Številka 332
TRST, v torek I. decembra 1908
Tečaj XXX'H
— IZHAJA VSAKI DAN -hm
tedl ob Mdeljah In praznikih ob 5., «b ponedeljkih eb 9. zjutraj.
PeaamlSne žtev. se prodajajo po S nvč. (6 sto t.) v mnogih tobakarn&h v Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Št. Peten, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luc$i, Tolminu, Ajdov-Kini, Dornberg-a itd. Zastarale itev. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 it. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-■Uhuj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« JEdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko.
je moč I
mm« NAROČNINA ZNAŠA
aa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece © K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroenlna na nedeljsko izdanje ,,EDINOSTI" stane : uele-■■	letno K 5-20, pol lete a 60 ——
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ui. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranltnRnl ra&in It 841 652. TELEFON St- 11-57.
BRZOJAVNE VESTI
Cesarjev jubilej.
DUNAJ 30. Cesar je včeraj v*p-rjel cgrike ministre, ki so mu čestitali povodom vladarskega jubileja.
DUNAJ 30. Cesar je danes predpoludne veprejel poklonstveni deputaciji obeh državnih zbornic. V imenu gospodske zbornice je cesarju čestital povodom njegovega jubileja predsednik iste zbornice kn?z "NVindischgratz, v imenu poslanske zbornice pa predsednik zbornice dr. Weios-Kirchner,
PRAGA 30. Danes ob 10. uri predpoludne je imela praška trgovniška in obrtaa zbornica povodom cesarjevega jubileja slavnostno sejo.
LIBERCE 30. Povodom cesarjevega jubileja ee je danes trgovinska in obrtna zbornica sestala na slavnostno sejo.
DUNAJ 30. CeBar je danes dopoludne vsprejel zastopstva 17 kraljestev iu kronovin in dunajsko županstvo.
Z viiokih šol.
DUNAJ 30. Na politehniki so danes zopet pričela predavanja.
DUNAJ 30. „Sonn-u.-Montagzeitung" poroča, da bo mensa accademica jutri zopet otvorjena.
Dr. Lueger — tajni svetnik.
DUNAJ 30. Dunajski župan dr. Lueger je imrnovsn tajnim svetnikom.
Izgredi v Pragi.
PRAGA 30. Dane3 je prišlo z pet do izgredov. Več red&rjev je bilo nnjen.h. Ob 9. uri zvečer je nastal še le mir.
Japoneko-ameriika pogodba.
PARIZ 30. Listi poročajo, da so se pogajanja v ameriško-japonski pogodbi pričela valed inicijative Japonske. Sumi sj, da ie pri pogajanjih imela tudi Aoghja svoj vpliv. Iz Perzije. TEHERAN 30. Š li je danes osoovai novo posvetovalno zbornico, ki bo obstojala iz piibližno 40 prinčev, *elikašev in trgovcev. Soje te zbornice bodo tajne in bodo imelo namen razpravljati o zbolšanjih v raznih upravnih strokah. Zbornica nima nobenega naloga, d.* te tavi kak volilni zakon.
TEBRiS 30. Semkaj je do pela vest, da so bili ustaši pri Hoju poražen.
U. taja na Haiti.
NENV-JORK 30. Iz Port-au-Prince pereča o, da se revolucijonarci bližajo glavnemu mestu, ki so je utrdili.
Dunaj 30. Glasom brzojavnega p ročila J "e vojna Jadija „Fran Josip I." priplula 29.1 t. ir. v Aden, kjer ostane dva dr;i. Na lad?ji| vse zdravo.
Rim 30. Papež se je prehladil. Ako-j ravno ni nobene nevarnosti, so vendar &vdi-i jtnee za ta dan odpovedane.
Ogrski državni zbor.!
BUDIMPEŠTA 30. Zbornica je nada-j l,evaia razpravo o proračunu trgovinskega; ministerstva. Po si. Geza Poloni}- je kritikoval! razmere pri donavski paroplovni flružb', ki otežuje vsa stremljenji za pripravljanje samostojnega carinskega ozemlja. Avstrijbka vlada boče skleniti z donavsko paroplovno družbo novo p godbo in ji je ponudila znatno podporo, vendar pod pogoji, ki onemogočajo tamosiojno carinsko ozemlje v piib. 25 letih.
y BALKAlIii«	tam, kjer je to možno zmagamo; drug>d pa lečo rano. Ko so v stiskah, predlagajo kak
"	= Plavimo kandidate, da pokažemo lepi — ordine di giorno (Bučni veselost) In tako
BOSNA.	^	število s ojih glasov. Tako dosežemo poziti- je tudi poslanec Pittoni predložil sv^j ordins
Nemška kolonija v Bosni.	j veo vspeh, kjer bodo vol,eni naši kandidafcje ; di giorno ! (Ponovna veselost). (Pride se).
Z Dunaja poročajo, da je v soboto prišla drugod pa se bomo šteli in izkoristili po»o-; deputacija nemških naseljencev v Bosui in žaj. Tako delajo povsodi vse pametne stranke,	Čoot HolfSlH
Hercegovini v parlament in da se je tam po- ne izvzemši socialne demokracij«. Tako joj	OuOl lluliullt
govarjala z nemškimi zastopniki glede zaščite vidimo, da postavlja svoje kandidate tudi na njih gospodarskih in očuvanja namških šol v Kranjskem in v okrajih, kjer more dobiti Boani.	morda k vfč-mu 50 glasov.
Spomenik cesarja v Sarajevu. j Nam pa se je to zamerilo. Pred vsem. Sarajevski mestni svet je sklenil posta- nam je zameril „Piccolo", ki je v dolgih član-j
} donomlira (om&iir.i Irumari ci
if.mp iiiin kih klical svo.'e v boj proti preteči ne arno-j
viti 2. decembra temeijni kamen spameaiku fellcai svoje v boj proti preteči cesarja Frana Josipa.	isti- Zamerili so nam italijanski socijalni de-
SRBIJA
dobiti 1848 — 2. december — 1908.
(K 60-letnlci vladanja cesarja Franc Jožefa \)
I.
1848—1858.
Po vsej Evropi duh revolucije, na pre-
v Icaiiji,
mokretje in slednič tudi n*ši ljubi bratci iz-1 »tolu vladar omejenega duha, vo.na „	, ^ „ .	. jugoslovanske socijalne demokracije. Z eno j vstta-»e aaDaoaju, Prag, m na Og
Beligrad 30. Kralj Peter 3e veraj v , b*edo . 7ameriJi >Q nam vai. Nekateri u j udno ;tak* b Ić	V®' 1L
daljši avmjenci vppre,el ruskega generala drugi neuljudno. Kajti sod aaja odsebe to, i cesar c rane	• .J P •
bil geoeral pri kralju Mjtar ima v sebi.^viharaa veselost). In "sl'o»ea' . Cesarju Ferdinaadu bi moral naaledo.ati
!sti socijalii demokcatje » nastopili proti
povca. Zvečer je
večerji.	_
B e r o i i n 30. Novi italijanski odposla- j 7u7ovo^in"robalo7Jda-:Tim~ajo"Tedaj mšd ne®IBLaroh Je aanes v B1love3ni avdijenci iz-:seboj _ dva doktorja (Burna veselost), rodi kralju svoje povenlno pismo. j Eden teh dveh _ najnoveji odrešenih — Beligrad 30. „Pravda" poroča, da, dckfc or DBrdon . 3od rug dr. Tuma. (Viharno le"!!8™V nalozila PaS^cu, nai se povrne j vakllkaDje) nas ie pozval? naj 8toi?imo žnjim ....................................hoče
v Biligrtid, ker mu ni nobeden naročil, da se poda v Carigrad.
Srbija ne dobi posojila ?
Neki znani berolinski bankir je izjavil, da je povsem izključena možna^t. da bi An-g;e§ka in Francoska hoteli dati Srbiji posojila. To bi značilo odprto neprijateljstvo nasproti Avstro-Ogr^kr, a t?gH ne želi noben bankir in dfiardr zavod na Francoskem in Angleškem. Sploh da je v tem času (in to v vojne 2Lrhe) tako posojilo Sibije uprav ne-možno.
TURČIJA.
Carigrad 30. Včeraj so se prvič sestali turški in črnogorski dd^gatje.
BOLGARIJA.
SOFIJA 30, Deputacija sobranja obstoječa iz 60 čleoov je dants izročila carju Ferdinandu adreso. Agr-^rok- pos anci, izvoljeni v deputacijo, niso bili na vsprejemu. Bolgarska ponudba Turčiji.
Iz Sefi.e poročajo : Iz verodostojnega mesta zatrjujejo, da je Bolgarska pripravljena i plačati Tu:6ki enkrat za vselej 5 mil. turških lir. Alladotuiški krogi so to ponudbo pretre-j^avali in jo priznali sprejemljivo. Potemtakem utegne v kratkem priti do prmuvnih pogajanj med Turčijo iu Bolgarska, ki bi ee takrat dovršila z vdpenom.
Tržaško Slovenstvo in socijalna demokracija.
Govor d.ra Rybara na občnem zboru političnega
društva „Edinost" dne 29. novembra 1903.
Predstojeće volitve v T ratu.
