Leto XXIV», St 17 OpnivtuAro. croci tana. Tdrfoo fc. fl-22 St-g- >1-24 (nserauu xMelefc L (ubi tana Puccmiiera oU- a 5 — lelefoo fc. »1-25. 31-26 Podružnica Nove meato > Ltubljanska oen 42 üknurno eastopsnrc a oglaac a ittlift io inozemstvo UPI S. A. MILANU Računi za Lfnbliansfco poteranno pn poécoo-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje lutiie Servizio Conti. Con Post. No 11-3118 LftiMlafl^ arrila tt marca Preis — Cena 1.— libili fili 4M i weitere schwer beschädigt. Fernkampfbatterien der Kriegsmarine beschossen in der vergangenen Nacht die englische Küste und feindliche Schiffe im Seegebiet von Dover. Yellk odmev Eührerjevlh izjav Berfm, 20. marca. Razgovor, ki ga je Führer dovelii berlinskemu dopisniku »Stockholms Ti dnin gena« zaradi finskega vprašanja, je naletel, kakor tudi ni bilo imgače pričakovati, v svetovni javnosti ta največje uvaževanje. Pri tem posebno podčrtava j o Fiihrerjevo opozorilo na ozadja sovjetskih pogojev za premirje. Finski listi so priobčili Führerjeve »z-:ave na najvidnejših mestih in z veeko-kaiskimi napisi Norveški tisk je z največjim zanimanjem sprejel Führerjevo mnenje o finskem vprašanju Listi priobčuiejo vest_ iz Fübrerjevega glavnega stana na najvid-nejtih mestih. T.'di danski listi priobču-je,;o Führerjevo izjavo na prvem mestu m --posannjo v komentarjih na Führerjevo *zjavo. da čaka Finsko, če opusti borbo, dokaj temna bodočnost V madridskih listih je napravila velik -tis posebno Führerjeva ugotovitev, v ka-:eri podčrtava temne boljševiške namere. IJeloma navajajo v naslovih Führerjeve beerte, da so v Moskvi hoteli položiti svoji ?rtvi zanko okoli vratu, ki bi jo ob primerni priliki zadrgnili. Nadalje zbujajo največjo pozornost Führer j eve opombe k ;m g j oamerišk i m obljubam, ki so po njegovem mnenju brez sleherne praktične vrednosti. Tudi bukareški listi pri občujejo Führerjeve izjave o sovjetskih zahtevah Finski na prvem mestu. Pri tem opozarjajo na Führerjevo opozorilo, da je zadnji cilj boljševikov uničenje vseh neboljševiških evropskih narodov. Tudi turški listi priobčujejo Führerjeve izjave po večini na prvi strani svojih listov in sicer pod velikimi naslovi. Posebno zanimivo je stališče angleškega lista »Manchester Guardiana« giade na Führerjev razgovor. Angleški list posveča izjavam Adolfa Hitlerja uvodnik, v katerem sta dve ugotovitvi prav posebno zanimivi. »Manchester Guardian« pretresa vprašanje angloameriškega jamstva za Fnsko in ugotavlja zelo skromno, toda jasno, da bi bila angleška in ameriška jamstva popolnoma brez koristi. K temu priznanju list še pripominja, da Finski niti niso bila ponudena takšna jamstva. S tem odkrito priznavajo, da Anglija in Zedinjene države niti ne mislijo na to, da bi Finsko zaščitile pred Sovjetsko zvezo. Ne glede na to, da jim to niti ni možno, bi si vendar, kakor v vseh ostalih vprašanjih ne drznili niti najmanje motiti Stalinovih krogov. Posebno značilno je priznanje, s katerim »Manchester Guardian« sam potrjuje Führerjev argument, da hoče Sovjetska zveza sedanje pogoje izrabiti za podjarmljenje Finske za daljši čas. Takšna ugotovitev z angleške strani je dvakrat več vredna in zasluži zato posebno pozornost. Uradna finska izjava o švedskem pas: kovanju Helsinki, 20. marca. Ti^k raznih dežel je poročal, da je švedski kralj Gustav V. posredoval pri finskem polit.čnem vodstvu :aradi finskih pogajanj za m'r. Finsko zunanje ministrstvo objavlja zato naslednjo izjavo: V ponedeljek 6. marca je prejel finski mnanji minister osebno tajno brzojavko finskega poslanika v Stockholmu Grpen-berga, v kateri mu je poslanik poročal o razgovoru, ki ga je imel istega dne s švedskim zunanjim ministrom. V tem pogovoru je zunanji m'nster Gunther pojasnil tudi stališče kralja Gustava, ki je bii mnenja, da bi bilo dobro, ako se vzpostavljeni odnosi ne bi prekinil'-. Poslank je prosil, naj minister sporoči to mnenje kralja Gustava predsedniku finske republike, finskemu maršalu in finski vladi. V brzojavki se nadalje bere, da naj bo to sporočilo jav-ijeno zgolj tem osebam in se naj strogo »irpno obravnava. Istega dne je bil refe-at izjave kralja Gustava, ki ga je obravnavala ta brzojavka, sporočen državnemu predsedniku in finskemu maršalu ter je bil prečitan pred minstrskfm svetom. Vendar pa je zunanji mioster Ramsay smatraj za primerno, da je v sredo 8. mar-~.a sporočil vsebino brzojavke zunanje-po-utičnemu odboru parlamenta in obenem sporočil, da se v tej brzojavki zrcali miš- ljenje pristojnih švedskih krogov. Tudi v govoru, ki ga je imel min. predsednik dne 15. marca na tajnem zasedanju parlamenta, je bilo to sporočilo pojmovano kot švedsko mnenje. Tako ni bilo to sporočilo jav-Ijeno samo državnemu predsedniku, maršalu in vladi v vseh podrobnostih, temveč glede na dejansko vseb'no tudi vsem pristojnim političnim instancam. V le-tem pa ni nlkakiih podatkov o kakršnih koli iz-premembah pogojev sovjetske vlade. Zadnji odgovor sovjetske vlade, ki sta ga tudi obravnavala vlada in parlament, je bil podan dne 10. marca. Finska odklonila sovjetske predloge Helsinki, 21. marca. Finski poročevalki urad objavlja izjavo o odklonitvi sovjetskih mirovnih pogojev in o razpravljanju o tem vprašanju v finskem parlamentu in v finski vladi. Izjava pravi, da je finska vlada proučila sovjetske pogoje. Ko so v Motìkvj izjavili, da se to min malne in temeljne zahteve, Iti jih je treba sprejeti brez debate, je f nska vlada na podlagi sklepa finskega parlamenta sporočila sovjetski vladi, da mora v takih okoliščinah odkloniti sovjetske predloge. Veliki požari v pristanišču Hulla Berlin, 20. marca. O napadu težkih bojnih leta i na pristanišče Hull ob izlivu Humberja v noči na ponedeljek javljajo vrnivše se posadke, da je bil odmet zaži-galnih in rušilnih bomb izvršen ob dobrem razgledu. V pristaniških napravah lega važnega vzhodnega angleškega me--rta so bili doseženi številni bombni _ zadetki v polno in povzročeni veliki požari. Vodje nemških bojnih oddelkov označujejo učinek tega strnjenega napada kot dober. S prav tako dobrim uspehom se je končala akcija nemških torpednih letal proti sovražnikovemu konvoju na morskem Dodročju Bougija pred severnoafriško obalo. Polurni napad nemških torpednih tetakev so podpirala osvetljeval^ _ m eo zato torpedi dobro zadevali cilje Navzlic srditi obrambi sovražnikovih zaščitnih sil je pet polno natovorjenih an-iloameriikih trgovskih ladij utrpele tako '«ežke pcficodbe. de «e te ladle rabko «na-m potopljen«. Smrtna obsodba dveh uradnikov zaradi korupcije Nanking, 20. marca, O ustrelitvi dveh oddelkovnih ravnateljev prehranjevalnega ministrstva je objavilo posebno sodišče, da sta ta sprejemala milijonske zneske za nakup riža in drugih živil za kitajsko in japonsko vojaštvo. S tem denarjem pa sta se spustila v špekulacij ske posle, ki so jima donašali ogromne dobičke^,Z zlorabo uradne oblasti sta prisilila trgovce, da so jima dovolili nizke nakupne cene. kupljeno blago pa sta nato prodajala po najvišjih cenah. Na ta način sta zaslužila na stotine milijonov. Sanghaj. 20. marca. Celotni tisk objavlja z velikimi naslovi usmrčenje obeh višjih uradnikov prehranjevalnega ministrstva zastran prestopka proti preskrbi z živili. List »Hsinchnungkuopao« poudarja, da kaže ta izredno hitra izvedba sodnega postopka in takojšnja izvršitev obsodbe namen narodne vlade, ohraniti v vseh okoliščinah disciplin© uredništva Liet »Talrikushinpo« pa pile da odobrava vm javnost izvrSJtev obsodbe. „Duševmt zmeda** Ženeva, 20. marca. Vojna ae more zgolj tedaj opravičiti, če se vodi aa kako pravično stvar, piše angleški tednik »The Univeis*. Angležem je vlada leta 1939. dejala, da se vodi borba za vzpostavitev mednarodnega red«. Sedaj pa postaja vedno jasnejša duševna zmešnjava. Istočasno izjavljajo zavezniški državniki. da hočejo v primeru zmage vzeti Nemčiji absolutno sleherno obrambo m da se mora Evropa za uresničenje tega načrta razdeliti Poljsko, Finsko m baltske države so pripravljeni za zaščito najmočnejše evropske velesile žrtvovati za razcrcženc in razkosano Nemčijo. Zakaj se še borimo, vprašuje »Catholic Herald« kaj tj v Evropi stopa na pozornico nova velika sila. ki bo povsem nadomestila, proti čemur smo zagrabili za orožje. Ta velesila je prGtikrščanska in hoče z nasiljem zavladati nad Evropo. Anglija ne nastopa preti njej, temveč celo prekrižanih rok gleda, če trga zavezniško državo na kosce in ograža nevtralne države, Z angleške strani ceio ohrabrujejo to silo, ki kaže takšen pohlep po vladanju. da se roga sleherni evropski tradiciji. Istočasno ogražajo zavezniki središče krščanstva in razdirajo največje spomenike zapadne kulture, ne da bi jim to količkaj koristilo. Zaupati moramo le lastni saS Pariz, 20. marca. Pokrajinski vodja Sauckel je govoril na velikem zborovanju v Parizu ki ga je organizirala inozemska organizacija NSDAPe. Opozoril je na tradicijo nemške vojske in obrazloži! smisel rn zakon današnje nemške in evropske borbe. Nemški narod ni nikoli imel dobrin, je izjavil pokrajinski vodja, ki bi se jih ne bil sam z lastno močjo nstvaril, če pa so mu hoteli vzeti možnost dela. sc je moral nemški narod boriti. Sauckel je označil kot cilj, da se morajo Židje v norvj Evropi dokončno iztrebiti. Narodno-tocialistično vodstvo ne obljublja ničesar nemškemu narodu. Zmaga bo sad trdnega skupnega dela. Geslo bodi. da zaupamo lastni moči, da čim bolj spoštujemo svoj narod in sosedu priznavamo vse. kar mu gre. Zaupanje v zmago pa je utemeljeno v Adolfu Hitlerju. Bolgarski odgovor na angleške zahteve Sofija, 20. marca. Ponovno angleško zahtevo Bolgariji, naj odstopi Makedonijo, odpravlja list »Zora« z naslednjimi besedami: -Makedonija je klasična dežela bol-garstva. Da bi Angleži razumeli, kako absurdna je 'zpolnitev njihove zahteve, naj Bolgari izpraznijo Makedonijo, jim odgovarjamo z besedami: »Angleži, zapustite Anglijo!« Kdor seje veter, zanje vihar Sofija, 20. marca. Pod tem naslovom pišo »Zora^ v uvodniku, da utegne imeti angloameriški letalski teror prav nasprotne neposledice, kakor si jih želi sovražnik. V sedanji vojni so zavezniki s svojim letalskim terorjem izravnali več sto kulturnih spomenikov z zemljo, navzlic temu pa se ta prav nič ne upira njihovi >čemokr^tski zavesti«. Niti papeževi protesti niti dokumentarni dokazi, da Angloameričani ne napadajo vojaških cbjektov, temveč ubijajo le žene in otroke, niso zamogii ustaviti angloameriškega letalskega terorja proti civilnemu preb vaistvu. Zgolj veliki strah pred bodočnostjo zavaja Anglosa.se, da opravičujejo sveje zločine z geslom, da namen posvečuje sredstva, toda moralna načela so v zgodovini preživela vedno tudi najstarejši imperj. Vedno bolj bo dozorevala reakcija, katere posledice bodo predvsem zadela An gl osane, kajti med tem je bilo že zdavnaj dokazano, da tisti, ki seje veter, žanje vihar. Potopljen ameriški rušilec Stockholm, 21. marci. V ponedeljek zvečer so v Washingtonu objavili, da se je v Atlantiku potopil ameriški rušilec .-"Leo-poi.I«. Ojačena silovitost sovjetskih napadov Siloviti boji pri žmerM — Uspešni protinapadi med Proskurovom in Tarnopolom — V Cassimi ss vsi sovražnikovi napadi izkrvaveli v nemSkem obrambnem cgnju Uničenje 24 terorističnih letal Führerjev glavni stan, 21. marca. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih eil objavlja-" Severaovshodno od Nikolajeva slabši sovražnikovi napadi niso uspeli. Ob spodnjem ukrajinskem Bujni smo s protinapadi očistili ali zožili sovjetska predmestja. Na vdornem področju med srednjim ukrajinskim Bugom in Dnjestrom so bili le pri 2merinki siloviti boji. ki še trajajo. Naše letalstvo je z močnimi oddelki bojnih in strmojglavnih letal zadalo boljševi-kom. ki so napredovali proti Dnjestru, velike človeške in tvarne izgube. Med Proskurovom in Tarnopolom So naši protinapadi vdrli v sovražnikove postojanke. Razbili smo sovjetske sile, neko frontno vrzel pa zamašili. Na področju pri Kreni encu in pri Kovlju se je ojačila silovitost sovražnikovih napadov. V težkih in izprememb polnih bojih smo uničili ali zaplenili 18 sovražnikovih oklonn kov ter uničili bojno skupino, ki je vdrla v Ko-velj. Južno od Pri p jet* so se med Stirom in Gcr.nom izjalovili ponovni boljševiški napadi. Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo le o krajevnih bojih. V težkih bojih v severnem odseku vzhodnega bojišča se je posebno odlikovala 2. četa 502. težkega cklopniškega oddelka pod vodstvom nadporočnika von Schiller ja. Z nettunskega bojtéèa javljajo le o živahnem izvidniškem in napadalnem delovanju. V mestn Cassino so tudi včeraj vsi z močnimi oklopnimj silami podprti sovražnikovi napadi izkrvaveli v obrambnem ognja junaških branilcev. Sevemozapadno od kraja smo obkol.li sovražno bojno skupino. Sovražnikove izgube so mnogokrat večje kakor lastne. V opoldanskih urah 20. marca so severnoameriški bombniški oddelki z močnim lovskim spremstvom prileteli na južno Nemčijo in izvršili teroristične napadq. na Mannheim. Ludwigshafen ter predmestja Frankfurta ob Meni. Ob tej priliki in pri poletih nad zasedenimi zapadnimi ozemlji in nad italijanskim bojiščem smo uničili 24 sovražnikovih letal. Nekaj sovražnikovih letal je izvršilo motilne polete nad Porurjem in južno Nemčijo. Zaščitne edinice neke nemške ladijske spremljave so v Rokavskem prelivu odbile napad britanskih brzi h čolnov, enega zažgale, drugega pa tako težko poškodovale, da se lahko računa z njesrovim uničenjem. S tem je oddelek, bi mu načeluje fregatni kapitan Behrens, potopi! v nekaj dneh pet brzih čolnov, dva pa težko poškodoval. Daljnostrelne baterije vojne mornarice so v pretekli noči obstreljevale angleško obalo in sovražnikove lad,je na morju pri Dovrn. Finsko vc*ko psfüsfib Helsinki, 21. marca. Na zapadnem delu Karelske ožine in rn srednjem delu vzhodnega bojišča so finske čete na Stirai mestili cdbile sovražne napadalne skupine, V ostalih odsekih bojišča je pnso ie do običajnega izvidniškega delovanja. Z oöbalih bojišč ne javljajo nikakih posebnosti. Težki boji med Nikolajevem in Kovljem Ojačeni sovražnikovi napadi na južnem robu Pripjetskih močvirij in ob Narvi — Manjši spopadi med Berezino in Pskovskim jezerom Berlin. 21. marca. DNB. Na jugu vzhodnega bojišča so se boljševiki 19. marca tesneje približali nemškim predmostjem cb spodnjem ukrajinskem Bugu. Naoadli so nemške postojanke vzhodno od Nikolajeva z juga in z vzhoda, nadalje izpostavljene zaporne črte vzhodno in severno-vzhodno od Voznesenslca in nemške za-ščtnice severnovzhodno od Prvomajska. Poleg tega i»o tipali tudi v odsekih med temi točkami rn iskali nemška slaba mesta. Vsi njihovi poizkusi, da bi razbi.i nemška predmostja. so se izjalovili. Nemške čete, ki so ponovno prešle v energične protinapade, med njimi zlasii bolna skupna pod poveljstvom stotnika Kalberla-ka. so napadalce krvavo odbile in uničile kakih 300 mož močno sovjetsko skupino. Topništvo, letalstvo in oklopni vlaki so podpirali obrambne boje. Zapadno od srednjega Buga so zbral) boljševiki močnejše sile in ojačili z njimi pritisk na Dnjestcr. Letalstvo je napadlo dva napadalna klina in niima sledeče rezerve. ki sta v medsebojni razdalji kakih 50 Inn prodirala proti zaoadu. Več kot 400 bojnih in borbenih letal je v stalnih str-mo s lavni h in nizkih poletih napadalo sovražnikova zbirališča tankov in pr.hote ter kolone na pohodu. Razbila so 13 oklopnikov in 16 topov, izločila številne nadaljnje bklopme vozove in baterije z boja ter uničila pri napadih na zbirališča in razvojna mesi a nad 400 vsakovrstnih sovražnikovih vozil. Zaradi nadaljnjega sovjetskega prodiranja zapadno od srednjega Buga je v zadnjih dneh pri Vinici nastala frontna iz- Trdovraten nemški odpor v Cassimi Berlin, 20. marca. Padalci in grenadirji se navzlic večkratnim napadom močnih sovražnikovih bombniških oddelkov in srditemu topniškemu obstreljevanju še vedno trdovratno upirajo naskoku nai Cassino, ki ga nasprotnik že pet dni izvaja z največjo uporabo bojnih sredstev. Pri tem so uničili izmed 60 oklopnikov, ki so spremljali napad štirih indijskih in novozelandskih polkov proti severnemu in vzhodnemu robu mesta, 13 oklbpnikov v bojih iz bližine in pouličnih bojih. V noči na 17. marca st bila kolodvor in neka višina na zapadnem robu mesta v žarišču težkih bojev med nemškimi padalci in novo dovedenimi sovražnikovimi silami. Dne 18. marca so hrabri nemški vojaki ponovno odbili vse napade podprte z oklepniki in močnim topniškim in mino-metalskim ognjem, topništvo pa je učinkovito obstreljevalo sovražnikove postojanke. Na nettunskem predmostju so na področju San Lorenza prodrli nemški grenadirji v sovražnikove postojanke, razrušili 25 odpornih gnezd in dovedli številne ujetnike. Nemško letalstvo ie v noči na 19. mare izvedlo učinkovit bombniški napad na pristaniško področje Anzija in Nettuna. Pri tem so bili opazovani številni požari in eksplozije. Berlin. 21. marca. Že pet dni divjajo boji za mestece Cassino na južnoitalijanskem bojišču in za višine severno od njega Z velikansko uporabo ljudi im materiala skušajo čete ameri rk e 5. armade prebiti nemške črte, da bi prišle do glavne ceste v Rim, k," se pričenja na drugi strani gora. Po izredno težkem bombardiranju Cassi na dne 15. marca, pri katerem ie sodelovalo na stotine sovražnih letal in ki ga je zamenjal bobna, joči ogenj stotin sovrazn'kovih topov so najprej indijski in novozelandski oddelki vdrli v neki mestni del. vendar pa se jhn Je iz hišnih razvalin vsipal nasproti tak obrambni ogenj nemških branilcev da so morsi ustsvb »voje napredovanie Di bi razbremenil« oddelke, ki to bili zapleteni ▼ hud« htlne boje. tu kmalu nato. pnf tako po tnpniSH pripravi hi • pod- poro najmočnejših letalskih sil napadle severnoameriške in indijske čete skupno z oddelki afriških DeGaulIovih pristašev višine severno od mesta, kjer potekajo danes nemške postojanke preko grajskega hriba, vt^ne 193 in samostanskega hriba, toda tudi ti. z vso ogorčenostjo izvršen» sunki so prinesli le malenkostno pridobitev ozemlja. Velike izgube &o prisilile sovražnika, da je v soboto zaradi izpopolnitve in pregrupacije s\o jih oddelkov naredil majhen odmor Nato se je na nemfke padalce in greradirje. ki branijo cassinsko področje znova vsipala toča bomb m granat. Težišče bojev je bilo deloma v razvalinah mesta Capina, predvsem v okolici kt>-lodovcra, ter na severnih s snegom pokritih gorah Američanom se je posrečilo da so zasedli grajski hrib in višino 193. vendar pa je samostanski hrib ostal trdno v posesti nemških padalcev. Zaradi takojšnjega proti sunka se sovražnik ni mogel obdržati na grajskem hribu in ga je moral Zopet zapustiti. Delovanje nemškega letalstva in nemškega topništva se je ojačilo zlasti v nedeljo in je bistveno pripomoglo k uspehom nemških čet. Z odločnim protinapadom so padalci in grenadirji potisnili sovražnika v mestu zopet nazaj in so mu po hudih bojih iztrgali tudi višino 193, na neki drugi višini pa so obkoiili sovražne čete. V« njihovi poizkusi, da bi se prebile, so se brezuspešno končali Padalci in grenadirji so te svoje postojanke ohranili kljub vsem nadaljnjim sovražnikovim napadom, kj so trajali do poznih večernih ur. Glavno bojišče na področju pri Cassmu je razen ruševin nekaterih hiš ostalo v nemški posesti Krvavih izgub ki jih v bojih z razmeroma majhno ekupmo nemških padalcev in grenadirjev utrpele britanske in severnoameriške čete, še ni mogoče ugotoviti. Niti velika uporaba oklopnikov, ki jih je sovražnik metal v btko celo po navadnih stezah, ni mogla uničiti odpora nemških vojakov, ki so s protitankovskim topništvom m drugim orožjem uničili večmo napadalcev. Bojna in strmosluvTMi letal« »o pnaeoala v bol« ah pe bombardirala tik za boJièSsm cest« m oskrbovalna aUarfHte. kt*r s» povmtia nHe ddenh» i boklina. ki jo je sovražnik ponovno, a za-I man poizkušal vtisniti. Po unčenju v;eh I vojaško važnih naprav so seduj nemške : čete izpraznile ta frontni pomol skupno z mestom Vinico. To skrajšanje nemških črt je povzročilo, da so se sledeči sovražnikovi nr.padi na neko južnozaoadno od mesta ležeče železniško križišče krvavo zrušili Dalje proti severu so nemški oklopniv i nadaljevali protinapade na območju ceste Vinica-Proskurov. Že prejšnje dni so tam-, kaj vrgli v boj dele treh sovjetskih sirel-skih divizij. Med n-.idaijevanjem sovjetskega napada so Nemci v nedeljo razbili močnejše sovražnikove skupine. Enako so nemške čete napadale med Proskurovom in Tarnopolom. Okiopniške sile so vdrle globoko v ozemlje, ki ga je zasedel sovražnik ter zavzele nekaj višin, s katerih ogražajo važna sovjetska oskrbovalna pota. Na drugih mestih so grenadirji zavzeli več krajev ter so jih ohranili kljub sovražnikovim protisunkom. Sestrelili so več oklopn kov in zajeli okrog 100 ujetnikov. Na področju med Kremen ce m in Kovljem je poizkušal sovražnik na južnem krilu z juga obiti žilavo bran j en e Kre-menške gore in doseči cesto Dubno—Brodi, dočim je na severnem krilu osredotočil svoje sur.ke na Kovelj. Razvili so se hudi boji. ki so trajali ves dan in se z vdrlimj sovražnikovimi silami še vedno nadaljujejo Po dosedanjih vasteh so nemške čete uničile 28 oklopnikov. Na južnem robu Pripjetskih močvirij so boljšev'ki obnovili poizkuse, da bi prebi'i fronto in prodrli proti severu med rekama Horin in Gorin. Napadli so v popoldanskih urah osemkrat v moči polka, a se niso mogli nikamor prebiti. Kljub neugodnemu vremenu so bojna letala bombardirala dva nekoliko napredujoča bataljona tako. da so jih Nemci lahko s protisunkom vrgli nazaj. Nsdal.inie bojne letalske jate so napadle železniška zvezs in premikanja čet na področju pri Sarnih. Uničile so več kolodvorov. V ostalih odsekih vzhodnega bojišča so krajevni spopadi južno od Berezine in zapadno od Šmolenska zopet zastali. Le južno vzhodno od Vi+ebska se še nadaljujejo boji s sovražnikovimi izvidniškimi skupinami. Na severu vzhodnega bojišča je sovražnik v nedeljo zapadno od Ne velia, vzhod no od Ostrova in severno od Pskova opustil zaradi velikih izgub napade, ki jih je pričel v petek in soboto. Severno od Psko-va so jate bojnih letal napadle sovražnikova letališča na področju pri Odovu ter so uničile na tleh najmanj 18 letal in velike zaloge goriva. Pač pa so nadaljevali boljševiki s pomembnimi silami poizkuse proboja ob Narvi. Obe nemški diviziji ki stojita v težišču bojev, so štirikrat napadli z jakostjo divizij, sedemkrat pa v moči polkov, vendar vsakokrat zaman. »Tigri« so ob tej priliki izločili iz boja 10 boljševiških oklopnikov Izmed 100 v zadnjih treh dneh na severu vzhodnega bojišča uničenih sovjetskih oklopnikov so jih nemške čete razbile 50 prav na bojišču pri Narvi. V noči na 20. marca so nemška težka bojna letala napadla bivališča in zbirališča sovražnika ter njegove motorizirane oskrbovalne kolone. Lovci so podnevi in ponoči varovali napadajoče bombniške oddelke. V letaiskih bojih so sestrelili sovjetskih letal in je sovražnik skupno z letali ki jih je zbilo protiletalsko topništvo in ki so bila uničena na tleh pri Odovu. izgubili 68 letal Nemci pogrešajo sedem leta L Varnostni ukrepi ob angleški obali Amsterdam» 21. marca. Radio London javlja, da bodo v prihodnjih desetih dneh končane vse priprave za popolno ukinitev potniškega prometa na vsej južni obal« tn na polovici vzhodne «bale Anglije. Ore za pas. M «e rio*® r globine deset milj o4 *JUTRO* SL 67 Pravi cilji boljševizma Politično ofenzivo Moskve v Evropi si nekateri naivneži še vedno marsikje razlagajo kot ^edstvo za_2^arovapje_j»riiflteg. varnosti« in jo s tega zrelišča primerjajo s^rizadevSnji ostalih velesil, ki da se prav tako bore za svojo varnost. Večina evropskih narodov pa je dvojno igro Moskve že davno spoznaùa in strogo loči med slepili na vi dežnega moskovskega političnega realizma in prizadevanji boljševizma kot taj-ue l-evolucioname sile v ozadju moskovske politike, s Itatelo moi-ajo računati prav vsi narodi brez razlike, pa naj bodo v Sovjetski zvezi sovražnem ali zavezniškem taboru, saj tudi boljševizem ne pozna mej med »prijatelji« in -sovražniki«. O tem nas pouči nekaj zanimivih citatov in navodil za utiranje poti boljševizmu v svetu. V aačetku junija 1943 je ilegalni komunistični organ v Švici »Sozialistisches Bu!-letin« k razpustu Kominterne zapisal brez ovinkov; »Ko je komunistična in i emaci tinaia sklenila svoj razpust, ni nati za hip zatajila svojega dela.« Leta 1919. je Zi-novjev kot prvi predsednik kominterne zapisal v prvi Ste vi lici organa kommterne: »Nihče se ne bo čudil, če bomo v trenutku, ko bodo te vrste natisnjene, imeli v Evropi že šest ali še več sovjetskih republik . . Zmaga komunizma v Nemčiji ne more izostati.. čez leto dri bomo že pozabili, da se je v Evropi bila bitka za komunizem, kajti v enem letu bo že vsa Evropa komunistična.« Zrnovjevje megaLcimanske nopoveoi je razvoj dogo I kov seveda postavil na laž, toda boljševizem se sv°jim ciljem nikdar ni odrekel. T.ako je v avgustu lanskega leta angleška revija »The Tablet« objavila tole tajno navodilo voditeljem posameznih komunističnih strank v Evropi: »V nekaj dneh bo predsadstvo izvršilnega odbora interri ac iona J e sprejelo sklep izredne strateške važnosti... Naša' tovariši bodo razumeli, da je njih nedcga v tem, da olajšajo propagandna deilo vsem sekcijam. Gre namreč dejansko za. to, da pridobimo za našo stvar vse tiste delavske množice, ki se doslej niso strinjale s komunističnima idejami. Za komunista pa velja samo mauk Maixa*, Engfclsa. Lenina in Stalina... V tem tre-nuticu ne moremo izvojevati gospodarskih in političnih bojev delavskega razreda, če jih ne -mài mednarodni osrednji organ.« V letih 1917—1922 je dajala osnovni ton vsej boi j še viški propagandi o »stalni revoluciji« pesem (bolje bi rekli: pamflet na vse, kar je človeškega), ki jo je napisal zelo poveličevani »revolucionarni pesnik« Vladimir Majakavski. Njen refren je: »Biti, moriti! — Bravo, lobanje naj bodo nam pepelniki!