svetlejše, bolj sveže in prijetnejše,« je povedal slikopleskar Jernej Golob iz Šempetra. Akciji so se pridružili številni prostovoljci, ki so pomagali pripraviti pro-
store za beljenje in so jih po končanem delu tudi pospravili: sodelovali so fantje iz komune Srečanje, občinski svetniki, člani no-vogoriške krajevne skupnosti, članice aktiva žena, zaposleni na Radiu Robin, Mladinskem centru...
Da je porodnišnica izjemnega pomena za Goriško, sta poudarila župana Šem-petra-Vrtojbe in Nove Gorice, Milan Turk in Matej Arčon in dodala željo, da bi ustanova dobila tudi čezmejni pomen, kar se v okviru projektov EZTS že nakazuje. Direktorica Fikfakova se bo v ta namen že prihodnji teden sestala z direktorico EZTS GO Sandro Sondini. »Gre za operativni sestanek glede tega, kje začeti. Avgusta je bil program sprejet s strani evropske komisije, sedaj nas čaka samo še uresničenje. Projekt bomo verjetno širili še na materinsko šolo, pripravo na porod in zdravo nosečnost,« pravi Fik-fakova in dodaja upanje, da bodo na podlagi ozaveščanja in zaradi bližine, tudi mamice iz sosedne Gorice v bodoče v večjem številu rojevale v šempetrski porodnišnici.
V okviru »zdravstvenega« projekta EZTS GO so bili sprejeti projekti s področja porodništva, čezmejnega sistema naročanja in duševnega zdravja. »Na področju info sistema bodo konkretni sadovi verjetno že v naslednjem letu sadovi, ko bo bolnišnica prešla na e-naročanje, čemur se bo priključila tudi italijanska stran. V zvezi s porodnišnico pa, če se bodo strinjali, ponujamo tudi naše prostore, ne le programe,« zaključuje direktorica Fikfakova. (km)
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
Vljudno vabi na
MARTINOV VEČER KONCERT AVSENIKOVIH MELODIJ
Nastopajo:
Jožica Svete in Joži Kališnik, Avsenikovi pevki Harmonikar Aleksi Jercog
Vokalni tercet Kresnice Ansambel Domači zvoki
Kulturni center Lojze Bratuž Sobota, 14. novembra 2015, ob 20.30
Rezervacija in nakup vstopnic na tel.št +39 0481531445 ali pa na info@centerbratuz.org
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
Vljudno vabi na odptje likovne razstave, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči
ANDREJ JEMEC
MED TUKAJ IN ONKRAJ
Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zom Glasbeni poklon Neža Faganelj - flavta Ana Kristina Klančič - harfa
Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 10. novembra 2015, ob 18.uri
SOVODNJE - SSk
»Zadeva naj se zaključi v korist
■ v*	•	I V
občine in občanov«
Člani svetniške skupine Slovenske skupnosti iz Sovodenj so posredovali tiskovno sporočilo, v katerem pojasnjujejo, da »so bili takoj po volitvah maja 2014 pismeno seznanjeni s strani bivšega občinskega svetnika Vlada Klemšeta z možnimi nepravilnostmi v zvezi z dodeljevanjem in izvajanjem nekaterih gradbenih del, kot tudi, da je bila s tem v zvezi nekaj dni pred volitvami vložena prijava.« Načelnik svetniške skupine SSk Julijan Čavdek je s tem v zvezi vprašal pojasnila županjo Alenko Florenin. Sovodenjski sekcijski tajnik in občinski svetnik Igor Tomsič pa se je pozanimal v samem občinskem tehničnem uradu.
»V obeh primerih smo dobili zagotovila, da je bilo vse vodeno v skladu z zakonodajo in da ni bilo kršitev. Sredi letošnjega leta smo spet prejeli celotno dokumentacijo, ki zelo podrobno prikazuje, kje in kako je prišlo do napak. S tem v zvezi je načelnik svetniške skupine Julijan Čavdek 7. julija vložil pismeno interpelacijo, da se celotna zadeva pojasni. Županja Alenka Florenin nam je pismeno odgovorila 7. septembra in še enkrat potrdila, da so bili postopki izpeljani pravilno,« pravijo predstavniki SSk in pojasnjujejo, da se odgovor županje zaključi tako: »Skratka, vsota, ki je bila dodeljena izvajalcu del, je dolžno plačilo za opravljeno delo, tisto v naročilu in drugo nenavedeno, ki ga je zaradi nujnosti in varnosti avtoriziral odgovorni urada.« O tem je načelnik svetniške skupine SSk Julijan Čavdek seznanil tudi Vlada Klemšeta. Po zadnjih dogodkih svetniška skupina SSk poziva županjo Alenko Florenin, naj o celotni zadevi poroča na prvem zasedanju sovodenjskega občinskega sveta in naj seznani svetnike, kako je s preiskavo ter kateri so zaključki pristojnih organov. Svetniki so prepričani, da je potrebno celotno zadevo čim prej razčistiti in zaključiti v korist občine in občanov, v upanju, da na vse to ne vplivajo osebne zamere oz. nesporazumi.
GORICA - Policija
V Mantovi so ju obsodili, v Ronkah prijeli
Policisti z goriške kvesture so v petek aretirali dva srbska državljana, zoper katera je bil pred časom izdan nalog za prijetje v Mantovi v Lombardiji. Moška so izsledili na ronškem letališču ob zaključku preiskave, v okviru katere so policisti iskali storilce raznih tatvin. V Ron-kah so tako aretirali 35-letnega K.V. in 45-letnega C.D., ki so ju na zaporno kazen obsodili na sodišču v Mantovi. Po mnenju sodnikov sta srbska državljana odgovorna za več tatvin na območju Mantove in sosednjih krajev v Lombardiji, kjer naj bi tudi preprodajala ukradeno blago. Policisti so ovadili še 29-let-nega srbskega državljana M.A., ki je spremljal oba aretiranca. Na začetek sojenja čaka na prostosti, medtem ko sta 35-letnik in 45-letnik že zaprta v goriškem zaporu.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 8. novembra 2015 1 7
DOBERDOB - Projekt pihalnih orkestrov
Glasba v šoli
Glasbeniki med nastopom na doberdobski šoli
Na osnovni šoli Prežihovega Vo-ranca v Doberdobu so v četrtek učenci uživali ob posebnem glasbenem doživetju. V okviru projekta Glasba v šo-li-Musica a scuola se je šolarjem predstavila skupina sedmih glasbenikov z različnimi instrumenti, ki sestavljajo pihalni orkester. Tako je na
flavto zaigrala prof. Valentina Nanut, na klarinet prof. Marta Macuz, na saksofon prof. Gabriele Zimolo, na trobento prof. Andrea Bonaldo, na pozavno prof. Federico Biondi, na saks bariton prof. Walter Cragnolin in na tolkala prof. Patrick Quaggiato.
Med dveurnim sporedom, ki ga
GORICA - Izlet društva upokojencev
Po poteh starodavnega Rima do današnjih dni
Upokojenci na Trgu Sv. Petra
Upravičen je rek, da »vsa pota peljejo v Rim«, ker vse to, kar so izletniki videli v Rimu in okolici, predstavlja skupaj z grškim kulturnim izročilom dediščino in izhodiščni mejnik zahodne civilizacije. Na 6-dnevnem izletu od 5. do 10. oktobra so so si člani društva slovenskih upokojencev za Goriško najprej ogledali Hadrijanovo vilo v Tivoliju, kasneje Vatikanske muzeje, antični in baročni Rim, ostaline starodavne Ostije, Kalistove katakombe, nekoč pomembno etruščansko versko središče Orvieto in tudi prostore Kvirinala, rezidence predsednika republike. Strniti to po širnem svetu poznano kulturno bogastvo in veličino Rima ter Vatikana, svetovne prestolnice katoliške cerkve, od antike do današnjih dni, bi bilo nepopolno. Omembe vredni so pomembnejši ogledi, osebni občutki, vtisi in ugotovitve. Znamenit je Kolosej, Flavijev amfitea-ter, kompleks ostankov antičnega Rima, ki je v obnavljanju, kar mu daje še mogočnejši pogled in izpričuje izjemno gradbeno sposobnost Rimljanov, ki so sloveli tudi po praktičnosti, racionalno-
sti, dobri administraciji in organizaciji imperija. Tu je bilo v antiki prostorov za 50.000 gledalcev, ki so utegnili izstopiti v 7 minutah. Poseben občutek neke rahle skrivnosti je izletnike preveval ob ogledu arheološkega področja, znanega pod imenom Forum Romanum, prvotne nezdrave, močvirnate doline med gričema Palatinom in Kapitolom, kjer naj bi stala nekropola. Posebno poglavje predstavlja Vatikan, glavno središče katoliške cerkve. Umetniške zbirke, ki jih hrani in so se zbirale v stoletjih, so neprecenljive za vse človeštvo. Udeleženci so si ogledali pomembnejše dvorane, kjer so razstavljeni kipi, slike, gobleni, knjige, dokumenti... Nadvse zanimive so jim bile zgodovina in osta-line starodavne Ostije, medtem ko je prijetno presenečenje predstavljal ogled Kvirinala, rezidence predsednika republike. Po toliki kulturni omami so si izletniki za konec privoščili še »kočerjo« na znanem kmečkem turizmu v Mon-tepulcianu. Zadovoljstvo, dobro razpoloženje in prijetno vzdušje so jih spremljala tudi na poti domov. (in)
bumbaca
je na doberdobski šoli v slovenščini povezovala Valentina Nanut, so posamezni glasbeniki predstavili svoje instrumente. Opisali so razlike med pihali in trobili, med dolgimi in kratkimi instrumenti ter med višje ali nižje zvenečimi. Glasbeniki so posamezno zaigrali, tako da so poslušalci lahko slišali razliko med enim in drugim zvokom. Predstavili so tudi tolkala in vse njihove značilnosti. Glasbeniki so otrokom razkrili tudi nekaj »skrivnosti«, na primer to, da je cev pri pozavni dolga kar tri metre. Skupina je med predstavitvijo vseh instrumentov šolarjem zaigrala devet skladb različnih zvrsti - od filmskih uspešnic do klasične glasbe, od rock and rolla do tipičnih godbenih koračnic. Otroci so po vsaki skladbi bučno zaploskali in na koncu programa postavili izvajalcem najrazličnejša vprašanja. Prišli so tudi v direktni stik z instrumenti, dotaknili so se saksofona in klarineta ter poskusili udariti po zveneči čineli. Profesor Patrick Quag-giato jim je predal svojo dirigentsko palico, tako da so se nekateri preizkusili v dirigiranju orkestra. Ob zadnji skladbi La Cucaracha so vsi skupaj veselo zaplesali.
Projekt Glasba v šoli-Musica a scuola je nastal s finančno podporo Fundacije Goriške hranilnice; začetno so si ga zamislili pri godbah v Gra-dežu in Vilešu. Predstavili so ga še orkestrom iz Doberdoba, Ronk, Tržiča in Turjaka, pri katerih je takoj vzbudil veliko zanimanje, saj tovrstnih pobud v šolah še ni bilo. Smisel projekta je, da se otroci približajo glasbi in pihalnim instrumentom, da se v njih razvijajo posluh, pozornost, koncentracija in da spoznajo važnost skupinskega dela. Skupni cilj pobudnikov je seveda predstavitev godbene realnosti v bližnji okolici in glasbenih šol, ki delujejo pri posameznih pihalnih orkestrih. Poleg koncerta v Doberdobu se te dni skupina predstavlja v šolah v Ronkah, Tržiču, Gradežu, Gradišču in Turjaku.
Za člane doberdobske godbe na pihala Kras je bistvenega pomena, da so v tej skupini tudi slovensko govoreči glasbeniki, kar je omogočilo nastop tudi na slovenski šoli. Tovrstne pobude, med katere lahko vključimo tudi poletni godbeniški kamp Skupaj Zgudmo, so zelo hvalevredne in njihovi rezultati bodo nedvomno otipljivi. (lg)
GORICA - V šolskem parku
Še štirinajst dreves
Posadili so jih dijaki, profesorji in neučno osebje liceja Trubar-Gregorčič
Sadilna akcija v botaničnem vrtu slovenskega šolskega središča
bumbaca
Sončno novembrsko jutro je spremljalo »dan odprtih vrat« malega botaničnega vrta, za katerega skrbijo dijaki, profesorji in neučno osebje slovenskega licejskega pola Trubar-Gregorčič v Puccinijevi ulici v Gorici. Včeraj so v vrtu izpeljali sadilno akcijo, med katero so posadili štirinajst novih dreves. Med njimi je tudi čudoviti ameriški cvetni dren (Cornus florida Rubra), ki so ga posadili v spomin na dijakinjo Živo Sre-brnič. Eno drevo je včeraj poklonila tudi njena družina, tako da je sedaj botanični park ob šolski stavbi še lepši in bogatejši.
V dvajsetih letih so dijaki pod mentorstvom profesorjev naravoslovnih ved posadili skupno 363 različnih rastlin, med katerimi je več grmovnic in 148 dreves. Marsikateri nekdanji dijak se torej zagotovo še spominja nekoliko alternativnih in zelo prijetnih učnih ur, ki jih je preživel na prostem. Veliko zaslug za to imajo tudi šolski tehniki, ki so uredili nekaj tematskih kotičkov, tako da se lahko med sprehodom po parku premikamo od kraške gmajne tja do sredozemskih rastlin in lepo obrezanih oljk. Drevesa so opremili s kartončki s slovenskim, italijanskim in znanstvenim nazivom ter imenom osebe, ki je rastlino poklonila. Znotraj botaničnega vrta je vzdušje zelo prijetno, tako da na šolskem zavodu že razmišljajo, da bi lahko med toplejšimi meseci kakšno učno uro izpeljali na prostem. Želijo si tudi, da bi botanični vrt spoznala širša javnost. Prav zaradi tega pripravljajo publikacijo, s katero bodo predstavili vrt, občane pa vabijo, naj si ga tudi sami pridejo ogledat. (av)
Life v Kinemaxu
V	tržiškem Kinemaxu se ponovno začenja niz ponedeljkovih predvajanj avtorskih filmov. Jutri ob 17.40, 20.10 in 22. uri bodo predvajali film »Life«, ki ga je sad ustvarjalnosti režiserja Anton Cor-bijn. Film je posvečen zgodbi o prijateljstvu med fotografom revije Life Denni-sem Stockom in filmskim igralcem Jamesom Deanom. V glavnih vlogah nastopata Robert Pattinson in Dane DeHaan.
Nacistična represija
Na sedežu Foruma v Ascolijevi ulici v Gorici bodo v torek, 10. novembra, ob 18. uri v sodelovanju z VZPI-ANPI predstavili knjigo o nacističnem nasilju in represiji v naših krajih »Violenza e repres-sione nazista nel Litorale Adriatico 19431945«, ki jo je napisal Giorgio Liuzzi.
Ukročena trmoglavka
V	goriškem gledališču Verdi bo v torek, 10. novembra, ob 20.45 gledališka predstava »La Bisbetica Domata di William Shakespeare messa alla prova«. V glavni vlogi bo nastopila gledališka in televizijska igralka Nancy Brilli.
Pregled časopisov
Na pobudo Renata Fiorellija bo danes ob 10.10 pred trafiko pri pokriti tržnici na Verdijevem korzu v Gorici pregled tiska italijanskih in tujih časopisov. Spregovoril bo časnikar Guido Barella. Spomnili se bodo tudi Sandra Scandolare, ki je svojčas vodil prvo tovrstno srečanje.
18
Nedelja, 8. novembra 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
VRH - Prenovljena zaklonišča na Škofniku
Bunkerji niso bili namenjeni obrambi pred JLA
fotografij na
www.primorski.eu
Zaporna pehota. Kaj je to? Sestavljajo jo vojaške pehotne enote namenjene zapori nekega prehoda, prelaza, več ali manj ozke doline. To ne pomeni, da jih Glavni štab namešča le na ozko prehodno območje, temveč jih lahko vkoplje v zračni črti tudi nekaj kilometrov daleč. Njihova naloga je povsem obrambna z namenom, da zadržijo nasprotnikove motorizirane ali oklepne enote, dokler se ne pripravi globinsko strateški protiudar.
Takšen je primer bunkerjev na Škof-niku, zahodno od vrhovskega pokopališča. Italijanska vojska jih je zgradila, pravzaprav vkopala do petnajst metrov globoko v kraška tla v poznih '60 letih prejšnjega stoletja. Dvajset let prej je Italija vstopila v NATO pakt, zaradi česar je imela nalogo, da zavaruje ozemlje ob meji z Jugoslavijo. Slednja sicer ni bila v vzhodnem Varšavskem
paktu, a tedaj so zahodni strategi ocenjevali, da bi oklepne enote Varšavskega pakta lahko v šestintridesetih urah prodrle z madžarske Puste skozi Prekmurje in čez Trojane, skozi Ljubljanska in Postojnska vrata do Panovca, kar pomeni, da bi uspele skozi Goriška vrata nadaljevati pohod v Furlansko nižino.
Jugoslavija je v istem času zaradi dogajanj v Čehoslovaški začela razvijati svojstveno vojaško zasnovo Teritorialne obrambe. Na Goriških vratih je prve oklepne transporterje imela v Ajševici, bataljon tankov v Vipavi, prvo trdno obrambno črto šele na grebenih okrog Postojne z oporno točko na Sv. Trojici, neprodorno trdnjavo pa v Bosni vključno s podzemnim letališčem. Od Rožne doline do Bosne pa premične partizanke enote v moči največ brigade. Skratka celoten sistem je bil
GORICA - V muzeju Sv. Klare
Razstavo si je ogledal cesarjev pravnuk Markus
Nadvojvoda Markus Habsburško-Lo-tarinški, pravnuk cesarja Franca Jožefa, si je včeraj v goriškem muzeju Sv. Klare na Verdijevem korzu ogledal razstavo Habsburžani -Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 15001918. V muzeju ga je pričakal goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, med obiskom razstave ga je spremljal tudi goriški župan Et-tore Romoli. Uvodoma je spregovoril duhovnik in raziskovalec preteklosti Alessio Stasi, zatem se je okrog stotim navzočim zahvalil
Mitralješka kupola (desno); predsednik Gherghetta si je za spomin posnel fotografijo (spodaj)
bumbaca
obrambno zasnovan. Iz tega upravičeno sklepamo, da niso bunkerji na Škofniku bili namenjeni za obrambo pred JLA.