Dne 25. oktobra 1.1. smo imeli tu shod političnega društva „Edinost". Da si volitve niso Še razpisane in tudi Še eedaj no vemo, kedaj se bodo vršile — smatrali snu za svojo do:ž nost, da se pravočasno posvetujemo o korakih in o svojem po-.tepanju, da ne bi druge stranke pridobdi za se kake naše na pol izgubljene ovčice aii druge slovenske — iah::o verneže. Povedali smo, kaj mislimo, oznsči'.i svojo stališče nasproti predstoiečemu volilnemu boju. Ii rekli smo: <ra nas b> najbolje, ako zaupamo le sebi (vsestransko pritrjevanje) in nobenemu drugemu. Nastopiti nam je samostalno ter poskušati, da povsod
PODLISTEK.
Prva ljubezen.
Povest Ivana Sjergjejeviča Turgjenjeva.
Iz ruščine prevel dr. G. G.
Legel sem, ali niti očesa nisem mogel zatisniti. Kmalu sem zapazil, da so v mojo sobo neprestano padali nekaki slabi od-sviti.. - vzdignil sem se in gledal skozi okno. Prečnice istega so se ostro razločevale od tajinstveno in motno blestečih sip. Nevihta — sem si mislil; in res je bila nevihta; ali šla je mimo zel«'» daleč, tako, da ni bilo slišati niti groma; le na nebu so brez prestanka vsako toliko svi-tali polujasni, dolgi bliski, ki so se razle-tali na vse strani. Ti bliski niso toliko dvigali, kolikor trepetali in drhteli kakor peniti umirajoče ptice. Vstal sem, šel k oknu in ostal tam do jutra... bliski niso prenehali niti za trenotek, bila je, kakor govori ljudstvo, vrabčja noč. Gledal sem na nemo peščeno polje, na temno goščo Xjeskučnega vrta, na rumenkasta pročelja daljnih poslopij, ki so se tudi nekako stresala ob vsakem blisku .,, Gle-
' dal sem in se nisem mogel odtrgati; ti nemi bliski, to zadržano blisketanje so nekako odgovarjali nemim in tajnim čutom, i ki so se vzbujali v meni. Jutro se je bli-jžalo: zarja je vstajala v podobi rudečih : lis. Kakor se je solnce bližalo, tako so : bliski bolj in bolj bledeli in postajali krajši; švigali so redkeje in redkeje in ' slednjič zginili vtopljeni v svežo in jasno svetlobo vzhajajočega dneva... tudi v moji duši so zginili bliski. Bil sem utrujen in miren... ali slika Zjinajide je še vedno plavala svečano nad mojo dušo. Le ona sama, le ta slika, se je zdela mirna; kakor labud, ki je zletel iz močvirnate trave, se je ločila od drugih nelepih podob, ki so jo obdajale, in jaz sem zaspal in se zadnjikrat stisnil k nji, poslovivši se od nje v zaupljivem obožavanju ...
O, rahla čuvstva, mehki zvoki, dobrota in pomirjenje ganjene duše, topeča se radost prvega ganjenja ljubezni — kje ste, kje ste?
VIII.
Naslednje jutro, ko sem bil prišel doli na čaj, me je mati okregala — vendar manje, nego sem pričakoval — in me je prisilila, da sem ji pripovedoval, kaj sem delal prejšnji večer. Odgovarjal sem ji z malo besedami, izpuščal sem mnogo po-
v dvoboj z uma svitlim mečem. Ce se sodrug dr. Tuma b.riti s takim orožjem, sporočamo mu, da ?e takega boja ns boiimo niti žnjim. Tak bof smo tudi vsprejeli (Pritrjevanje). Ali na zadjem shodu jugoslovanske socijalne demokracije ga i e dr. — psrdin sodrug dr. Tuma pustil na strani (Bučna veselost), kajti rabil je gorjačo ! Mi razpolagamo z nekoliko več omike, če tudi morda ne toliko, kolikor nam jo priznava dr. Tuma (Ponovna veselost). Na® je v navado, da govorimo spodobno, izlasti tedaj, ko govorimo s svojimi ljudmi. Na take napade nam je težko odgovarjati. Oe se pa bodo od eocijalistične strani re-j borili z uma svitlim mečem, potem najdejo tudi na% na bojišči (GKasao pritrje-Viinje).
Z njišiin fholorn torej je prišlo volilno gibanje nek iko v tek« Opozorili smo tudi druge stranke, da so se začele pripravljati. S tem emo si morda pridobili celo nekoliko zasluge.
Ali ko nam sporočajo, da mi nimamo pravice, da bi v mestu postavljali B'oje kandidate. in ko socijalna demokracija kliče našim delavcem, da bo zanje najboljše, ako vsi pristopijo k socijalni demokraciji, moramo že vprašati zakaj?!
Polom v socijalni demokraciji.
to vpi-ašanie so n*m že oni sami odgovorili. Čitajte le zadnji „Lavoratore4*, pa ti lahko ssmi napravite sodbo.
Sodrug Pittoni i<am nam je povedal rni-nolega ponedeljka, daje socija'rio-demokratičua stranka bankrotirala >n fdlirala (Hrupna veselost). Ia Pittoni menda pozna svo;e ovčice ! On nam je posedal, da je v njegovi stranki sebičnežev, ki g'edajo le na S70j dobiček. Zato so že pred mescci navstali prepiri vsled — kakor se je konstatiralo na socij al i stičnem shodu minole nedelje — ossbnih ambicij. Na tem sestanka se je ojstro kritikovalo postopanje vodstva. Pittoni pa je konstatira), da je stranka v popolnem razsulu, zato da odstopa iz i^vrševaloega odbora in stavlja stranki tudi e roj mandat na razpolago. Cs se tako g m ri iz takih u;.t iu iz takšnih razlogov, potem mora bili že res, di je stranka v raz-u'u iu da je v njej mnogo gnile g*.
Ali ko je Pittoni napovedal bankrot v najlepši formi, je nasretocal tudi lek za fcke-
drobnosii in skušal sem podajati vsemu najnedolžnejše lice.
— Vendar oni niso ljudje „conime il faut",*) je pripomnila mati in tebi se ni treba vlačiti okoli njih, mesto da bi se pripravljal na skušnjo in delal. Ker sem vedel, da so se skrbi matere za moja opravila omejevale na to malo besed, nisem smatral za potrebno odgovarjati ji; ! ali po čaju me je oče vzel pod pazduho, jse podal z mano v vrt in mi velel pripo-•vedovati vse, kar sem bil videl pri Zasje-I kinih.
Čuden upliv je imel name oče in I čudno je bilo najino razmerje. On se ta-1 korekoč ni zanimal skoraj nič za mojo vzgojo. Sploh je redko govoril z mano; ali on me ni nikdar utesnjeval, nikdar žalil; on je spoštoval mojo svobodo — on je bil ceio, ako se smem tako izraziti, vljuden z mano... samo pripuščal me ni do sebe. Ljubil sem ga, občudoval sem ga: on se mi je zdel vzorom moža — in, moj Bog, kako strastno bi se jaz k njemu pritisnil, ako ne bi bil vedno čutil njegove odklanjajoče roke! Zato pa je znal, kadar i je hotel, skoro v trenotku, z eno besedo, z enim migljajem vzbuditi v meni neome-
brata sta ime'a jako narazvit Karol pa je innl jako duhovito in energičuo ženo v osebi bavarske princezinje Zoti e. S n tega zakona pa je bil nadvojvodič Franc, kakor cesar Fraac Jožef I. imenovan.
Na dvoru niso imeii nobenega mladeniče, ki bi vzbujal s svojim duhom toliko pozornosti, kakor nadvojvodič Franc. Njegov razum je presegal za veliko njegovo starost.
Tako se nam ne bo zdelo čudio, ča t»e je npolniia srčna želja nadvojvodinje Zofije, videti svojega sina na cesarskem prestolu. Državno poslopje je pokalo na vseh k r.cih in treba je bilo krepkega vladarju. Knez Schwarzenberg, generala R a d e t - k y in W i n d i s c li g r ii t z ter vsi tedanji me-rodajneji krogi so se izrekli navdušeno za ta načrt.
Cesar Ferdinand je odstopil, njegov pravi naslednik se je odpovedal prest Ju in tako je prejel cesarsko krono nadebuden mladenič, ki mu ;,e bilo pripojeno nositi io do danes : celih šestdeset let.
„Sem Mut, seine Featigkeit, seine krilftige, uoerschutterliche Art zu fiihlen uort zu urteilen, ware i weit Ubur eein Altar ' Njegov pogum, njegova srčnost, odtočni in sigurni način njegovega čuta in 6odbe presega za mnogo njegova leta — je mati Zofija o svoj .'in sinu pisala knezu Metteroichu v prognanstvo, knmor je moral mož b-ž^ti pred razjarjenim ljudstvom.
Praski kralj ga je primerjal zarad: n e-gove zgodnje zrelosti in mladosti nečaku Juli;a C^arja in ga imenoval Cezarjem Avgustom. Ruski car je govoril o njem kakor o svo.em sinu iu ga je v resnici tako ljuVl.
Ali kakor tudi je mHdoat vedno nekaj veselega in lepega, mnogoobetajoča — vendar je treba v tako burnih časih, kakor so bili leta 1848 in nasledaja desetletj?, ne samo zdr?.vega in čilega telesa ter duha, ampak tudi veliko mere živijenske izkušenosti. Te mladi vladar ni imel, zato je bil vsaj v stvareh notranje politike popolnima odvisac od svojih svetovalce.v Največji vpliv jo imela nanj njegova m^.ti do svoje smrti (1872). Javna tajnost je bila, da se suka kolo vlade pod njeno močno krmar^ki roko in volio.