« Pesem proslavlja »rop, požig, umor« in kot nosilca nove »revolucionarne« vere poveličuje Ivana, ki je »atletsko pogumen, napetih mišic in poln vere aktivnosti«. Njegova duša so »para, stisnjeni zrak in elektriciteta«. Ali se vam ne zdi, da sle takšne in podobne »pesniške« ! iziive revolucionarne »mistike« in »dinamike« v zadnjih letih citali že tudi pri nas? Na to značilno revolucionarno osnovo naletimo namreč tako v agitaciji poljikega »narodno-osvobodilnega odbora« v Moskvi pod vodstvom Vande Vasiljevske kakor Broz-Titovega »Antlfašističnega odbora za osvoboditev Jugoslavije« in sploh povsod kjerkoli se pojavlja komunizem v besedi in dejanju. Te primerjave, ki zajemajo komaj dobrega četrt stoletja, pojasnjujejo marsikaj izza kulis ja dvolične moskovske politike, zlasti tudi vse novejše ukrepe Mcskve — od razpusta kominterne lani do ustavne spremembe v tem letu. One kažejo, da se Sovjetska zveza po letih, ko je Stalin govoril a ^socializmu v eni državi« in mu je bilo veliko do tega, da uredi sovjetske odnose z zunanjim svetom, pa je zato navidezno strogo ločil Sovjetsko zvezo od kamintesme, sedaj spet vrača na svoje izhodišče. Kakor v prvih dveh letih svoje revolucije, je Sovjetska zveza zdaj spet sama prevzela tudi naloge kominterne. Prav zato Je bila zaradi čim večje zunanje privlačnosti znova poudarjena tudi federativna ureditev Sovjetske unije s znanimi »lepilnimi ukrepi o večji notranji ln zunanji avtonomiji sovjetskih republik. Tako vliimcv da sta lanski »razpust« kominterne in letošnja ustavna sprememba v neposredni medsebojni zvezi. Zato sedaj razumem», zakaj se Moskva od lanskega leta dalje v nasprotju z načeli »Atlantske karte«, h kateri je sicer tudi sama pristopila, stalno vmešuje v notranje zadeve vseh dažav v tem in onem vojnem taboru: ne zaradi Svoje teritorialne varnosti, kakor bi to svetu rada dopo vedala, temveč izključno zaradi zmage komintern-skega načela o svetovni revoluciji, katerega nosilka je po razpustu kominterne postala boljševiška vlada. Ta notranja preložitev težišča komin-temskega delovanja po navidemem razpustu kominterne se zrcali na primer tudi v tajnem nalogu, ki ga je objavil že navedeni švicarskj ilegalni organ »Sozialistisches Bulletin« v juniju lanskega leta: »Borbeni revolucionarji profinterne (mednarodno komunistične strokovne zveze) niso niti najmanj pripravljen^ igrati se meščane iz CaiaLsa.« S terr) je jasno povedano, da se nobena boljševiška mednarodna organizacija, niti profintema, niti komunistična mladinska internacionala, nàti sport-interna, niti rdeča pomoč ali esperantaka internacionala ne odrekajo Moskvi kot svojemu sedežu in da se program kominterne zaradi njenega navideznega razpusta ni prav nič spremenil. Razlika je le v tem, da sta bila doslej kom'nterna ln Sovjetska zveza vsaj navidezno dve ločeni stvari, sedaj pa sta eno in isto. Zaradi varan j a zaveznikov morajo seveda odslej vse »sekcije« kominterne (kot avtonomne komunistične stranke) navidezno vcditi »narodno« in »osvobodilno« borbo, ln to vse dotlej, dokler bo to Kremlju kazalo; čim pa bi se pokazala nevarnost, da bi današnji zaveznik utegnil postati jutri (v novi svetovni vojni, s katero kaminterna že v naprej računa ) sovražnik, morajo ti »naicdni« pokreti takoj preiti k revolu-aiorr*rnemu prevratu. Nasproti nekdanji Leninovi teoriji o »permanentni revcdu&jic je torej razlika samo v organizatornem postopku, cilj pa ostaja isti. Zato tudi ni nikjer zapisano, da bi hotela Moskva svojo »svetovno revolucijo« naekrat povsod izvesti. V tem pogledu se očitno hoče držati bolj realističnega načela o »politiki mogočega« in se sproti zadovojevati samo s tem, kar je trenutno izvedljivo. Prav zato se bo raznih »narodnih osvobodilnih odborov« držala kot svojih rezerv za trenutek, ki bi se ji zdelo najugodnejši za poskus revolucije v dotičnem narodu. To pojasnjuje nekatera kremeljska taktiziranja, ki so podobna iztegovanju in zcpetnemu krčenju krempljev pri mački. Prav ta taktika, h kateri je Moskva zaradi upoštevanja dejanskih položajev povsod in vedno znova prisiljena, pa odkriva njeno igro pred vsemi prizadetimi narodi, ki si glede pravih ciljev boljševizma ne delajo ve<5 nobenih utvar. In v tem je najzanesljivejše jamstvo, da bo ta njena »revolucionarna« igra doživela popoln polom, ker je za njen uspeh poleg volje kominterne potrebna tudi — volja prizadetih. Te pa ni in je bo vedno manj, ker si noben narod ne bo pustil zadrgniti svojega vratu s kominternsko vrvjo. Slepila te vrste prekanijo lahko samo slepe, zdravih ne morejo. Utvara boljše vi-kov je v tem, da še vedno računajo s slepoto evropskih in drugih narodov. Prav to pa jih bo v »zadnji rundi« dokončna pokopalo! Nič nas o tem ne more bolj prepričati kakor primer slovenskega naroda, Id je komunistično igro dodobra spregledal, čeprav ga marsikdo — in to upravičeno — ne šteje med poltično najbolj zrele evrospske narode. s. Porazen konec komunističnega „mitinga" na Gorjancih Novomeški domobranci so obkolili in uničili tolovajski bataljon „Cankarjeve brigade" ........ i Sreda, 22. UL 1941 ===== Treba nam je trdnih značajev Iz Novega mesta nam poročajo: Sredi preteklega tedna je bil na Javorovici v Gorjancih »miting« komunističnih tolovajev. Na Javorovici se je namreč že nekaj časa zadrževal štab 4. bataljona tako zvane »Cankarjeve brigade«. Ta štab je priredil omenjeni miting in komandiral'nanj vse pripadnike svojega bataljona zlasti tudi vse prisilne mo-bil:zirance. Nekateri so šli radi zaradi spremembe in zabave, drugi so se uklonili povelju in tako se je na »mitingu« res zbral ves bataljon. Kakor večina sličnih tolovajskih prireditev, se je tudi ta »miting« zavlekel pozno v noč. Ko so bili končani hujskajoči govori političnih komisarjev in drugih partijcev, je kakor po navadi sledila »prosta zabava« s plesom m popivanjem ob naropanem vinu, tako da so se udeleženci spravljali spat šele proti jutru. — Mogoče bi ostalo samo prt običajnem mačku, če ne bi bili za »miting« izvedeli novomeški domobranci, čeprav niso bili povabljeni ne na politični in ne na zabavni del prireditve, so si vendar želel! ogledati njene prireditelje in udeležence ter so zjutraj v dveh skupinah od raznih strani kljub visokemu snegu neopaženo prispeli do Javorovice in jo obkolili. Tolovaji so opazili domobrance šele, ko so že padli prvi streli. »Tovariši« so bili vsi zmedeni in preplašeni, mnogi so begali naokrog kar napol oblečeni; med njimi je bil tudi kak tucat »tovarišic«. Ko so spoznali, da so obkoljeni, je bila večina za to, da se vdajo, in so zlasti prisiliti mobi-Irziranci kar dvigali roke. Toda medtem so se znašli komandanti in drugi člani štaba ter začeli kar na slepo streljati proti domobrancem in obenem tudi na prisilne mobilizirance, ki so se hoteli vdati. Tako so tudi te prisilili k brezupni borbi in razvil se je oster spopad, ki pa ni trajal niti pol ure. Nekateri tolovaji so se skušali še prebiti skozi obroč domobrancev, a se je to le redko komu posrečilo. Tolovajk» so paniko lo àe vogale, ko ao begale sem ta tja in obupno kričale. Najprej so domobranca zmerjal«, ko pa so se zavedale brezupnosti položaja, so začele jokati ter obupno klicati na pomoč svoje matere in Marijo. Ker se tolovaji pod pritiskom svojih komandantov in komisarjev niso hoteli vdati, domobrancem ni preostalo drugega, kakor da so boj dovedli do kraja. Ko so čez pol ure zadnji ostanki tolovajev vendarle položili orožje in je streljanje končalo, so samo v vasi našli nad 130 trupel padlih tolovajev. Mnogo nadaljnjih tolovajev je obležalo mrtvih v okoliških gozdovih, ko so poskušali pobegniti iz domobranskega obroča. Med mrtvimi tolovaji, ki so jih našli v vasi, so bili vsi člana štaba z bataljonskim komandantom in političnim komisarjem vred. Po znakih so ugotovili še nekega drugega bataljonskega komandanta, ki je bil prejšnji večer očividno na obisku pri štabu uničenega 4. bataljona. Med padlimi tolovajkami sta tudi namestnica bataljonskega političnega komisarja, neka Medi šonc s tolovajskim imencm Sanda in in neka V;da, ki je veljala za eno najbolj krvoločnih komunistk. Tako je bil v celoti uničen ves 4. bataljon proslule »Cankarjeve brigade« obenem pa razbito komunistično gnezdo na Javorovici. Domobrancem je padel v roke tudi bogat plen. saj so zaplenili prav vse orožje, vso municijo in vso ostalo opremo bataljona. Na svoj uspeh 90 domobranci lahko upravičeno ponosni. Veselje nad njim jim je kalilo samo to, da so tudi sami izgubili tri soborce, ki so dali življenje za svoj narod, vendar pa je ta izcruba vprav malenkostna v primeri z izgubami komunistov in v primeri s pomenom dosežene zmage. Nov hrvatski minister Zagreb, 21. marca. S Po-Lavnikovirn ukazom je bil imenovan državni svetnik Ivi ca Fokovič za državnega ministra. Postai je šef civilne uprave štirih velikih žup s sedežem v Sarajevu. Letalska opustošenja v Sofiji Sofljs* Jft. marca. Llstt prtebSuJeje «tfk* o porušenfih. ki s» jih poróroftffl msd zadnjimi napadi na Sofijo strahovalni letalci. To so slike akademije znanosti, rek'■orata vseučilišča, šol in stanovanjskih bloko*. S za profesorje in učitelje Prihodnje predavanje za profesorje ljubljanskih srednjih in njim sorodnih Sol bo v beli dvomani Uniona do naslednjem redu: L skupina: Škofijska klasična gimnazija, državna klasična. 1. moška (tudi ge. profesorice), 2. moška in 4. moška realna gimnazija (tudi ge. profesorice) v torek dne 28. marca t 1. 2. skupina: 3. moška realna (tudi ge. profesorice), L ženska. 2. ženska realna gimnazija, uišulinska realna * gimnazija, državno in uršulinsko učiteljišče, Krekova gospodinjska in vse meščanske šole v četrtek dne 30. marca t 1- 3. skupina: vse strokovne Sole v ponedeljek dne 3. aprila t l 4. skupina: ge. profesorice zgoraj omenjenih šol, razen ooih, ki se udeležujejo predavanj v L in 2. skupini, v torek dne 4. aprila t L Za učitelje velja dosedanji spored predavanj. Gg. ravnatelji srednjih in upravitelji ljudskih šol naj blagovolijo poslati po vabila na propagandni odsek v primeru, da Jim poidejo. K položaju na vzhodnem bojišču BerMn, 20. marca. Za velikimi nemškimi umikalnimi pokreti na jugu vzhodnega bojišča so z vsak'm dnem-bolj jasno razvidne vodilne misli nemškega vodstva, kakor p:še vojaški dopisnik DNB-ja v svojih 'današnjih razmotrivanjih 0 položaju. Do-p.6nik nadaljuje: V pokreth, ki so jih Nemci izvedli že pred tedni v južnem odseku in še prej v severnem odseku vzhodnega bojišča ter jih brez dvoma nameravajo Se nadalje izvajati. ne gre samo za prazne in brezpomembne korekture bojišča. To mnenje mora dobiti vsak objektivni opazovalec operacij obeh strank, kakor potekajo o-kupnosti prinaša. V razmotrivanju vzhodnega boj šča pa zbujajo pri tem, vsaj v sedanjem trenutku, posebno pozornost tri področja: Krimski polotok, odsek pri Vitebsku in odsek pri Narvi. V splošnem dob.vamo vtis utrjenega po- ; ložaja na vzhodu. Sicer poizkušajo selaj sovjetske čete forsirati z vsemi sredstvi Dnjester, vendar pa vse kaže, da se Nemci niso pripravljeni tukaj ločiti od nasprotnika. Tudi na drugih področjih, ki se priključujejo, tako vzhodno od Tarnopola n o«b srednjem Bugu, se uspešno nadaljujejo nemški protinapadi s krajevno omejenim' cülji. Možno je, in se laliko celo smatra kot resnično, da so Nemci s temi napadi hoteli čm bolj obrabiti sovjetske napadalne sile. Razbitje več sovjetskih strelskih divizij vzhodno od Proskurova po nemških oklopniSk'h oddelkih govori o tem dovolj jasno, hkrati pa potrjuje to dejstvo tudi nezmanjšano udarno silo Nemcev na področjih, kjer dobe povelja za napad. Letalske bitke nad Belim morjem BeiHn, 21. marca S severa javljajo o nov'h uspehih nemških letalcev, ki so šele pred kratkim uničili 44 sovjetskih letal, ko so poizkušala napasti nemžko ladijsko spremljavo. Nemški lovci, ki so nad Belim morjem v ponedeljek dopoldne šč tili oddelek bojnih letal, so trčili ob sovjetske letalske sile m njihovo lovsko spremstvo. Takoj so napadli sovražnikove oddelke in so v letalskih bojih, ki so se razvajali deloma tik ob zemlji, sestrelili vseh 16 sovražnikovih letal. Odlikovanec s hrastovim listom poročn k Weiasenberger je s štirimi sestrelitvami zvišal število svojih letalskih zmag na 148. Nemški letalci niso imeli nikakih izgub. Berlin, 21. marca. Pri drugem spopadu nemških lovcev s sovjetskimi borbenim: letalci nad Belim morjem so Nemci v ponedeljek popoldne uničili še pet sovražnikovih letal, nakar so se ostala letala obrnila in zasilno odvrgla svoje bombe, ki so padle deloma celo na njihove lastne postojanke. NemSki lovec narednik Mors, k: je že v ponedeljek sestrelil št'ri sovjetska letala, je dosegel popoldne Se štiri zmage. Protiletalsko topništvo je sestrelilo neko nadaljnje sovjetsko letalo, tako da so boljšev ki v obeh letalskih borbah nad Belim morjem izgubili 20. marca skupno 22 letal Letalski spopadi nad zapadno Nemčijo Berlin, 20. marcu. -Sn-"'* " " ' ~ skih urah so severnoameriški bombniki ob slabem vremenu napadli stano' an jok: okraje več mest v zapadni in južni Nemčiji. Deloma je bila na nebu tako strn en gosta oblačna odeja, da je morala nemška letalska obramba premagati največje težave pri napadanju sovražnih straho-valnih oddelkov. Velik izbruh Vezuva Stockholm. 