Včeraj dopoldne so v Lokandi Deve-tak ob prisotnosti okrog sto poslušalcev pristojni predstavniki najprej obrazložili obnovitveni poseg, ki so ga prostovoljci opravili vrh Škofnika, zaradi česar bo odslej mogoč obisk in ogled vkopanih bunkerjev, sledil pa je vstop v železobetonska zaklonišča, spalnice, radarske opazovalnico, električno centralo, mitralješko kupolo in komandno središče s telefoni, biološkimi WC ter razkuževalnico proti kemičnim in atomskim zastrupitvam. Kuhinja ni bila predvidena. V primeru zaostritve razmer bi se vojaki zračnotesno zaprli in se hranili s suhimi obroki (Razione K). Okrog opazovalnice in petih drugih bunkerjev so bila predvidena minska polja.
Obiskovalce sta nagovorila pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta in general v rezervi Pietro Maccagnano. Obnovitveni projekt se namreč vključuje v širšo zasnovo Kras 2014+, katere pokrovitelj je goriška pokrajina. Predsednik je izrazil veliko zadovoljstvo nad opravljenim delom, ki je zahtevalo premoščanje tudi birokratskih ovir, pohvalil prostovoljce-bivše vojake in se zahvalil Fundaciji Goriške hranilnice za gmotno pomoč. Dopolnila ga je pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli, ki je neposredno sledila obnovi. General Pietro Maccagnano je obrazložil značilnosti in namen opazovalnice, obrambnega mi-
tralješkega gnezda ter celotnega sistema bunkerjev in utrdb od Trbiža do Trsta. No, tu se mu je nekoliko zareklo, kajti zaradi posebnega statusa nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja, Italija je tisto območje do Osimskih sporazumov uradno le upravljala, ni pa imela tolikšne suverenosti, da bi smela graditi vojaške objekte.
Pozdrav je navzočim, med katerimi je bila tudi pokrajinska odbornica Vesna Tomsič, posredovala še sovodenjska županja Alenka Florenin. Poudarila je pomen ohranjanja spomina na zgodovinske dogodke in na različna pomnjenja. Skupaj z vsemi krajevnimi slovenskimi ledinskimi imeni, ki so posejani po Vrhu, je njen dvojezičen pozdrav bil poučen za poslušalce, ki so prišli tudi iz Veneta, Karnije in Por-denona. Otvoritveni obred z rezanjem traku je potekal tik nad vhodom v podzemne prostore. Sledil je ogled z uporabo čelad, kajti prehodi in hodniki so tako tesni, da spominjajo na one v podmornicah.
Za zaključek še naslednji premislek. Celoten obmejni sistem so začeli razgrajevati po letu 1992. Psihološka propaganda nas je prej desetletja oblegala z milita-rističnimi strahovi sosedov. Če upoštevamo vse povedano na začetku tega prispevka, je jasno, kje in kdo je bil militari-stično ustrojen. O nišah za atomski eksploziv, ki so jih namestili tudi na Krasu in zaradi katerega bi Goričani postali »kola-teralna škoda« v primeru aktiviranja, pa morda kdaj drugič. (ar)
Nadvojvoda med ogledom razstave
bumbaca
za prisotnost sam nadvojvoda. »Počaščen sem in hkrati zelo vesel, da sem danes tu z vami,« je dejal Markus Habsburško-Lotarinški, ki si je zatem razstavo ogledal v spremstvu Marina De Grassija in Marine Bressan.
Razstava bo odprta do 31. januarja; ogledati si jo je mogoče ob petkih in sobotah med 10.30 in 13. uro ter med 15.30 in 19. uro; ob nedeljah je odprta med 10.30 in 19. uro. Vsako nedeljo ob 16.30 so na voljo vodeni obiski.
GORICA - Projekt Jezik-Lingua
V knjigi izbor rezultatov spletne jezikovne svetovalnice
Predstavili jo bodo v palači Alvarez v torek, 10. novembra
V mali dvorani Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici v palači Alvarez v Ulici Diaz v Gorici bo v torek, 10. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige, ki predstavlja izbor rezultatov Spletne jezikovne svetovalnice za slovenski jezik. Zbornik je uredila Matejka Grgič, avtorji prispevkov pa so Franc Lanko Marušič, Rok Zau-cer in Petra Mišmaš. Poleg urednice in avtorjev bo na predstavitvi prisotna tudi Susanna Pertot, strokovna vodja projekta Jezik-Lingua.
Spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik (www.jesv.ei) je od oktobra 2011 do marca 2013 delovala pod okriljem slovensko-italijan-skega čezmejnega projekta Jezik-Lin-gua (Večjezičnost kot bogastvo in vrednota čezmejnega slovensko-itali-janskega območja), sofinanciranega v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Spletna svetovalnica je predstavljala brezplačno in anonimno storitev, ki je na področje jezikovnega svetovanja prinesla pomembno novost, saj je svoje delovanje navezovala na okolje jezikovnih stikov. Namenjena je bila govorcem slovenskega jezika, ki izhajajo z območja slovensko-itali-janskega jezikovnega stikanja. Za cilj
so si v svetovalnici postavili dvigovanje jezikovne ozaveščenosti uporabnikov, kar smo poskušali doseči z odgovarjanjem na vprašanja, ki so kakor koli povezana z jezikom, s posebnim poudarkom na italijansko-sloven-skem jezikovnem stiku. Pri temah, ki so obravnavane v tej knjigi, gre torej v grobem smislu za izbor vprašanj uporabnikov svetovalnice. V odzivu na vprašanja so jim skušali na razumljiv način odgovoriti in jim hkrati podati čim več koristnih jezikovnih informacij. V primeru jezikovnih zadreg so poskušali razložiti, zakaj do zadrege sploh prihaja ter kako in s kakšnimi pripomočki podobne zagate rešiti v prihodnosti.
»Svetovalnica je poleg jezikovnih vprašanj sprejemala tudi krajša besedila, za katera smo podali svoje mnenje glede jezikovne ustreznosti: ali bi bilo po naši oceni besedilo v širši javnosti sprejeto kot jezikovno primerno ali pa avtorjem svetujemo, da pošljejo besedilo v podrobnejši jezikovni pregled/lekturo. Če je besedilo zahtevalo samo manjše popravke oziroma spremembe, pa smo te tudi navedli in na kratko utemeljili. Odločitev, ali naše nasvete upoštevajo ali ne, smo seveda vedno prepustili uporabnikom,« pojasnjujejo urednica in avtorji prispevkov.
Martinovanje v Gabrjah
V	Gabrjah bo danes tradicionalno martinovanje, ki ga prireja kulturno društvo Skala v sodelovanju z domačo lovsko družino. Ob 13.45 bo maša v društveni dvorani, ob 14.15 bo na vaškem trgu blagoslov kmečkih pridelkov, Zapel bo moški pevski zbor Skala; sledilo bo druženje ob lovskem golažu in drugih dobrotah.
Zahvalna nedelja v Štmavru
V	Štmavru bo danes praznik ob zahvalni nedelji. Okrašen voz z kmečkimi pridelki bo pred cerkvijo že ob 8.30, ob 9. uri se bo začela maša, po kateri bo na vrsti blagoslov kruha, vina in traktorjev. Nato se bodo lastniki traktorjev v sprevodu odpeljali po vasi, podali se bodo tudi na Oslavje, v Pevmo in Podgoro. Ob 12.30 bo kosilo za udeležence sprevoda traktorjev, ostali se lahko udeležijo kosila po bogoslužnem obredu. Družabno srečanje prirejajo na štmavrskem sedežu društva Sabotin.
Spomini Alojzija Geržiniča
Katoliška knjigarna prireja v torek, 10. novembra, ob 10. uri srečanje ob kavi s knjigo »Od Save do srebrne reke. Spomini šolnika, glasbenika, publicista in urednika prof. Alojzija Geržiniča (Ljubljana 1915 - Buenos Aires 2008)«. Spregovorili bodo urednik knjige Ivo Jevnikar, prof. Mira Cencič in avtorjeva hčerka Teodora Geržinič iz Buenos Airesa. Kavo bo ponudilo podjetje Primo Aroma.
Izzivalec ulice v Novi Gorici
V	novogoriškem Kulturnem domu bo v torek, 10. novembra, ob 19. uri ponovitev predstave »Izzivalec ulice«. Gre za živahen in prepričljiv dokumentarni spektakel Slovenskega družbeno odgovornega programa o kar devetih oblikah zlasti mladostniških zasvojenostih, pasteh in stranpoteh. Ogled je brezplačen, potrebno pa je prej dvigniti vstopnice na blagajni, in sicer jutri od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure.
Vipavska mlekarna se vrača
Nekdanja zadružna mlekarna iz Vipave, ki jo je od družbe Agroind kupilo podjetje Ekolat, je dve leti po prodaji in leto in pol po obnovi, ponovno začela obratovati. V vipavski mlekarni so že začeli s poskusno proizvodnjo mocarele, večino proizvodov, več kot 90 odstotkov, pa izvozijo v Italijo, pojasnjuje prokurist Eko-lata Peter Selčan.Nekaj mocarele prodajo tudi na slovenskem trgu, več pa jo bo mogoče dobiti po otvoritvi prenovljenega obrata, ki bo v četrtek, 12. novembra. »Začetek dela v mlekarni se je tako zavlekel zaradi dolgotrajne prenove objekta, ki je bil ob nakupu v zelo slabem stanju, posledično pa tudi zaradi pridobivanja ustreznih dovoljenj,« pravi. Poleg temeljite prenove stavbe so razširili tudi proizvodnjo s prvotno načrtovane kapacitete predelanega mleka s 100.000 na 200.000 litrov dnevno. V vipavski mlekarni sedaj dnevno pridelajo med tremi in štirimi tonami mocarele. Delo je v novem obratu dobilo 15 delavcev, ki se jim bodo ob možnem povečanju obsega dela lahko pridružili še novi. Selčan razlaga, da za izdelavo mocarele uporabljajo izključno slovensko mleko, ki ga zagotavlja solastnica Ekolata Združena kmetijska zadruga Mlekop iz Gorenjske. Zeli-jo si, da bi lahko odkupovali tudi mleko bližnjih pridelovalcev v Vipavski dolini, vendar bo za to morala poskrbeti kmetijska zadruga, ki sedaj to mleko izvaža v Italijo. »Vendar do dogovora z zadrugo do marca prihodnje leto ne more priti, saj imajo tamkajšnji pridelovalci mleka do takrat sklenjene pogodbe za odkup.« Družba Ekolat je v večinski lasti podjetja Trevisanalat, manjšinski lastnik pa so Združene kmetijske zadruge Mle-kop z območja Gorenjske. Družba Tre-visanalat izhaja iz kraja Resana med Pa-dovo in Trevisom in je drugi največji proizvajalec mocarele v Italiji. Tudi doslej so za svojo proizvodnjo kupovali mleko v Sloveniji. (sta)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 8. novembra 2015
19
Spomin na Avsenika in njegove melodije
V Jamljah so prejšnji teden posvetili kulturni večer življenju in delu bratov Avsenik. Uvodoma je v imenu društva Kremenjak prisotne nagovorila odbornica Sonia Catto-nar, zatem je večer vodil Aleksi Jer-cog, urednik na slovenskem pro-
Na večeru o bratih Avsenik je bilo poleg domačinov tudi več ljubiteljev glasbe iz bližnjih in bolj
oddaljenih krajev
bumbaca
gramu RAI, publicist in glasbenik, sicer avtor dokumentarnega filma Spomin - Naših 60 let ob Avseniko-vih melodijah, ki so ga med jamelj-skim večerom tudi predvajali. O bratih Avsenik je spregovorila tudi Jožica Svete, ki je v slovitem ansamblu pela preko dvajset let. Za glasbeno popestritev večera je poskrbela skupaj z vokalnim tercetom Kresnice.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
~M Koncerti
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 9. oktobra ob 20.15 bo koncert Zagrebških Solistov (Hrvaška); informacije po tel. 003865-3354013, več na www.kulturnidom-ng.si.
SKPD F.B. SEDEJ pod pokroviteljstvom SSO, ZSKP in ZCPZ vabi na glasbeno prireditev ob 40-letnici ustanovitve otroškega pevskega zbora F.B. Sedej iz Števerjana »Kako srce se veseli, ko lepa pesem zadoni« v nedeljo, 15. novembra, ob 17. uri v župnijskem domu v Števerjanu.
ter - L'ultimo cacciatore di streghe«. Dvorana 4: 16.00 »Ghosthunters - Gli acchiappafantasmi«; 18.00 »The last witch hunter - L'ultimo cacciatore di streghe«; 20.00 - 22.00 »Belli di papa«. Dvorana 5: 15.00 - 17.15 - 19.50 -22.10 »Alaska«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.15 »Spectre 007«.
Dvorana 2: 16.45 - 18.30 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 20.15 -22.10 »Belli di papa«. Dvorana 3: 17.50 »Tutto puo accade-re a Broadway«; 20.00 - 22.00 »La leg-ge del mercato«. JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Spectre 007«.
Dvorana 2: 16.45 - 20.10 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 18.15 »Tutto puo accadere a Broadway«; 21.45 »Spectre 007«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Freeheld: amore, giustizia, uguaglianza«; 22.00 »The last witch hunter - L'ultimo cacciatore di streghe«. Dvorana 4: »Kinemax d'autore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »Life«. Dvorana 5: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Alaska«. JUTRI V KRMINU V OBČINSKEM GLEDALIŠČU: 21.00 »Io e lei«.
Q Kino
il Razstave
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 10.30 - 15.15 -18.00 - 21.15 »Spectre 007«. Dvorana 2: 11.00 - 15.00 - 16.45 -18.30 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 20.15 - 22.10 »Belli di papà«.
Dvorana 3: 15.30 »Belli di papà«; 17.50 »Tutto puo accadere a Broadway«; 11.10 - 20.00 - 22.00 »La legge del mercato«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.40 -20.30 »Spectre 007«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 20.10 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 18.15 »Tutto puo accadere a Broadway«; 21.45 »Spectre 007«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 »Freeheld: amore, giustizia, uguaglianza«; 22.00 »The last witch hun-
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, so na ogled dva grafična lista Massima Pol-delmenga z naslovom »Quello che resta del tempo« in razstava z naslovom »Carlo Vidoni. Tracce di esistenza«; do 9. novembra od srede do petka 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00. 8. novembra ob 17. uri bo potekal vodeni ogled razstave. Informacije po tel. 0481-960816 ali www.galleriaspazzapan.it.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v torek, 10. novembra, ob 18. uri odprtje likovne razstave, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«. Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn; na ogled bo do 23. januarja 2016 ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org.
tf Čestitke
Naši dragi VERONIKI BEV-CIAR iskreno čestitamo, ker je v ponedeljek, 2. novembra 2015, diplomirala z odliko in pohvalo na jezikovnifakulteti Univerze v Vidmu. Še mnogo drugih uspehov ji želimo mama, tata, Greta, Eros, Matija in vsi, ki jo imamo radi.
»A uiste kaj se dans v sovodenj-skih Škrljah godi? Naša PATRIK oziroma Figljeva gospa jih 60 okroglih slavi! Neverjeten se nam to zdi, saj brhko in mladostno se naše dekle drži, ko z njeno Y v službo drvi ter za lepo družinico marljivo skrbi, tak, da časa za staranje enostavno ni. Hip, hip, hura PATRICIJA!!! kličejo ji ostale tri J., M. in V.«
0 Mali oglasi
IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja in poslovne prostore. Popravljam pohištvo, peči na drva in pelete ter kamine; tel. 340-2719034. PONUJAM se za varstvo otrok; tel. 3336572533.
M Izleti
SPDG prireja tradicionalno Martino-vanje v nedeljo, 15. novembra, s pohodom na Volnik na tržaškem Krasu. Sledil bo ogled kraške hiše v Repnu in skupno kosilo v kmečkem turizmu. Informacije in prijave na: fanika@sdpg.eu ali tel. 347-6220522.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 0481-78036.
~M Gledališče
REGIQNE AUTONOMA VËNÉZIA GIUUA
NAJ olteO—	^
fl pojgo, PLČtfgo, MA)t> IN l/flVMAlo/
Sodelujejo: OPZ KD Sovodnje Mažoretke PO Kras Doberdob harmonikaš in Zumba kids AŠKD Kremenjak Jamlje Mali briški slavčki in recitatorji KD Briški grič Števerjan Gost:
Srednješolska dramska skupina Škamperle, Grbec, Barkovlje Kulturni dom Gorica - petek, 13.11.2015 ob 18. uri
»ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v
župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo.
0 Prireditve
OB 70-LETNICI OSVOBODITVE in
ponovne ustanovitve KD Sovodnje prirejata KD Sovodnje in občina So-vodnje: 13. novembra ob 20. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut odprtje umetniške razstave Janine Cotič in Loredane Zega »Beseda barvi«. 15. novembra ob 11. uri pri Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah tradicionalno martinovanje vaškega zavetnika sv. Martina. V sodelovanju z VZPI-ANPI sekcije Sovodnje, Rupa, Peč in Gabrje v nedeljo, 22. novembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah koncert tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko To-mažič« (v sklopu programa »Across the border«) in slavnostno proslavo ob 70-letnici. 26. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu Jožef Češčut v So-vodnjah muzikal »Moj službeni dan«, nastopa kaligrafinja Loredana Zega. 1. decembra ob 18. uri v občinski knjiž-
www.primorski.eu]
nici predstavitev knjige Vilija Prinči-ča »V Brucku taborišču... 1915-1918«.