Knez Windi*chgr:itz, ki ie os-ojil r.a> prej Prago in potem Dunai, je prodiral proti KoSutovcom na Ogrskem. Bil ]e pre-.iab in Avstrija ni mogla zadušiti punta. Za*>> ]e p s'al ruski c*r svojemu mlademu s>3idj ru-rko vojsko n* pomo*. Ruskemu geaera j se p3 brezu;pešn h bitkih ogrska armada u ;a!a
jeno zaupanje do sebe. Moja duša se je ! odpirala — kramljal sem kakor z razum-1
*) kakor »e spodobi.
nim prijateljem, kakor z obzirnim učiteljem ... potem me je on istotako nenadoma zapuščal — in njegova roka me je zopet odklanjala prijazno in rahlo — toda odklanjala me je.
Včasih ga je obšla veselost, in ob takih prilikah je bil pripravljen igrati se in biti razposajen z mano, kakor deček (on je ljubil vsako silno telesno gibanje); enkrat — vsega vkup samo en Krat! — me je božal s tako nežnostjo, da bi bil skoraj zaplakal... ali tudi ta veselost in nežnost sta zginili brez sledu — in kar se je bilo zgodilo med nama, mi ni dajalo nikakega upanja za bodočnost, kakor da bi bil vse to videl v sanjah. Dogajalo se je, da sem opazoval njegovo umno, lepo in živo lice ... da je moje srce za-drhtelo in vse moje čuvstvo zahrepenelo za njim... a on kakor da bi bil čutil, kai se je v meni vršilo, me je mimogrede pobožal na licih ter se ali oddaljil, ali pečal s kako drugo stvarjo, ali pa je naenkrat postal ves hladen, kakor je znal postajati hladen le on, in jaz sem se tudi takoj umaknil in sem postal tudi hladen. Redki slučaji njegove dobrohotnosti napram meni niso bili nikdar izzvani po mojih nemih, toda razumljivih prošnjah; prihajali so vsakikrat nepričakovano.	(Dalje.)
Stran II
>EDINOSTc šiv. 332
V Trsili, dne 1. decembra 1903
dn™ 13. avgusta 1349. General Paš k j e-*ič jo brzojavil Nikolaju I.: „Pred Vašim
stu. bila nekoliko svetlejša. B.la sta zgolj osebnega značaja.
prestolom, Veličanstvo, leži Ogrska"4	j Triinivaj3etletni vladar je spoznai v
Iz Italije so prihajala ugodna poročila, tovišču lil lepo bavarsko princesinjo Eli Nad osemdeset let stari felimaršal Ra-|beto. E;io leto kasneje seje višila detzkv je premagai pn Cu^tozzi in No vari; poroka na Dunaju. Leta 1857
italiianske čete, ki so se uprle avstrijskemu! sto go 9pod3tVU.
generali bo in zato so dobili sedaj prvo besedo v državi. hj dski parlament, ki je zboroval v Krome-riž-j, fe bil razpuščen in monarhiji je bila oktroirana drugačna u%tava, nego so jo pri-j avljfili poslanci v Krcmerižu«
Ali ta ustava je ostala -.amo na papirju. Na rožič 1851 je bila odpravljena izrecno. Absolutizem je zavladal po v s e j j monarhiji. Na roge so postavili šestnajst polkov žandarmeriji po francoskem vzoru in ti so postali glavn- organi v3e eksekutive. Ti riio vohunili samo med meščani, ampak tu^i n.ed uradništvom, oficirji in kleriki.
Jako občutno je zadel absjluiizcm vs-tri^e Madjare. Mnogo generalov ie bilo cb^šerjih na vislice in H a v n a u, ki je postal cesarski namestnik na Ogrskem, je delal čast imenu, ki so mu ga dali svoj čas Lahi: „H- f0??0!8®8 jena iz Brescije". Bil je tako krvoločen, da 80 -ic zbali tega naposled cdo dvorni krogi. Havnau je bil odpoklican, na njego . o mesto pcs'an nad*.-o j voda Albrecht in njegova deiP;. roka je bil A 1 e k s a n d r B a c b; sin kmetskega rodu, nekdanji revo-iucijocar in kasnejši spretni avstrijski minister.
je
le-z a-
n'una ozaanjevalo
in eden strelov iz vojaških topov, da ! se je porodil na Dunaju prestolonaslednik postali zadnja opora vlade Rudolf.
Odlikovanja povodom fesarjeuega jubileja.
Cesar je povodom svojega vladarskega jubileja odlokom od 30. novembra podelil radlična odlikovanja. Iz uradnega seznamka navajamo od!ikovance iz južnih dežel r
Tajni svetnik, tržaški namestnik Konrad princ Hohenlohe-SchiiliDgsfurst je dobil veliki križ LeopoldoTega reda; goriški knez in nadškof dr. Fraričišek S e d e j je imenovan t ajnim svetnikom; <3&želnemu glavarju Kranjskemu in državnemu poslancu Franu Sukljetuje podeljeno plemstvo.
Nadalje so dobili: veliki križ Fran reda: tajni svetoik, knezoškof krški dr. Josip K a h*n ; red železDe krone drugega razreda: škof šibenski dr. Vinko P u 1 i š i ć in škof hvarski Jordan Z a n i -nović; komturski križec F/an Josipovega reda z zvezdo : državni poslanec in deželri glavar dalmatinski, d. 1 vč e v ić drž,, posl. dr. I. SustersiČ, deželni glavar istrski dr. Lu-
v stiku z vladajočimi krogi — sami Rybara in iz njegove odkrite izjave, da v ne veljavnosti te svoje trditve, zatr-j ljudstvu vre, spoznala, da se stvar ne da vej
indirektno dvomili
jajo še, da na proteste Jugoslovanov se ne i zavlačevati, se je še le odločila in dovolila 5 treba ozirati. To s oje mnenje podkrepljajof učnih moči, za našo javno ljudsko šolo — ali trebu še le praviti to ? — z zatrdilom,' m
za z a
Car Nikolaj ga je imenoval zato „barikadnega nrnistra* in ga ni maral niti v*prejeti, da si se je dal Bach obriti svojo brado in si pri-zacVn1. da izgleda v vsem, kakor so se nosili tedanji elegani.
Hrvatski ban J c 1 a č i c, ki je napravil tik.' močau utis na dv »rr.e dame, čsgar og .jeaost ie zvabila cesarici iu nadvojvodinjam so'ze v r b, je bil v tem času druga opora dinastiji. Brez Jelačića in brez ruskega caria bi se kaj ležko ohranila habsburška d nastija na svojem prestolu!
V trenutku nevarnosti je prejel Jelačie o;o o=,ebo obi uho kra'jevkega naslova iu svoj narod obljubo državne samostojnosti. Oboje se ni zgodilo. Jt'.iičić je bil osebno sicer ponovno odli&ovan, !eta 1854 je prejel grr lovski naslov (umrl je 18">9) ali Hrvatje so bili za svojo zvestobo kai slabo plačani. L?ta 1850 .ie bil njih sabor razpušo?n in se celih deset let ni smel sniii.
Prro desetletje cesarjeve vlade se je vršilo v »trogem absolutistično centralističnem duhu. Pod to šibo to trpeli vsi narodi. Med vsemi obilnimi krivci te dobe ie gotovo še eden najmanje krvoločnih Bach. Preveč se je bal za avoj miniaterski klobuk, da bi se energično uprl intrigam. Pjaval je na njih valovih, po vetru je obračal jadro, le da se čol ni potopil. Izdal je mnogo ediktov kakor 3lepo orodje svo,ih mogočnih sodobnikov.
Hudo krizo je pre3tal vladar v tt-m desetletju tudi na zunaj. Njegovi svetovalci so ga zavozili tako daleč, da ni bilo druge poti več možno, kakor poraz v Italiji in poraz v boju s Prusko.
Krimska vojska in vsa doba okolu nje — 1853 do 1857 —je dala povod največjim evropskim homatijam, Ruski car je zahteval zaradi ponovnih preganjanj kristijanov protektori nad vsemi pravovernimi po laniki sultana. Sult n se je hotel že udati na nagovarjanje Avstrije, ali vmes je stopila Anglija in' podpihovala sultana proti carju, dokler ni napovedal sultan Rusiji vojno.
Angleži so se zelo bali rastoče moči Rusije. V strahu so bili, da jim ne zasede nekoč Rusija vse Indije. Sami so biii preslabi in .meli niso nobenega pravega povoda razen zavisti ia bojazni, da bi začeli vojno z Ru-s tem oslabili za nekuj časa. Tem so pjiiskali sedaj sultana v vojno je ta vnela, mu niso pripomogli samo z denarjem in svojimi vojaki, ampak so dobili za vojno proti Rusiji na svojo stran tudi francoskega cesarja in sardinjskega kralja in hoteli so zvabiti v boj tudi avstrijskega cesarja.
Avstrija je igrala v tem boju zelo dvomljivo vlogo. Najprej je razglasila strogo nevtralnost. potem pa se je daia zavesti v očno mobilizacijo. Cesarski svetovalci so silili " očiten boj z Rueijo, cesar je podpisal vae drug'?, samo vojue ni hotel napovedati tat j u r.a noben način.