20. marca. Kakor javlja »United Press« iz Neaplja, je izbruh Vezuva vedno nevarnejši in ie že vse pripravljeno za izpraznitev vseh krajev, k' so na poti najširše in največje reke lave Reke lave so baje povzročile v vinogradih gorskih vasic že veliko škodo. Stockholm, 21. marca. Reuter javlja 'z Neaplja o nevarnosti, da se bo lava razlila preäco *«v«rn«gm področja Vesuv*. Neposredne sta caroteni naselji Kan Sebastiano te Masse de SImmara 9.000 prebivalcev teh vasi so evakuirali Mnogo prebivalcev severnega pobočja je svoja bivališča ie prej zapustilo. Ljubljana, 21. marca 1944. Profesor učiteljišča g. Vinko B rum en je svoje včerajšnje predavanje učiteljem posvetil A. M Slomšku, ki je z »Blažetom in Nežico v nedeljski Soli« prvi utiral pota slovenski pedagogiki. V naslednjem posnemamo nekaj njegovih misli. Slomškova doba je bila pač različna od sedanje, a vendar sta si obe v mnogočem podobni, saj divjajo danes najhujši viharji po naših krajih in prav tako ko takrat bomo sedaj morali začeti marsikje popolnoma na novo naše vzgojno delovanje, ko se bomo morali zadovoljevati le z zasilnimi šolami in ko nam bo primanjkovalo učiteljev. Zato Slomškove misli tudi z ozi-rom na dani položaj niso Izgubile prav n!č svoje resničnosti in pomembnosti. Anton Martin Slomšek Je predvsem učil, da mora biti Sola zares domača Sola, prepojena z domačo miselnostjo ln kot taka plod narodne kulture. Druge nauke in druga dognanja pa moramo po lastni modrosti tako prestaviti na naša tla, da se bodo kar najlepše razvijali. Prav v tem pogledu smo mnogo greSili in vprašanje je, ali niso bila morda razna nasprotstva. ki so nastala med nami, le umetno vsejana. da bi se tako ustvarila čim večja zmeda duhov, kjer bi lahko našle prevratne miselnosti tem večji odziv. šola mora biti pomočnica domu in družini, ki morata v prvi vrsti skrbeti za vzgojo otrok. Tudi ne lahko rešljivo vprašanje razmerja Sole do cerkve se mora urediti na zadovoljiv način. Mladina pa naj se uči tako, da se nadarjenost in sposobnost posameznika čim najbolj razvije, tako da bomo imeli res prave može na Gospodarstvo Naredba o zaplembi in oddaji pnevmatik Na podstavi čiena I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943 ui člena 1. uredbe o pooblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa, razdeljevanja in porabe vseh vrt>t blaga z dne 12. marca 1941 je prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik izdal naslednjo naredbo (Službeni list z dne 18. t. m.): Cl. 1. Pnevmatike za motorna vozila (p!a:či in zračnice) se ne glede na njih lastnika zaple-njajo: a) ako rabijo motornim vozilom za katero ni izdano prometno dovolilo; b) ako so odvečna rezerva ali c) ako so vobče nerabne Čl. 2. Pnevmatika iz čl. 1. se mora oddati uradu za civilno motorizacijo v roku :n na način, kakor ju ta določi Za prevzeto pnevmatiko se plača odškodnina, ki jo dokončno določi v prvem odstavku imenovani urad. Čl. 3. Neupoštevanje določb členov 1. in 2. te naredbe kaznujejo redna sodišča f. kazn io strogega zapora do 5 let in z denarno kaznijo do 300 000 lir. Denarne kazni se stekajo v sklad denarnih kazni, izrečenih po sodnih cb-lastvih. Pogojne kazni se ne izrekajo. Postopek je pospešen. Čl. 4. Ta nfredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pckraj'n%ke uprave. Naredba o prijavi podatkov o motornih vozi'ih, pregledu in prepovedi odsvojitve pnevmatik za motoma vozila z dne 31. ma.:a 1941. .št. 33. se s tem ne spreminja. čaščenje med piutokrati Italije Pod gornjim naslovom prinaša »Völkischer Beobachter« članek, iz katerega posnemamo naslednje: Med največje sovražnike fašistične države so spadali in spadajo oni gospodarstveniki. ki so se svoj čas z veliko spretnostjo postavili na tla realnih dejstev in so si pridobili strankino knjižico. Prav zato. ker so se spretno kamuflirali kot fašisti. jim je bilo olajšano, da so podzemeljsko rovarili proti fašistični vladi in pripravljali puč. do katerega je prišlo 25. julija lanskega leta. Danes dobro vemo. da so zaroto proti Mussolini ju v znatnem delu financirali ti »gospodarski kapitani«. V oni noči od 24. do 25. julija ko je veliki fašistični svet izdal Mussolinija. so se ti piutokrati zbrali v salonu nekega hotela v Rimu in čakali na izid glasovanja, da lahko slavijo zmago. Ko je Badoglijev re-ž:m v Rimu po 45 dneh prenehal, je vlada fašistične socialne republike v aktih badoglijevskih izdajalcev našla dpvolj gradiva, da je lahko nastopila proti tem gospodarstvenikom, ki so se izkazali kot izdajalci. Seveda je del teh plutokratov pravočasno zavohal, kakšen bo razvoj, in se rešil z beeom v nevtralno inozemstvo Med tem je bil senator Luigi Burgo. nekronani kralj italiian-ke papirne industrije, ki ga je general Cavaliere v svojih spominih, napisanih pred samomorom, označil kot moža. ki ie dal pučistom 100 milijonov lir, po drugih verzijah celo 200 milijonov lir za financiranje prevratnih načrtov. Eden največjih krivcev med gospodarstveniki je grof Volpi di Misurata, ki se je sam označeval kot nekronanega kralja italijanske elektrarniške industrije Niega so aretirali že lani v jeseni. V zadnjih dneh je italijanski tisk objavil aretacijo dveh nadaljnjih gospodarstvenikov. namreč Franca Mannottija, predsednika največje italijanske družbe za umetna tekstilna vlakna Snie Viscose, in predsednika največjega italijanskega kemičnega koncema Montecatini inž. Doneganija Po ustanovitvi fašistične socialne republike piutokrati niso prenehali z rovar-j en jem Kolikor se še niso nerešljivo kompromitirali, so to rovarjenje s podvojenimi silami nadaljevali. Tako so številni vele ndustriici podpirali v alpskih obrobnih področjih upornike, ki so vodili neke vrste guerilsko vojno. Glavni urednik turi nske »Stampe« Pettinato je te dni napisal uvodnik, v katerem navala med drugim. da je neka velika kemična družba oskrbovala razbojnike v okoliških hribih z živili in denarjem. Ti pa so postali kmalu tako nesramni, da so bili končno predstavniki družbe pri mor ani. zateči se pod zaščito fašističnih oblastev. Ce se opaža med severno' tal i janskimi delavci neko nezadovolistvo. tedaj je to v znatni meri pripisati okolnosti. da so številni vodie obratov namenoma vse storili da izzovejo nezadovoljstvo med delavstvom. z tereenina namenom pwsroéstì we-prilibs «H feflett&ti soHalni wublfki. Ta pa js znala odločne »se«« vmes UVodnflr turinske »Stampe« navaja primer flékè elektrotehnične in kemične družbe v Lombardei, ki je porierik surovine in stroje pravih mestih. Bua izmed najvažnejših zahtev pa, ki Jim mora šola ustreči, je bila za Slomška in je še posebno danes, naj Sola ne bo le učilnica, marveč vzgojeval-nica. Tu je bila napaka naše šole, kajti če bi bila naša mladina res vzgojena — ne bi moglo biti današnjih zmed. Mladina ni bila pravilno naravnana v življenje, manjkalo jim je jasnih načel in trdnih značajev, zato so jo razne pogubne miselnosti tem laže zapeljevale. Na Slomškove zahteve se je oprl predavatelj, ko je zatrdil, da je šola taka, kakršen je učitelj, kajti z njim šola stoji in pade. če danes vidimo, da je Scia marsikje odpovedala, moramo sklepati iz tega, da Je odpovedal učitelj. Zato moramo predvsem vzgojiti dobre učitelje, česar jim Sola ne more dati, morajo najti sami z zanimanjem za vzgojna vprašanja in resnim in premišljenim študijem. Z vztrajnim delom se bodo priborili do resnice, po kateri morajo uravnati vse svoje delovanje tn nehanje in katero morajo braniti za vsakih okoliščin. Iz sedanje težke krize moramo najti izhod. Zato moramo vzgojitelji najprej sami vedeti, kaj je prav, nato pa s svojim zgledom in delom to udejstviti tudi pri onih, ki so nam zaupani, če bodo načela vseh vzgojnikov oklesana po resnici, bo prišel iz boljših šol boljši rod jasnih načel in kremenitih značajev. To je želja nas vseh, naši vzgojniki pa so b številno udeležbo in toplim odobravanjem pokazali, da ss tudi pripravljeni vse doprinesti za rešitev domov ne. z ljubečim in skrbnim vzgajanjem mladine, našega upa in naše bodočnosti. in nato odpustila delavstvo, češ da ga ne more več zaposliti. Druga podjetja so trpela v svojih obrat;h privatne aitatone, pri katerih so oblastva ob aretaciji vedno našla angleške funte. Kratkovidnost teh plutokratov je nepojmljiva Oni pozabljajo, kaj dolgujejo fašizmu, ki jim je leta 1922 pripomogel, da so lahko zopet prišli do svoie lartnine; v času. ko so od komunistov nahujskani delavci* zasedli tvorni ce in proglašali, da so socia lizirane. Razumi.i ivo je, da Mussolini ni «il pripravljen nadalie trneti tako postopanje brezvestnih industrijcev, ki morajo sedaj prevzeti vse konsekvenee svojih dejanj. Fašistična socialna država se ne bo izognila nobenemu ukrepu, da izvede svoj socialni program in da napravi konec rovarjenju plutokratov. Čiščenje se bo tako dolgo nadaljevalo, da bo dosežen končni cilj vlade. GOSPODARSKE VESTI = Tekstilne strokovne šole v Nemčiji-Nemški di-žavni minister za znanost in vzgojo je na novo uredil tekstilno strokov-mjšolstvo. V bodoče bodo obstajale v Nemčiji tekstilne inženjerske šele jn tekst lne mojstrske šole. Med tekstilnimi inženjer-skimi šolami je pr znan h 13 zavodov za vzgojo obratovodij in vodilnih nameščencev v tekstilni industriji. Te tekst:lne mže-rjerske šole imajo posebne strokovne naloge. šest teh šol bo specializiranih za predelavo rastlinskih m umetn h tekstilnih vlaken, dve šoli bosta specializiram za predelavo volne, dve za tkanje tkanin za obleke in po ena za predelavo svile in umetne svile ter za predelavo l čnatih vlaken. Poleg teh tekstilnih inženjerskih šol bo po preureditvi še 15 šol za tekstilne mojstre in posebne strokovne delavce. = Nemški predpisi za delavstvo ob preselitvi podjetij. Že doslej je veljal predpis, da lahko obratovodja za izvrševair je neodložljivih del, ki so za državno gospodarstvo posebno važna, zlasti o priliki preselitve podjetij, odredi, da se tudi delavstvo s podjetjem preseli. Sedaj je bil ta predpis še izpolnjen v toliko, da velja tudi v primeru- če se podjetje preseli v področja izven meje Nemčije ter v Protektorat in v Poljsko generalno gubemijo. Delavec ali nameščenec mora v takem primeru izvršbi navodila obratovodje. — Gospodarske vesti iz HrvatsKe. Hrvatski kmetijski minister je izdal vrsto na-redb- ki imajo namen, povečati oddajo nekaterih kmetijskih pridelkov s plačilom v živilih. Tako bodo kmetje v bodoče pr; oddaji 100 kg cikorije prejeli 2.6 kg sladkorja in 10 kg kavinih nadomestkov, pri od-aaji 100 kg sladkorne pese 1.5 kg sladkorja, 40 kg svežih in 2 kg posušenih rezancev sladkorne pese, pri oddaji 100 kg sončničnega semena pa bodo dobili 5 kg jedilnega olja, 15 kg oljnih pogač in 8 kg sladkorja. — Za predsednika nedavno ustanovljene družbe Hrvatska celuloza d. d- je bil izvoljen svetnik m n.strstva za gozdove 'n rudnike inž. Markič. Osnovno glavnico 200 milijonov kun je v celoti vplačala hrvatska država predvsem z vnosom obstoječe tvor-nice v Drvarju. = Znamke po 2000 drahem. Grška poštna uprava je izdala nove znamke po 500, 1000 in 2000 drahem, da olajša frankira-nje poštnih pošiljk po novi zvišani tarifi. Znamke s» prišle v promet 15. t. m. Znamk po 2000 drahem je bilo tiskanih 80 milijonov, znamk za 500 in 1000 drahem pa po 15 mil'jonov. Beograjska »Donauzeitung« je te dni zvišala prodajno ceno lista v Grčiji v skladu z zmanjšano kupno močjo drahme. Posamezni izvod lista stane odslej v Grčiji 2000 drahem, mesečna naročnina pa 35.000 drahem. Boljševfški kolovodja Broz pritiska Bern, 20. marca. V nekem poročilu iz Kaira javlja sovjetska agencija »Tass«, da je Tito zaprosil zaveznike za priznanje njegovega odbora de jure »kot edino ustavne vlade Jugoslavije«. V nekem članku piše Tito v zvezi s tem: »Vedno bolj aujno ìastopa potreba čim hitrejšega priznanja de jure. Njegovemu odboru ne morejo več dalje odklanjati priznanje, da je edina zakonita vlada v državi. Imamo pravico upati, da bodo zvezniki prekinili diplomatske odnose s Puričevo vlado, predvsem pa morajo tej vladi vzeti takoj pravico do razpolaganja z Jugoslovanskim dobroimetjem v inozemstvu«. Kmeti*, voščeni! Poiščite fioro iéUno in ga izročite skupnosti za blagor vas samih in za blagor vašega bližnjega! Kronika * Omejitev študija bolgarskih dijakov ▼ inozemstvu. Bolgarsko prosvetno ministrstvo je poostrilo predpise glede študija bolgarskih dijakov na tujih univerzah. Vsi dijaki, ki ne polagajo izpitov ob določenih rokih, bodo pozvani, da se takoj vrnejo domov. * Cetvorčke je rodila. »News Chronicle« poroča, da je neka deklica v Angliji rodila četvorčke, katerih oče je črnec iz Amerike, ki je zdaj v vojaški službi na Angleškem. Srečni oče se namerava ločiti od svoje dosedanje žene in vzeti za ženo mater četvorčkov na Angleškem. * 300 mednarodnih pogodb ukradenih. Iz arhivov argentinskega zunanjega ministrstva je bilo ukradenih 300 mednarodnih originalnih pogodb, katere je Argentina sklenila z raznimi državami Med ukradenimi pogodbami se nahaja tudi 60 pogodb iz let 1930 do 1943. * Skrčeni obroki sira, masla in mleka v Svici. Dne 1. aprila bedo v Švici skrčili obroke mleka, sira in mssla, katerega prejemajo potrošniki. Obroki mleka se morajo zmanjšati zaradi krize, lq je na&topila v prehrani goveje živine. Krme primanjkuje skoro povsod, švicarska vlada je zauka-zala tudi skrbnejSo vzrejo telet, ki so bila doslej večinoma določena za zakol. * Blagajniška služba pri pošti Kočevje. Pri pošti Kočevje se uvede s 25. marcem t 1. blagajniška služba. 