PD RUPA-PEČ vabi izletnike na srečanje in ogled fotografij letošnjega izleta po Normandiji in Bretanji v torek, 10. novembra, ob 18.30 v društvenih prostorih v Rupi.
FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi na fotografski večer z avtorjem v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30. Gostili bodo prof. Giancarla Torresanija, znanega fotografskega kritika in docenta fotografije. S pomočjo video projekcije bo predaval na temo »Fotografija kot jezik«. Večer je odprt publiki in brezplačen, zaželena je prijava na info@skupina75.it.
V	RONKAH: v občinski knjižnici »San-dro Pertini«, Androna Palmada 1, potekajo ob 17.30 pravljična srečanja z naslovom »Il Giardino delle Storie Strampalate«: za otroke do 3. leta v ponedeljek, 9. novembra, z Donatello Mania in za otroke od 4. do 7. leta 11. novembra v francoščini z Julie Sciar-dis; informacije po tel. 0481-477205.
SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira v soboto, 14. novembra, ob 20. uri martinovanje v župnijski dvorani v Doberdobu. Na programu skeč »Avdicije« v izvedbi članov KD Jezero in družabnost. Rezervacije po tel. 3471243400 (Magda) do 10. novembra.
V	NOVI GORICI: v veliki dvorani občine bo v petek, 13. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige »Bratje Slovani« Franca in Zorana Jerončiča.
ZSKD vabi v petek, 13. novembra, ob 18. uri v Kulturni dom v Gorici na prireditev »Naj otroci... pojejo, plešejo, igrajo in ustvarjajo!« Nastopajo otroški zbor SKRD Sovodnje, mažoretna skupina Kras Doberdob, harmonikaš Sebastjan Bagon AŠKD Kremenjak Jamlje, mažoretna skupina Kras Doberdob, otroški zbor in recitatorji SKRD Briški grič Števerjan, skupina Zumba kids AŠKD Kremenjak Jamlje, mažoretna skupina Kras Doberdob; gost bo srednješolska skupina društva Škamperle-Grbec-Barkovlje.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na predavanje o varnosti državljanov, ko bo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v Tu-movi dvorani na Verdijevem korzu 51 v Gorici govoril o preprečevanju tatvin in goljufij kapetan goriškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev Lorenzo Pella v sodelovanju z goriško pokrajino in drugimi ustanovami.
Pogrebi
JUTRI V JAMLJAH: 11.00, Mario Cro-selli (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V ROMANSU: 14.30, Giovanni Pecorari s pokopališča v Versi v cerkvi in na pokopališču.
□ Obvestila
KRUT obvešča, da v četrtek, 12. novembra, steče jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gra-dežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
SKRD TRŽIČ prireja od 18. novembra razgovorni tečaj slovenskega jezika (informacije in prijave po tel. 3472471222).
SKRD TRŽIČ sporoča, da poteka spro-stilna telovadba v telovadnici Duca d'Aosta 4 v Tržiču ob 18. uri, obenem se nadaljuje tudi nordijska hoja po Marini Juliji (prijave in informacije po tel. 347-2471222).
t
Zapustil nas je naš dragi
Mario Croselli (Cenotov)
Žalostno vest sporočajo
žena Bernarda, hčerka Tatiana in sin Igor z družinama ter ostali sorodniki
Pogreb bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 11. uri v cerkvi v Jamljah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Jamlje, 8. novembra 2015
Ob smrti dragega očeta Maria izreka Tatiani in svojcem občuteno sožalje
družina Roner in vsi od Dike Engineeringa in Fracarosa
Ob izgubi člana in dolgoletnega vzdrževalca spomenika NOB v Jamljah Maria Crosellija se pridružuje žalovanju svojcev
odbor sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje
Iskreno sožalje Jani in družini ob izgubi dragega nonota
vsi pri športni šoli Polet-Kontovel
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega ljubega
Igorja Pahorja
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani. Posebna zahvala prijateljicam Beti, Sabrini in Tamari za ganljivo slovo ter gojenkam plesne šole Arabesque.
Zahvala tudi osebju oddelka za intenzivno nego katinarske bolnišnice za pomoč v zadnjih trenutkih.
Svojci
20
Nedelja, 8. novembra 2015
KULTURA
/
SSG - V tržaškem Kulturnem domu uvod v novo gledališko sezono
Peer Gynt ali razlika med trolom in človekom
Uspešna koprodukcija z MGL - Danes zadnja ponovitev
FILM - Dokumentarec Ples z Marijo
Ivan Gergolet v igri za evropske oskarje
Med nominiranimi tudi Margherita Buy, Moretti in Sorrentino
Nova uprizoritev Ibsenovega Peera Gynta v koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča in Mestnega gledališča Ljubljanskega na tržaški oder prinaša izčiščeno in sodobno, a neokrnjeno klasiko.
V enem začetnih prizorov se Peer Gynt z materjo vrti v krogu, medtem ko ona ponavlja: »Ne zapuščaj me«. In zares ostaja Peer za vedno navezan na in-fantilne navade, nedoraslo sanjarjenje in odmikanje od odgovornosti. To se kaže v lahkomiselnih avanturah z ženskami in navdušenjem nad animalnostjo trolov. V njihovi deželi Peer odkrije, da je razlika med trolom in človekom to, da je trol »sam sebi dovolj«, kar postane Gyntova skrita življenjska orientacija. Peer se ne ustali in po smrti njegove matere sledimo izbruhu navideznih uspehov, pridobljenih z izmikanjem in varanjem. Peer je sleparski trgovec. Peer podpira vojno. Peer je prerok izoliranega plemena. Peer je vladar psihiatrične ustanove. Peer je pravzaprav fantast, pripovedovalec, ki s svojimi zgodbami zavaja še samega sebe. Njegovo življenje se tako strukturira v neskončno zanko zgolj navideznih resnic, ki pa so vse le njegove strategije izogibanja realnosti. S to se ne spopade, ne u-resni-či se. Je kot čebula: sestavljen iz raznoterih plasti, a v njem ni nič trdnega. To se zaroti proti njemu na koncu življenja, ko ga želijo zaradi njegove mlačnosti pretopiti v gumb skupaj s sleherniki. Zdaj skuša dokazati, da je v preteklosti nekaj zares napravil: dobrega ali pa slabega - nekaj velikega.
Tako kot Gyntova narava je tudi Ib-senovo besedilo iz leta 1867 fragmentarno in razplasteno, razpeto med odhajajočo romantiko ter prihajajoči modernizem. Norveški dramatik je to svojo poslednjo dramo v verzih namenil predvsem branju in ne uprizarjanju. Gre za šarmantno zmes pravljičnih, satiričnih, mitoloških in odkritosrčno realističnih elementov. Časovno distanco učinkovito preskoči sodobna jezikovna adaptacija, ki jo prinaša prevod Milana Jesiha. Koprodukcija temelji na priredbi Žani-ne Mirčevske, ki je poskrbela tudi za dra-maturgijo. Njeno delo je tesno speto z režijo, besedilo ji namreč ponuja trdno oporo. Izpusti so premišljeno umerjeni in ohranjajo osnovni lok dogajanja, hkrati pa priredbi uspe pri razdrobljenem originalu vzpostaviti dramaturško hrbtenico. Na tej režija Eduarda Milerja gradi izčiščeno in premišljeno obvladovano vizualno lepoto. Oder je posut z belim peskastim materialom in se kljub spremembam lokacije ne spreminja. To potrjuje vtis, da je pravi prostor daljnih potovanj pravzaprav Gyntova duševnost, prevozno sredstvo pa domišljija, cepljena z egoizmom in lažmi. Peerova skrajna osredotočenost nase je poudarjena s centralnimi odrskimi
kompozicijami. Miler je predstavo tudi glasbeno opremil z mestoma prečiščenimi in subtilnimi, mestoma nordijsko temnimi zvočnimi kulisami, ki utrjujejo karakter predstave. Monolitna scenografija Branka Hojnika z betonsko barvo podpira vtis osamljenosti, razrahlja jo peščena odeja, ki prekriva oder in zabriše tla pod nogami igralcev. Podobo podpirajo tudi klasično-sodobni kostumi Jelene Prokovic in asistentke Barbare Vrbančič.
Če nekatere produkcije za lik Peera Gynta uporabijo tudi po tri igralce, saj se ta tekom življenja stara, Matej Puc vlogo postavi na oder sam, z neumornim igralskim prehajanjem skozi etape resničnosti in sanj. Iz kompleksnega besedilnega platna mu uspe napraviti koherenten in prepričljiv lik, pri čemer pokaže veliko zmožnost prestopanja med mnogimi »plastmi čebule«. Freudovska združitev likov Gyntove matere in nežnega dekleta Solveig, ki Peera ljubi, poglobi razumevanje glavnega lika. Obe na Peera navezani ženski zaigra Iva Krajnc, ki poudari njuno nedolžnost, a tudi sanjavost kot način bega pred dejstvi. Pomemben je tudi vložek Nine Rakovec. Poleg neveste Ingrid, ki jo Peer zapelje tik pred poroko in nato zapusti, vzpostavi kontinuiteto likov predvsem nagonskih, temnih
V naslovni vlogi Peera Gynta suvereno nastopa Matej Puc (drugi z leve)
fotodamj@n
žensk. Odrsko dogajanje je dovolj dinamično, da ohranja zanimivost, pri čemer posamezni igralci upodabljajo več likov zapored, dodelitev vlog iz nabora dramskih likov pa je premišljena. S tem je namreč poudarjeno ciklično vračanje na isto točko, vrtenje okrog središča, torej nauk »Pojdi okoli«, ki ga Peeru Gyntu razodene skrivnostni lik Vijug. Primož Pirnat ga učinkovito upodobi kot samozadostnega zmuzljivca, izmed njegovih likov izstopa še lik Gumbarja. Dinamično okolje, ki z nenadnimi potovanji in dogodivščinami dobiva epske razsežnosti, igralci gradijo s skupinsko igro in hitrimi menjavami različnih vlog, ki jih spretno upodabljajo tudi Domen Valič, Jure Kopušar in Vladimir Jurc. Sanjskost atmosfere prinaša nekaj lahkotnega in neobvezujočega, kar igralci izkoristijo za ironične učinke.
Ibsenov Peer Gynt utegne ob površni interpretaciji izpasti kot moralka - a to se na tržaškem odru ne zgodi. Tu je Peer človek, ki si je želel v življenju napraviti velike stvari, a jih ni, ki je osamljen in ki ga je strah. Umišljene svetove si ustvarja zaradi stiske. Tudi sodobni posameznik, razpet med idealne podobe virtualnih identitet, se z njim z lahkoto poistoveti.
Ivana Zajc
Dokumentarni film Ples z Marijo (Dancing with Maria) doberd-obskega režiserja Ivana Gergoleta se poteguje za evropske filmske nagrade, ki jih vsako leto podeljuje Evropska filmska akademija EFA. Nominirance je izbralo 3000 članov akademije, ki je nastala leta 1988 z namenom, da bi promovirala evropsko kinematografijo. Trenutno ji predseduje nemški režiser Wim Wenders, predsednica njenega upravnega odbora pa je poljska režiserka Agneska Holland. Imena nominiranih v sedmih tekmovalnih kategorijah so razkrili včeraj v Sevilli, svečana podelitev nagrad pa bo 12. decembra v Berlinu.
Nagrade EFA veljajo za evropske filmska oskarje. Novost letošnje izvedbe je tekmovalna kategorija, v katero so bili uvrščeni najboljši evropski dokumentarci. Za zmago se potegujejo Sirska ljubezenska zgodba (Sean McAllister), Amy (Asif Kapadia), Pogled tišine (Joshua Oppenheimer), Toto in njegove sestre (Alexander Nanau) ter Gergoletov Ples z Marijo, ki pripoveduje zgodbo argentinske plesalke in terapevtke Marie Fux. Film, ki je že osvojil tudi italijansko nagrado srebrni trak, v teh dneh pa tekmuje na srbskem festivalu Slobodna zona, je nastal v koprodukciji med goriško produkcijsko hišo Transmedia, slovensko Staragara in argentinsko Imaginada. To je že drugi odmevnejši uspeh producenta Igorja Prinčiča, potem ko je leta 2013 Transmedin film Zoran moj nečak idiot Mattea Oleotta slavil na beneški Mostri in osvojil petindvajset nagrad na raznih svetovnih festivalih.
Kaj pa ostale kategorije? Za najboljši evropski film so nominirani Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju (Roy Andersson), Mustang (Deniz Gamze Ergueven), Ovna (Grimur Hakonarson), Jastog (Yor-gos Lanthimos), Victoria (Sebastian
Schipper), Mladost (Paolo Sorrentino). V kategoriji najboljše komedije so v igri filmi Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju, Družina Belier (Eric Lartigau) in Čisto nova za-
Režiser Ivan Gergolet
fotodamj@n
veza (Jaco Van Dormael). V igri za najboljšega evropskega režiserja so Andersson (Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju), Lanthimos (Jastog), Nanni Moretti (Moja mama), Schipper (Victoria), Sorrentino (Mladost), Malgorzata Szumowska (Telo). Za evropske filmske nagrade se potegujejo tudi scenaristi Andersson (Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju), Alex Garland (Ex machina), Andrew Haigh (45 let), Radu Jude & Florin Lazarescu (Bravo!), Lanthimos in Efthimis Filippou (Ja-stog) in še Sorrentino (Mladost).
Katera pa ima možnost, da postane najboljša evropska igralka? Italijanka Margherita Buy za vlogo v filmu Moja mama, Laia Costa (Victoria), Charlotte Rampling (45 let), Alicia Vikander (Ex machina) in Rachel Weisz (Mladost). Kaj pa kolegi? Nominacijo so si prislužili Michael Caine (Mladost), Tom Courte-nay (45 let), Colin Farrell (Jastog), Christian Friedel (13 minut) in Vincent Lindon (Zakon trga).
Na decembrski berlinski podelitvi bodo izročili udi častni nagradi: akademija ju bo podelila igralcema Charlotte Rampling in Christophu Waltzu. (STA, pd)
SSG - Prazničen začetek nove sezone
Pred in po premieri ... družabno
Koncert na zunanjem stopnišču - Po predstavi izvirna pogostitev - Veliko zanimanje za nagrado Primorskega dnevnika
V okolici tržaškega Trga Perugino je v petek pod večer odmevala glasba. Razigrane zvoke trobil in drugih inštrumentov je bilo slišati daleč naol<rog prihajali pa so s stopnišča Kulturnega doma, kjer je ansambel Dej šen litro vabil na prvo premiero sezone - Ibsenovega Peera Gynta, ki je nastal v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega in Slovenskega stalnega gledališča. Številno občinstvo, ki se je udeležilo petkove premiere, so v foajeju pričakali barvni plakati velikih dimenzij, na katerih so kraljevali napisi iz posameznih predstav. Poznate koga, ki bi mi bil podoben, je na primer »spraševal« Peer Gynt ... Plakati naj bi v veži Kulturnega doma ostali vso sezono, med njimi pa bi moral v prihodnjih tednih začel obratovati tudi gledališki bar. Po predstavi, ki jo je pisano pre-miersko občinstvo nagradilo z res glasnim ploskanjem, sta njegova upravitelja David in Martina poskrbela za prav posebno pogostitev, ki jo je navdihnil Peer Gynt. Gledalci različnih starosti so z navdušenjem okušali Peero-vo čebulno juho, Aslakove pogačke z ocvirki, Heckstad-tov šnopec ... in pristen tržaški pečen pršut. Medtem pa vestno izpolnjevali glasovnice za nagrado Primorskega dnevnika (ob koncu sezone bodo med sodelujočimi izžrebali gledališki abonma), radovedno brskali po informativnem materialu vseh slovenskih gledališč,(dobrodošla novost!), si izmenjavali ocene in komentarjev. Najpogo-
Za uvod glasba, za konec juha
luca quaia
stejši so bili v superlativih: Peer Gynt je umetniški presežek; res odlična predstava; Matej Puc jefantastičen Peer Gynt. Nekateri (redkejši) so cenili čisto in izpiljeno predstavo, a tudi dodajali, da je bila nekoliko predolga, najbolj iskreni so morali priznati, da jih je sredi drugega dejanja premagal spanec in v opravičilo dodajali, da je tudi tistemu gospodu v 10. vrsti kimala glava...
Kakorkoli: sezonski uvod je bil gledalcem v užitek. Kdo ve, kaj nas še čaka v njenem nadaljevanju. (pd)
PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 8. novembra 2015 2 1
/—
GLEDALIŠČE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Velika dvorana
V	petek, 6. novembra, ob 20.30 /
Henrik Ibsen: »Peer Gynt« / Ponovitve. V soboto, 7. ob 20.30 in v nedeljo, 8. novembra ob 16.00.
Klubski prostor
V	četrtek, 12. novembra, ob 20.30 / Lot
Vekemans: »Ismena, njena sestra« / Ponovitve: v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30, v nedeljo, 15., ob 16.00 od četrtka, 19. do sobote, 21. novembra, ob 20.30.
Gledališče La Contrada
Dvorana Orazio Bobbio
Danes, 8. novembra, ob 16.30 / komedija / Aram Kian: »Zoran e il cane di porcellana« / Ponovitve: V ponedeljek, 9. ob 20.30, v torek, 10. ob 16.30, od srede, 11. do sobote, 14. ob 20.30 in v nedeljo, 15. novembra ob 16.30.
V	petek, 20. novembra, ob 20.30 / Georges Feydeau: »Sarto per signora« / Ponovitve: v soboto, 21. ob 20.30, v nedeljo, 22. ob 16.30 in v ponedeljek, 23. novembra, ob 20.30.
Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti
Dvorana Generali
V	sredo, 11. novembra, ob 20.30 / Ste-fania Bertola: »BISBETICA - La bis-betica domata di William Shakespeare messa alla prova« / Ponovitve: od četrtka, 12. do sobote, 14. ob 20.30 in v nedeljo, 15. novembra, ob 16.00.
Dvorana Bartoli
Danes, 8. novembra, ob 17.00 / Roberto Cavosi: »Rosso venerdi« / Ponovitve: v torek, 10. ob 19.30, v sredo, 11. on v četrtek, 12. ob 21.00, v petek, 13. ob 19.30, v soboto, 14. ob 21.00, v nedeljo, 15. ob 17.00, v torek, 17. ob 19.30, v četrtek, 19. ob 21.00, v petek, 20. ob
19.30. v soboto, 21. ob 21.00 in v nedeljo, 22. novembra, ob 17.00
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
V	sredo, 11. novembra, ob 20.00 / »Kdo se boji črnega moža« / Ponovitve: v četrtek, 12. in petek, 13. novembra, ob 20.00.
V	soboto, 14. novembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Pašjon«.
V	nedeljo, 15. novembra, ob 17.00 / Bertolt Brecht: »Opera za tri groše«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
SNG Drama
Veliki oder
V	ponedeljek, 16. novembra, ob 19.30
/ Vinko Moderndorfer: »Evropa«. / Ponovitev: v torek, 17. novembra, ob 19.30
V	torek, 10. novembra, ob 19.30 / Johann Wolfgang Goethe: »Faust« / Ponovitve: v sredo, 11. ob 19.30, v četrtek, 12. ob 17.00 in v petek, 13. in v soboto, 14. novembra, ob 19.30.
V	torek, 17. novembra, ob 10.30 / Fran Levstik: »Martin Krpan«.
Mala drama
V	petek, 13. novembra, ob 20.00 / Vesna Hauschild: »Inventura« / Ponovitev: v soboto, 14. in v torek, 17. novembra ob 20.00.
V	ponedeljek, 16. novembra, ob 19.30 / Josif Brodski: »Demokracija!«.
V	torek, 17. novembra, ob 20.00 / Vesna Hauschild: »Inventura«.
Slovensko Mladinsko Gledališče
Zgornja dvorana
Jutri, 9. novembra, ob 18.00 / Draga Po-točnjak: »Srce na dlani« / Ponovitev v torek, 10. novembra, ob 17.00.
MGL
Veliki oder
Jutri, 9. novembra, ob 19.30 / komedija / Jera Ivanc: »Prevare«.
Mala scena MGL
V	četrtek, 5. novembra, ob 19.00 / komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«
V	ponedeljek, 9. novembra, ob 20.00
/ komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin«
V	četrtek, 12. novembra, ob 20.00 / drama / Simona Hamer (po motivih Prežihovega Voranca): »Samorastniki«.
Studio MGL
V	nedeljo, 15. novembra, ob 20.00 /
drama / Ingmar Bergman: »Pogovori na štiri oči«.
GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK - Il Rossetti
Dvorana Generali
V	torek, 10. novembra, ob 20.30 / balet / »Kemp dances - Invenzioni e Reincarnazioni« / Avtor: Lindsay Kemp / Nastopajo: Lindsay Kemp, Daniela Maccari, Ivan Ristallo, David Haughton, Alessandro Pucci in James Vanzo.
V	četrtek, 19. novembra, ob 20.30 / mu-
zikal / Daniele Finzi Pasca: »La Verita« / Ko-producentka: Julie Hamelin Finzi / Scene: Hugo Gargiulo / Glasba: Maria Bonzanigo. / Ponovitve: v petek, 20. ob 20.30, v soboto, 21. ob 16.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 22. novembra, ob 16.00. Gledališče Verdi
Danes, 8. novembra ob 16.00. / Don
Giovanni / Wolfgang Amadeus Mozart (opera), dirigent Gianluigi Gelmetti, režija Allex Aguilera, izvajalca orkester in zbor Gledališča Giuseppe Verdi.
Palatrieste
V	petek 13. novembra ob 21.00 /
Scorpions.
V	nedeljo 22. novembra ob 21.00 / Cesare Cremonini / Pu che logico tour.
VIDEM
Novo gledališče Giovanni da Udine
V	torek, 10. novembra, ob 20.45 / koncert / »Wiener Symphoniker« / Dirigent: Charles Dutoit / Sergej Prokof'ev - Romeo e Giulietta, Suite dall'op. 64 / Claude Debussy - Prélude à l'après-midi d'un faune / Modest Musorgskij - Quadri di un'esposizione.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Kino Šiška
V	četrtek, 12. novembra ob 20.00 /
NuYuGo! - Glasbeni maraton trojk od Vardara do Triglava!
V	četrtek, 26. novembra, ob 20.00 / Indekš lekcija / Lola Marsh in Daniel Vezoja.
V	torek, 1. decembra, ob 20.00 / rock koncert / Nastopajo: Editors.
SNG Opera in balet
V	torek, 10. novembra, ob 10.00 in ob 11.30 / opera / Peter Šavli: »Pastir«.
V	sredo, 11. novembra, ob 11.00 / opera / Anton Foerster: »Gorenjski slavček«.
V	četrtek, 12. novembra, ob 19.30 / opera / Jacques Offenbach: »Orfej v peklu« / Ponovitev: v soboto, 14. novembra, ob 19.30.
V	torek, 17. novembra, ob 19.30 / opera / Georges Bizet: »Carmen«. / Ponovitev: v četrtek, 19. novembra, ob 19.30.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palača Gopčevič: na ogled je razstava furlanskega fotografa Danila De Marca »Partizani neke druge Evrope«. Razstava bo na ogled do 8. decembra in sicer dopoldne od 10. do 13., popoldne pa od 16. do 19. ure (ob ponedeljkih bo, z izjemo 7. decembra, zaprta).
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično kon-
centracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. GORICA
Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 10.
novembra je na ogled razstava goriškega likovnega ustvarjalca Jožeta Ceja »Ujeta svetloba«, ogled je možen ob delavnikih od 10.30 do 18.30, ob sobotah pa od 10.30 do 13.30. PEVMA
Razstavni prostor: do konca decembra je na ogled samo po dogovoru razstava »Vojna je uničila vse... Pevma, Osla-vje, Štmaver, Solkan 1915-1918«
_SLOVENIJA_
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si
TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija.
TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
mehiški revolucionar (emiliano)
francoski dj (david)
ital. nogometaš (rino)
italijanski spolnik
it. igralka
golino slov. igralec bibič
obrežje, obala, zlasti urejena
/
kdor mirno
počiva na postelji
kofi anan
del Časopisa
mesto v prekmurju
žensko ime
(ljubk.) prebivalec evr. države
pristanišče vjužni italiji
ministrski predsednik
četrti mesec v letu
vir umetne svetlobe
ameriški filmski igralec pacino
italijanski filmski igralec (ubaldo)
skandinavsko moško ime
sedma grškaČrka
sibirsko taborišče za politične zapornike
začetek cikanja
primorski dnevnik,
tvoj dnevnik
anton Čehov
john ford
močan pas (zast.)
glavno mesto kenije
modrostni zob
anna oxa
apeninski polotok (orig.)
srbohrvaško moško ime
majhna mravlja
kozaški poveljnik
tuje žensko ime
neapeljski patron
avt. oznaka reke
naša azzur-ra počkar
mednarodne pogodbe rimski bog ljubezni
sredstva obveščanja znakza množenje
reka in departma v franciji
pripadnice
obrov atmosfera (kratica)
kraj pri žalcu, ... vas holandska jadrnica
american airlines (kratica)
tega leta
desni pritok save richard gere
mi, vi, ...
leonid radin
glavno mesto albanije
nekdanji novinar pd bubnič
finančni mogotec
nenaden vzklik
ameriški filmski igralec douglas
SLOVARČEK - AAT = mesto v Belgiji • ATAMAN = nekdanji voljeni vrhovni kozaški poveljnik • DELOR = francoski DJ • GATTUSO = nekdanji Milanov nogometaš in reprezentant • OMO = reka v Etiopiji, pritok jezera Turkana
22
Nedelja, B. novembra 2015
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
RAI3bis
/
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Berlin 1989 - 2014 - Ob 25-le-tnici padca zidu, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.40 Dnevnik 9.45 Dreams Road 10.30 A Sua immagine, vmes maša in angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Serija: Il giovane Montalbano
RAI2
RAI3
RAI4
14.05 Film: Immortals (fant.) 15.55 17.05 Delitti in paradiso 17.00 Novice 18.10 Zoo 19.40 Supernatural 20.20 Teen Wolf 21.10 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.45 Film: Double Impact - Vendetta finale (akc.)
RAI5
(dram., '09, i. C. Firth, J. Moore) 19.30 Film: Feast of Love (rom., '07, i. M. Freeman)
6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 7.00 Experia - Viaggio in Italia nell'anno dell'Expo 8.00 Serija: Heartland 8.45 Serija: Il nostro amico Charly 9.30 I nostri amici animali 10.00 Protestantesimo 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.0017.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quel-li che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 22.40 La domenica sportiva
6.00 Fuori orario 7.20 Serija: Zorro 8.05 Film: Due bianchi nell'Africa nera (kom.) 9.40 Nad.: Doc Martin 10.25 Community - Le storie 11.1012.10 Rubrike 12.0014.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.25 E lasciatemi divertire 13.15 Correva l'anno 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Elisir 23.45 Gazebo
13.50 La Terra vista dal cielo 14.45 India selvaggia 15.45 Gledališče: Bagatelle teatrali 17.15 C'e musica e musica 18.05 Ubiq -Metamorfosi 18.30 Novice 18.35 Petruška 19.40 Sinfonia per le citta 20.40 Cult Book 21.15 Natura invisibile 22.10 Alfabeta5
23.05 Film: L'uomo senza passato (dram.)
RAI MOVIE
13.45 Moviextra 14.20 Film: Darling Companion (dram., '12, i. D. Keaton) 16.10 Film: Il solitario di Rio Grande (vestern, '71) 17.40 0.50 Novice 17.45 Film: A Single Man
HM Nedelja, 8. novembra kiaU Raimovie, ob 17.45
A single man
ZDA 2009 Režija: Tom Ford
Igrajo: Colin Firth, Julianne Moore, Matthew Goode, Ginnifer Goodwin in Nicholas Hoult
Leta 1962 George Falcone, britanski univerzitetni profesor živi in predava v Los Angelesu. Pred osmimi meseci ga je glas po telefonu seznanil o avtomobilski nesreči, v kateri je umrl njegov dolgoletni partner Jim. Georgeu se je v hipu podrl svet - izgubil je edino veliko ljubezen in edinega prijatelja, ki ga je imel, odkar je pred šestnajstimi leti prišel v ZDA. Sicer je pri prejemu novice ostal močan in miren, a žalosti nikakor ni mogel prikriti. Celih osem mesecev se je nato posvečal iskanju življenjskega smisla.
Ko se je nekega jutra osem mesecev po nesreči prebudil, je odločil, da bo ta dan zadnji v njegovem življenju.
Tom Ford je film posnel po istoimenskem romanu Christopherja Isherwooda.
volta, O. Newton John) 21.25 Glasba: The Kolors
_IRIS_
13.20 Film: L'uomo che uccideva a sangue freddo (triler, '73) 15.05 Film: L'amante pura (dram., '58) 17.05 Film: Il ritorno di Casanova (kom.) 19.00 Film: Borsalino and Co. (det., '74, i. A. Delon)
I.
21.15 Film: La prima notte di quiete (dram., It., '72, r. V. Zurlini, i. A. Delon)
23.25 Serija: Hell on Wheels
RAI PREMIUM
11.00 Nad.: La figlia del capitano 14.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.50 GranPremium 15.10 Serija: Padre Brown 16.45 Nad.: Compagni di scuola 17.40 0.35 Novice 17.45 Nad.: Tutta la musica del cuore 19.30 Nad.: Il maresciallo Rocca 21.20 Tale e Quale Show 23.40 Mister Premium
_RETE4_
7.55 Media Shopping 8.25 Serija: Due per tre 8.55 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: La signora in giallo 13.50 Donnavventura 14.50 Film: Tequila Connection (triler, '88, i. M. Gibson) 17.30 Film: Quantrill il ribelle (vestern, '58) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Febbre da cavallo - La mandrakata (kom., It., '02)
».Al
X
il
23.25 Film: The River Wild - Il fiume del-la paura (triler, '94, i. M. Streep, K. Bacon)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Pianeta mare 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.30 X-Style
_ITALIA1_
7.20 Risanke in otroške serije 8.30 Film: Lupin III - Il mistero delle carte di Hemingway (anim.) 10.30 Film: Il maggiore Payne (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Grande Fratello 14.05 Nad.: Le nebbie di Avalon 18.00 Nan.: La vita secondo Jim 19.00 Nan.: Camera Café 19.20 Film: Grease (muzikal, '78, i. J. Tra-
21.00 Film: Murder at 1600 - Delitto alla Casa Bianca (triler, '97, i. D. Lane)
23.05 Film: Oxford Murders - Teorema di un delitto (triler, '08, i. E. Wood)
_laz_
7.3011.45, 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 10.00 L'aria che tira - Il diario 11.00 Gustibus 14.00 Kronika 14.40 Serija: La libreria del mistero 16.30 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Croz-za nel Paese delle Meraviglie 21.10 Film: King Arthur (pust., '04, i. C. Owen) 23.00 Serija: Mondo senza fine
_lazd_
6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.35 I menu di Benedetta 12.25 Chi guida meglio? 13.0519.00 Chef per un giorno 15.10 Film: California Suite (kom., '78, i. J. Fonda) 18.55 Dnevnik 21.10 Crozza nel Paese delle Me-raviglie
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 19.30, 23.00 Dnevnik 9.45 Apriti cielo 9.50 La parola del signore 13.00 20.05 Qui studio a voi stadio 19.45 Qua la zampa 19.50 Dodici minuti con Cristina 23.15 Ro-tocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta
_LAEFFE_
11.50 Jamie: Menù in 15 minuti 12.45 Il re dello street food 13.55 17.55 Posso dormire da voi? 16.05 Serija: Omicidi tra i fiordi 19.00 Vicini di viaggio - C'è posto per me? 19.30 Viaggi nudi e crudi 20.05 Il cuoco va-gabondo 21.10 Film: Il ladro di orchidee (dram., '02, i. N. Cage, M. Streep) 23.20 Nad.: Tess dei D'Urberville
CIELO
10.4011.50, 13.10, 14.50, 16.30 Studio Mo-toGP 11.00 Motociklizem: Moto3, VN Va-lencie, dirka 12.20 Motociklizem: Moto2, VN Valencie, dirka 14.00 23.00 Motociklizem: MotoGP, VN Valencie, prenos dirke 16.00 Speciale Valentino Rossi 17.45 Film: The Package (akc.) 19.45 Affari di famiglia 21.15 Film: Chaos (akc.)
DMAX
12.55 Come e fatto il cibo 13.45 21.10 Un-ti e bisunti 14.45 La guerra dei coltelli 15.45 La prova del diavolo 16.40 0.00 Affari a quattro ruote 18.30 Affari in valigia 19.25 Cacciatori di tesori
SLOVENIJA1
7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.15 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.45 Zvočnost slovenske duše
15.00 Film: Gospod in gospa Smith (kom., '05, r. A. Hitchcock, i. B. Pitt, A. Jolie) 16.35 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 17.20 Vikend paket 19.25
Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Intervju 21.20 Dok. odd.: Ilegalčki -Skriti otroci okupirane Ljubljane 22.45 Film: Srečno novo leto (dram.)
SLOVENIJA2
7.05 Duhovni utrip 7.45 City Folk - Obrazi mesti 8.30 Glasbena matineja 9.50 Balet: Gusar 10.05 Posebna ponudba 10.50 Nan.: Se zgodi 13.25 19.15 Žogarija 13.50 19.40 Šport & Špas 14.30 Dok. film: Burkež Pav-liha 15.45 Avtomobilnost 16.20 Zvezdana 17.10 Dok. odd.: Zaobljuba v katakombah
-	Skrivna zapuščina drugega koncila 17.55 Štiri skice za portret Janeza Drozga 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok. serija: Afrika 20.50 Serija: Vera 22.25 Vse je mogoče
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.25 Tednik 14.55 Vrt sanj 15.40 Dok. odd.: K2 16.10 Za vedno Verdi 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.00, 23.35 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Klepet z... 21.30 Dok.: Eolsko otočje 22.15 Alpe Jadran 22.35 Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem 23.05 Sredozemlje
_POP TV_
6.50 Risanke, otroške in zabavne serije 10.45 12.50, 14.00 Tv prodaja 11.00 Film: Mrtvi ne nosijo kara (kom., '82, i. S. Martin) 13.05 Tri želje 14.15 Film: Skriti zločin (dram.) 16.00 Film: Marley in jaz 2 (kom.) 17.40 Zdravo, Tereza! 18.15 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Slovenija ima talent 22.15 Film: 28 dni (dram., '00, i. S. Bullock)
KANAL A
7.2515.35 Serija: Naša mala klinika 8.15 Serija: Goldbergovi 8.4016.25 Serija: Dva moža in pol 9.05 Serija: Veliki pokovci 10.00 Magazin Lige prvakov 10.30 Tv prodaja 10.45 Top Gear 12.00 Motociklizem: Mo-toGP, VN Valencie, dirka 15.20 Risanka: Tom in Jerry 16.55 Volan 17.30 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Gorica - Luka Koper
20.00 Film: Sleparja (akc., '03, i. N. Cage)
22.15 Film: Jesenska pripoved (dram., '94, i. B. Pitt, A. Hopkins)
PLANETTV
12.10 Piflar in lepotica 13.10 Nan.: Vojaške žene 14.10 Hiša vaših sanj 15.15 Film: Princ in jaz (rom.) 17.20 Ta teden z Juretom God-lerjem 18.00 Dok.: Galileo 19.00 21.45 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Chloe (dram., '09, i. A. Seyfried, J. Moore) 21.55 Film: Babilon (dram., '06, i. B. Pitt, C. Blanchett)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na
športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Začetnih uspehov na delovnem mestu se ne veselite prezgodaj, saj ste šele na polovici napornega obdobja. Ljubezen: odlično se boste počutili, veliko pozornosti boste namenili odnosu.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Na začetku tedna lahko pričakujete nekaj nevšečnosti v službi, predvsem v odnosih z nekim sodelavcem se lahko po nepotrebnem zaplete. S stresom se ne boste najbolje spopadali.