Ali s tem, da je postavil blizu pol milijona vojske na rusko mejo, je drobil rusko silo. Močna armada je morala biti vedGO pripravljena na boi z avstrijsko vosjko, ki jo stala cele mesece pod zastavo. Eia armada je irorala oat&ti blizu Peterburga, ker je pretila nevarnost, da izkrcajo tam Angleži nove armade.
Ruska ni mogla osredotočiti svoje sile na K-.im in tako je padla trdnjava Sebasto-poij, ki jo je braoil Totleben kakor lev septembru 1855 Angleška, Francoska in sar-dmjska zastva je plapolat* druga tik druge r.a njenih okopih.
Svojemu nagloma umrlemu očetu je sledil cnr Aleksander II, ki ni mogel odpustiti, da mu ;.e Avstrija s tako cehraležnos-jo plačala pomr.č Ru%ije proti Votaškim Ogrom. Avstrija 3e b:la v temu trenutku popolnoma osamljena: Pol-g Rusije si je nakopala še sovraštvo zapadnih držav. Slednje so jo mrziie vsled tega, ker ni hotela proti Rusiji z vojsko.
stio m jo ki^pkeje In ko se
dovik R i z z i in župan korminski baron Ju rij L o c a t e 11 i ; vitežki krilec Leopoldo-vega reda : dvorni svetnik pri upravnica sodišču dr. Friderik F loj; komtumi križec Frau Jo>ipovega reda: kanonik in generalni vikar v LVoljaru Ivan F 1 i s, stolni prošt v Mariboru Karol Hribovšek. namestnik deželnega glavarja štajerskega in odvetnik v Ptuju dr. Fran Jurtela, državni in deželni poslanec in posestnik v Podnartu Jo-ip Pogačnik, predsednik trgovinske in obrtne zbornice v Tr*l u Anton di D e m e t r i o in ravnatelj poljeicljake kreditne banke v Poreču dr, Andrej Amoroso; častniški križec Fran Josipovega redu: kanonik Jurij P i t a c c o v Kopru ; red železne krone tretjega razreda: asržavni ic. deželni poslane: istrski dr. Me 'ko L a g : n i a ; kanonik in stolni župnik v Tr3tu Peter Martelanc, predsednik ljubljanske tpgorske -jbornico Josip Lenarčič, deželni šolski nadzornik v Ljubljani Fran H u b c. d, viši deželni svetnik Matija Z a mi d a v ^ubiiaui.. opat celjaki Fran Ograli. dežeLai odbornik štajerski v Gradcu	R o p i č; s- etnik pri deželni
vladi v ČraoTc.b dr. Peter Laharnar, glavni ravnatelj av&trijskeg-i Lloyda. v Tratu Albert Frankt'a rte r, s.vetnik višega deželnega sodišča v Trstu Sobastijan G h i r a, notar v Trstu d?. Josip Quarantotto, vlsdni ovetnik, ravnatelj državne obitne šole v Trstu Karol H e s k odvetnik v Trstu dr. Fran Rabi, deželni šolski nadzornik v Trstu Nikolaj R a v a 1 i c o, odvetnik iu župan v Zadra dr. L, Zi 1 i o t to; vitežki križec Fran Josipovega reda: okrajni glavar in na-mestniSki tajnik v Trstu Eimund F a b i a n, državni pravdnik v Gorici Andrej J e g 1 i č, dekan in župnik v Kobaridu Jurij Peter-nel, provincijal frančiškanov v L;ubljni v Placid F a b i a ni, ravnatelj učiteljišča o L'ubijani Anton Č e r n i v e c, dekan in župnik v Ribnici Fran D o 1 i n a r, dvželui stavbeni svetnik v Ljubljani Anton KI in ar, kanonik v Novem meatu Fran P o v š e, dekan in župnik v Le^kovcu Fran S c h w e i g e r, mapiatratni svetcik v Ljubljani Ivan Sesek, gimnazijski proiesjr v Ljubljani dr. Josip T o m i n š e k, industrijalec Vinko M a j d i ć v Kran;u, finančni svetnik v Ljublani dr. Ivan Mrak, dekan in župnik v Ljutomeiu Martin J u r k o v i č, odvetnik v Mariboru dr. Ivan S e r m e c, dekan in župnik v Smo-horju (Koroška) Ivan Dr zanič, primarij v v ljubljanski bolnišnici dr. Alfred V a 1 e n ta
to ? — z da Slovoaci niso kulturen narod.
To je tista prazna fraza, o kateri se no čemo ž njimi prerekat«. Samo prosili bi jih, da bi šli ti naši ljubi prijatelji tako le malce pred ljudstvo po deželi, pa bi videli kmalu, je-li naša masa res zaostaja za italijansko, ali pa ni morda celo nad nio !!
Ali naravnost varanje javnosti je to, ako se trdi, da bi se z rešitvijo italijanskega vse-učiiiščaega vprašanja država rešila iz zadrege, to je, da bi potolažila italijanski irredentizem. Demonstracije teh zadnjih dni v Trstu go vore drugače in nasprotno. Kdor je imel ušesa je mogel čuti klice : Abbasso il gover-no di Vienna, m o r t e a Francesco G i u s e p p e, evviva Vittorio Emanuele, ab basso 1* Austria, evviva la nostra Italia, evviva Oberdank! Pretrivijaluih klicev ubogim in in izmučenim stražarjem niti ne omenjamo, ker prežslostno zvene za naša ušesa. In to kar je izražala tržaška ulica temi klici, leži Italijanom globoko v srcu.
Ali tudi, če bi bilo ros, da bi ae z ita-lij&sskim vseučiliščem v Trstu odpravila jedna zadrega za notranjo politiko, vendar ne bi bila ta politika rešena zadreg, ker na mesto ene bi stopila druga in 5e veča zadrega na slovanski strani.
Druga argumentacija nemških listov se opira na vsanjo politiko. 5e5, da bi se razmerje po ugodni rešitv; ital. vseučilišnega vprašanja bladne zveze med Avstrijo in Italijo spremile v iikreno zzizmerje. Tudi to je veliko varanje, ki pa no more pozdra7iti nikogar, ki pozna italijanski irredentizem. Z matematično gotovostjo moremo reč?, da bi potem, le narastel — apoiht iredente po naših takozvanih, ali v resnici ne italijanskih pokrajinah Ravno te dni moreš čuti iz U3t"«acega Italijana, da oni dobe univerzo, ker Italija to zahteva!!! In na javnem shodu minule nedelje v Politeama je jeden govornikov — Menesini odkrito povedal, da so njihovi pogledi obrneni v Italijo !!
Ako bi torej Italijani res dobili voCuči-lišče pod tem pritiskom iz Italije, mari se jim ne utrdi še bolj u varjenje, da je njihova vlada v Italiji?! In mari ne bi si tam doli še bolj domišlja 1 i, df» imajo pravico diktirati svojo voljo v vseh notranjih stvareh Avstrije, v kolikor se tičejo 11 a-j a n o v ?! !
Ali kaj bi neizogibno izhajalo iz tega. Večne frikcije, večne zadrego in agitacije po Italiji proti Avstriji!! Tak* perspektiva se odpira za uaš^> drža/o, ako sa italijansko v*e-učiiiSno vprašanje reši pnd pritiskom iz l a-liie. In rešuje se faktično pod teai pritiskom.
ginila
se je
celo „Piccola-glasno zjokal
v pogovor tudi eni on ne umeje sloven-nič reči. To je za-Slovencev oziroma ljubo govorilo odslej
Trstu.
Ta velikodušnost je in v edni svojih številk nad nio !
Toda šalo v stran ! — To je bila drob-tina, ki nam jo j9 vlada morala dati, kskor bo morala ugoditi tudi ostalim našim upravičenim zahtevam. Pred velikimi političnimi preobrati stojimo — in za našo vlado postaja nepristranost življenski pogoj. Ako bi pa hotela ostati pri starem sistemu
—	bo ona morala odgovarjati tudi za posledice. —
Taki smo Slovenci! Pišejo nam : Bil sem v neki krčmi na Veduta romana, v družbi 5 Slovencev in 1 Italijana. Začeli smo kon-trastirati o dnevnih dogodkih. Slovenci bo me vprašali, kaj da neki imam od narodne stranke, kaj da tam dobim ? Po3ebno se je odlikoval med njimi neki Josip L., ki se je bahal, kake podpore da dobivajo oni v socijalni demokraciji. Jaz pa sem ga zavmii, da take podpore dobivamo tudi v naših podpornih društvih. Jedini odgovor, ki so mi ga mogli dati. je bil ptuj!!
Na to oe je vmešal Italijan in je menil, da ski in zato da ne more doščalo, da ]e onih 5 Slovenk ene^u Lahu na le po laški.
Taki smo mi Slovenci ! Kaj naj nas potem drugorodci uvažujejo in nas respektiralo. In taki postajajo Slovenci še posebno pod uplivom socijalne demokracije.
„Edinost*4 na indeksu. Is Repentabra nam poročajo, da so imeli tam te dni sv. misijon in da se je odrekla odveza vsakomur, ki se ni hotel obvezati se, da ne bo več čitai „Edinosti".