1: s L u— Novi grobovi. Po kratkem trpljenju je v ljubljanski bolnišnici premim?Ia ga. Ana Mramorjeva. Za njo žalujejo rodbina Pega nova in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blago pokojnico spremili v sredo ob 15 iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dotr-pela je soproga policijskega stražnika v pokoju ga, Pavia Udovičeva. Za njo žaluje soprog Just hčerki Danica por. Lu-kaščik in Lili j a na ter drugo 'Sorodstvo. Pogreb dobre soproge in matere bo v sredo ob 14 iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Umrl je zvaničnik državnih železnic v pokoju g. Alojz Schwarz. Zapušča ženo Marijo, hčerki Margareto in Alojzijo ter sina Val terja. Truplo pokojnika leži na Žalah v kapelici sv. Andreja. Pogreb bo v sredo ob 14.30 izpred evangeli skega pokopališča. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožaije! u— Porok:i. V soboto dne 18. marca t. 1. sta se poročila v cerkvi sv. Petra v Ljubljani inž. žebre Svetozar in gdč. Legat Zdenka, čestitamo! u— Stopili smo v pomlad. Včeraj, 21. marca, ob 18.49 se je pričela astronomska pomlad. Lahkega srca smo se poslovili od Skrit do&roti&ik revešev Marsikatera karitativna organizacija je pred kratkim umrlega ljubljanskega vele-trgovca g. Karla Preloga s spoštovanjem cenila za svojega tihega, zato pa tem večjega dobrotnika Prav rad in mnogo je dajal. toda vedno na skrivaj, da res ni vedela desnica, kaj dela levica. Zato je pa ta srčno dobri pokojnik tudi ob vsakem še tako velikem darilu prepovedal kakršno koli večjemu krogu dostopno zahvalo. Siirajno skromni, zares plemeniti mož se je samo smehljal, če mu je kdo očital preveliko varčnost. Ze samo izkazovanje dobrote mu je bilo najslajše zadoščenje. Po njegovj smrti odprta oporoka pa ni mogla prikriti zlatega srca Karla Preloga. Dolga vrsta volil potrjuje dobrodelno plemenitost moža, ki ga je široka javnost — z nekaj molčečih izjem — poznala edino kot podjetnega, do skrajnosti marljivega in poštenega trgovca. Med drugim je g. Karel Prelog volil tudi ljubljanskemu mestnemu socialnemu uradu veliko vsoto 60.000 lir za mestne reveže. Njegova najpožrtvovalnejša sodelavka in najzvestejša družica, dobrotniko-va vdova ga. Eia Prelogova, se je takoj izkazala vredno splošno spoštovanega pokojnikovega imena, ko je veliko volilo mestni občini ljubljanski takoj tudi izplačala. Generalni tajnik g. Franc .Jančigaj je že mnogo let poznal skrivno dobrodelnost g. Karla Preloga in njegove gospe soproge ter je po njunih namenih kot pooblaščenec za opravljanje županskih poslov naročil porabiti vse to volilo za izredne potrebe starih in onemoglih občanov. Mesto Ljubljana bo ime velikega dobrotnika ohranilo v posebnem skladu z imenom Karla Preloga volilo za mestne .reveže, njegovi velespoštovani vdovi, go-s?>ej Eli, pa izreka najtoplejšo zahvalo s prepričanjem, da bo njeni družini posnemanje blagega očeta prineslo največjo srečo. zime, čeprav nam je bila prizanesljiva. Toplota je v zadnjih dneh že toliko narasla, da lahko pridno štedimo s kurivom. Po lepi Jožefovi nedelji smo imeli v ponedeljek vremenski preobrat. Barometer je čez noč naglo padel, nebo se je pooblačilo in popoldne je jelo deževati. Vendar je kmalu spet pojenjalo, zapihala je burja, ki je za nekaj časa shladila ozračje, čez noč pa je spet nastopilo toplejše vreme, živo srebro je bilo v torek zjutraj tik nad ničlo in dopoldne nam je izmed oblakov zdaj pa zdaj posijalo sonce. Kratkotrajni dež je bil dobrodošel, naglo so pričeli zeleneti travniki in polja. Ta teden se že vsepovsod lepo razvija delo na polju in vrtu. Ker se bliža cvetna nedelja, so se v Ljubljani že pojavile prve pisane butarice. u— Drevi ob 18. uri bo v mali filhar-monični dvorani IV. javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice, na kateri bodo nastopili izključno le gojenci klavirskega oddelka prot Silve Hrašovčeve. Spored je naslednji: štiri Osterčeve ba-gatele bo izvajal Korenini Janez. Seršič Vidojka Skerjančevo: Na vasi in Rej ter Šantlovi: Dimnikar gre in Veverica. .Nato bo izvajala Matičič Polonca štiri Sker-jančeve skladbe iz zbirke »24 diatoničnih preludijev«. Sledil bo nastop Hribar Tuše. ki bo izvajala Tomčevo Predico, Karlo Sancinov rokopisni Elegični valček ter tri skladbe iz Mihelčičevega Cicibana. Nato bomo slišali štiri Sivičeve skladbe iz zbirke Mikijev god ter Valček in Rej iz rokopisov Mirce Sancinove, izvajala bo Zoreč Milena. Mahnič Vanda ima na sporedu Santlovo Invencijo, Pifemrlovo skladbo Pri otrocih. Pavčičev Spomin na prvi ples in Hrovatinovo Južnjaško kolo. Produkcijo bosta zaključili dve skladbi, ki jih je napisal za klavir štiri ročno Matija Tome, in sicer: Šopek božičnih pesmi ter Male variacije na pesem »Od kneza Marka«. Prvo štiriročno igro bosta izvajali Hribar Tuša in Zoreč Milena, drugo pa Pavlin Lea in Korun Tatjana. Spored je lep, poučen, pa tudi važen, zato obisk najtopleje priporočamo. Spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice, začetek drevi ob 18. uri. u— Maša zadušnica za pok°jnim Francem Lnndrom, žel. vlakovodjo v pokoju, bo v četrtek 23. marca ob 7. uri v župni cerkvi v Šiški. u— črna maša za polt. Antonijo Robi-čevo se bo brala v četrtek 23. marca ob 6. uri v cerkvi Marijnega Oznanjenja pri oltarju Marije Pomagaj. u— Urejeno gospodinjstvo. Med najtežje dolžnosti gospodinje spada razumna razdelitev denarja, zlasti kadar se mora utesnjevati na celi črti. Zato ie treba, da vsaka gospodinja v začetku meseca sestavi proračun ter resno in vestno zapisuje dohodke in izdatke. Odpor proti gospodinjskemu knjigovodstvu bo sleherna gospodinja z lahkoto premagala, ako si nabavi Gospodinjski koledar, ki ji na osnovi tiskanih formularjev olajša neprijetno delo. Dokler traja zaloga, dobite Gospodinjski koledar v knjigarni Tiskovne zadruge. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, potrebno vsakomur Sedaj in v bodoče. Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 22. marca. Modema strojepisnica, desetprstna metoda. Učnina zmerna. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko ucilišče »Christ°fov učni zavod«, D°mobranska 15. u— živo zanimanje za Perkovo razstavo. Najnovejša umetnostna razstava slikarja Lojzeta Perka v izložbsh Kosovega salona v prehodu nebotičnika je vzbudila živo zanimanje med ljubitelji domače upodabljajoče umetnosti. Na ogled je postavil dvanajst novejših del. Prikaz plodnega Perkovega umetnostnega udeistvovanja bo občinstvu dostopen do konca meseca. u— »DOLOREX« tablete se priporočajo pri glavobolu, migreni, zc-bobolu in gripi. Tudi pri trganju in revmatizmu Vam olajšajo bolečine »Dolorex« v vseh lekarnah. u— Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podarilo Evangeljsko gospejno društvo v Ljubljani, Gosposvetska c. 9, 300 Lir. Mestno županstvo izreka stalnim dobrotnicam najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podp'ranih. »Veš, Jože, vsi so doslej bolj ali manj opisovali slovenske vode le povrhu. Ti pa sd povedal, kaj v vodi živi in kako živi. Pa si dobro povedal. Tvoja Krka živi, resnično živi. Ribe in rake si nam odkril. To je le ena odlika tvojega romana, pa jih je še čez mero.« Tako ie rekel naš mojster gorske proze — Janez Jalen — mlademu, od Boga bogato obdarjenemu pisatelju Jožetu Dularju. Njegov roman »Krka umira« je eden od dobitkov knjižne tombole »Zimske pomoči«. Poziv Ljubljančanom Ob večjih nesrečah __— elementarnih, prometnih, vojnih — je število ranjencev veliko. Morebiti da so med njimi tudi najbližji družinski člani. Marsikateremu ranjencu more rešiti življenje le hitra transfuz'ja krvi. število stalnih kridajal-cev zadostuje jedva navadnim potrebam. Da bi megli pomagati vsaj svojim najbližjim, so vabljeni Ljubljančani, naj si puste pregledati kri in ugotoviti krvno skupino. V ta namen so sposobne osebe obojega spola v starosti 20—50 let, na-splošno zadovoljivo hranjene in brez nalezljivih bolezni (s'filis, jetika, malarija) Kdor želi biti pregledan, naj se javi v splošni bolnišnici na kirurgičnem oddelku v sredo 22. t. m. od 10.—12. in od 16.—18. ali v četrtek 23. t. m. od 16.—18. Po določitvi krvne skupine in zadevnem pregledu dobi vsakdo potrdilo, da v primeru potrebe brez preiskav takoj lahko da kri. Pregled je brezplačen, brezobvezen ta le v korist družinam samim. Kdor koli pa je pripravljen biti stalno na razpolago kot kridajalec — proti honorarju in dodatni ž5vilski nakaznici — naj se javi isto tam; ti pregledi so vsak ponedeljek od 10.—12. u— Zegoza, Gallusovo nabrežje 33, obvešča rejce, da je seno zopet na razpolago. u_ Društvu slepih so darovale L. 300 v počastitev spomina na pok. gospo Vero Koritzky Milica Pirš, Mirka Zajec in Marta Savnik. Odbor imenovanega društva se plemenintim dobrotnicam za dar najtopleje zahvaljuje u_ Za Slovenski Rdeči kr»ž je daroval g. Stanislav Novak 10 (deset) lir. Denar je pri blagajni »Jutra«. u— Nesreče. Levico si je zlomil pri padcu 12-letni sin ključavničarskega mojstra Franc Foltajn iz Ljubljane. 361etno hčerko posestnika Anico Dovčevo iz Ljubljane je pes ugriznil v levico. Ivana Grampovčnika, 401etnega delavca z Verda, je pri delu hlod pritisnil čez prsa, pri čemer je dobil notranje poškodbe. Tramvaj je podrl 33-!etn0 ženo delavca Marijo Polančevo iz Ljub-lajne in ji prizadejal notranje poškodbe. Levico si je zlomil pri padcu 121etnl dijak Zlato Korošec iz Ljubljane. 2-letna hčerka posestnika Marija Zupanč čeva iz Laz pa si je pri padcu zlomila desnico. Po stopnicah je padla in si zlomila desno nogo 19-letna frizerska vajenka Magda Artačeva iz Ljubljane. 121etni s:n posestnika Jože Pugelj Vidma pa si je pri smučanju zlomil desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Z Gorenjskega Za Zimsko pomoč so v soboto in v nedeljo zbirali vojaki. V garniz'jah so bile oba dneva zanimive prireditve. V Celovcu je bil v soboto ogled zaplenjenega orožja in različno razvedrilo po vojašnicah, v nedeljo so se zabavne prireditve nadaljevale In se zaključile z velikim kosilom iz skupnega lonca. Podobne prireditve so bile tudi v Beljaku. Izpiti za trgovske pomočnike na Gorenjskem se morajo letos opraviti v Kranju s koncem marca. Prijave je treba vložiti do 22. t. m. pri gospodarslci zbornici v Celovcu. 100 letnica skladatelja Hansa Neckheima. Na Jožefovo 1844 se je rodil v Dunajskem Novem mestu Hans Neckheim, ki je prišel 1873 za glasbenega učitelja na celovško učiteljišče in se tal-eoi začel zanimati za koroško narodno pesem. V teku 20 let je zbral 222 najlepših koroških pesmi, ki jih je v dveh zvezkih izdalo dunajsko ljudsko pevsko društvo. Nadalje je zapustil popolnoma izdelano šolsko kniigo koroških popevk. Leta 1908 se je preselil na Dunaj, od koder pa se je po prvi svetovni vojni vrnil na Koroško. Umrl ie v Brezah 15 julija 1930. Tu stoji njegov spomenik § Štajerskega Zb°rovanja na Spodnjem Štajerskem. V okviru pomladne zborovalne akcije Hei-matbunda se vršijo od 18. marca do dne 2. aprila na Spodnjem Štajerskem velika ljudska zborovanja z geslom: Plug in meč — jamca zmage. Na teh zborovanjih poučujejo spodnještajersko kmečko prebivalstvo o brezpogojni potrebi obdelovanja vse plodne zemlje in o zagotovitvi prehrane. Govorniki dajejo strokovna navod:la in politične smernice Pričetek je bil v soboto 18. marca v obeh mariborskih okrožjih. V nedeljo so bila zborovanja v celjskem, ljutomerskem in ptujskem okrožju. Odi kc vanje Franca Ste?ndia. Vodja Hei-matbunda. organizacijski vodja Franc Steindl je bil za uspešno borbo proti neki vdrli tolovajski skunini odlikovan kot vodja brambovske bojne skupine z železnim križcem I. stopnje. Isto odlikovanje II. stopnje si je priboril pred štirimi leti kot planinski lovec na Norveškem. Na fronti t Južni Itali* je padel na čelu svoje čete poročnik dr. Friderik Gewolf, eden izmed najbolj delavnih štajerskih organizatorjev. 2e v času prepovedi je bil član Hitlerjeve mladeži. Po julijski vstaji 1934 je začel organizirati mladino na vzhodnem Štajerskem. Pozneje je vodil oddelek za tisk in propagando v Gradcu. Leta 1940 se je prostovoljno javil k padalcem in je bil na Kreti odlikovan z železnim križcem I. in IL stopnje. Lani je sodeloval pri osvoboditvi Duceja na Gran SassiL Odlikovanje. Z železnim križcem II. stopnje so bili odlikovani spodnještajerski rojaki: Jožef Kardinar, Štefan Rozman, Rudolf Kranjc, Ernest Oder in Vincenc Krupak. V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu naslednja dela: »Enoh Arden«, »Figarova svatba« ln »Clivla« ter premiera treh enodejank: »Skopuh«, »Nac« in »Podobar«. Nesreče. 