±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nepričakovan razplet na ljubezenskem področju bo imel posledice na vašo koncentracijo. V službi boste zmedeni, tudi v prijateljskih odnosih boste nekako odtujeni.
RAK 22.6.-22.7.: Težko vam
«« bo. Veliko pozornosti boste namenili preteklosti, predvsem boste obujali slabe spomine, ki vas bodo po-trli. Odprite oči za nove priložnosti, ki hitijo mimo vas.
LEV 23.7.-23.8.: V prihodnjih (^^r dneh se popolnoma posvetite delu, saj bodo službene obveznosti zahtevale ogromno vložene energije in časa. Primerno si uredite delovne razmere in poiščite motivacijo.
DEVICA 24.8.-22.9.: Neka ^^ sprememba na partnerskem področju vam bo dala misliti. Čeprav se vam zdi zelo nezaželena in neprijetna, poskušajte nanjo gledati z drugačne perspektive. Zdravje: dobro.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vpliv ^ ^ Venere bo v prihodnjem tednu zelo močan, zato boste čustveno nestabilni, vaše razpoloženje pa spremenljivo. Veliko časa boste namenili odnosom na zasebnem področju.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.:
Presenečeni boste nad količino dela, ki ga boste opravili v prihodnjih dneh. Pri tem vam bosta pomagala ustvarjalnost in zagon. V odnosu s partnerjem boste sproščeni.
STRELEC 23.11.-21.12.: V prihodnjem tednu poskrbite za težave z nadrejenim. Potreben bo temeljit pogovor, ki sta se mu doslej oba uspešno izogibala. Opozorite na problem, ki ga prepoznate.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Začutili boste pomanjkanje smisla v svojem početju, počutili se boste, kot da v rokah nimate vajeti življenja. Težke misli bodo napolnile vašo zavest, kar pa ni nujno slabo.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Stres na delovnem mestu bo počasi pojenjal, naloge v službi bodo enostavnejše in prijetnejše. Hkrati vam bodo dajale več ustvarjalne svobode, kar ste v preteklem obdobju pogrešali.
RIBI 20.2.-20.3.: V svojem življenju potrebujete več brez-skrbnosti, saj vas zdajšnje skrbi hromijo. Zato ste neproduktivni, nenehno se obremenjujete z mislimi, ki vam ne dovolijo koraka naprej.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, B. novembra 2015
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Questo e il mio paese 23.35 Petrolio
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.35 Sorgente di vita 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 0.20 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Senza trac-cia 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Monte Bianco 23.20 2Next - Economia e futuro
RAI3
RAI4
13.15 Switched at Birth 14.05 Sabrina, vita da strega 14.55 Stargate Atlantis 15.45 Andromeda 16.30 Star Trek: Enterprise 17.10 Novice 17.15 Robin Hood 18.10 Beauty and the Beast 18.50 Reign 19.35 Supernatural 20.20 Vikings 21.15 Zoo
22.40 Film: Ballata dell'odio e dell'amo-re (dram.)
_RAI5_
14.10 La Terra vista dal cielo 15.05 India selvaggia 16.05 Dok. film: Martha Argerich, mia madre 17.45 Scaramouche Scara-mouche 18.00 Novice 18.05 20.35 Passepartout 18.35 Il giro del mondo in 80 me-raviglie 19.45 Art of... Paesi Bassi 21.15 I grandi della letteratura 22.10 Ubiq - Esplorare 22.40 Gledališče: Lu curaggio de nu pumpiero napulitano
RAI MOVIE
14.00 Film: Una lama nel buio (triler, '82, i. M. Streep) 15.35 Film: Il diario di un con-dannato (vestern, '53, i. R. Hudson) 17.05 0.55 Novice 17.10 Film: Quiz Show (dram., '94, r. R. Redford) 19.30 Film: Come perdere una moglie e trovare un'amante (kom.) 21.15 Film: A viso aperto (vestern, '73)
medico in famiglia 17.05 Nad.: Valeria 17.45 Novice 17.50 Nad.: Legami 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Il restauratore 21.20 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 23.00 Serija: Chiamata d'emergenza
_RETE4_
6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 21 16.35 Serija: Il ritorno di Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.00 0.00 Grande Fratello 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza
6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Parlamento Spaziolibero 10.10 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sco-nosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 L'erba dei vicini 23.00 Il processo del lunedi
21.10 Film: Mission - Impossible - Pro-tocollo fantasma (spio., '11, i. T. Cruise)
_ITALIA1_
6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Grande Fratello 14.05 Nan.: Simp-sonovi 14.30 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.40 Serija: Mike & Molly 18.05 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Le Iene Show
_IRS_
13.45 Film: Roma violenta (det., It., '75) 15.35 Film: Due mafiosi contro Goldginger (kom., '65) 17.25 Note di cinema 17.30 Film: Voltati... ti uccido! (vestern, '68) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger
23.05 Film: The Road (pust., '09, i. C. The-ron)
RAI PREMIUM
11.25 Nad.: Un posto al sole 12.25 19.25 Nad.: Terra nostra 13.10 Nad.: Paura di amare 14.15 Serija: I misteri di Murdoch 15.00 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.05 Serija: Impazienti 15.15 Serija: Un
21.00 Film: Sfera (zf, '98, i. D. Hoffman, S. Stone) 23.30 Film: The Cell - La cellu-la (triler, '00, i. J. Lopez)
_laz_
6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 Otto e mezzo 21.10 Nad.: Grey's Anatomy
_lazd_
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 15.20 Serija: Providence 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Aktualno: Musa Tv 12.45 Italia economia e prometeo 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Pal-lacanestro Trieste - Basket Olimpia Matera 18.00 Trieste in diretta 19.00 Tisane, uguenti e cachet 19.20 Qua la zampa
20.00 Occhio alla spesa... 20.05 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Live
_LAEFFE_
11.30 13.25 Il cuoco vagabondo 12.35 Bourdain: Cucine segrete 14.35 Chef Sara in Europa 15.35 David Rocco: Dolce vita 16.40 Jamie: Comfort Food 17.35 Jamie: Menu in 15 minuti 18.45 Il re dello street food 19.55 Novice 20.05 Racconti sulla bellezza 21.10 Film: Jimmy P. (dram., '13, i. B. Del Toro)
23.30 Film: Requiem (dram.)
_CIELO_
12.15 13.15 MasterChef USA 13.10 Novice 14.10 15.10 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari in grande 20.10 Af-fari di famiglia 21.10 Film: Cani di paglia (triler, '71, i. D. Hoffman)
_DMAX_
13.00 Cattivissimi amici 13.50 Cacciatori di tesori 14.45 Bear Grylls: l'ultimo soprav-vissuto 15.40 River Monsters 16.35 Come e fatto 18.30 Affare fatto! 19.20 Container Wars 20.15 Affari a quattro ruote 21.10 Come e fatto il cibo 22.50 Nudi e crudi
SLOVENIJA1
6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Z vrta na mizo 10.40 10 domačih 11.10 18.20 Kviz: Vem! 11.50 NaGlas! 12.20 Nan.: Se zgodi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Sveto in svet 14.40 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 15.10 Dober dan, Koroška! 15.4018.10 Risanke 16.00 Točka preloma 16.30 Duhovni utrip 17.30 Alpe-Do-nava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Platforma 23.40 Baletni in glasbeni večer
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 19.00 Risanke in otroške oddaje 8.10 Zgodbe iz školjke 8.30 Žogarija 9.00 Šport & Špas 9.30 0.20 Točka 11.0017.00, 23.20 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.20 Polnočni klub 15.35 Ljudje in zemlja 16.25 Avtomobilnost 18.00 Nad.: Pokličite babico 19.25 Kratki film: Dajmo, Daan! 19.40 Infodrom 20.00 Nad.: Žena, mož in nepridipravi 20.55 Serija: Skrivnosti Brokenwooda 22.30 Dok. film: Zora
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 23.25 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 TG dogodki 17.25 Istra in... 18.00 22.50 Športel 18.35 23.20 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 7.40 9.20, 10.50, 12.10 Tv prodaja 7.55 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.40 Sanjski moški 11.10 Nad.: Grehi preteklosti 12.25 20.00 Gostilna išče šefa 14.00 Nad.: Usodno vino 14.55 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Nad.: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.00 Novice 21.30 Cel svet ima talent 22.25 Serija: Kosti 23.25 Serija: Na kraju zločina - Miami
_KANAL A_
7.30 Magazin Lige prvakov 8.00 Risanke in otroške oddaje 8.5512.55 Serija: Moj razred 9.20 16.40 Serija: Zmešana soseda iz stanovanja 23 9.4513.55 Serija: Beverly Hills 90210 10.3513.20, 13.40 Tv prodaja 10.50 Nan.: Naša mala klinka 12.0017.05 Serija: Lepo je biti sosed 14.45 Film: Ameriška pita (kom.) 18.00 Svet 19.00 Nan.: Kar bo, pa bo
Ponedeljek, 9. novembra Laeffe, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Jimmy P.
(Psychotérapie d'un Indien des Plaines)
Francija 2013
Režija: Arnaud Desplechin Igrajo: Benicio Del Toro, Mathieu Amalric, Gina McKee in Larry Pine
Jimmy Picard je Indijanec iz plemena Črna noga, ki se po koncu druge svetovne vojne iz francoske fronte vrne domov s skrivnostno boleznijo.
Ker mu sestra v Montani drugače ne more pomagati, ga prepriča, da vpraša za pomoč vojaško kliniko za mentalne bolnike v Topeki, v Kansasu. Zdravniki pa ne uspejo postaviti pravilne diagnoze, in zato pokličejo na pomoč francoskega antropologa in psihoanalitika Georgesa Devereuxa, ki je specializiran prav v preučevanju kulture ameriških staroselcev in v bistvu začetnik etnopsihiatrije.
Ko zdravnik in pacient luščita plast za plastjo prevleke z Jimmyjevih travm, se pacient in njegov terapevt nehote zbližata, tisto, kar odkrijeta na koncu temnega predora Jimmyjeve podzavesti, pa preseneti vse.
20.00 Film: Disturbia (krim., '07, i. S. La-Beouf) 22.00 Film: Iz brezna (krim., '02, i. S. Stallone)
PLANETTV
12.20 Ellen 13.20 Nan.: Talenti v belem 14.20 Nad.: Sulejman Veličastni 15.25 Nan.: Allo allo 16.05 Nan.: Prijatelji 16.35 Ramsay rešuje kuhinje 17.40 21.25, 22.35 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.05 Danes 19.25 23.10 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 23.30 Serija: Zoo
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Romance, serenade, arije in samospevi italijanskih skladateljev 19. stoletja (pripravlja Ivan Tavčar); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: John Wolfgang Goethe - Izbirne sorodnosti, 16. del, sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 4 Nedelja, B. novembra 2015
APrimorski
r	dnevnik
Preletela je 401 km
Guminska padalka Nicole Fedele je v Braziliji postavila nov rekord v daljinskem letenju z jadralnim padalom. S preleteno razdaljo 401 kilometra je izboljšala lasten rekord iz leta 2013, ki je znašal 381 km. Furlanska padalka se je spustila iz 450 metrov nadmorske višine vrha blizu Fortaleze in s pomočjo zračnih tokov dosegla tudi višino 3054 metrov. Fedelejeva je že bila zmagovalka svetovnega pokala v padalstvu in evropska prvakinja leta 2012. Postavila je že osem različnih rekordov v jadralnem padalstvu.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Messina tudi uradno
Po razrešitvi pogodbe selektorja Simoneja Pianigianija je krmilo italijanske košarkarske reprezentance prevzel košarkarski strokovnjak Ettore Messina, ki je »azzurre« že vodil od leta 1992 do leta 1997 in osvojil srebro na EuroBa-sketu 1997. Med letom je Messina tudi pomožni trener moštva NBA Sant Antonio Spurs. Kot novi vodja reprezentance si želi osvojiti uvrstitev na olimpijski turnir v Rio 2016. Messina bo uradno imenovan za selektorja po novem letu.
MOTOCIKLIZEM - Zadnja (odločilna) dirka v razredu motoGP v Valencii
Življenjska dirka
VALENCIA - V Valencii bo danes na sporedu življenjska dirka tako za Jorgeja Lorenza kot za Valentina Rossija. Uvod v zadnje dejanje svetovnega prvenstva v mo-tociklizmu je pripadel Lorenzu. V boju za naslov svetovnega prvaka v elitnem razredu motoGP je Španec dobil kvalifikacije zadnje dirke v domači Valencii (danes start ob 14.00 , neposredni prenos po kanalu Cielo in Mtv), njegov tekmec v ekipi Yamaha, Italijan Valentino Rossi, pa je kvalifikacije končal s padcem, zaradi kazni pa bo začel z zadnjega mesta. Med dirkačema je pred zadnjo preizkušnjo sezone sedem točk razlike, v prednosti je Rossi, ki pa bo imel težko delo. Med tednom so na razsodišču Cas v Lozani njegovo pritožbo na kazen zavrnili, tako da bo zadnjo tekmo sezone začel povsem iz ozadja. Če bo Lorenzo zmagal, bo moral Rossi osvojiti drugo mesto, sicer bo ostal brez osmega naslova v najmočnejšem razredu v karieri. Lorenzo bo, če bo njegov napad na zadnji postaji sezone uspešen, prvak tretjič po letih 2010 in 2012. Včerajšnje kvalifikacije za Rossija tudi sicer niso bile uspešne, saj jih je končal s padcem, a se pri tem ni poškodoval. Jorge Lorenzo je lov na Rossija napovedal z najboljšim startnim izhodiščem, poleg tega pa je dosegel še nov rekord kroga z 1:30,011, tako da je za dve desetinki popravil stari dosežek Marca Marqueza.
Iz prve vrste bosta domačo dirko začela še Lorenzova rojaka, dirkača Honde Marquez in Dani Pedrosa. »Brez dvoma najboljši krog mojega življenja. Če bi šel na progo še dvajsetkrat ali tridesetkrat, ga ne bi mogel izboljšati. Perfektno,« se je veselil Lorenzo in dodal: »Zelo sem zadovoljen.
Nekateri so prepričani, da obstaja neke vrste tiha naveza med Špancema Jorgejem Lorenzom and Marcom Marquezem
ansa
Vse skupaj je odlična napoved za jutri, ko bom moral dobro startati in se odlepiti od obeh Hond.«
Marquez se je skušal po kvalifikacijah izogibati vprašanjem o tem, ali in v kakšni meri se namerava vključiti v boj za prvaka 2015, kjer kot prvak prejšnje sezone nima več možnosti za ubranitev lovorike. Zato pa je bil bolj zgovoren pri načrtih za zadnjo dirko: »Za nami je dobra sobota, uspelo nam je zadržati dober ritem. Na dirki pa bo pomembno, da Jorge ne pobegne preveč, tako da bom lahko ostal v boju za zmago.«
Iz druge vrste bodo začeli Španec Aleix Espargaro (Suzuki) ter Britanca Cal Crutchlow (Honda) in Bradley Smith (Yamaha). Rossi bo dirko začel z zadnjega, 12. mesta. (STA)
Finalista Dokovič in Murray
PARIZ - Finalista teniškega mastersa ATP v Parizu z nagradnim skladom 3,8 milijona evrov sta prvi nosilec Srb Novak Dokovič in drugopostavljeni Škot Andy Murray. Dokovič je v polfinalu premagal Švicarja Stanislasa Wawrinko s 6:3, 3:6, 6:0, Murray pa Španca Davida Ferrerja s 6:4, 6:3.
KOŠARKA - A1-liga: Cremona -Reggio Emilia 68:61; A2-liga: Verona - Ferrara 75:55, Legnano - Recanati 85:76; danes 18.00 Pallacanestro TS - Matera. V Sloveniji: Šenčur - Portorož 86:77. Liga ABA: Igokea - Krka 54:65, Sutjeska - Cibona66:80, Partizan - Budučnost 86:77.
TISOČ - Toliko tekem bo danes zbral 42-letni italijanski odbojkar Samuele Papi, ki je letos soigralec Števerjanca Lorisa Ma-niaja. Njuna Piacenza bo danes (18.00) gostila Padovo. V Sloveniji: Pomgrad - ACH Volley 2:3, Kranj - Salonit 0:3; ženske: Branik - Luka Koper 3:0.
ROKOMET - Liga prvakinj: Larvik -Krim 32:28.
Triestina izgubila, že pred tekmo odstopil trener Lotti
Triestina vse bolj tone. V 12. krogu nogometne D-lige je Triestina v gosteh z 2:1 izgubila proti Unionu Ripi LF. Že pred včerajšnjim srečanjem je zjutraj odstopil trener Stefano Lotti. Tržaška ekipa je v razsulu.
Ostali izidi: Belluno - Sacilese 4:2, Noale - Luparense 2:1, Campodarsego -Abano 1:0, Fontanafredda - Vecomp 0:3, Levico - Ufm 0:0, Mestre - Dro 4:0. Elitna liga: Ism - Corno 0:0. Promocijska liga: Go-nars - Sangiorgina 0:2. 2. AL: Azzurra - Ruda 0:1, Sagrado - Villesse 1:6.