Kaj se misli doseči s tem ?! Mari instituciji spovedi, ki na) bi ostala sveta ! Gg. se motijo. Pripominjamo le, da župni-kuje sedaj v Repentabru tisti g. Krančič, ki je pomagal riemanjako afero tako temeljitu
—	zavoziti!!
I — A. Prejeli smo : Doznajemo, da je takozvani viioko šolski komite sklenil, na' p. n. demonstranti brez brk in v kratkiL krilcih ne kriče več evviva Italia!, ker bi to znalo prinesti kakih neprijetnosti, ampak kriče naj samo : evviva I !! Mi bi si U3odili nekoliko spopoiniti ta sklep in predlagati, naj dostavljajo še en — A.
I — A — kako lepo bi to zvsnelo.
Kdo nas zmerja s ščavi ? ! Prejeli smo: Minolo nedeljo je imela jugoslovanska socijalna demokracija „velik" javen shod. Nastopilo je več govornikov. M:-d njimi tudi
3ilno napadal tržaško
Za to nam jasat> govori vse vedenje tržaške j sodrug dr. Turna, ki je 3ilno nupadal policije, ko morajo stražarji poslušati naibolj | „narodnjaštvo", češ, da ni nič storilo. Tr-krvava žaljenja, države, dinastije in svojega; žoški Slovenci da se imajo le socijalni nareda, ter molčati, ker tako zahtevajo du-; demokraciji zahvaliti, ako jih Italijan ne najski obziri na občutljivost v Italiji!	j zmerjajo več b ščavi. Dr. Tama je hotel
Ali koncem konca bi bilo to le stvar j menda reči, da le sccijalci demokratje branijo države, i.ko ne bi obstojajo žalostno dejstvo,, Siovence !
da moramo vedno le mi Jugoslc-j Dr Turna pa je le dokazal, da ne pozna vani plačevati t roške notranje] ne tržaških razmsr, ae italija.iak h — soci-politike v naših |k rajih pod p r i-l jalnih demokratov.
tiskom iz Italije!! " *	j Štiri kratke dni pi onem shodu je
Menda imamo dovolj tehtnih razlogov,: gruča italijanskih socijalnih demokrat jv
da Be z zebmi in nohti branimo rešitve italijanskega vseučiliščnega vprašanja po diktatu iz Italije in brez našega s?orazumlien;a !!
9.
pl. Marchturn, odvetnik v Motovunu dr. Ivan Saran, pred*ednik lekarniškega gremija v Trstu Norbert J e r o n i t i, tajnik zveze indu^trija-cev (odd. Trst) dr. Ferrucio Cima-d o r i, urnir. kap. avstr. Lloyda v Trstu Peter C r a g 1 i e 11 o, primarni zdravnik v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici dr. Frnest F r a t-n i c h, generalui agent c, kr. priv. južne železnice v Trstu dr. Karol vit. F r e y, tajnik trgovinske in obrtne zbornice v Tratu dr. Karol E n e n k e 1, posestnik v Trstu Mario M o r p u r g o, notar in načelnik okrožnega zastopa v LLŠkem dr. Adolf Mravlag. — Sežanski žunan Fran Stolfa je dobil zlati
(Pride
Dnevne vesti,
bo
pn pa
župan Fran križec s kronom.
prvo
še).
Italijansko vseučlitščno vprašanje pod pritiskom od zunaj.
Vziic v3em dogodkom na dunajskem vse učilišču med Italijani 'in Nemci, se vendar več dunajskih listov toplo zavzema za ta postulat Italijanov. Ti listi izjavljajo, da imajo Italijani pravico do univerze, a sedež v Tratu da je povsem naravna st?ar.
Argumentacija, ki io navajajo za to svoje stališče, je dvojna.
Ali, dočim jedna kaže na popolno nepo-znan'e razmer v n&ših pokrajinah, pomenja pa dtugo pritrjevanje k razmerju, ki je naravnost škandalozno in poniževalno za monarhijo.
Najprej pravijo namreč, da bi se z rešitvijo vseučilišnega vprašanja po želji Italijanov notranja politika rešila velike zadrege. Z žalostno prespektivo je končal vladar Ali, kakor da bi ti nemški novinarji — ki pa desetletje svoje vlade. Le dva trenetka so, mimogrede bodi omenjeno, direktno ali
Jutršnja številka našega lista će
prodajala — ker bodo tobakarne zaprte na južnem in na državnem kolodvoru in obeh vratarjih „Narodnega doma". Dobiti bo to številko tudi v četrtek po tobakarnuh.
Iz policijske lužbe. Imenovani so: Poli-j cijski koncipist Gustav Stasny provizo-, ričmm okrožnim komisarjem, kouc-. p t ni praktikanti dr. J jsip Gher8inicb, Alojz Grhersinicb ia Ivan vit. Brodski-L o d z i a provizoričnimi policij >kimi koncepisti,! policijski koncipist Alojz Keršovan je imenovan dehuitiTnim policij akim komisarjem^ Gustav Stasny in A ojz Ghersinich sta isto-( časno prideljena c. kr. okrajnemu glavarstvu v Pu'i. — Policijaki kancelist Fran Logar je imenovan provizoričnim policijskim cijtlom.
V dvajsetem stolet u pod avstrijsko vlado.
Žrtve naše *lade, In tako jo prikipela sila do vrhunca. Zadnja leta ponavljali so se ob začetku šohkega leta vedno i iti žalostni pri zori. Prihajali so slovenski očetje s SFojimi otroci k svojim poslancem, z britkimi ' pritožbami o neznosni šolski mizeriji. In te pritožbe dobivale so vedno bolj grozeč značaj,..." „Naši poslanci ste, izposlujte nam vsaj najpotrebnejše šole! Kam naj gremo se svojimi 12-letnimi otroci ? — Siovenske razrede so dovršili — v nemške državna šole jih nečejo — a zakoa zahteva, da jih imamo do 14. leta v šoli! — Zakaj pa p'ačujemo šolske doklade ?! — Ako nam vlad* šol ne da, naj pove to naravnost — potem pa ukrenemo druge korake!...."
S takimi in enakimi pritožbami je 5jui-stvo naravnost oblegalo m še poslance. — Nekateri stariši bili so primorani dati svoje otroke v zavode, kjer morajo plačevati zauje
svoje trdo prislužene
od
ia si odtrgavati plače !
Položaj je postal po odločnem nastopu
resen. In čim je vlada našega prvoboritelja dr.
3ia ob
zvečer po Barriera vecchia in mejpotoma so veklikali o „ščavih*'. o „kozjih", in nam klicali, naj gremo v Ljubljano!
Kaj pravi dr, Turna? Ali bo še trdil, da je zasluga socijaln h demokratov, da se nas v Trstu ne zmerja več s šča^i ? ! Ali bo še trdil, da le socijalni deuiokratje branijo Slovence ? !!
„Kmetijska družba za Trst in okolico* V Trstu je te dni prejela sledeči odlok: C. kr. NameatniStveni svetnik v Trstu. Terr. štv. 330/20/08,
Trst, due 25. novembra 1908. Predmet: Olajšanje pomanjkanja krme.
Predsedništvu „Kmetijske družbe za Trst in okolico", v roke gosp. mestnega svetlika in veleposestnika
IVANA GrORIUP-A
na Opčinab. O. kr. miniateritvo za poljedelstvo je ofi- dalo z odlokom 27/7/08 štv. 30962/913 na ! razpolago svoto 6000 K za pr?o olajšanje pomanjkanja krme v tržaški okolici.
Podelitev pomoči se zvrši s sodelovanjem tega družtva, katero se je že blagohotno ustmenim potom izreklo pripravljenim sodelovati v tej stvari s podpisanih.
Naloga društva bi bila, da naroča krmo na debelo ter jo razprodaja potrebnim kmetom po ceui, katera je nižja hvdO
tržna.	...
VpoStevati se morejo samo om kmetje.
kateri bi bili brez pomoči razpostavljeni gospodarskemu propadu.
Razdelitev denarja je izključenn. Samo v slučajih vrednih posebnega o'.ira, je do*'jl;eno prepuščati brezplačno krmo kmetovalcem.
Radi nakupa krme na debelo opozar a se to društvo na rO:>čno zvezo kmetijskih društev* (Ali. Verbaad landw Genossen-sch&ften) na Dunaju, katera je ponud'la svoje dotično sodelovanje.
Kmetovalcem, kateri n-.kupijo, ali brezplačno dobijo krmo, ti je djloč^na za ola'• šanje pomanjkanja, je strogo prepovedana daljna razprodaja iste.
V Trstn, dne 1 decembra 1908
»EDINOST« Stv. 332
Stran IT
Ako bi se pripetila zloraba, bi se moralo pr ti dotičnim postopati, ne glede na morebitne sodno-kazen3ke na3ledke.
Poverenik, imenovan od c. kr. namestnica, bo kontroliral izvedenje vse pomožne akcije.
Konočno ie c. kr. minister&t?o za poljedelstvo opozorilo, da bo treba z oziram na visoke cene aena in velike prevozne štroške krmiti živino v daljni meri kot do sedaj z nadomestki, zlasti s slamo z dodatkom re-dilnih sredstev n. pr, obioje, otrobi itd.
V tem pogledu je bil obveščen kmetii&ki potovalni učitelj Jakob Lah z vabilom, da primerno pouči kmetijsko prebivalstvo.