5 letna Helena Modričeva 'z Poljčan si je pri padcu pretresla možgane in si zlomila levo nogo. 50 letna upoko-jenčeva žena Neža Vezovnlkova iz Vuze-nice je bila od vlaka pahnjena ob stran in si je zlomila tri rebra ter poškodovala ramo. 17 letni Karel Gošnik iz Slovenskih Konjic je bil napaden od krave in si je zlomil nogo. Poškodovanci leže v mariborski bolnišnici. S kropom se je poparil 25 letni delavec Ivan Herman, zaposlen v papirnici v Gu-genbachu. Prepeljali so ga na graško kliniko, kjer je v petek Izdihnil. Iz Trsta Prepovedan vstop v dve zaklonišči, Po odredbi prefekta je občinstvu prepovedan vstop v zaklonišče starega železniškega predora na Greti in v zaklonišče v Julijski ulici z vhodom iz ulice Monte Grappa 5. Kakor znano, je v bližini starega gretskega predora nov zakloniščnl predor, ki lahko zajame 4000 oseb. V bližini Julijske ulice pa so trije zakloniščnl predori, v bližini novega vseučilišča, pri školjetu in v ulici Fabia Severa. Tržaški trg je na slabem, kakor navaja italijanski tržaški dnevnik, glede dovoza blaga iz notranjosti Italije. Pristojna ob-lastva si prizadevajo, da bi zagotovila tržaškemu trgu redni dnevni dovoz, s katerim sta okrbovali tržaški trg predvsem pokrajini Pisa in Pesaro. Dolžnost prodajalcev in potrošnikov je. da sodelujejo s pristojnimi oblastmi Nadzorstveni organi bodo poostrili svoje nadzorstvo, da se kaznujejo pojavi črne borze. Zatemn'tev bo po novi odredb' tržaškega prefekta z veljavnostjo od 21. marca dalje od 19.30 do 5.30. Smrtna kosa v Trstu so umrli <3r. Berta Barta-Benedetti, Terezija škerjanc vd Ponte, Štefan ja Pestelj. Olga Manzula 'n Alcjz Negroponte. lastnik znane tvrdke, ki ga ie doletela smrt v Genovi. Himen. Poročili so se te dni v Trstu Matevž Furlan in šivilja Frina Zorn, elek-tričar Albert Repič in gospod nja Marija Budicin, mesar Jakob švara in gospodinja Ivanka šaško. Srebrna poroka v Skednju. V nedeljo je bila v škeden^ski župni cerkvi Sv. Lovrenca prisrčna slovesnost srebrne poroke vzglednih zakoncev Angele in Viktorja Sane in a. Slavljenec je znam pomorščak. »Ub°gi Bortolo«. Na odru tržaške F lo-dramaUke uprizarjajo te dni odlično glasbeno veseloigro »Uoogi Bortolo*. Uprizoritev vodi znani tržaški rež ser Angelo Cecchelin, ki so ga v savojskih časih zelo preganjali. štorklja na bolnišnični nosilnici. V porodniškem oddelku tržaške bolnišnice se je pripetil nenavaden dogodek. 24 letna Ana Caprio iz ulice Fondares 4 je prišla v tržaško bolnišnico rodit. Ko jo je dr. Fatovič pregledal, je takoj odredil prenos na nosJl-nlci v porodno sobo. Na stopnišču pa je mlada mati rodila na nosiinici zdravega de tka. Ponesrečenca. Štiriletni Darij Samec z Grete je padel z nekega z da in obležal s poško.lbam: po glavi. lSletni Aleksander Capellata lz Girardi j e ve ul ce 3 je našel neki izstrelek, ki se je razpočil- Capellata ima ranjeno levico. Oba ponesrečenca se zdrav.ta v tržaški bolnišnic'. Iz Gorice Pr-java za delovno službo. Ker niso vsi delodajalc' iz Gorice in goriške okolice predložili pokrajinskemu središču delovne službe v korporacijski palači v Crisp.jevi ulici 10 seznamov vseh svojih uslužbencev, se pr zadet opozarjajo da je poslednji, ne-ocložljivi rok 25. marec Pokrajinsko središče delovne službe v Gorici bo sprejemalo po 26. marcu za druga dela vse one delavce. ki niso bil prijavljeni. Oddaja naročilnic za april. Goričani morajo oddat; do 23. marca pri svojih trgov- cih naročilnice za živila, ki jim pripadaj» za mesec april. Ljudsko gibanje. Dne 17. marca ao M-la v Gorici tri rojstva in dva smrtna primera. Do smrti Povožena. Neki avto je povozil 641etno trgovko Josip ino Brezovšček i® Zg. Tribuše. Žena je obležala s počeno lobanjo, prepeljali so jo v goriško bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu podle g-gla za poškodbami. Nesreča pri Podbrdu. Neka 78-letna ženska je našla v gozdu pri Podbrdu ročno granato, ki se je razpočila pri dotiku. Granata je starki odtrgala desno roko. Na nJivi obstreljen. 17letm Angel Sim-čič iz Kojskega v Brdih je delal na polju. Nenadoma so počili streli. Obležal je v krvi. Prepeljali^so ga v bolnišnico. Njegove rane so smrtno nevarne, vendar se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko zboljšaJo. Omara nI hranilnica. Neka 45letna tr govka iz Krmina je ob povratku našla doma hišna vrata samo pri slon jena, ▼ spalnici pa je bilo vlomljeno v omaro. Tat ji je odnesel vse prihranke v znesku 42.000 lir. , ,, „ Izložba je gorela v trgovini Marije Smrekarjeve na Trgu de Amicis. Gonèkl gasilci so ogenj kmalu pogasili, škode je nekaj tisoč lir. Beteinica KOLEDAR Sreda, 22. marca: Oktavi jan. Lea, DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zadeva dr. Crippen. Kino Slega: Noč brez slovesa. Kino Union: Ne govori mi o_ ljubezni Produkcija šole Glasbene Matice ob 18 v mali Filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes; Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 19. ure do 5. ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 22. marca, ob 18: Matura. Red A. Četrtek, 23. marca ob 18.: Lepa Vida. premiera. Red I. Spominska proslava 25!etnjce smrti iv-na Cankarja. Drama bo uprizorila pisateljevo »Lepo Vido«. V tem delu, ki prikazuje moč hrepenenja "n auhovno sfero v sanjsko življenje usmerjenih ljud - je Cankar ustvarii k-ct mojster slovenske besede svojo najbolj poetično odrsko stvaritev. V letošnji uprizoritvi bodo igrali: Lepa Vida—šarčeva, njena mati—Kraljeva, Po-ljanec—Jan, Mrva—Debevec, Dioniz—-Bitenc, Damjan—M. Skrbinšek. Dolinar—Gre gorn. Milena—Ukmar-Boltarjeva, zdravnik—Cesar, študent—Star.č. Režser: Ciril Debevec. Scena: A. Gerlovičeva. Kostumi: Dagmar Kačerjeva (prvič). • OPERA Sreda, 22. marca, ob 18: Gorenjski slav- ček. Red Sreda. . .. „ Četrtek. 23. marca ob 18.: Melodije srca. Izven. Cene od 40 lir navzdol. »Gorenjski slavček«, Foersterjeva opera v treh dejanjih. Zasedba: Mati — Zame-jič-Kovičeva, Minka — Vidalijeva, Franjo _Lipušček, Chansonette — Janko, Ninon _ Kržetova, Francozinji — Baukartova in Sancinova, štrukelj — Betetto, Rajdl _ Banovec, Lovro — Dolničar, Krčmar _ Gregorin. sel — Pianecki. Dirigent: S. Hubad. Režser: E. Frelih. Koreograf: P. Golovin. Gddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA 22. MARCA 7 00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10—9.0G: Jutranji pozdrav, vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščini: 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nemško in slovensko), koračnica; 12.00 do 12.30: Opoldanski koncert; 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini; 12.45—14.00: Koncert Malega orkestra, vedi Stojan Steno-vic; 14 00—14-10: Poročila v nemščini; 14.10 do 15.00: Vsakemu nekaj; 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—17.45: Otroška ura. vod- Slavica Vencajz; 17.45 do 18.50: Slovenske pesmi poje tercet Dobršek; 19.00—19.30: Glasba ob somraku; 1930 do 19.4.5: Poročila v slovenščini, napoved sporeda; 19.45—2000: Gla-sbena medigra; 20.00—20.10: Poročila v nemščini; 20.10—21.00: Slike iz Wagnerjevih nibelunških oper; 21.00—22.00: Zazibljimo se v sanje! 22.00—22.10: Poročila v nemščini; 22.10—23.00: Na svidenje zvečer. Na koncertu V tedniku »Das Reich« z dne 12. marca je objavila Helene Rahms razpoloženjsko sliko iz Berlina z naslovom »Das Konzert«. Ko-iko čara, piše avtorica, je bilo že v sami besedi Koncert. Bilo je nekaj, kar plava nad vsakdanjim življenjem, sproščeno slehernega stremljenja po smotrnosti, da. kar nekaj odrešilnega. Zato je bilo naravno, da se je notranje vzvišeno razpoloženje izpopolnilo še na zunaj z bleskom luči in s slavnostno obleko; to so skušali ceio še stopnjevati, samo da bi bilo več sklada med toni in barvami Nas pa je vodila pot k nedeljskemu koncertu skozi ulico med visokimi hišami, ki jih je požar opustošil. Za votlimi duplinami oken jc ležala siva zimska svetloba. Včasi smo se spotaknili ob zamrznjen hribček sipine. Skozi fasado Tazstreljene hiše. ki je osta'a kakor Kaka kulisa, smo stopili na dvorišče z vrhnjo fevetlobo in od tod v dvoriščno poslopje, ki je še ostalo celo in se je zdelo, kakor da se skriva med razvalinami. Z nami je kapljalo v dvorano le malo ljudi; prihajali so obotavljaje se, dokler jim ni biljeter v belih rokavicah pokazal določenih mest z enako, čeprav že nekoliko otožno grandezze, kakor je nekoč usmerjal bleščeči se tok vstopajočih. Znotraj so gorele samo stenske luči in metaie motno svetlobo na stebre s pozlačenimi konsolami in bledimi Muzami z njih opojnimi kretnjami iz mavca. »Quelle trietesse!« je šepetala prijateljica, ki je rada izražala neugodne vtise t> francoskimi krilaticami. Zapele »mo si tesneje plašče, zakaj v dvorani je bilo hladno. Ko so obiskovalci, raztreseni naokrog po klopeh začeli ti od smradu, ki je prihajal z bliž- njega, še nedolgo po«ašenega pogorišča, je stopil na oder, med obledele zavese iz sinjega žameta, mlad mož. Bil je svetlolas m visoke rasti. Za njegovimi roženimi naočniki so se živo bliskale oči. Obrnil se je z lahnim naklonom do čakajočih in kliub vsej razdalji, ki jo je povročala višina podija. je bil njegov glas nepričakovano topel. Koncert, ki ga je prvotno nameraval izvajati nek- kvintet, je sta! v znamenju slabe zvezde Umetniki so bili prejšnjo neč izgubili vsi zapovrstjo svoje domove in ie on prevzel nalogo, da nas vzlic pretečim alarmom kako uro muzikalno zabava. Ko je še napovedal svojo programsko točko, se je vse-del skoraj familismo neprisiljeno k tipkam m jel igrati. Njegov spored ni bil izbran kar ta-tole, kakor je naneslo. Morartova moč, moč zmagovite, čeprav od smrti ogrožene vedrine je bila preizkušena že pogosto v teh razklanih dneh. In kako je mož igral! Brez not, samo iz moči svojega sponrna. nagibajoč se zdaj vpred, zdaj nazaj v zanosu igre ali pri nežnem izzve-nevanju tonov, kot bi hotel vplivati z intenzivnostjo svojih čustev na instrument kakor na živo bitje. Nič teatraličnega ni bilo v tej iori, sama iskrenost je je bila; obraz mu je postai še nekoliko bolj bled in droben, oči pa so se bleščale tem živahneje. In občinstvo je čutilo: tu se je boril nekdo zoper tistega dulia, ki ga je prijateljica grozljivo imenovala »tristesse«. Ali mu bo to uspelo samo z močjo glasbe? Že po prvem stavku sonate se je zganilo v občinstvu nekaj skrivnostnega, kakor da bi se ljudje hoteli otresti svoje raztresenosti A ni se nič zgodilo, zakaj vsak se je bal, da bi s kakim šumom motil druge. Ko pa j« nato izzvenela z zadnjim atevkom turška koračnica, ce je izlila hvaležno«* v zborne ploskanje. I9 potl«j M j« koncert končal z romanticumi ükladbami kl so bile poine melodičnega bleska; mladi pianist se je urno dvignil in se umaknii Tedaj se je zdelo, da se je vsa njegova toplota prelila v igro, medtem ko je cez podij preko njegovega hrbta neugnanc vleklo in mrazilo. In ljudje so gledali za njim. k kor da je ta mož. z nepokritimi lasmi slamnatorumene barve bil nekak čarovnik in je zdaj v somraku izginil med razvalinami. Zapiski »Gledališki ist« priobčuje v operni izdaji (št. 9) Vilka Ukmarja estetsko ln glasbeno razglabljanje Foersterjevega »Gorenjskega slavčka« in Foersterjeve glasbe sploh. Režiser sedanje uprizoritve te slovenske opere, Emil Frelih, je prspevai »Nekaj misli in pripomb k letošnjemu .Gorenjskemu slavčku'«. Izmed ostalih sestavkov je omeniti Vilka Ukmarja »Umetniške utrhke v našem delu«. Z dobro premišljeno in jasno besedo seznanio direkter Opere bralca z estesami in g'asbeni-mi vprašanji opernega ustvarjanja. V vsaki števlki obravnava pod tem zaglavjem kako z3nimivo in načelno pomembno vprašanje. Iz tega peresa je tudi pripovedno spisana črtica iz gledališkega zakulisja z n^s'ovom »Rondo«. Malo blagodejne ironije in še več poučnih pogledov v težkoče »vladanja« na deskah, ki pomenijo svet — to je vsebina in namen te črtice. Posebnost številke so reprodukcije fotografskih posnetkov nekaterih znač lnih prizorov za kulisami ob pripravah za uprizoritev »Gorenjskega slavčka«. — Dramska izdaja Gledališkega lista (št. 12) prinaša članek dramaturga Janka Mcdra »Henrich von Kleist«. Ostove »spiske o »Razbitem vrču« in odlomek lz Modroraga prevoda tegfa klaaičnagm primera nemške komedija. Smrt prof. dr. Altura q aratzlja. V Zagrebu je umrl v stararti 84 let wumi hrvatski geograf dr. Aztur ni—munii. BU J» dolga leta profesor za zemljepis na zagrebški univerzi in je imel tudi zveze z ljubljansko univerzo. Spisal je lz svoje stroke večje število znanstvenih razprav in več prJjudnih del, ki so izšle pri »Matici Hrvatski« in drugod. Njegovo zadnje veliko leio je izšlo 1. 