NAŠ POGOVOR - Hrvaški vaterpolski trener na klopi Brazilije
Rudic kot kralj Midas
»Brazilci so me poklicali, ker so želeli okrepiti in dodatno razviti vaterpolo«
NOGOMET - V A1-ligi
Prerojena Bologna Reja zaustavil Milan
MILAN/VERONA - Milanu ni uspelo zmagati še četrtič zapored. Mi-hajlovičeve varovance je v sinočnjem 12. krogu A-lige zaustavila Atalanta lo-čniškega trenerja Edyja Reje. Milan se tako ni uspel približati zgornjemu delu lestvice. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena. Tako Milan kot Atalanta sta ustvarila nekaj lepih priložnosti za gol.
Odkar je Roberto Donadoni prevzel trenerski stolček Bologne, igrajo rdeče-plavi kot prerojeni. Včeraj so zmagali tudi v Veroni. Domači Hellas je vse v večji krizi in so, kot kaže, trenerju Andrei Mandorliniju štete ure. Prvi gol je za Bologno zadel Giacche-rini. Piko na i je postavil Donsah. Oba gola sta padla v uvodnih petnajstih minutah.
Tekma današnjega kroga bo na rimskem Olimpicu, kjer bo derbi med Romo in Laziom. Srečanje je označeno kot visoko tveganje. Navijaške izgrede bo skušalo preprečiti okrog tisoč predstavnikov javnega reda. Težka naloga čaka videmski Udinese, ki bo go-
stoval v Neaplju.
Milan - Atalanta 0:0 Verona - Bologna 0:2 (0:2)
Strelca: 5. Giaccherini, 14. Donsah.
Vrstni red: Fiorentina 24, Inter 24, Roma 23, Napoli 22, Milan 20, Sas-suolo 19, Lazio 18, Atalanta 18, Samp-doria 16, Juventus 15, Torino 15, Em-poli 14, Chievo 13, Udinese 12, Genoa 12, Bologna 12, Palermo 11, Frosino-ne 10, Verona 6, Carpi 6.
Danes: 12.30 Torino - Inter, 15.00 Empoli - Juventus, Frosinone
-	Genoa, Palermo - Chievo, Roma -Lazio, Sassuolo - Carpi, 18.00 Napoli
-	Udinese, 20.45 Sampdoria - Fio-rentina.
V SLOVENIJI - 17. krog: Rudar -Olimpija 1:3. Danes: Krka - Maribor, Domžale - Celje 17.45 Gorica - Luka Koper. Vrstni red: Olimpija 38, Maribor 28, Domžale 28, Gorica 28, Zavrč 26, Rudar 18, Krka 18, Krško 14, Luka Koper 13, Celje 11.
Ratko Rudic v svetu vaterpola premore to, kar v nogometu Vicente Del Bosque in Marcello Lippi ne dosežeta niti, če združita moči. Bil je vrhunski igralec, a v zgodovino se bo zapisal kot daleč najbolj trofejni vaterpolo trener na svetu. Lovorike je začel osvajati na čelu Jugoslavije, s katero je postal olimpijski prvak leta 1984 v Los Angelesu in tudi štiri leta kasneje v Seulu, nato je zlato kolajno osvojil na klopi italijanske reprezentance v Barceloni leta 1992, dvajset let kasneje v Londonu pa je do najbolj žlahtne kolajne popeljal še domačo Hrvaško. A naštevati vse lovorike, ki jih je v svoji karieri dvignil Rudic, ne bi zadostovalo za opis vloge in pomena, ki ga še sedaj ima v Beogradu rojeni Hrvat. Ratka Rudica smo (nepričakovano srečali na tekmi Pallanuota Trieste proti Florentii, a razlog je takoj jasen: v obeh ekipah igra namreč brazilski reprezentant, to se pravi ravno zadnja izbrana vrsta, katero se je odločil voditi 67-letni Rudic. Ru-dic je po osvojeni zlati kolajni v Londonu mislil prenehati s trenersko kariero, a si je kmalu premislil in upokojitev preložil, saj so ga poklicali iz Brazilije, kjer se želijo na najboljši način pripraviti na olimpijske igre, ki jih bodo gostili prihodnje leto v Rio de Janeiru: »Izkoristil sem priložnost in ogledal sem si tekmo brazilskih igralcev. Slišal sem govoriti o tržaški ekipi, za katero igra tudi Egon Jurišic, ki ga dobro poznam. Brazilci so me poklicali, ker so želeli okrepiti in dodatno razviti vaterpolo gibanje v Braziliji. Zlasti so želeli sestaviti čim bolj konkurenčno reprezentanco, ki bi se lahko na domačih olimpijskih igrah enakovredno borila proti ostalim velesilam. Dela je na pretek, ampak doslej sem zadovoljen z opravljenim. Letos poleti smo v Bergamu v svetovni ligi osvojili prvo zgodovinsko bronasto kolajno, kar je za Brazilijo velik uspeh. Prepričan sem, da se lahko še izboljšamo, saj smo mladi in naš cilj so olimpijske igre.«
Hrvaški trener Ratko Rudič je na poletnih olimpijskih igrah v Londonu s hrvaško izbrano vrsto osvojil zlato kolajno
ansa
Prišli ste si ogledati tudi vašega igralca Grummyja Guimaraesa (Palla-nuoto TS). Ali se je izkazal?
Njega in tudi igralca Florentie. Mislim, da je Guimaraes zelo koristen tej ekipi. Sicer gre za dva perspektivna igralca, saj nimata niti še dvajset let, tako da si nabirata prepotrebne izkušnje v italijanskem prvenstvu, ki je zelo kakovostno in izenačeno.
Kateri so favoriti v Riu in kateri so cilji brazilske reprezentance?
Favoriti so običajni, težko da bi prišlo do kakega presenečenja. Naš minimalni cilj je uvrstitev med najboljših osem na svetu, to se pravi četrtfinale. Potem pa gre le za eno tekmo in si že med najboljšimi štirimi.
Vaše mnenje o italijanski A1 -ligi?
Prvenstva ne poznam zelo dobro, saj sem se iz Brazilije, kjer tekem se ni dalo gledati niti po televiziji, vrnil pred kratkim. Menim, da je Pro Recco vsaj na papirju krepko pred ostalimi, nato sledi Brescia in morda še kaka ekipa, ki se bo bo-
rila za mesto pod vrhom. Nazadnje je tu večja skupina ekip, vključno s Trstom, ki so si dokaj enakovredne, tako da bo prvenstvo zelo zanimivo in izenačeno.
Nazadnje pa še mnenje o tekmi in o tržaški ekipi.
Tekma je bila dokaj razburljiva, saj so Tržačani vodili tudi s štirimi goli prednosti, a nazadnje so se za zmago morali pošteno namučiti. Gre za psihološke razloge, saj je Trst še mlada ekipa in se mora naučiti bolje upravljati tako prednost. Preveč so popustili v obrambi in nasprotnikom omogočili nekaj »enostavnih« zadetkov, ki bi jih ekipa z več izkušnjami, nikakor ne bi. Vsekakor menim, da je Pallanuoto Trieste solidna ekipa, dobro grajena in v bazenu deluje organizirano. Obramba je solidna, z vratarjem Ju-rišicem na čelu. Njega sicer dobro poznam. Lahko še dodatno napredujejo. (I.F.)
Kralj Midas je bil v grški mitologiji frigij-ski kralj. Česar se je dotaknil, se je spremenilo v zlato (op. ur.).
/
ŠPORT
Nedelja, 8. novembra 2015
25
ALPSKO SMUČANJE - Mlajše mladinke
Katrin Don začenja naporno sezono v FIS tekmovanjih
Od leve: Katrin Don, Elisa Andreassich, Greta Deila Mea, Arianna Stocco in Lara Deila Mea
Mednarodna smučarska zveza je odpovedala uvodna slaloma sezone svetovnega pokala, ki bi morala biti konec prihodnjega tedna v Levi-ju na Finskem. Razlog je pomanjkanje snega. Jutri pa se bodo v kraju Sulden am Ortler (Solda) na Južnem Tirolskem začela smučarska tekmovanja za državno točkovanje FIS v novi sezoni 2015/16. V starostni kategoriji mlajših mladink bo drugo leto zapored tekmovala 17-letna smučarka openskega kluba SK Brdina Katrin Don (letnik 1998), ki se bo jutri (start ob 8.45 na progi Madriccio) in v torek preizkusila v veleslalomu. Za Donovo, ki se je na novo sezono začela pripravljati že konec maja, bo jutrišnji veleslalom uvertura v dolgo in naporno sezono, ki se bo končala šele 5. aprila (prav tako v Suldnu). V lanski sezoni je dijakinja 4. razreda družboslovnega liceja Slomška v Trstu nastopila na 25 FIS tekmah. Letos pa jo čaka okrog 40 tekmovanj na državni ravni. Doslej je Katrin, ki bo v novi sezoni nadaljevala svojo smučarsko pot v skupni ekipi pokrajinskega tržaškega odbora, v kateri so še smučarke tržaških klubov Sci Club 70 in Sci Cai XXX. Ottobre, opravila že 46 snežnih treningov. Katrin bo obenem letos oblekla tudi dres deželne reprezentance, ki jo vodita trenerja Michele Della Mea in Daniele De Crignis. Tržaška skupna eki-
NOGOMET
Mladinci Krasa igrajo vse bolje
Kras - Zaule 2:0 (0:0)
Strelca: De Caneva in Kocman. Kras: Gregori, Jurc (Carlasara), Racman, Vascotto, Košuta, De Leo, Procacci, Se-lakovic, Kocman, Mule (Calcagno), De Caneva (Benetton).
Z dvema lepima goloma De Ca-neve in Kocmana, ki je zadel tudi vra-tnico, je Kras zasluženo premagal Zaule. Pahorjevi varovanci so predvsem v drugem polčasu igrali zelo dobro.
DEŽELNI NAJMLAJŠI - Izid: Kras Repen - Sanvitese 0:8.
Christian Slavec (Breg)
Katrin Don (SK Brdina) z italijansko reprezentantko Federico Brignone, ki je zmagala na letošnjem uvodnemu veleslalomu svetovnega pokala v Soldnu
EUROMARATHON
Dvoboj Tadei Pivk -Mitja Kosovelj
Na današnjem čezmejnem eko-trail teku po miljskih gričih bo na povabilo organizatorjev nastopil tudi Tadei Pivk, ki je pred kratkim osvojil svetovni pokal v Skyrunningu. Pivk bo na že 9. Euromarathonu na razdalji 25 km meril moči s slovenskim gorskim tekačem Mitjo Kosoveljem. »Po zmagi na svetovnem pokalu v Skyrunnin-gu sem si privoščil počitek in nisem veliko treniral. Prvič bom tekel na tej preizkušnji, ki pa mi ni pisana na kožo. Mogoče pa lahko tudi presenetim,« je dejal Žabničan pred današnjim tekom, ki bo startal ob 10. uri iz Avto-kampa Adria v Ankaranu. Cilj bo v veleblagovnici Montedoro.
pa je razdeljena še na skupini, ki vadita intenzivno in manj intenzivno. Katrin trenira v »intenzivni« skupini, ki preživi letno do 120 dni na snegu (trener Tiziano Ceconi iz Sappade). Med poletjem so v glavnem trenirali na ledenikih Mölltaler in Hin-tertux. Zaradi previsokih poletnih temperatur pa so se člani skupne ekipe preizkusili tudi na pokritih smučarskih progah na Nizozemskem in v Nemčiji (Landgraaf in Wittenburg pri Hamburgu).
V	novi sezoni v starostni kategoriji mlajših mladink bo Donova podobno kot lani tekmovala v štirih alpskih disciplinah: veleslalom, ki je njena paradna disciplina, slalom, smuk in superveleslalom. Katrin se je med poletjem zaradi slabih snežnih razmer na smučiščih osredotočila bolj na slalomske treninge. Manj je trenirala v hitrih disciplinah. Na intenzivno sezono se pripravlja tudi v telovadnici oziroma kar doma. Osebni trener ji namreč sproti pripravlja dnevne treninge (približno 2 uri vsak dan).
V	lanski sezoni je na FIS tekmah osvojila dve drugi mesti (obakrat v slalomu). Na deželnih FISI tekmah pa je slavila zmago dvakrat. Na deželni jakostni lestvici v njeni kategoriji je Donova druga. Na FIS lestvici ima v slalomu 74,09 točke, v veleslalomu pa 71,79. (jng)
Smučarji Brdine, Devina in Mladine na avstrijskem Mölltalerju
SKUPNE PRIPRAVE
Na snegu na Molltalerju
Skupne smučarske ekipe treh društev (Brdina, Devin, Mladina) so ob novembrskih praznikih odpotovale na kondicijske treninge na avstrijski ledenik Molltaler, kjer so imeli štiridnevni intenzivni trening. Tokratnega treninga so se udeležili vsi tekmovalci starostnih kategorij baby, miški, dečki, na-raščajniki. Trenirali so pod vodstvom Jerneja Skoka, Aleša Severja in Mateja Štolfe. Pri najmlajših je bilo več poudarka na učenju tehnike v prostem smučanje, medtem ko so se starejši posvetili poleg vadbi tehnike na prosto že situacijskim postavitvam slaloma in veleslaloma.
TEČAJI SK DEVIN V NABREŽINI Prejšnji konec tedna se je začela druga izmena tečajev na plastični progi v Nabrežini, ki jih vsako leto pred začetkom zime organizira SK Devin. Na plastični stezi se je tokrat zbralo pet otrok, med katerimi dve začetnici. Učitelja sta Lara Purič in Bojan Kuret
KOŠARKA - V deželni C-ligi silver
Soliden Breg, Bor prvič KO
Košarkarji Brega so prikazali učinkovito skupinsko igro - Najslabši nastop Oberdanovih fantov
fotodamj@n
Breg - Ferroluce Romans 87:83 (19:22, 45:44, 73:61)
Breg: Carra 12 (9:10, 0:3, 1:3), Mat-tiassich 0 (-, -, - ), Zobec 0 (-, 0:1, -), Pi-gato 14 (6:11, 4:6, -), Slavec 8 (1:2, 2:3, 1:1), Strle 7 (1:1, 3:6, -), Vecchiet 14 (7:8, 2:6, 1:2), Semec 0 (-, 0:1, -), Spigaglia 13 (5:5, 4:6, 0:2), Cigliani 11 (3:4, 4:8, 0:5), Crismani nv, Gelleni 8 (1:2, 2:5, 1:2). Trener: Krašovec.
Breg je dosegel pomembno zmago proti moštvu, ki je pred srečanjem imelo enako število točk na lestvici (z eno odigrano tekmo več). Po zelo ize-
Dom: faktor Zavadlav
Dom - Ronchi 77:70 (19:11, 43:30, 59:53)
Dom: Voncina 7, Sanzin, Tercic, Zavadlav M. 33, Zavadlav G. 20, Antonello M., Collenzini 11, Antonello L. 6, Graziani, Čotar, Coz nv, Gaggioli. Trener: Dellisanti.
Faktor Zavadlav je bil tokrat odločilen za zmago košarkarjev Doma. Goričani so namreč strli odpor mlade in trdožive ekipe iz Ronk predvsem po zaslugi Gabrijela in Mateja Zavadlava (nista brata, a le sovaščana), ki sta skupaj dosegla 53 točk. Razigran
je bil predvsem Matej, ki je v zadnjih minutah tekme dosegel 11 zaporednih točk, zadel pa je kar 6 trojk na srečanju. Rdeči so dvoboj zelo dobro začeli, saj so takoj povedli in iz minute v minuto večali svojo prednost, tako da so na začetku tretje četrtine vodili kar s petnajstimi točkami naskoka. Nato pa so popolnoma popustili tako v napadu kot v obrambi. Tedaj so gostje začeli nižati zaostanek in tudi prvič povedli tri minute pred koncem srečanja. Od tega trenutka dalje pa je stopil v ospredje Matej Zavadlav, ki je bil izza črte 6,75 nepogrešljiv in je tako soigralce popeljal do druge zaporedne zmage. (av)
načenem prvem polčasu, med katerim se je lažje poškodoval Marco Carra, ki ni nato več stopil na igrišče, so domači igralci pritisnili na plin v tretji četrtini, ko so si priigrali 12 točk naskoka. Gostje, ki jih vodi trener Domovih mladinskih ekip Jan Zavrtanik, pa so v poslednji četrtini odlično izkoristili pet izgubljenih žog Brega in so se tako približali na dve točki zaostanka (80:78) dve minuti pred koncem srečanja. Breg, ki je prikazal lepo skupinsko igro, pa je dokazal, da upravičeno sodi v sam vrh lestvice, saj je v izdihljajih tekme brez večjih težav zajezil reakcijo gostov in zasluženo osvojil novi dve točki. (av)
Trevisan Confezioni - Bor Radenska 83:49 (15:19, 40:25, 59:38)
Bor: Bole 3 (-, 0:2, 1:2), Basile 10 (2:3, 4:9, 0:1), Kocijančič 2 (-, 1:1, -), Creva-tin 0 (-, -, 0:4), Scocchi 2 (-, 1:2, 0:6), Marchesan 8 (2:2, 3:7, 0:3), Devcich 0 (-, 0:2, -), Daneu T. 0 (-, 0:2, -), Marusic 19 (-, 8:10, 1:2), Mozina 3 (-, 0:3, 1:1), Albanese 0 (-, -, -), Doz 2 (2:4, 0:3, -).
PON: Marchesan. Izključen: Marusic (38') Trener: Oberdan.