Gori navedeno svoto, o katere porabi se ima svoječasno predložiti redno izkazan: rafun, naj se pri podpisanem dvigne. Z. S.
F a b r i z z i.
C. kr. avstr. državne železnice. V postaji Pula ee 1. februarja 1909 na novo odda kolodvorska restavracija. Prosilci morajo 3vo^e pravilno opremnene prošnje najkasneje 20. grudna t. 1. do 12. ure opoludne vložiti pri ViGžnem zapisniku c. kr. drživno-želez-mškega ravnateljstva v Trstu, ulica Giorgio Galatti štv. 9.
Natančnejše so razvidi iz razglasa v ^Ossšrvatore Triestino" od due 5. novembra 1908 ia iz pogojev za oddajo kolodvorskih resfavrscij in butietov v postajah c. kr. avstr. diživTiih železnic, ki s j na vp :g!ed pri c, kr. državno železniškem ravnateljstvu v Trstu in pri c. kr. železniško obratnem uradu v Puli.
Služba poštnih uradov dne 2. decembra.
Dne 2. decembra t. 1. držali bodo vsi poštni in brzojavni uradi v Trstu, na Primorskem in Kranjskem jednako službo kakor ob nedeljah.
Cesarjev jubilej v Skednju. — Narodna društva v Skednju bodo slavila iub.lej na 3ledeči način : obhod po vasi z godbo, razsvetljava vae vasi in koncert v rGospodarskem društvu*. Gosti dobro došli!
Cesarjev jubilej in tukajšnje banke. Povodom cesarjevega jubileja se zaprejo tukajŠDje jai,ke danes ob 4. uri pop. nameato ob 5*/?, a jut:i se zaprejo že ob 2. uri pop., do kateri ure »e bo uradovalo nepretrgoma.
Popravek. Te dni smo prinesli notico, da 3e med profesorji tukajšajega dtžavnega gimnazija posebno odlikuje profesor Karel-1 u s po svojem nemško-radikalnem mišljenju. To notico je treba popraviti v toliko, da je rečeni profesor nameščeu na tukajšnji državni realki.
Tržaška mala kronika.
Včerajšnji dan je minul brez demonstracij. Rj3 je, strah ja vrag in giede prvega, je irredenra naravnost proverbijalna. Le za-; žuganje strožjih odredb je pomagalo, da je* prešla irreilenti voiia za nadaljne irreden-♦istične pajacade.
Glede včerajšnjega dne ic policija dc-mentirala rPiccolovoa vest, češ, d* so redarji streljali z r«volv?rji. Policijski ravnstdj da je osebno takoj pogledal municijo redarjev in konstatiral, da se Btrani istih ni bil sprožen miti en 6trel.
V ilustracijo nedeljskih demonstracij navajamo še, da so se kolportirali letaki, ki poživljajo občaue, naj se otresejo avstrijskega jarma in upajo v Italijo.
Za jutrišnji dan so radi mirovoza povodom cesarjevega jubileja ukrenjene ca;-strožie odredbe v svrho vzdrževanja mira.
Pestunja izginila z detetom. Jurij Bor-koni, stanujoč v ul ci Istituto št. 10, je naznanil oblasti, da se ie njegova pestunja [vauka Gregorič, stara 35 let. oddaljila predvčerajšnjem od doma, ne da bi se več povr-nl'a. —
Besna prostitulka, Prostitutka .Margareta Pttz, stara 25 let, stanujoča v ulici S. Fi'ippo šr. 4, Madjarka. se je skregala z aekim svojim klijentom in ga vdarila s steklenico po glavi in ga precej ranila.
Zastrupljen iz neprevidnosti. Evgen Mi chrli, 44 letai zidar, v službi stavbenega podjetja „Uoion", je bil včeraj sprejet v bolnišnico. Pil je po neprevidnosti žveplene kisline. Godi se mu jako slabo.
Pozor na zimnike. Hamilkar Depiera, magaziner pri tvrčki Dragovina, je naznanil aa policiii, da mu je v kavarui Miramar izginila zm.ka suknja.
Poskusen samomor. Alojz Brajdotti, 30 leten čevljar. jo včeraj poskusjl storiti konec avo;etuu življenju s tem, da je izpil karbolne kislin*. Xi hotel dovoliti izpranja želodca. Sprejeli so ga v buini?nico.
Naše gledališče.
Kakor že včeraj povedano, ni nedeljska predstava „Testamenta" nič kaj povoljna. Sicer ima igra že sama na sebi precej tehnič: ih napak, ki pa se morajo seveda začetniku dramatiku oprostiti; z dobro uprizoritvijo pa bi se te capake gotovo zakrile iu igra bi dobro uspela, saj je polna lepih prizorov, iz katerih diše pravo kmetsko življenje ; pisatelj nam podaja različne navade in tropini, cljčoih tropinj, I slovestnosti našega kmetskega ljudstva v polni
originalnosti in naravnosti.
Glavno osebo Miklavža Topolščaka, tega kmetskega mogotca, je i?ral g. Verovšek z največjo realistiko na način, ki je njemu lasten, ter dosegel popolni uspeh. Takega tipa pač ne more ustvariti vsak umetnik, ampak le oni, ki res pozna dušo našega gorenjskega kmeta in jo izuči do podrobnosti.
Oilikovala se ie v svoji sicer manjši ulogi g.a Danilova, ki naj bo vzgled našemu mlajšemu igralskemu osobju, kako se igra epiz -de. Podala je izboren tip jezikave, energične hišne gospodinje, ki s9 zaveda svojega dostojanstva. Dobro je pogodil To-ma'a g. V e b ! e, ki se mu je videlo, da ga ja *estuo in marljivo preštudiral in premislil. Ljubko dekle ie bila gospica Mekindova, le parkrat eem pogrešal re»ničnega čuvstvovanja in proglobljenja, ki bi bilo na mestu. Tudi g. Potrato bi si mora1, tamu priučiti. Kianara pa bi moral g. Požar pač drugače podati 1 Kje je bila ona zvijačnest in premetenofct, katero bi pričakovali cd K'andra ? Prava karakterizecija mu je manjkala. Uloga je taka, da se jo more lino izvesti, treba je seveda več maje in truda. Dober je bil g. B o 1 e s 1 a v s k i, imeniten je bil g. R a j n e r kot Tina. Godca Ma-tlzlja pa je g. M i k u 1 e t i č popolnoma zavozil. Svetoval bi mu, da naj se svoje uloge najprej nauči, pjteru še lo bo mogel uspešno predstavljati. G. V i k t o r je bil bolj skromen Andrej, dobra je bila g.ca Zeleznikova. pogojen je bil tudi berač Martin po gosp; B r a t i n i.
Veliki nastopi in ljudske scene so bile zc-lo slabe. Kje je bilo življenje in rrvenje, ki ga opazujemo v resničnem življenju ? Petje je bi'o pod vsako krit'ko. Ono par pcsmic bi lahko boljša zapeli. Občinstvo je še precej številno posttilo predstavo.	T". B.
Tržaška gledališča:
POLITE AMA ROSSETTI. Danes zvečer bo v tem gledališču prva predstava družbe Do Sacctis z ?gro „Lucifer" v 4 dejanjih.
Jutri se uprizori igra „Soproga doktorja".
FENICE. D»nes zvečer ob 8. uri se uprizori opereta „Marchesa di Grillo".
Velika zaloga plašče«
dolgih paletot, jop, oblek, kril in bluz za gospe in gospodične. Obleke in površniki za dečke in dekliee vsake starosti. — Cene zmerne.
Giorgio Jess fu G.
Trst, ulica Uariiera vecch'a štev. 15.
Odprlo se je m
novo veliko skladišče
POHIŠTVA
- in tepetarij =====
PAOLO GASTWIRTH
v ulici Stadion št. 6
z veliko izbero popolnih sob vsakega siog* in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. — Zadnje novosti te stroke.
Zamore si isaMo ogledali, ne da 1)1 feil primoran UM
is
UMET Nl ZOBJ E
Plombiranje zoboy
zdirsnje zobov bre, si vsake
prodajalnica švicarskih ur
JOSIP OPPENHEIM
urar in izdelovatelj časomerjev.
TRST — CORSO štev. 5 — THST
blizu knjigarne Vram
bogata izbera zlatih, srebrnih in kovin a------stih ur.---:
Stenske ure z modernim zv°nilom. Prstani, uhani, verižice i. t. d.
======= po zmernih cenah. -
Popravljanje se izvršuje po dogovornih cenah In z garancijo.

Društvene vesti.
Telovadno društvo „Tržaški Sokol'
priredi v soboto dne 5. decembra t. 1. v veliki dvorani „Narodnega doma" „Miklavžev večer" z zaci* mivim vsporedom, na katerem iz prijaznosti sodelujejo režiser slov. gledališča brat Verovšek, elitni orkester „Trgovskega izobraževalnega društva" in društveni pevski zb >r.
Miklavževa darila z natančnim naslovom naj se blagovoli pravočasno oddati vratarici „Narodnega doma".	Na zdar !
Veselični odsek. Vaditeljski zbor „Tržaškega Sokola" naznanja, da odpade danes (torek) in jutri (sreda) telovadba radi poprav v telovadnici. Istočasno javlja, da bo v Bredo v slučaju lepega vremena, peš-izlet čez PadriČe v Trebče. Odhod ob 3. uri pop.	Na zdar!