1939. pri tedanji Jugcelov. akademiji z naslovom »Otkrivanje zema-a«. Piotf. Gavazzi je spisal tudi prvo hrvatsko slovnico španskega jezika. Naraščanje humanističnih gimnazij v Nemčiji. Kakor poročajo nemški Isti, se opaža v Rajhu, da se število humanističnih gimnazij zopet podagoma dviga. V zadnjem šolskem letu je biio izmed 2700 srednjih šol 232 humanističnih gimnazij, kar pomeni: 13 več kakor prejšnje šolsko leto. Večino srednjih š^l tvori tako zvana Oberschule là je enakopravna z gimnazija Keatsov grob uničen. »Das Reich« glo-sira v najnovejši številki strahovalni napad na Rim, cb katerem je bilo težko prizadeto častitljivo protestantsko pokopališče pri Cestijevi piramiai v Rimu. Poznaj ga je ▼sak r msK romar, ki je imel tudi literarne interese, saj sta tu pokopana med tolikimi drugimi pesniki John Keats (1795—1821) iin Percy Bysche ScheUey (1792—1822), dalje Goethejev sin Avgust m mnogi nemški slikarji, ki so stalno živeli v Večnem mestu in našli tu svoj poslednji dom. Pokopališče je krasno opisal D'Annunzio v romanu »II piacere«. — »Ameriški letalec«, piše »De« Reich«, »je po vsej priliki, ko je spustil bombe, vede! tako malo o Keatsu in njegovem grobu, kakor so pes_ nikovl sodobn ki, kj ao ga pokopali in mu postavili nagrobno ploščo z v naprej določenim napisom, mcgrli slutiti, da utega°jo nekega dna priti te nekdanje koto«!je, ae-daaijs angleške zaveznice MHe, akrtv-noetni vojni ptiLöi in prestrašit! pesnika ▼ njegwem več ko rioietnem spanju___« Na Keatsovem grobu, ki je zdaj uničen, so bile napisane pesnikove lastne besede: »Tu počiva nekdo, čigar ime je bito zapisano v vodo.. Proslava B. Smetane. V češko-morav-skem protektoratu so napovedali vrsto raznih koncertnih prireditev, slavnostnih opernih predstav in kulturnih večerov V zvezi z letošnjo 120 letnico rojstva in 60- 1 etnico smrti češkega skladatelja B. Smetane. (O tem jubileju je priobčil daljši čla» nek »Razglednik Jutra«), Nova zgodovina nemške umetnosti. (»Geschichte der deutschen Künste) Je izšla v bogato ilustrirani knjigi pri znani berlinski založbi Propyläen. Spisal jo je Hans Weigert. Boris Papandopulo, dirigent zagrebške opere, je bil povabljen v München, kjer bo dirigiral še ta mesec več koncertov. Iz hrvatske literature. V Zagrebu deluje od lanskega leta nova založba z naslovom »Dubrava«. Izdaja predvsem zbirko »Kultura i priroda«, ki prinaša prevode miselno podnetnih in kulturno pomembnih deL Tako je izdala znamenito knjigo holand-skega filozofa J. Huizinge »V senci jutrišnjega dne« (o krizi sodobne civilizacij je), M. Maeterlincka »življenje mravelj«, H. Freyera »Uvod v sociologijo«, C. Burckhardta »Richelieu«, B. Rinsela »Probleme filozofije«, j. Jastrowa »Zgodovino človeških zablod«, Kantovo »Prolegomeno vsaki bodoči metafaziki«, Fr. Florovo »Dvajseto stoletje«, A. N. WhSteheade »Znanost in sodobn! svet« in »Paule de Kruifa »Ljudje, ki so premagali smrt«. Med kn JI rami. m fb pripravlja, ao J. Bui efcfca i'dtewe »TTmetaeet renesanse v Italiji«, Beüooov »CretnwSH«. Itostovceva »Zgodovina starega sveta« (Grška in Rim) ter Zbirka francoskih kulturno-fitozofskili esejev. >JüT5tO« SÉ. 67 Lepi uspehi škofijske dobrodelne pisarne Brasine ratermrancev in begunci m ▼ dtwinlwu prr" * okoli 800*000 lir podpor, p«gorelci pa 5WJ595 ßr Ljubljana, 21. marca. Škofijska dobrodelna pisarna je izdala obširno poročilo o s-vojem delovanju v lanskem letu. Iz njega se jasno zrcali velik del bede. ki je zadela slovensko prebivalstvo po zaslugi cesarske italijanske vojske in komunističnega divjanja Vidni pa sta tudi velika požrtvovalnost in radodamost, ki so ju poleg javne oblasti pokazali v teh za naš narod najtežjih časiih zavedni Slovenci z Ljubljano na čelu. Iz poročila povzemamo za danes nekaj splošnih podatkov, medtem kc- se bomo na nekatere podrobnosti Sc povrnili v eni prihodnjih številk. Po razsulu cesarske italijanske vojske so se razmere v Ljubljanski pokrajini zelo spremenile. Iz internacije ève je vrnilo mnogo interni-rancev, ki so nastopili svoje prejšnje službe. Skib za tiste, ki so še ostali v internaciji, je prevzel Slovenski Rdeči križ. Zato je prenehal delovati pri škofijski dobrodelni pisarni odbor za intemirance in njihove družine. Z vrnitvijo v Ljubljano pa še niso bili vsi interni-nrnci rešeni skrbi za svoj obstanek. Mnogi, k-so doma s podeželja, se ni-v mogli vrniti na svoje domove. Ostali so v Ljubljani in so za to potrebovali prehrano in stanovanje. Skoraj ob istem času je prihajalo v Ljubljano tudi s podeželja vedno več beguncev ki so bežal, pred komunisti. Ker so mnocji zbcžzl'-v na i več ii naglici, so prišli v Ljubljano brez vsakih sredstev, v slabi obleki in obutvi. V Ljubljano se jih je zateklo okoli 10.000. mnogo pa se jih je ustavilo na Rakeku, v Logatcu, v Novem mestu in v ljubljanski okolici. Mnogi .so si na ta ali oni način, s pomočjo sorodnikov, znancev ali drugače pomagali sami. Fantje in mlajši možje so sc javili k domobrancem, vendar pa je bilo potrebne priskrbeti hrano in stanovanje še za okoli 4500 starejših in bolehnih moli ih ji nekaj sto žensk :n otrok. Zahteve se bile prevelike, da bi jih zmogla simo zasebna dobrodelnost. Na pomoč je zato priskočila javna oblast. Pri VI. oddelku pokrajinske uprave se je ustanovil podporni odbor za begunce in povratnike, kamor so poslala svoje zastopnike vsa društva, ki so se bavila s podpiranjem brezdomcev in beguncev. Pokrajinski podporni zavod je prevzel skrb za prehrano in stanovanje vseh beguncev in kiterni-rancev. ki niso debili stanovanja. Hrano so dobivali v raznih javnih kuhinjah, kot «asilno stanovanje pa se je priredilo šolsko poslopje na Ledini m del učiteljišča. V teh prostorih je od novembra dalie bivalo vedno okoli 1200 ljudi. Mnogo beguncev je dobilo zavetje po rKznih drugih zavodih, kder pa je mogel dobiti ;«tcčišče pri sorodnikih m znancih, se je zatekel k njim. Na podlagi medsebojnega dogovora je prevzela škofijska dobrodelna pi&ama skrb za obleko in obutev vsem beguncem, razen tega pa podpiranje v denarju za tekoče potrebe in za brano tistim beguncecm. ki niso stanovali na Ledini To je bik odgovorna in velika naloga, ki je samo v decembra zahtevala nad S00 000 lir v gotovini. V pisarni se je povečalo bevilo moči: zaposlili so predvsem begunce. ki opravljajo ddo brezplačno, le za hrano m stanovanje. Reševanje prošenj za podpore je bilo pospešeno. Pri tem so pisarni pomagali zastopniki posameznih župnij, možje, ki so poznali prosilce in njihove razmere. Najbolj pereča je bila ▼ začetku skrb za perilo. Mnogi niso imeli niti toliko perila, da bi 9e mogli enkrat preobleči. Prepotrebne so bile tudi odeje, saj je bilo za 1200 ljudi na razpolago komaj kakih 600 odej. Mnogi so morali ležati v šoli na Ledini na golih tleh brez odej. Pisarna je pokupila vse odeje, ki jih je mogla dobiti pri ljubljanskih trgovcih, in jih je darovala ali pa posodila najpotrebnejšim. Podpor potrebne so bile tudi družine tistih, ki so ostali še v internaciji, poleg njih pa v Ljubljani še veliko število ljudi, ki so brez lastne krivde padli v bedo. Zato se je v okviru škofijske dobrodelne pisarne organizirala splošna podporna akcija za Ljubljano in bližnjo okolico s sodelovanjem Vincencijeve in Elizabetine konference. Prosilci so vlagali prošnje ▼ škofijski dobrodelni pisarni, kjer jc bil zaradi tega vedno velik naval. Samo ljubljanskih prosilcev se je javilo okrog 2700. Po 8. septembru so zašli v težaven položaj tudi mnogi dijaki in dijakinje, ker so ostali brez zvez s svojimi domovi. Mnogo jih je pri-bežalo v Ljubljano brez sredstev in oblačil V okviru škofijske dobrodelne pisarne so zato ustanovili posebne odbore za visokošolce. vi-sckošolkc in srednješolce. Odsek za podpiranje visokošolcev začel svoje delo konec septembra, Podpiral je akademike tako da jim je nudil hrano v Ljudski kuhinji, jim prispeval za stanarino, nabavo obleke in obutve, za zdravila in šolske potrebščine. Skupni stroški so v pičlih štirih mesecih zna'ali 73 597 lir. Na sličen način sta poslovala tudi odseka za visokošolsko in srednješolce. Slednji je podpiral v celoti 260 srednješolskih dijakov in dijakinj. Dobivali so prispevke za hrano, stanovanje, obleko in šolske potrebščine. Skupni stroški odseka so znašali 40.397 lir, pri čemer niso vštete podpore v obleki-ki jih je delil oblačilni odsek. Svoje človekoljubno delo je nadaljeval tudi podporni odsek za pogorclce in izrc,pance. Dovoljeval je načelno in redno podporo le občinskim in župnijskim dobrodelnim odborom po deželi, ti so pa naklan jali podoore ptsamezni-kom po potrebah. V letu 1943. jc b'!o razdeljenih 594.295 lir podpor. Razen podpor v gotovini je odsek naklanja! tudi podpore v blagu, manufaktufi. obutvi in kuhinjski posodi. Take darove so dobili pogorclci na Urni gori. v skoči janu pri Mokronogu, v Grahovem, v Cerknici in St. Jerneju. Podružnica v Novem mestu pa je podiprla pogorel ce in izropance v okolici Novega mesta. Kako ogromno in koristno ic bilo delo Škofijske dobrodelne piarne v lanskem letu nai-bcJie izhaja iz računskega zaključka l. /94 >. ki izkazuje štiri in pol milijona lir izdatkov. O d tega odpade le 301)00 lir na npra\"ne stroške-ven ostali znesek pa se je porabil za podpore revnim in potrebnim. tiseč metrov; proga za tek čez dm io »trn bo podaljšana od 5 na 10 km. Za letos, ao iz sporeda črtali tek na 110 m z zaprekami; met kopja in skok v višino. Sprinterji no bodo tekmovali kakor lani na 200 m, temveč na 100 m, za štafeto 4X100 m pa se bodo točke štele dvoj-no. Ženske bodo tekmovale: 29. maja za klubska prvenstva, tri g'avna kola drž. prvenstva pa bodo 30. julija. 27. avgusta in 17. septembra z zadnjim kolom na dan 24. septembra. * Bolgarski smučarji so tekmovali za prvenstvo na Vitošl, nedaleč od Sofije. V klasični kombinaciji je zmagal Delev, v alpski pa Pavalev. Najboljši med skakalci je bil Dimitrov. MAU OGLASI L —JO, a» dr*, ta prov. takso —« jKU» naslov« «01 Mfro L */-« f^SÜÜZ isnoa m to ogla« }• L T<—. ta dopt»ov»jij» J« piateti » L 1.—. «a druge ogla» u Mdo. sa dr*. In pro», tokso —i». naslova all «1W> U X—« NajraaiH« a» «• ogla» !• I» Službe išče FRIZERKA dobra moč. išče službo ai takoj. Naslov v ogl. oddelku Jut-a pod & Dobri moč« 6513-1 SPORT Borte z lopareki , Nekaj besed v zvezi k zapoznelo otvoritvijo table-teniške sezone Pred dnevi smo že objavili — m niže opozarjamo še enkrat na isto prireditev — da bo ŽSK Hermes konec tedna priredil svoj prvi letošnji tableteniški turnir, ki bo veijal obenem kot tekmovanje za prvenstvo Ljubljanske pokrajine. Tabletenis je gotovo ena. najmlajših športnih panog in mnogo je še takih, ki jo oma'o važujoče nazivajo »ping-pong« ali še rajši zmajujejo z glavo, češ zakaj je sploh uvrščena med športne panoge. Tabletenis je bil sprva res samo družabna igra za potrpežljive in skromne ljudi, ki je nudil skoraj izključno farno gradivo za karikaturiste Dandanes pa je to močno drugače! Sedanji tabletenis je pravi šport. To najbolj dokazujejo imena velikih športnikov, ki so v mrtvi sezoni vzljubili to športno panogo in jo gojijo strastno kakor vsako drugo. Tablctenisi je odličen šport m izenačenje sil .pri katerem ni treba samo krepkih mišic na rekah in gogah temveč tudi številnih drugih lastnosti, ki morajo krasiti vsakega solidnega športnika. Igralec tabletenisa mora znati naglo »odgovarjati« na poteze na-'»protnika, mora biti ;/redno okreten in razen tega tudi bister z očesom. Tudi sicer se lahko igralec tabletenisa smatra za polnovrednega športnika. Tudi pri njem ie važno, kakšne igre se loti, tudi on ima možnosti najrazličnejših udarcev.' tudi pri njem se lahko razvije posebna strategija in posebna vol.ia za napad in obrambo. Kdor je kdaj gledal prvenstvene turnirje z belo žogico res dobrih igralcev, mora priznati, da so pokazali prav toliko športne vztrajnosti in sile kakor v .vsaki drugi športni panogi. Iz skromne igrice za pečjo se je po ,'etih razvila športna igra z loparčki, ki na do- brih turnirjih prav tako vžge gledalca kakor vsako drago športno tekmovanje. V soboto in v nedeljo bomo tudi v Ljubljani — po dolgem spet enkrat — imeli športno prireditev, in sicer prav v tabletenisu. Aglina Hermesova sekcija je kar za dva dneva razpisala prvenstveni turnir v nič manj kakor sedmih različnih disciplinah. Tekmovali bodo: gospodje iz kategorije A. gctspodje iz kategorije B. dame. moštva gospodje v divje, mešani pari in naraščaj. Podrobnosti razpisa smo objavili že sredi minulega tedna in danes samo še opozarjamo interesente, naj se čimprej prijavijo pri prireditelju, vsako popoldne v dvorani Delavske zbornice. Zadnji nie za prijave je v soboto 25. t. m. do 14. Prireditev se bo prček isti dan ob 14 30 v dvorani Delavske zbornice in nadaljevala v nedel jo 26. t. m. v dopoldanskih in popoldanskih urah. Žrebanje udeležencev bo v soboto tik pred pričetkom tekmovanja. V nekaj vrstah Nemški lahkoatleti v letu 1944. Nemški atleti bedo letos v dnevih 12 in 13. avgusta nastopili na svojem prvenstvenem tekmovanju. Spored letošnjih najvažnejših lah-koatletskih nastopov obsega naslednje glavne prireditve: dne 23. aprila tek čez drn in strn; 14. maja otvoritev tekem na tekališčih; 28. in 29. maja klubska prvenstva; 4. 11. in 18. junija cestne štafete; 25. junija okrožna prvenstva; 9. julija športne slavnosti. ljudski nastopi in dnevi za posebne preizkušnje; 13. in 16 julija ter 22 in 23. julija prvenstva večjih okrožij in pokrajin; 30. julija prvo kolo drž. prvenstva; 12. in 13. avgusta prvenstvo za poedince in štafete; 27. avgusta drugo kolo drž. prvenstva; 10. septembra dan dolgoprogašcv in pešcev; 17. septembra tretje glavno kolo drž. prvenstva; 24. sept odločilna tekmovanja za nemško drž. prvenstva. Zanimivo je vedeti, da bo letos ponovno uvedeno tekmovanje na 10 UČITELJICO «čem za poučevanje 9-fetne hčerke — dnevno 2 do 3 ure. — Cenjene ponudbe n« oglas, oöde ek »Jut-a« pod šifro »Resn: « €371-3 DEKLE za vsi hišna deh dobi službo v Postoim. Hrana in plača dobri. Poiasniia raed 13 in 14 :ia naslovu, ki se ■zve v ogl. odd. Jutra. 6578-1« PRIDNO DEKLE jžče Franc Peterki, Ciril Metodova ulica St. 4~b. 6530-la FRIZER. POMOČNICO doo-o moč. sprejmem za takoj. Salon Kos- Mestni teg 3. 6529 la GOSPODINJA stara do 40 let. dobi dobro službo. N«slov v o;l. otidc'ku Jutra. 6570-1a PEK. POMOČNIK deb i službo. — Naslov v og!. odd. Jutra. 6569-la VFČ DELAVK spreirr,em. Zglasiti sc je r trgovini Pretnar Stane. Celo vžka 60. ó'63-la MLAJŠE DEKLE, polteno, spreimem kot pomoč v gospodinjstvu. Piaci in ravnanj; dobro. — Kotnik. Vodovodna 24'T. 6515-la MLADO DEKLE, ki ima veselic do otrok, iščemo Z:>. pomoč. N.islov v ogl. odd. Jutra. VRTNARJA za popoldanske ure sprejmem. Domobranski cesta 7 . 6502-la Prodam umetniško SLIKO Jaroslava Kilbe-tii in ve -, drugib, ueodno prodam. Berči^ Zbnénikova ul. 16. podpritličje — Kolezija. Trnovo. 6503-6 SPALNICO orehovo Imitacijo, 11 kosov. lična, izdelava — ugodno proda Potočnik Jože, Jernejeva 19. 6467-6 ELEKTROMOTORJE: 5.5 Ks. A. E. G. 380/660 Volt, W Ks. »škoda« 380 220 'Volt, 3 Ks. »Eiin« 380 660 Volt, prodam. Vsi motorji so novi in kompletni i Stikali. Ribniška ulica 15, Moste-Liubliana. 6382-6 VEČ STO GAJBIC o»! jabolk proda Ekonom, Kolodvorska 7. 6567-6 SPALN'CO lz mehkega les-. šper.no, proda H,ilner Anton, mizarstvo, Podutška cest! št 59. 6542 6 DVE STAJICI za kunce, prodam. — Sv. Pet-.i 42 <5544-6 KLAVIR. HARMONIKO s 60 fc^si. 1 registrom — malo 'rabljeno, prod m. Sv Petra 42 . 0545-6 ft-51. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončne s strupom- k g"» dobit.- v droghili KANC. Židovski 1. 6332-8 TRGOVEC iz D M. v P--'ju nai se ponovno egif zu cr.:jc r«, TvrSevi c-ri. 6514 6 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, z novimi gu-r&mi. pro-Um. Ni-slov r oglas, oddelku Ju t-j. 6515 6 APARAT za. ti a J no ondulaci 1o »Saturnu»«, skoraj nov. ter dva masažna aparata, pro* dam. Ivan Mei lik, Svetega Petra c. 76. 6517-« KUHINJ. BRISAČE 6 kom., taneno platno, nekaj metrov Sifona. 80 cent.m. Širine, prtdv. Jno blago, in blago aa d&m-skl plašč (sporni .dansko karo) z&roenjem za protivrednost ali prodam. Na-liov v oglas. odcL Jutra. 6549-6 SREBRNI PRIBOR za 6 OAcb, damske čevlje, noJece. št. 36 in 38. in marmorno ploščo, prodam. Naslov v og!. odd. Jutra. 6568-6 DAMSKE ČEVLJE 3 pa-e št. 39. jkcreJ nove m blago za m cèke srajce prodam. Kopitarjeva 1 — Popravijalnica nog-.v e. 6551-6 2 KOŽICI (ALIGATOR) z» 1 par damskih salonar-jer ali opank prodam. Našlo» ▼ osi. odd. Jutra. 656*-6 53 KOMADOV ZNAMK pokra4:nskih. prodira za 3500 lir. Ponudbe nu og!. odd. Jutra ood »Seriia«. 6564-6 OTROŠKI VOZIČEK. s;!rHok, eleaanten, predvoi-ni material, ueodno na-r>rodai. N.islov v o«!, odd. Tutra. 6561^ KINO KAMFRO. "6 mm. prvovrstno, prodam. Na ocled iz prijaznosti v drot-eri't '^Kermes«. OTROŠKI VOZTfEK globok, v zelo Aob-om stanju, prryja-n. Sio:nfko va uiica 6. 6581-6 VEČ BiriKLEV damskih in moSk'"h t>-r t-icikel, poceni p?o-da šušterMft. meh n^nr, delavnica. Tyrievn n. 13 (Figovec. levo dv^-i» . &3S0S SALONSKI tEVL !l čmi, kombilirant. *t 33. naprodaj. Muiej. Fv'nSi-5kan.k«. 55576 6 DI V iN" PPODAM 7:\ 600 lir. Ni slov v cglns. oddelVm 6573 6 MOTORNO KOLO 100 kub. cm. v dobrem stanju, kupim. Ponudbe z navedbo cene tn znamke pod ^äro »Motor 100« poslati oa oglas- oddelek Jutra. 6526 7 bIVALNI STROJ nepogrešljiv, zamenjam za pogrezijivega m razliko doplačam. N««Iov v oogl. odd. Jutra. 6389-7 »LUTZ« PEČ, tredote veliko, kapim. Ponudbe na Franc Jager, Sv. Petra cesta. 6559-7 «IMNICl eno »ii dve. nov:, rablje ni kupim, proti dob^mu pWilu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod št ro »Madraci«. 6579-7 SRFBNE PREDMETE srebru denar ter r^zne d agocenostt kuptm. Po: nudbe poslat- na ogbsm oddelek jsJutra« pod S fro »Srebro«. 6576 7 BUČAR. ZGODOVINO srednjega veka — nujno potrebujem. Ponudb-- na ogl. odclelsk »Jutra^ pod »Zgodovin»-« 6577-7 USNJENO DENARNICO sem izgubila ▼ Zitalfcovi ulici. — Pros m. da »e io vrne v Rc&ai dolin III'14 — Škodi ar. „6528-37 Hlromaatinja MAkIJA Vam točno oenaÄi Vašo življenjsko pot- Sprejem« od 10. do 12. m od 14. do 17. Ob nedel^h od 10-do 12. Novi trg 1. I- 6521-37 SEMIŠ TORBICO rjavo, z vsebino 150 kom. cigaret. Ie Izgubila deklica revnejšega 6 loj a. To-b ci ni blia njene last. Izgubila io je v tr m vaju od remiae do policije v Èiéki v nedei.io med 3. :n 4. uro popoldne. PoŠte-nega najditelja naprošamo. naj jo odda proti primerni nr gradi v oglasnem odd. Jutra, 6650-37 SREBRNE PREDMETE nakit, denar, razne dragocenost!. Vam Toorčim po aaiTiiji dnevni ceni takoi v gotovim. — Iipo-slujem bančne, denarne m kreditne posle, nakup ia prodajo raznih nepremičnin. Jamčim za strogo solidno poslovanje. Aloizij Planinšek. Knallieva, prc;e Dvoriakova 3/1. 4189-37 6 KRUŠNIH KART sem izgubila v četrtek oé glavne poite do Viča. Nai-ditelja prosim, naj jih od da v ogl. odid. Jotra. 6557-37 OTROKA 9 mesecev starega dečka oddam proti plačilu v rejo dobri oeebi. Ponud te ne nnslcv: Zofija Geoheili. Celovška 225a. 85S6S" NJIVE za obdelovanje m košnjo oddam v najem. — Ponudbe na oglasni od-iple> »Jut-a-. pod tPr v ie-. 6647 i: KOZE DIVJAČINE >n dnmailih živaii kupu-e rr.n:r«rvo Rot. MrirpJ tu 4f « ' -.-1—7 PLETILNE STROJE tudi rabljene, p.o ke in okrogle, na ročni -n motorni pogon, tako» Iru-p,mo. Ponudbe nu S^.i«; Biro èelenburgova vi. V 9432 7 ZNAMKE Vupujem cetntne ?.bi-Ue. cud-t prekomorske. Ponudbe ni og!,s. oddelek uJutr»« ood »7>b k 6140-7 2NAMKÉ •edan ih i'.- i fj kv. m ; pritlično biše ob Ce-Iov?ki cesti. Na parceli se lahko sezida trinudstromi-co ; parcele s- vsefi delih mesta, nekaj p-rcei naprodaj že po eo.ooo lir. — Rralitetna pisama Andrej Zajec, Tavčarjeva ui. 10. ■ri tA.-i f, t.-J KINO SLOGA Telefon 27-30 Nov IJFA-film bogate iu globoke vsebine. po noveli VV. Kimmich-a. z naj-markantnejšiml filmskimi umetniki KOČ BREZ SLOVESA Tragična zgodba o usodepolnem srečanju, usodni ljubezni in zanemarjenem zakonu Anna Dammann, Rari Ludvik DtHil. Hane Söhnker Predstave ob 15., 17. in 19. uri '<"2-1 1 servi jete n«. osi. KINO UNION Telefon 22-21 Mlada slikarica doživlja pri svojem poskusu, da bi se uveljavila v pestrem monakovskem umetniškem ž'vljenju. mnoga bridka razočaranja Ne gjveri tni o ljubezni V glavnih vlogah: Heidemarie Hatheyer, Mathias Wieman i. t. d. Predstave: ob 16. ln 19.15 uri Kupljene vstopnic« za nedeljsko predstavo ob 13. uri, kj jc zaradi alarma odpadla, prežigonamo za predstave med tednom do vključno četrtka. KINO MATICA Telefon 23-41 Napeta kriminalna drama, ki je pred 15. leti bila senzacija svetovne javnosti ZADEVA DR. GRIPPEN Odlični Igralci: Rudolf Fernau. (intrude Mayen, Rene Dell «en Predstave ob delavnikih ob lö.. 17 in 19 uri ZNAMKI- ■comp: ib r«o l dos. meznr p.'rtije tud ur» komorsse. kupi-r. P'.n- c t>e Dr-dl Zn Tik", n og ->dn J'j"-. NOVE RJUHE nar-'lzue prre in kup m. Ponudbe oCde:»-k -Jutr:«« p-d ?:T-o »Rj'ohe -.. 6523 7 KRM LNO KORENJE kupiir. — Naslov v oglas. -dde:ku -Jutra«. 6552-7 DI-IAKI! Italijansko knjigo od Silve T dinove, IT. del — kupni — Trž-iška ceit. št. 11-I. dssno. 6563 7 DALJNOGLED in d bro b! go z? žensk porr.1 ud.inski pia^č — te-s.p->rtni voxi.V!-. kup'm. vi-jr.eue ponudbe ro ogl. ok Jutri poi 7» Alenko . 6533-7 KNJIGE v r :znih jezikih, snan-stvene, mediewke tn teb ni 'ne, novejšega č-s-i časopise in Ujdl cele knjižni"*, kupuje stoino kri.l,^--na X'e'iunayr A" Bamberg, MikJoKi'-e':8 cesta 16 6343-7 SEKSNE ženske, 38—39. kupim. — Ponudbe z oznako oene n« o?l. odd. Jutra p~d Najceneje •. 6527-7 ČRNO POSODO kuhinjsko, kupim. Ponudbe: Lavrič. kro-ia^. GoE^>osvet-ska c. 49 inrej Celovška). 6524 7 PISALNO MIZO, dobro ohranjeno, kuptrno. Ponudbe na -Žimuc, Mi-las Jiscr, Sv. Prtra c. 17. 6560-7 DAMSKE ČEVLJE. •jsoiene. nave. št. 3". »a-!o riMiene t^koj k'jpini. Ponudbe n.i o,r!. odd. !u-I -.a p«d »Čevlii 37<>. 6<62-7 OPREMLJENO SOBO i s po«:ebn;m vaodom. iflče S miren gospr>d. Ponudb» . ai ogliis. oddelek »Jut-A' ! ood 'Snežno-. 665j.-2-3j j OPREMMENO SOBO : odda r boijfiemu. redne-J aiu go*pc*5u. Nas'or pore 'jgia-,. oddelek »Jutr-«-. j 6522-23 OPREMI JENO SOBO i > po. cd dm. J«d £-nsk i ! u tc Z*. v:«oko p-itl; .-Je. j (trs-.va.i št. 4 postaja I K'im(v sfcoir.w vdova dv«ma ny -n mi gc pedo.t a a't mla-t:'m »i k o-• i. ki'mati perilo Ka ene posteljo. — N^siov v ogl ; s. od-ltlk-.i »Jutra«. 65V4 23 Umrl nam je naš ljubljeni mož, dobri oče, gospod Schwarz Alojzi] ZV A NIČ NIK DR«. ŽEL. V POK. Blagopokojni leži na Žalah v kapelici sv. Andreja. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 22. t. m. ob uri popoldne izpred evangeljskega pokopališča. Ljubljana, dne 21. marca 1944. Globoko žalujoči: MARIJA, iena; MARGARETA. ALOJZIJA, WALTER, otroci t OVOSOB. STANOVANJE i s plinom Menimi z* j ve*Jo?ra. N .slov v cs!.">sn. ! oddelku Jutj-a- 6^19-21 Stanovanja STANOVANJE enosobno. iščem v Šiški za takoj "alj pa s 1. ap i-lovn. N».slov pove oglasni cddc'ok /Jutr ^ 65?"-21a 1000 I.5R NAGRADE tìsm tistemu, ki mi od-fvK-p- ali c-dd.i dvosobno stanovanje z ,ilj brez kabineta. Pisrr.ene ponudbe OgLs. 'dJelfk r-J'ltrn« pod Licpo ster.or, ißobno stanovi,nje v centru. — Ponudbe- na oglasni odcVlek x-Jutra« pod «-Ugodn : pril ka«. 6273 37 ELEKTRIČNA PL<-. Os'.fca, ki je odnesla električno peč u č?kj':nice doc. dr. Pmtaria. Gosposvecska cesta 1. 'C znana ter «e poziva. d* io ukoj vne. Sicer bo trpela posledice. KANARcEK HARCER Je uàet. Na obrtniku ima ot'nako 50 cfi. Vrne naj se proti n »;r.'di na Rim-sk cesti 5. pr.tličje. d-,«-no. 6546-37 NAJDITELJA rjwve ftktovke. katero sem pozabi v necci jo pop.!-dne pri pregledu na ko-;ocivorski mitnici n.pta š.,m, (*3 Jo ' roti pr memi n..sradi ode* istetam 6535-37 Za veilno nas je zapustila naša ljubljena, nenadomestljiva MATI Zernski ostanki drage pokojni-ee bodo počivali na Žalah, v kapelica sv. Frančiška, odkoder jo spremimo k večnemu počitku v četrtek- dne 23. marca 1941 ob 2. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico. Ljubljana, dne 21. marca 1944. Užaloščeni KLOPCA RJE VI SbS in ostalo <+*rt>dsU*o Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi našega ljubega očeta, gospoda Geyer-Ja RudeiS-a KLJUČ AV NIČ ARSKEGA MOJSTRA IN POSESTNIKA se tem potom naj iskrene je zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, posebno Združenju ključavničarskih mojstrov. pevcem, za v srce segajoče žalostinke ter vsem. ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. Sveta maša zadušniea se bo brala v četrtek 23. t. m. ob 8. uri v žttpni cerkvi Marijinega Oznanjenja, Ljubljana, Jesenice, Graz, dne 21. marca 1944. ŽALUJOČI OSTALI A. E. Weirauch: 9 VELIKI GOSLAČ Roman >TaJc tako. In zakaj mi niste povedali? Morija bi bil vstopnico lahko drugaCe porabil. Na razpolago sem jo dal vam osebno, ne za to, da jo pustite zapasti ali da jo kratko in malo podarite komu drugemu.« Noben bog j' zdaj več ne pomaga, zdaj se mora spovedati. Nehote se je napela: »Nisem je pustila zapastj in tudi podarila je n:sem. Prod:la sem jo.« »Prodala? Glejte si jo! Za tako dobro trgovko vas ne bi bil Imel!« Obstal je tik pred njo in j' smehljaje se pogledal v oči. -i-Ali smem biti tako nerahločuten in vprašati, kaj ste napravili z denarjem, dekletce?« Inge ni pobeaila oči, vrnila mu je pogled zia pogled, ne da bi trenila, toda vroča rdeč'ca jo je počasi zalila vse do las-s-Zajedla sem ga!« je hrabro povedala. Iz srca se je zasmejal: »To je bilo pametno! Najpametnejše, kar ste mogli sto-liti. To me veseli. Slišali pa ste koncert vendarle. Torej je vse v najlepšem redu« potem se je ura nadaljevala. Toda na-än je bil Cisto drugačen kakor prej. Ma-rlo se ji m'homa nI »del ve« tako hlasten, aeučakan ln nepr1 zadet. Celo go«H jI 3» vzel iz roke, da ji zaigra, nenavadno prizanesljivo jo je grajal, nenavadno toplo hvalil, k; dar je imel za kaj, in se prekinjal 2 dolgimi teoretskimi razlagam'; tako se je ena ura raztegnila v dve, in naborna je stal med vrati Jožef in s pritajenim glasom javil, da je večerja na mtzi. »že?« je vprašal Mario, tčas je tako lv-tro minil. Veste kaj, dekletce? Prav za prav bi mi lahko drugo val.! Za dva bo gotovo dovolj, in jesti je tako pusto, če je človek sam.« »Ali —« je skoraj prepadena rekla Ingo-»A, kaj, nič ali! Ste morebiti oddani? Vas kje pr'čakujejo?« »Ne, nikakor ne...« »Nu torej! Jožef, še en pribor! Gospod-č-na Garwsova naju bo razveselila s tem, da catane pri večerji U Jc&ef se je priklonil jn se komaj pritajeno, zelo zadovoljno namuznil. Prav tako se je muzal nato, ko ji je ponudil piadenj. Toda če je pričakoval, da bo z volčjo lakoto plan'la po krasnih edeh, se je motil. Jedla je kakor vrabec. Prvič se je b ia včeraj najedla za tri dni, drugič pa jo je tuja okolica nekam tesnila. Velika, dvorani podobna obednica s težkim baročnim pohištvom, sluga, ki je stregel, obTca brušenega stekla io srebrnine na mizi, ki je bila mnogo prevelika za dve osebi — vre je bilo tako slovesno, da jI je jemalo slast do jedi. In razen tega je večerjala s ta- j m gospodom. k: ni vedela o njem nič drugega kakor to. da je velik umetn k >n kt je vedel o nji Se dosti m nj. Ljubeznivo si je prizadeval, da bi spravil pomenek v tek. toda Inge je opažala, kako se trudi, in b ga bila rada odvezala te dolžnosti. Pa k^>j, ko mu ni mogla reči: »Prosim, nikar se ne naprezajte po nepotrebnem, saj vem. da vas jaz jn moje zasebno življenje niti m -lo ne zanimava; rajši m-' odkrito poveite, kak namen ima to nepričakovano gošč--nje.« Kajti nikakor se ni mogla otresti misli-da mu gre za B-»g si ga vedi kak skrivnosten namen. Da bi res potreboval ajene družbe, ker noče b!ti sam. se ji je zd.MO izključeno. Da bi jj hotel po njeni spovedi dati priložnost,