»Ni šlo«. V dveh preprostih besedah je mogoče strniti najboljšo analizo o včerajšnji Borovi tekmi, ki je s spodrsljajem v Latisani prekinil niz petih zaporednih zmag. Potem ko so odigrali solidno prvo četrtino, ki so jo tudi osvojili (15:19), so varovanci trenerja Oberdana popustili na celi črti. Naj omenimo le podatek, da so gostje v drugi četrtini dosegli le 6 točk, domači pa kar 25. Če je na eni strani moštvo iz Latisane prikazalo verjetno najboljši strelski večer v letošnji sezoni, je Bor v tem elementu popolnoma odpovedal, saj so Marchesan in soigralci zadeli le 3 trojke iz 22 poskusov, poleg tega pa so domačim dovolili preveč odbitih žog v napadu. Edini igralec, ki se je izkazal, je bil Ma-rusic, ki je dosegel 19 točk z 80-od-stotnim metom za dve točki, sam pa je bil izključen dve minuti pred koncem srečanja zaradi ugovarjanja. Skratka, tekma na katero bo treba pozabiti čimprej. (av)
26
Nedelja, 8. novembra 2015
ŠPORT
/
ODBOJKA - V moški državni B2-ligi
Sloga Tabor vztrajno do novih treh točk
Olympia je na gostovanju kljub porazu s 3:0 pokazala napredek
Sloga Tabor Televita - Porto Viro 3:1 (25:13, 25:23, 14:25, 25:22)
Sloga Tabor: Rigonat 2, Bolognesi 7, Je-rončič 4, Ivanovic 10, Cettolo 13, Biribanti 21, laccarino 2, Kante 10, Peterlin (L).
Sloga Tabor - v začetni postavi Biribanti, Rigonat, Ivanovic, Cettolo, Bolognesi, Kante, Peterlin (libero) - je v prvem setu z razigranim Francescom Bi-ribantijem v vlogi korektorja in Vasilijem Kantejem kot centrom zlahka povedla.
Po visoko zmaganem prvem nizu je Sloga Tabor obdržala vajeti igre v svojih rokah, čeprav so gostje igrali bolj zagrizeno. Porto Viro je po nekaterih odvečnih napakah slogašev celo povedel pri 13:14. Jerončičevim varovancem je dihal za ovratnik vse do končnice seta, v ključnem trenutku pa ni ogrozili slo-ginega 2:0.
Tretji niz je minil v znamenju začetne izenačenosti in rahle prednosti Porta Vira, ki je izkoristil padec zbranosti domačih. Gostje so dobro sprejemali, premoč so dokazali tudi na mreži, v Sloginem polju pa je bilo preveč površnosti. Po drugem tehničnem premoru 9:16 so si gostje zlahka utrli pot do prvega osvojenega niza.
V četrtem setu je vstopil na igrišče tudi Gregor Jerončič na mesto Iva-novica, Kante je zaigral kot korektor. Menjava postave se je obrestovala, blok je spet deloval učinkovito, srečanje pa je bilo še vedno zelo uravnovešeno. Dalj časa so s točko prednosti vodili gostje. Po izenačenju pri delnemu 21:21 so gostje opravili serijo napak. Onesposobili so prvo match žogo Sloge, drugo pa po bloku Jeročiča pustili na tla. (mar)
Massanzago - Olympia 3:0 (30:28, 25:15, 26:24)
Olympia: Hlede, Princi 0, Juren 10, Čav-dek (L1 ) 0, Nazzareno 0, Komjanc 0, Rig-hini nv, Vogric (L2) 0, Persoglia 8, Zampar 13, Vidotto 6, Visin 6. Trener: Marchesini.
Združena ekipa Olympie se iz
KOŠARKA
Nova
marketinška akcija Jadrana
Z današnjim dnem stopa Jadran v novo marketinško akcijo, ki cilja na vse večjo vključevanje navijačev, sim-patizerjev in pokroviteljev. Na današnji tekmi na Opčinah (ob 18. uri proti Arzignanu) bodo odborniki delili letake s seznamom Jadranovih pokroviteljev. Ti bodo imetnikom kartice zvestobe »JadranCard« nudili določene popuste ob nakupu storitev oz. produktov, sami navijači pa bodo vedeli, da bodo s tem prispevali tudi svojo pomoč pri delovanju projekta Jadran. Nekatere trgovine so v svojih prostorih že namestile letake, ki stranke seznanjajo z omenjeno iniciativo, pri društvu pa računajo, da se bo akcija še dodatno razširila, glede na odziv, na katerega je do sedaj naletela. »S tovrstnimi pobudami želimo ojačiti čut pripadnosti znotraj projekta Jadran, ki pripada seveda širši skupnosti. Kakovostni projekti morajo sloneti predvsem na mreženju in sodelovanju med različnimi akterji,« pravi Jadranov predsednik Marko Ko-janec. Na današnji tekmi bo med drugim pri blagajni še vedno mogoče koristiti določene ugodnosti za preostale tekme prvenstva. (av)
Odbojkarji Sloge Tabor Televita se veselijo točke
fotodamj@n
Massanzaga vrača praznih rok, varovanci trenerja Marchesinija pa so prikazali precejšen napredek v igri v primerjavi s srečanjem, ki so ga prejšnji teden odigrali proti Slogi Tabor. Gostje so v vsakem se-tu vedno zaostajali, predvsem v prvem nizu pa so zamudili enkratno priložnost, da bi povedli, saj so imeli na razpolago dve zaključni žogi, niso pa jih znali izkoristiti.
Drugi niz je bil enosmeren, medtem ko je bil tretji izenačen, a so Hlede in soigralci odpovedali predvsem na začetku (4:1 za domače). Sicer je tokrat Olympia nastopila v okrnjeni postavi, saj je bil odsoten Pavlovic, Corsi je zbolel, Righini pa je zaradi težav v ramenskem sklepu tekmi sledil s klopi. Trener Marc-hesini je tako preizkusil Persoglio v vlogi korektorja, igralci Olympie pa so odpovedali predvsem v bloku (le 4 točke), medtem ko so v sprejemu pokazali lep napredek v igri. (av)
ODBOJKA - Moška C-liga
Nasprotnik je bil premočan
Sloga Tabor - Volley Ball Udine 0:3 (17:25, 15:25, 14:25)
Sloga Tabor: Antoni 9, Kante 7, Peterlin 1, Reggente 2, Taučer 5, Trento 11, Rauber (L1), De Luisa (L2), Furlanič, Jerič 1, Milič 3, Vattovaz 0. Trener Danilo Berlot
Sloga Tabor se je včeraj pomerila z eno najmočnejših ekip prvenstva (lani je VBU zmagal v C-ligi, a se napredovanju odpovedal, letos pa se je še dodatno okrepil), za katero igra cela serija prekaljenih bivših igralcev ekip B2- in B1-lige in če bi igralci Sloge Tabor želeli pripraviti presenečenje, bi morali zaigrati res na višku svojih moči, kar pa se sinoči ni zgodilo. Slogaši so pravzaprav tekmo izgubili že pred njenim začetkom, saj so se v mislih pač predhodno vdali v poraz.
Vsi trije seti so si bili povsem podobni: prva je povedla Sloga Tabor, a njena prednost ni trajala dolgo, saj so gostje takoj uveljavili svojo premoč in nadigrali slo-gaše v vseh elementih. Tokrat je pri naši ekipi odpovedal predvsem servis, kjer so igralci grešili absolutno preveč, na slab dan pa sta naletela tudi oba podajalca, tako da niso napadalci imeli pravih možnosti, da se izkažejo. Občasno je zapešal tudi sprejem, tako da je VBU prišel do lahke zmage ne le po svoji zaslugi, ampak tudi ob »pomoči« domače ekipe.
Poraza seveda sploh ne gre jemati tragično, saj je VBU objektivno veliko boljši nasprotnik, na tekmo je pač treba takoj pozabiti in se pripraviti na mestni der-bi prihodnjega kroga, ko bo na Opčinah gostoval Ferro Alluminio. (INKA)
Moška D-liga: Val ostaja nepremagan
Blue Team - Olympia 0:3 (18:25, 21:25, 14:25)
Olympia: Manfreda 9, Pahor 12, Komjanc 16, Lupoli 5, Pellis 2, Franzot 8, Waschl 2, Russian 3, Čavdek (L), Princi 0, Cotič 1. Trener: Battisti.
Mladi igralci Olympie so dosegli drugo zmago v petih dneh in so neporaženi v prvenstvu D-lige. Gostje so srečanje začeli zelo zbrano, saj je dobro deloval sprejem, Russian pa je soigralce zalagal z odličnimi žogami. Trener Battisti se je večkrat odločil za dvojno menjavo, kar se je izkazalo za zelo učinkovito potezo, tako da ni bilo nikoli nobenega dvoma o končnem zmagovalcu. (av)
Soča - Villains 1:3 (25:23, 24:26, 17:25, 23:25)
Soča: Cietto 5, M. Černic 9, Rutar 8, A. Černic 8, Cobel-lo 21, Pelizzari 9, Polesel (L), Fiorelli 0, Hlede 2, Klanjš-ček in Caprara n.v.. Trener: Kustrin.
Soča tokrat ni igrala učinkovito. Le v prvem setu so bili varovanci trenerja Maura Kustrina zbrani in so
zasluženo zmagali. Drugi set je bil izenačen do konca, ko so bili gostje natančnejši. V zadnjih dveh pa so so-čani popustili. Najbolj učinkovit igralec Soče je bil Davide Cobello.
Reana - Val 1:3 (19:25, 24:26, 26:24, 23:25)
Val: Magajne 18, Juren 11, Devetak I. 8, Persoglia 17, Brandolin 5, Černic J. 6, Zorgniotti 0, Devetak M. 0, Devetak R. 0, Frandolič (L), Faganel in Fedrigo nv. Trener: Corva.
Proti trdoživi Reani je Val dosegel tretjo zmago na prav tolikih nastopih. Potem ko so gostje zlahka osvojili prvi set, sta bila naslednja dva niza zelo izenačena. V četrtem setu so gostje že vodili s 6:1 po zaslugi petih zaporednih uspešnih blokov. Nato je Val nekoliko popustil, tako da se je Reana približala, ponoven vstop na igrišče Jana Černica in Roka Magajne pa je omogočil, da so gostje odreagirali in ohranili minimalno vodstvo do konca srečanja. (av)
KOŠARKA - Slovenski derbi deželne D-lige pri Brišči ki h
Prevladal je Sokol
Kontovel - Sokol 53:61 (5:8, 19:21, 29:45)
Kontovel: Lisjak 16 (6:8, 2:11, 2:4), Škerk 4 (1:1, 0:2, 1:6), Sossi 13 (2:2, 4:9, 1:2), J. Zaccaria 4 (0:2, 2:5, -), Starc 11 (1:2, 5:7, 0:2), Bufon, Žerjal 1 (1:2, -, -), Daneu 4 (-, 2:3, 0:3), n.v.: S. Regent, Majovski in Devetak, trener Švab. PON: Lisjak
Sokol: Coloni 2 (-, 1:2, -), Seno 11 (6:10, 1:5, 1:5), Ferfoglia n.v., Doljak 5 (-, 1:2, 1:2), Ba-bich, Peric n.v., Gallocchio 22 (4:7, 3:7, 4:10), Pizziga 2 (-, 1:2, -), Hmeljak 6 (-, 3:8, 0:2), Ter-čon n.v., Ušaj 13 (4:4, 3:7, 1:1), trener Vato-vec. PON: Seno, Hmeljak
Navijači obeh ekip, ki so včeraj dod-
VEC SLIK NA NAŠI FACEBOOK STRANI
Marko Hmeljak (Sokol) je kot ponavadi prispeval svoj doprinos
fotodamj@n
obra napolnili telovadnico »Ervatti« pri Briščikih, so lahko prisostvovali pravemu derbiju le v zadnji četrtini, ko je v napeti in razburljivi končnici Sokolu uspelo streti odpor trdoživih kontovelcev in zasluženo zmagati. V ostalih četrtinah pa je bila igra na precej nizki ravni.
Moštvi sta očitno stopili na igrišče kot zakrčeni, saj je bil izid po petih minutah smešno nizek 3:2. Kazalo je, kot da so igralci obeh ekip »skregani s košem«. Tudi v naslednjih minutah tako gostiteljem kot gostom ni šlo nič od rok in prva četrtina, med katero se je poškodoval igralec Sokola Babich, se je končala s 5:8. Druga četrtina je bila za spoznanje boljša. Igralci Kontovela so odreagirali in v 6. minuti prvič povedli s 14:13. Nakar se je bil oster (in tudi kaotičen) boj za vsako žogo, tako da je bila ob koncu polčasa razlika v točkah minimalna (19:21).
V tretji četrtini so si gostje z razigranim Gallocchiom (tri uspešne mete za tri točke) priigrali najprej prednost sedmih in v 4. minuti kar 16 točk, da bi nato minuto pred koncem četrtine povedli za okroglih 20 pik (43:23). Kontovelci so bili povsem dotolčeni. V tej četrtini so zbrali le 10 točk. Vse je kazalo, da je srečanja konec. V zadnjem delu tekme pa so varovanci trenerja Švaba odreagirali. Z zvrha-
no mero požrtvovalnosti v obrambi in končno z uspešnimi meti ter prodori znižali zaostanek v 7. minuti na same 4 točke (44:48). V razburljivi končnici pa so bili gostje le prisebnejši in kljub petim osebnim napakam kot običajno požrtvovalnega Hmeljaka (9 skokov) ohranili rahlo prednost in zasluženo zmagali.
»Usodna nam je bila tretja četrtina, ko smo igrali slabo v obrambi in izgubili preveč žog. Zaman je bila naša reakcija v zadnji četrtini, v razburljivi končnici nam je zmanjkalo moči,« je po tekmi dejal Kon-tovelov trener Marko Švab.
»Ponovila se je zgodba zadnjih der-bijev. Vodstvo petnajstih in več točk smo spet zapravili in smo morali nato v končnici reševati rezultat. Na srečo se je tudi tokrat za nas dobro izteklo,« je bil kratek komentar tehničnega vodje Sokola Vi-sciana. (lako)
/
ŠPORT
Nedelja, B. novembra 2015
27
ODBOJKA - Zalet Sloga v ženski deželni C-ligi
»Maratonska« točka
ODBOJKA - Ženska D-liga
Zalet Kontovel tokrat zelo zbrano
Odbojkarice Zaleta Kontovela so se tako veselile po zmagi
fotodamj@n
Kontovel Zalet - Volley Team 3:0 (25:20, 25:20, 25:13)
Zalet Kontovel: Bukavec 5, Kneipp 7, Kalin 8, Cassanelli 6, Zavadlal 16, Antognolli 5, Ban 1, Bressan 0, Fer-foglia 2, Sossi 1, Slavec 0, Micussi (L1), Bezin (L2). Trener: Kušar.
Varovanke trenerja Mitje Ku-šarja so tokrat igrale zelo zbrano. V primerjavi s prejšnjo tekmo so bile odbojkarice Zaleta Kontovela natančnejše in ostrejše na servisu ter bolj učinkovite v napadu. »Pa tudi sprejemale smo boljše. V polje so vstopile vse odbojkarice. Tudi mladi Špela Ferfoglia, ki igra še v eki-
pi under 16, in Irina Bezin (under 18). Obe sta dobro opravili svojo nalogo,« je dejala pomočnica trenerja Veronika Zuzič, ki je obenem pohvalila Tadejo Zavadlal. V tretjem setu je bila v napadu stoodstotna. Povrh tega je poskrbela za dva asa in uspešen blok. Zaključno »match« žogo pa je imela Petra Sossi. V prvih dveh setih so se gostje, ki so še brez točke na lestvici, uspešno upirale. »Do 15. točke smo igrali točko na točko. Nato smo bile bolj prepričljive in uspešno speljale sete do konca,« je še dodala Zuzičeva.
Borgo Clauiano - Sloga Zalet 3:2 (25:23, 29:31, 25:23, 22:25, 15:12)
Sloga Zalet: Costantini 2, Feri 9, Kojanec 1, Pertot 5, Spanio 6, Vattovaz 2, Barut (L), Babudri 24, Balzano 7, Grgič 2, Vitez 0, Zonch 4. Trener: Čuturič.
Združena ekipa je odigrala pravo maratonsko bitko, saj je tekma v Trivi-gnanu trajala kar več kot dve uri in pol! Na koncu so sicer zmago osvojile domačinke, točka na gostovanju pa je seveda zlata vredna.
V prvem nizu so zaletovke začele zelo dobro, povedle s 16:11, a je domačinkam uspelo obrniti izid v svojo korist. Drugi, ki je trajal kar 38 minut, je bil najprej v rokah Trivignana, ki ga je naša ekipa v drugi polovici ujela, od izida 22:22 se je začel dobesedni boj za vsako žogo, a so na koncu bile naše igralke boljše. Tretji je bil izenačen do dvajsete točke, ko so pobudo spet prevzele domačinke, ki so tudi v četrtem dalj časa vodile, a so jih za-letovke dohitele in izenačile na 17:17, nato dosegle nekaj točk in prednosti niso več spustile iz rok. Tudi peti niz je bil na začetku izenačen, a so igralke Trivignana dosegle nekaj zaporednih točk, ki jih za-letovkam ni uspelo nadoknaditi.
Naj omenimo še, da je bila tekma zelo razburljiva, k čemur je pripomogel tudi sodnik, ki je s svojimi odločitvami večkrat spravljal ob živce domačo ekipo, ki si je »prislužila« rumeni in nato rdeči karton, domači trener pa je bil med samo tekmo celo izključen. (INKA)
HOCKEY IN LINE
Prva zmaga openskega Poleta Kwins
Polet Kwins ZKB - Asiago Vipers 4:0 (3:0)
ZKB Kwins: Gallessi Quarantotto, Biason, Pezzetta, Mariotto, Zoll, Fumagalli (1), Gru-sovin, Dakskobler, Cavalieri, Žerdin (1), De Vonderweid (1), Cerno, Fabietti (1), Batti-sti, Poloni.
Polet ZKB je v četrtem krogu A1-li-ge dosegel prvo letošnjo zmago proti ekipi Asiago Vipers, s katero je do zdaj delila zadnje mesto na lestvici. Rusanovi varovanci so tekmo dobro začeli: sredi osme minute igre so prvič povedli z zadetkom Fumagallija, slabi dve minuti pozneje pa so prednost podvojili z golom debitanta Žerdina. V šestnajsti minuti je Fabietti še tretjič pretresel mrežo nasprotnikovih vrat. Trener Asiaga se je nato odločil za zamenjavo vratarja, ki je obrodila želene sadove vse do 18. minute drugega polčasa, ko je De Vonderweid dosegel še četrti zadetek za Polet. Do konca srečanja so gostje zaman skušali zadeti vsaj gol, vendar je bila obramba sedemnajstletnega domačega vratarja Gallessija tokrat resnično nepogrešljiva. Pohvalo pa si tokrat zasluži cela ekipa, ki je skozi celo tekmo nadigrala nasprotnike in zasluženo zmagala. (MO)
Ostali izidi: Cittadella - Monleale 4:3, Molinese - Verona 3:13, Padova - Milano 3:6, Vicenza - Forli 2:3.
primorski_sport
facebook h
1. ŽD: Mavrici točka, Mavrica Val praznih rok
Mavrica - Cormons 2:3 (25:22, 25:23, 16:25, 13:25, 8:15)
Mavrica: Princi, Černic, Nanut, Devetak, Juren, Winkler, Petruc, Corva, Malic, Valentinsig, Sar-doč, Bandelj (L), Zavadlav (L). Trener: Privileggi.
Po prvih dveh setih, v katerih so odbojkarice Mavrice prikazale dobro igro, se jim je nato zmaga izmuznila. Tretji niz je bil po prvem tehničnem premoru še uravnovešen, nato so varovanke trenerja Privileggija opustile učinkovite sheme in zabredle v živčno igro.
Turriaco - Mavrica Val 3:0 (25:12, 25:19, 25:6)
Mavrica Val: Crisci, Černic, Dellisanti (L), Faganel, Franzot, Gabbana 2, Lupin 1, Peressini 5, Piras 3, Visintin 9; trener Jelavič.
Prvo prvenstveno tekmo so igralke ekipe Mavrica Val odigrale zelo napeto, kar se je poznalo predvsem na sprejemu in v polju. V drugem setu so sicer sprejem ter servis izboljšale, napad pa je bil še vedno premalo učinkovit. V tretjem nizu pa so gostje popolnoma popustile. (stc)
MLADINSKA ODBOJKA - Ženska starostna kategorija under 14
»Osnovna šola odbojke«
V ženski kategoriji under 14 igrajo ekipe Brega, Kontovela, Sloge in Sokola - Predvsem za rast mladih odbojkaric
Prejšnji konec tedna se je na Tržaškem začelo žensko prvenstvo v kategoriji U14. V tej kategoriji nastopajo štiri naša društva in sicer AŠD Breg, AŠD Kontovel, AŠZ Sloga in AŠD Sokol. Prvenstvo je razdeljeno na dve fazi, katerima sledijo play off in finalne tekme. V prvi fazi so ekipe porazdeljene v tri skupine; te bodo odigrale samo eno medsebojno tekmo. Skupina šestih ekip, sestavljena iz prvih dveh uvrščenih ekip iz vsake začetne skupine, bo v drugi fazi sestavljala skupino »zmagovalcev«, ostalih šest pa skupino »poražencev«. Breg je v skupini A, Sokol in Sloga sta v skupini B (derbi bo v tretjem krogu, 14.11.), Kontovel pa je v skupini C.
V lanski sezoni Breg v tem prvenstvu ni nastopal, letos pa je ekipo naraščajnic prevzel trener Franco Drassich, ki je mnenja, da je to prvenstvo »osnovna šola odbojke«. »Prav zaradi tega nimamo ne vem kakšnih rezultatskih ambicij. Važno je, da dekleta čim več igrajo in postopoma osvojijo osnove odbojke.«
Na prvi tekmi so njegove varovanke zmagale, čeprav je bilo pred nastopom precej treme. Nasprotnice so prekašale po tehničnem znanju, kot tudi fizično. Na igrišče so stopile vse igralke, za dober nastop pa si zasluži pohvalo najmlajša, 11-letna Tanja Olenik.
Pri Kontovelu imajo eno samo delovno skupino, ki jo v glavnem sestavljajo igralke kategorije U14 in U13. »Nekatere so šele začetnice, zato je naš cilj predvsem učenje odbojkarskih osnov; z rezultatom se ne obremenjujemo«, je dejal letošnji trener Danilo Berlot. Trema je pogojevala tudi prvi nastop njego-
vih igralk, da niso zaigrale tako, kot bi lahko. Razlika v tehničnem znanju pa je bila očitna, tako da je Oma zasluženo zmagala.
Slogašice bodo nastopile v tej kategoriji pretežno z igralkami letnika 2002, po potrebi pa bodo v ekipo vključili tudi katero mlajšo. O prvenstvu ima podobno mnenje kot njegovi kolegi tudi trener Sloge Ambrož Peterlin: »Poglavitno je, da dekleta čim več igrajo in napredujejo, če pa nam bo ob tem uspela še dobra uvrstitev, bomo zelo zadovoljni.« V prvem krogu so, kljub nekaterim odvečnim napakam, slavile zmago nad Omo Junior. S svojo igro je izstopala Neža Gruden, v tekmi pa so zaigrale vse razpoložljive igralke.
Po lanski uspešni sezoni (drugo mesto v pokrajini Trst) imajo letos pri Sokolu skupino deklet, ki spada v glavnini še v kategorijo U13. Skupaj z nekaterimi še mlajšimi dekleti trenirajo trikrat tedensko pod vodstvom trenerke Norči Zavadlav: »Dekleta rada in lepo trenirajo, važno pa je, da tudi čim več igrajo. Zato smo ekipo vpisali tudi v to prvenstvo, kljub temu, da so nekatere leto ali dve pod starostno omejitvijo.« Čeprav so bile tehnično boljše od nasprotnic, so v prvem krogu doživele poraz. Altura jih je zmedla z atipično igro, porazu pa sta botrovala predvsem slabša sprejem in obramba. (stc)
Izidi prvega kroga Virtus&Olympia V. - Breg 0:3 (9:25, 12:25, 17:25)
Breg: Alija Bandi, Maja Biagi, Silvia Cova, Nika Lovri-
ha, Nicole Maurel, Giorgia Meton, Lara Olenik, Ines Racman, Jana Salvi (vse 2002), Asja Rapotec, Jasmina Sedmak (obe 2003), Tanja Olenik (2004). Trener: Franco Drassich, pomožna trenerka: Daniela Zeriali.
Oma Junior - Sloga Dvigala Barich 1:3 (18:25, 15:25, 25:17, 21:25)
Sloga Dvigala Barich: Veronika De Luisa, Vera Fonda, Alja in Živa Furlan, Sabrina Geletti, Neža Gruden, Ilaria Hrovatin, Elisa lurkic, Lejla Sanna, Naomi Skerk, Nicole Smeraldi, Renee Starich (vse 2002). Trener: Ambrož Peterlin, spremljevalec: Ivo Hrovatin.
Altura - Sokol 3:1 (25:18, 16:25, 25:17, 25:22)So-
kol: Tereza Braico, Tina Fabi Pahor, Nikita Fermo, Martina Zidarich (vse 2002), Eleonora Bianchini, Maja Gri-lanc, Hana Kravanja, Giorgia Radina, Chiara Zonta, Tina Žbogar (vse 2003), Nataša Močnik, Anja Škabar, Sofija Umek, Tinkara Vidoni, Kasia Vodopivec (vse 2004). Trenerka Norči Zavadlav, pomožna trenerka: Marinka Devetak.
Kontovel - Oma 0:3 (9:25, 8:25, 7:25)
Kontovel: Roda Altinmakas, Anna Ciuch, Margherita Emili, Tina Hussu, Stella Lavagnini (vse 2002), Silvia De-grassi, Angelica Gregorich, Tereza Marochini, Mateja Martini, Aurora Pieliz, Letizia Reggio, Carolina Salot-to, Caterina Sedmak, Tina Skabar (vse 2003), Johanna Starc (2004), Ivana Blason (2005). Trener: Danilo Berlot, pomožni trenerki: Breda Ban in Petra Sossi.
Športel o rolkarjih Mladine
Jutrišnja oddaja Športela (ob 18. uri - Tv Koper/Capodistria) bo posvečena rolkarski dejavnosti ŠD Mladina. Igor Malalan bo v koprskem studiu gostil predsednika Mladine Erika Tenceja, trenerko Jano Prašelj in rolkarico Dano Tence. Ostali prispevki bodo posvečeni podelitvi nagrade Šport in Šola, košarkarskemu derbiju med Kontovelom in Sokolom, nastopu odbojkarjev Sloge Tabor in košarkarjem Jadrana.
Skupaj zmoremo s Pivkom, Ugrinovo in Počkarjevo
Jutrišnjo oddajo Skupaj zmoremo (Radio Trst A ob 9. uri) bo prvič vodil Evgen Ban. Njegovi gostje bodo gorski tekač Tadei Pivk, telovadka Tea Ugrin in jahačica Irina Počkar.
Domači šport Danes
Nedelja, 8. novembra 2015 NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Sanvitese; 14.30 v Guminu: Gemonese - Kras.
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Standrežu: Juventina - Sevegliano; 14.30 v Trstu, Ul. Locchi, Sant' Andrea - Primorec
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Isonzo; 14.30 v Porpettu: Porpetto -Sovodnje; 14.30 v Terzu: Terzo - Breg; 14.30 v Bazovici: Zarja - Cormonese
2.	AMATERSKA LIGA -14.30 na Padričah: Gaja -Romana; 14.30 v Moraru: Moraro - Primorje DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 Trebčah: Kras -Ufm
NARASČAJNIKI - 10.30 v Korenu: Virtus Corno -Juventina
NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Dolini: Montebello Don Bosco - Kras
NAJMLJAŠI - 10.30 v Ronkah: Ronchi - Juventina; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo; 12.00 na Opčinah: Roianese - Zarja KOŠARKA
DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah: Jadran - Arzignano
UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 telovadnica na Rouni: Polet - Cusignacco
UNDER 14 MOŠKI ELITE - 11.00 v Tržiču: Falconstar - Bor
ODBOJKA
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Gorici, telovadnica Ul. Venier: Minerva Millennium - Mavrica; 11.00 v Sovodnjah: Soča Olympia ZBDS - Cormons UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - Altura; 11.00 v Trstu, Ul. Mameli: Eurovolleyschool - Kontovel
Jutri
Ponedeljek, 9. novembra 2015 KOŠARKA
UNDER 20 - 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom -Gonars
UNDER 18 - 20.45 telovadnica na Rouni: Breg -
Basketrieste
NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Korenu: Virtus Corno - Vesna
□ Obvestila
SK DEVIN organizira Smučarski sejem do 17. novembra v prostorih trgovine Conad Superstore v Devinu. Urnik: 8. ter 14. in 15. 11. od 10.00 do 19.30, 9., 10., 11., 12. in 13.11. od 16.00 do 19.30. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah do danes, 8. novembra. Urnik: nedelja, 8. novembra, od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 20.00. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2016. Info na tel. št. 3475292058, info@skbrdina.org ali www.skbrdina.org. ŠD KONTOVEL obvešča, da se treningi otroške telovadbe odvijajo ob sobotah v kontovelski telovadnici s sledečim urnikom: letnik 2013/14 od 9.45 do 10.30; letniki 2012/2013 od 10.30 do 11.30. Informacije in prijave na 3288299227 (Tania).
SK DEVIN organizira jesenske tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Druga izmena: 14. in 21. novembra. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na 3358180449 (Erika), 3298012528 (Marjanka) 3358416657 (Dario).
28 Nedelja, 8. novembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Severnoafriški anticiklon se pomika proti osrednji Evropi, zaradi česar so v višinah temperature bolj mile in vreme stabilno. Poleg tega ponoči nastaja toplotna inverzija in postopno se zadržuje vlažen zrak ob tleh med nižinskim delom Padanije in Veneta ter sever-
^ nim Jadranom, zlasti na začetku prihodnjega tedna. ^
;
' HELSKI
nit
1O1O
OSKVA
-4/4 0
KIJEV
3/4

SOFIJA
4/14
LIZBONA
.015/24
BÜE
1030

skopJE
4K/17 v
1020
I Sonce vzide ob 6.54 in zatone ig ob 16.43 i Dolžina dneva 9.49
/T
Pretežno jasno do delno oblačno bo. V gorah bodo temperature še naprej precej mile za ta letni čas, zlasti v višjih legah. Po dolinah ponoči pričakujemo toplotno inverzijo. Po nižinah in ob morju bo nastajala megla, ki bo bolj verjetna zvečer, ponekod pa bo lahko nastajala tudi zgodaj zjutraj.
Danes bo pretežno jasno, kakšen oblak na nebu bo občasno predvsem v severovzhodnih krajih. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju okoli 8, najvišje dnevne pa od 18 do okoli 22 stopinj C.
VIDEMO
6/22
TRBIŽ O
2/20
ČEDADo
7/21
W]. CELOVEC
i^S O3/14
KRANJSKA G.
02/19
O TRŽIČ
3/20
KRANJ O
S. GRADEC
O 3/21
CELJE
5/23 O
LJUBLJANA
O 4/20
GoDICA N. GORICA GORICA o 6/22 8/22 O 6/22
POSTOJNA
02/22
7n. mesto
? 5/21 O
PORTOROŽ O
7/19
PORE
Luna vzide ob 3.25 in zatone ob 15.24
OPATIJA
PAZIN O
KOČEVJE
ČRNOMELJ
DANES
REKA
12/24
V gorah bo pretežno jasno. Temperature bodo v višjih legah precej mile. Ponoči lahko v dolinah pričakujemo izrazite toplotne inverzije. Po nižinah in ob morju bo vlažno zaradi zadrževanja megle, zlasti ponoči in zjutraj v nižjih predelih in ob zalivih. Zaradi tega bo vreme na tem območju spremenljivo oblačno._
Jutri in v torek bo pretežno jasno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla, ki se bo lahko vjutranjih urah začela pojavljati tudi ob morju. Razmeroma toplo bo.
TOLMEČ
O 8/17
TRBIŽ O
4/20
J .. > CELOVEC
O5/15
KRANJSKA G.
01/19
O TRŽIČ
r^ >	2/20
S. GRADEC
O4/19
CELJE
5/22 O
VIDEMO
5/19
ČEDADo"
6/18
GORICA
8/19 O
KRANJO
LJUBLJANA
O 4/19
N. GORICA
O 6/18
POSTOJNA
O 3/19
oN. MESTO
> 5/21 O
11/17
PORTOROŽ O
8/17
PORE
OPATIJA
PAZIN O
2006 - Ponekod po nižinah je fnš bil dnevni temperaturni hod nenavadno velik. V z Kočevju se je ogrelo z -3,1 °C na 17,4 °C, v Šmartnem o pri Slovenj Gradcu z -4,8 °C na 15,3 °C, v Dobl ičah pri < Črnomlju z -1,0 °C na 18,8 °C, na Letališču Brnik z -2,8 °C na 16,4 °C in v Murski Soboti z -3,4 °C na 15,6 °C
Danes: ob 1.54 najnižje -30 cm, ob 7.57 najvišje 41 cm, ob 14.54 najnižje -36 cm, o ob 20.38 najvišje 25 cm. 2 Jutri: ob 2.28 najnižje -30 cm, ob 8.22 najvišje 44 cm, ob 15.22 najnižje -43 cm, ob 21.11 najvišje 27 cm.
Morje je mirno, temperatura morja 18,2 stopinje C.
500 m ...........17
1000 m...........14
1500 m...........12
KOČEVJE V O	,
ČRNOMELJ
'SX/"
JUTRI
2000 m............S
2500 m............6
2S64 m............4
UV indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva okoli 2,5.
V Mjanmaru danes zgodovinske volitve
YANGON - V Mjanmaru potekajo danes prve večstranske parlamentarne volitve po 25 letih, s katerimi naj bi država dokončno stopila na pot demokracije. Glavni tekmici sta vladna Stranka unije solidarnosti in razvoja (USDP) in glavna opozicijska stranka Narodna liga za demokracijo (NLD) borke za pravice Aung San Suu Kyi. To so prve demokratične volitve po letu 1990, ko vojaški režim ni priznal, nato pa je celo razveljavil prepričljivo zmago NLD. Začel se je val represije, med katerim so zaprli na tisoče nasprotnikov režima, Nobelovo nagrajenko za mir Suu Kyi pa 15 let zadrževali v hišnem zaporu. Ikona boja za demokracijo, danes 70-letna Suu Kyi je prepričana, da je sedaj čas za zmago njene stranke. Med volilno kampanjo je obljubila, da prinašajo resnične spremembe.
Brazilski zaporniki naučili miš prenašati drogo
RIO DE JANEIRO - Brazilski policisti so zapornike v enem od zaporov zalotili pri urjenju miši, ki je na repu prenašala drogo po zaporu. »Pazniki so opazili, da je šla miš od bloka A do bloka C. Zaporniki so ji na rep pritrdili vrvico, ki so jo uporabili za prenašanje drog in ostalih stvari, kot je telefonska kartica sim,« je povedal Gean Carlos Gomes, direktor zaporov v državi Tocantins na severu Brazilije. »Tako je bila ubogljiva, da se je pustila tepsti po glavi,« je še dodal direktor. Miš, ki je imela na repu pritrjen kavelj, so uslužbenci našli med rutinskim pregledom pretekli teden, je dejal Gomes.
www.thecasinopark.com
www.coopnordest.com
CASINÓ& HOTEL
hit casinos