Akad. fer. društvo „Balkan" ima jutri v sredo ob 7. uri in pol zvečer svoj redni sestanek. Radi važnosti dnevne-a reda bo naprošeni členi, da se udeleže polnoatcvilnc tega sestanka.	Odbor.
„Miklavžev večer" se bo vršil v torek 8. prosinca (praznik Matere božje) v Vrdel-skern „Narodnem domu". Začetek ob 4. uri pop. Darove je pošiljati v otroški vrtec,
D a r o v i.
Minolo nedeljo se je nabralo v veselem krogu trgovskih pomočnikov K 13*40, od katerega zneska gre polovica moški podružnici sr. Cirila in Metodija v Trstu, druga polovica pa ranjencem 20. septembra t. 1. v Ljubljani. Temu znssku je dodal g. Frar.jo \ Sever K 1*— Skupno torej je K 1440, katero svoto hrani upravr.ištvo našega iista.
zobozdravniŠkein
m
/u kabinetu
TRST
ulica deila Caserma štev. 13,
riadftl
DrB Fran Korsano
specijalist z* sifslitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Kicoio štev 9
•,c»I Judr.tncko Bfi>ko)
Bortjbica od IS. do 1. Iu otl b. In pol iio H. in poi ro?
m
m
K*
ANTON REPENŠEK
knjigovez v Trstu, vla Ceoilia 9
priporoča slavnemu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico.
v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča tlela točno in po zmernih conah.
== - SVOJI K S V O JIM !
I I
I
PEKARNA in SLADĆIČARNA	Ig
UIHKO SKERK, Trst, ul. Acimeđotto 15, podružnica ul. Mframare 91
. *	pekarni se vdobi vsaki dan 3 krat frisen krah in se dovaža vsak čas tudi na dom H
IJobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, btekote, in posebno pa ;pccijaliteto za čaj. Dobi se tudi veliko izbero botiljk ruma ia vsake vrste čaja. ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem
V. SKERK
V dobroznani prodajalnici moških obU-'<
ALLA OITTA' HI TE.1USTE
Trst. ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) Trst
novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hl^če, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah brez konkurence. - Govori se slovensko.
Svarilo!
Prosimo spoštovana g-ospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček
cikorije
, temveč določeno znamko:
i*
//
Franck
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvali,
papirju in z podobnim natisom ponareja,

Zagreb-^
Smrt n* visokem m rju. P*mik A. A.
.Scfia Holienlierg" je včeraj prip'ul v naše pristanišče iz Biku-js Aires z 82 pasažiri. Med vožiro Jovo umrl .Tovonović iz Zadra vslfd •?net;a oprsne mrene. Dne 17. t. m. je umilo šestmesečno dete Josip Schwarzboclf, rnieno v Buenos-A'res in pristojno v Muran na Štajerskem. Pokopana sta bila v oceanu.
Koledar in vreme. Dane3: Eligij šk' f. — Jutri : Bibiana dev. — Tempera-
:ura včeraj ob 2. uri popo^udae 10 Cels. Treme včeraj : lepo.
Vreme:^ska napoved za Primorsko : Večinoma jfcsno, s^mtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatu-.a zelo hladna.
i csnHHocmiDGoamaHnmai
! direktni ilovo z štajerskih kokoši h ftjfi. Specijaliteta : firaike Poitlartf«. Cene dogovorne. — Postrežba na dom
Ulica Cam§*anils st. 15.
cgnnr:nimnnraniiaanDaaac3nsB
Varstv. zuainka. Varstv zuaiuka Vantv. zuaniks. ■1. Kuw. X W37, 2:7 II.W.W.
solidno in elegantna
ssar po zmernih cenah T^ai
Rafaela Italia
Trst — yia Matcanton 7
! DOBfVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspešneje
revmatizmu
j. Tekočina GODINA
sredstvo 3
proti
UUUIVA 6E V Vfcibil litilAlOAii
in ppotinu
prirejei a v Trstu fcfaeU & M«, luiHU „fiil2 JtiJiđlia dalla Saltttc'4 pri od lekarnarjev : sv. ] kobu in Josipa Jodina, lektrna tfi\i 3gea( /arneto 4
Steklenica staoe K 1*40. Iz Trsta se ne odpodilja manje od 4 steklenic proti podi. povzetja ali proti anticipatni puoiijaC.vi iuosii T K frauko pOoV. ia i»vu
Stran IV
„EDINOST" štev. 332
V Trstu, dne 1. decembra 100*.
Zu tukajšnjo moško podružnico družbe! i - . Cir. in Met. je daroval g. Andrej Furlan | K 2 —, o priliki ko je bil sprejet kot člen i -Tržaškega pedpornega in bralnega društva' I>en?.r hrani uprava nftsega lista.
* *
V^hilr* ! Izobražen mladenič	V mlekarni „Hrušica'
* lišće primerne službe. Položi tudi kavcijo. Ponudbe dobiva se naravni med I vrste ,	j pod „Ilirijan" Da Edinost.	1830 [ ________
ulica delle Poste 5t. 1« 1794
Ker za dne 28. novembra 1908 ob 2. uri popoludne sklicani izredni občni zbor ženski podružnici dr sv^ Cir. in Met. j ni bil Bklepien, vršil se bo drugi izredni v spomin liubnanfkih žrtev N. JS. K 20'—i	, t> , , ,	. . ?
l)pn«r hrani unrava.	cbcnl zbor »Podgradeke poeoj. m hranilnice
Uenar hrani uprava.
*
* *
Za podružnico družbe sv. Cir. ic Met. r.a Greti nabralo se je v Rojanu v veseli družbi med botri ob priliki krata novorojenega Dragotina Vitez na predlog njegovega cčeta K 5*60. Denar hrani uprava.
Nar. delav. organizacija
V četrtek ob 8. uri bo v društvenih prostorih sestanek železničarjev. Vabljeni so vsi zaupniki, ki so se udeležili prvega posvetovanja o priključenju slovenskih tovarišev k češkoslovantki železničarski organizaciji.
reg. zadruge z neom. poroštvom v Podgradu:
PrnHoin CD obleke, površniki, paletots za riUUCIJU ao mo§ke in dečke. — Plačilo ua obroke.KOSTORIS, ulica Giosue Carducci št. 16, I. nacetr.j blizu restavracije Cooperativa (ex Hacker.)
1813
fi. JVf illovati
Skladišče istrskega Vina iv^fv i mehanična delalnica v četrtek rtiie 17. decembra 1908 £3" Lo iT ^j	i Trst — ulica del Trionfo 1
ob 2. uri popoludne	izvrSnje v.akovr.tna
v zadružni pisarni v Podgradu, kateri sme i Ke.kovtf.	le64 kovaška in mehaniŠ!« dela
kakor
Vesti iz. Goriške.
x Novo katastralno mapo za obseg mesta Gorice se napravlja in je triangulacija kathbtrainega predmestja Pristava že dovršena. 2v"a delu se je prišlo na eied, da bo mejniki in meje med raznimi posestniki jako pc itanjkljire in netočne, Vdled česar bi lahko p' išlo do ra7nih prepirov. Spcmladi se pnčne izdelovanje detajlirtne mape. Priporoča se torej pesestnikem, naj do tega Časa določijo in zaznamujejo meje svojih posestev, da pojae delo gladko in točno od rok, s čemer se pa tudi izegnejo medsebojnim pravdam in drugim fcitnostim, in to tembolj, ker r.ovo merjenje bo v predlbgo ne le katastru, marveč tudi zemljiški knjigi in potem tuii za odmerjeeje davkov.
x Neumestna demonstracija. — Gorički župan, magnifico Bombič, sklicu! je bil za v
soboto sejo mestnega starešinstva z dnevnim redom 26 toček. Vlado je bil prišel zastopat raiLestništteni tajnik G&sser, li je^ob enem tudi furlanski deželni pos'antc. Zupan je 0:vorii sejo> sponeinjajoč se dogodkov na Djnajčktm vseučilišču, je protestiral proti po stopanju vlade napram laškim visokcšdcem ter naznanil, da ^e posial ranjenim italijanskim d; akom K 300 podpore. Pove nedalje, da je pos'ai vsem laškim cbčisam v deželi okrož-n co, da manifestirajo vsi složno za laško univerzo. — Vse je bilo odobreno brez prigovora.
Za besedo se je oglasil starešina žid dr. Pa^id, rtliš : Da bo naš protest proti nemški L£&i:tK sli io popustljivosti gotovih krogov tem e^ecanejši predlagam, da v zisak žalosti in ogorčenosti čv gnemo sejo. Piedlcg je bil Tsprejet eneglasuo.
Gorica ima toliko nsjcujcejiih potreb, ki čakajo rešitve, mestno zastopstvo izgublja čas s tskimi demonstracijami, ki ne napravijo ne lepšega ne slabšega vremena. Demonstrirati pa se mora na vsak način!
Vesti iz Istre.
V spomin vrlemu možu! Iz Kopra ; Ivaca Kraševca ni več med živim'. Odšel si, zapustil to zemljo! In roka tvoja, prej vedno aarljiva, miruje, in glava večno spanje spa*^a. Vsestransko si znal svetovati in dela ee nisi ^strašil nobeoega: ne doma ne pri prijateljih. Visoko nisi driai glave, a imc-l si predobro srce, kar pa Ti je večkrat škode, »io nego Eori&tiio. Videti Te je bilo na ce*ti na brzem kolesu, mej prijatelji na veselicah in predstavah, v ponižnh stanovanjih Ijudij, ki so Te prt sili sveta in ; omoči.
Podpiral si „Zvezdo", — nnpra»ljal si iziete z „IAro* in — da si vsikdar odloč n narodnjak, vendar ni-i Lo.el dražiti Lahov, lasel si prijateljev tudi ir d njimi. Bil si li-e) tistimi redkimi Slovenc', Isi imajo svoje hiše v Kopru.
Žalujtjo po Tebi otroci, ki pa so pre-j sitrbljeui; — žaluje po T';bi to.iko prijateljev ;; J^ žaluje po Trbi dramatski tkup Istra", ki je ; izgubii s Teboj prvega člena. Bodi Ti zem- j i;ica lahka.	j
Iz Kopra. „Istra" diamatski skup v Kcpru izgubil je jednoga najboljih svojih ifcrralccv — ki se je naselil v Trstu ter priklopi« k tam( šnjem odru.	j
Mala nas je četica in občutimo vsako' W izgubo, vtnrlar pa bo tudi naša čait, ako; bvino siišaii o vspehih njegovih. „Istra" ga;
rniišlb'\ Na vie zadnje pa n^in ostsne ; nada, du i te pOBtbi p-poinoraa svo-e „Istre". I
V Kc p.u priredijo vsi državni vslužbenci JJ časten večt-r v p oslavo 60-ietnice tladarjeve.: Radovedni tmo, kako bodo ti različnim na-i redom pripadajoči gospodje, ki pa navadno i „jednodušno*, beže vsak sebi, vsklikali Bvoj! živio, evi?a in hoch! Bil bi pa tudi prvi tak! slučaj v Kopru, kajti cb jednakih pokuiih je; vedno nazadnje ostal le bložtn samo nsš narod, drugi so se „skuzirali". Zanimivo pa ie bo dne 1. grudna 1.1. „Staatsdienerverein",
glasom § 19 zadr. pravil brezpogojno sklepati. V8POHED :
1.	Volitev starešinstva, nadzorstva in raz-sodstva.
2.	Prememba pravil.
3.	Slučajnosti.
Starešinstvo.
Br. 4229.
Is.
r
Daje Ee na opće znanje, da će se javna usmena jeitimba radi preuzeća gradnje školske zgrade u Vrhu, obdržavati u ovom općinskom uredu dne 4. decembra t. g. iz-medju 10. i 12. sati prije podne.
Izklicna cijena jest 16 500 K.
Tko kod jeftimbe sudjelovati želi, imade vadium od l0°/o položit.
Jeftimbi pripušteni su jedino ovlašteni zidarski majstori, odnosno strukovnjecr.
Uvjeti jeftimbe kao nacrt i troškovnik, mogu se uvidjeti kod ovog glavarstva za vrijeme uredovnih sati.
Glavarstvo općine Buzet
dne 26. novembra 1908.
Nsčelnik : Rašpolić v. r.
Ma!a prodajalnica
del B >aco 34.
zelenjave, vina in piva se proda, Via J 877
Dojenka
j5će otroka. — Mar ja StefnniČ. Vrdela §t. 119.	1£82
Stanovanje
(soba. H eob;ci, kuhinja) ae odda v najem. - Vrdela Ster. 118
JL
]E
Dr. flRHOLD KOLB
zobozdravnik, svoj^as azistent na dunajski polikliniki
prej v ulici delia Zonta 7
sedaj Copso 14, I.
sprejema od 9.—1. in od 3.—G. po pol.
i" ir
Izdiranje zobov brez bolečin in plombovanje. Umetni zobje po najmodernejih zistemih.
tudi nikelovanja.
JL
J L
__m
Ti—■
Jure _parkiČ2V!Č
i zaloga dalmatinskega vina ■■ lastnega pridelka
Trst, ulica Boschetto št. 22. I prodaja na drobno in debelo. - Lastni j gostilni v ulici Olmo št. 2. (AlFAncora)
•in v ulici ^lajolicu štv. o.
Dalmazia).
(Alla hella
= ALBERT BROSCH
Trst, ul. Sv. Antona 9. Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta 1S82.
Veliia zaloga fcoMora in Kap za vcjalce in civiliste.
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zimske koŽuhovine ;cr jamči za Škodo prov?ročeno po moljih in po požaru.
M
Giuseppe d' Andrea
Teracerareki mojster
Trs! - M Giaconio In Monte E
Prvo podjetje za navadna In fina tepacerarska dela
===r=r===: obstoječe od lota 1852
Sprejme ae tudi popra*-jjunja.
Sš3]aiišćij y Miroiilnici Mlzzan^. &iacomo> S- Jaftsb-
STEKLENICA
je najbolja tinktura ia lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se phrohso; kostanjevo, črnikasto, črno barvo, odlikovani iekarni PRENDINI
Pošiljat ve po poštnem povzetju.

Pisarna in prodajalna Uia Uinceeso gsliisii §1. 13.
Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon $t. 1402 Zals§£& oprave ulica BSaseimo D' Azeglio št. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne) še vrste v odprtih j kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene
rakve ; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga : VOŠČENE SVEĆE	Cere nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBE1J in d^u^r,
Prodajainica in pekarna
flJj
je preložena iz ulice Glulia 76
v Vrdelo štev. 49C
Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od i>re *r. 6£b lastnika Wran, Jos.je zopet dovolje.ia
sedanjemu lastniku F. PETESNEL

Prodajainica olja, jesiha in mile
F. COSTANTIN!
se je preselila z 24. avgustom
iz Piazza S. Giovanni štev. 3
v ulico San lazzaro ši. 15
za cerkvijo S. Antona novega.
Pekarna Josip Stritof
Trst, ulica S. Giusto 3
Zalega na debelo ulica S Glusto št. i
Fllijalka Pinzza Veochia št. 6 (Rosario]
svež kruh trikrat na dan
i
Angležkt iu u:\rodiii propt-čenoi ibi^lcotini') (Postrežba na doin). -- Jestvine ia kolonijalno blago. Izl.fra napoljdke iu Uolonj^be zmesi ter mote ir ogrskih mlinov. -- Olje, jesih, milo it3. — —- —
Pošljfja se poštne poši jatve od 5 kg naprej.
9
fit\m pđiuzz! pok. ^nt.
kovač mehanik za stroje In motorje
Tovarna štedilnili peći (SPARHERD)
TRST, ulica Pondares 10. Tekfon 971.
MCHELE ZEPPAR
Trst ^^ ulica San Giovanni št. 6-12.
Skladišče majoličnih peči
Trst
i i
slavnoznane tovarne Carl Mayer sinovi v Bianskem (ustanov, leta 1848).
Moderne risbe v raznovrstnih barvah. - Cene dogovorne. -
Lastna tovarna
štedilnih peči
obdelanih z
maj oliko.
^ zvišuje se tudi naro-- čila za dela vsake velikosti.
tp
Bogata izhera ::
plošč za pokrivanje idov in štedilnih peči
Gostilna
Alla Stella
na trgu C. Gohlcni in ul. G. Carducci 31
Različna vina prve vrsta Marčno pivo in pivo Bock
(prve vrste) Kuhinjo urejuje gospodinja sama
Slovenski gostje đotro došli!
BOGOMIL PIHO
bivfcl urar v Se^am
iir.8 pvojo nov
pro5ajstot? m
V TRSTU
mnju
ul. Vincenzo Rellini št
I3
nKtproti	Aati>: a 3
vsakovrstne vcri/.ict i p.ravih tov?r. ce:
k; mu pripadhjo tu večinoma le Sl- vtni io,____-	_____________________
povabil za to .lavno« tamburale društva j *OQOOOOSXHJOOOOtK JOOOOOOOOOOt ^KJOC^K rZvezde". Pristop ]e dovoljen le mt ž«=-uj in Je državnim vslužbenceao in redkim povab-i
ne-
ljencem, kar se nam vidi prav umestni-, kterim pa neče prijati.
Ravno zaiadi dejstva, da bo slovesnost: samo rmcžkaa, česar ni Ir.hko doseči bjersi-bedi, želimo najboljega vtp.ha.
Kajbciiša reklama za trgovce •brtaike, rokodelce ia žatebnike »ploh ie ..MALI OGLASI" v „Eilaofti'4
Trgovina z manifakturnim blagom
Ali t. ^anziu pok. Friiua
TRST — ulica Barriera vecchla žtev. 11
Velika
izhera: Srajc za moške belih, barvanih in fuštanjastih. Zimske maje, spodnje hlače, konfecijonirano blago za delavce; ovratnice in ovratniki. NAJNIŽJE CENE.
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marije ud. ssaiBimi
Ponte delia Fabra 2 ul. Poste Nuo:e
»vogal Torreute)	Alla cittk di Londra
Ve.ik izbor »zgotovljenih oblek za mo^ke in dečke-kostumi za otroke. PovrSniki, močne jope. kožuhi in rarnih paletotuv. Obleke za dom in delo. De.uvske obleke. Tirolski loden. Nepreinoćlji.i plašči (priatni angleiki) Specijaliteta : bla^o tu- in inozemskih tovarn. Izgotov jajo .-e obleke po meri po najoov-ijU modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenan.