Številka 265. Trst, v ponedeljek 25. septembra 1905. Tečaj XXX. Ixfca)a Ttatl dan. VB "•ril ob nedeiiftb in nraznieib ob 5. uri. od ooDerielikib it i. un riotraj. s'aulfnr Metllk«1 se uroamnjo uo 3 novč. 16 ununt BiVlli tobafcarnan v Trnu in otmici. JLjublians Gonci Jeiji. Kran-u. Miriboru. Celovcu. Idriji, ^t. Petru. Sežani Nabreiini. Novemmestu itfia*e In narolbe sprejem« uprava Lista „Edino*;", ulica đlargle Gaiattl St. 18. — l radne are so od 2. pop. dc I. ireier. — Cene oglasom 16 st na vreto petit: poHianice jstartnice. javne ranvaie in domaći oeiaai po pogodbi. TELEFON Itev. 1157. ~ Edinost Gasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je snoi I Saro dnina znaia :a vse ieto 24 K. pol leta 12 K. 3 rneaece d K. — N»-sarocbe Dret doposiane naročnine se oprava ae o sira. "n! a »e ne sprejemalo in rokopisi se ne traćaje. ^aroćnino. ogla.se m reeiamacije je pošiljati aa upravo 'isu JKEDNLŠTVO: al. Olorfto Oalnttl 18. Narodni dom.> !*dajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik sonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Galatti It. x8. PoBtno-hranllničnl račun št. 652.841. Dogodki na Ruskem. ska je še le lani najela veče posojilo, in kneževina bolgarska se tekom časa sama od sebe spremeni v kraljestvo. Otvoritev politehnike V Rigri gporazumljenje med švedsko in RIGA 24. Predavanja na tukajšnji po- Norveiko litehniki prično jutri. Dijaki so se odzvali KARLSTAD 24. Konferenca je bila ijozivu upravnega sveta ter so priprav- s.. , , , , , T , 1 1 » 11 sinoči malo pred 6. uro dovršena. L radno lu ni |)oslušati predavanja. j • , 1 1 J se poroča, da se je posrečilo priti do spo- Polki na Finsko. razumljenja. Zapisniki se početkom pri- RIGA 24. Dva rezervna polka, kista hodnjega tedna objavijo istočasno v bila dosedaj tukaj v posadki, bosta pre- i Sokholmu 111 v Kristijaniji. meSčena na Finsko. KARLSTAD 24. Ko so delegatje za- A . , . pustili poslopje, v katerem se je vršila Potovanje carske rodbine. ( ... J konferenca, je velika množica ljudstva pri- VARŠAVA 24. Potovanje carske rod- redila švedskim delegatom živahne ova-bine v lovski grad Spala pri Skiernievicah cjje. Norvežki delegatje so odpotovali ob je odgodjeno. Brzojavne vesti. Pogajanja s koalicijo so se razbila. Dl'NAJ 24. Czirakv je bil danes ob 8. uri zjutraj vsprejet od cesarja v daljši avdijenei. Ob 10. uri se je Czirakv sestal na konferenci z voditelji koalicije, ki je trajala poldrugo uro. Nato je bil Czirakv ob 6. in pol uri ; ob njihovem odhodu ni bilo ni kakih demonstracij. Švedski delegatje so zapustili Karlstad ob polnoči. ---> • <- Tuje roke v ruskih nemirih. Pod tem naslovom so »Moskov. Ve-dom.c priobčile članek, v katerem skušajo dokazati, da je Angležka imela svojo roko tudi v ruskih nemirih. Svojo trditev nasla- 11 e m 1 r o v n a . nja list na nastopne momente: Takoj ob 12. uri opoludne zopet vspreiet od cesaria .. . . .. l. \ . 1 i J ipricetku nemirov so znani agitatorji na v enourni avdnenci, kier le poročal o \ . , . . . .. . . J , J . , Anglezkem javno nabirali d e n a r z a izidu konference. Ob 3. un popoludne so se vsi voditelji koalicije vrnili v Budimpešto, raz u 11 Apponv-a, ki se je podal k neki rodbini v \Veidlingen. K malo po odhodu voditeljev koalicije, je Czirakv prišel v hotel, in je tu oddal svoje karte, ker ni našel več voditeljev koalicije. BUDIMPEŠTA 24. »Magvar Orszag« l»oroča, da so voditelji koalicije izročili Czirakv-ju pismen odgovor, v katerem z globokim obžalovanjem izjavljajo, da ne morejo zastopniki koaliranih strank večine v parlamentu vsprejeti vlade na temelju pogojev priobčenih jim na včerajšnji avdijenei. Omenjeni pogoji da so v na-sprotstvu s prepričanjem voditeljev parlamentarne večine in tudi z izidom volitev. p o v s p e s c v a n j e Ruskem. Neka ruska brzojavna agentura je že meseca marca poročala, tla je bilo v to svrha nabranih 900.000 funtov šterlingov, torej približno 9 milijonov rublje v. Že mnogo let obstoji v Londonu »Zveza pri jateljev ruske svobode«, ki ni sestavljena samo iz ruskih emigrantov, nar več in poglavitno iz znanih in v visokili službah nahajajoči h se Angležev. Predsednik društva je bil dolgoletni predsednik narodno liberalne zveze, členi so bili pa tako znani možje, kakor učenjak Sir Frederik Pol lok. katerega je celo angležka vlada vpraševala za svet, urednik lista »Contemporalv Re\vie\v« in drugi. To društvo, ki je prov-Bolgarski knez Ferdinand v Parizu zročilo na Ruskem revolucionarne zarote PARIZ 24. Diplomatičn: agent bol- jin pomagalo kaznjencem v Sibiriji do bega, garski, dr. Zolotovič, je nasproti nekemu je početkom tekočega leta posebno pridno uredniku »Journal des debats« izjavil, da nabiralo denar, izlasti v svrho revolucijo-nima obisk kneza Ferdinanda v Parizu narne propagande v ruski armadi. Hvalili ni kakega političnega oziroma diplomatič- so se celo, da ta propaganda pokazuje nega značaja Knez goji za Francijo glo- dobre vspehe. Vsa protiruska društva na boke simpatije in odkritosrčno prijateljstvo Anglezkem so v tesnih zvezah s zidov-za predsednika Loubeta, katerega hoče s k i m i in framasonskimi organ 1-{»osetiti prej, nego mine njegova doba pred zacijami, ki so si stavile za nalogo, da sedničtva. Ob tej priliki se hoče knez bodo delovale za polagano razsutje Ru-tudi zahvaliti francozki vladi za nje veli- s'j<-*- Te organizacije bi imele težavneje kodušno vedenje v makedonski stvari. stališče za boj proti Rusiji, ako ne bi upo-Popolnomx~izmišljene so govorice, da rabljale Anglije kakor svojo podlago. Da sproži knez povodom svojega poseta vpra- si to podlago se ojačijo, so se te organi-šanje glede kraljevega naslova oziroma racije prizadevale, da so proti Rusiji na-glede finančnih stvari Bolgarske. Bolgar- hujskale angležko javno mnenje. V tem PODLISTEK. Prokletstvo. Sfodn«*ki roman Avgusta Sanoe — Na.laijeva in dovršil I. E. Tonilo. Frevel M. O - 6. — A čemu ga loviti, na kaj ga hočeš loviti, je odgovoril škof jezno, kakega opravila imamo žnjim ? — K mnogo posla, je pokimal PrišI n. ban je vendar glava kraljevine, a to ni šala. Ali kralj ga more zapoditi vsaki hip : nikdo ne banuje dolgo. — A mari ne more kralj zapoditi tudi čkofa ? ga je ujel <*rga. Glej le svojega prednika Pavla Horvata. Res je sicer, da se v ta zadnji čas ne mešajo in ne menjavajo bani kakor oblaki na nebu, a ravno zato morata skot in cerkev zagrebška vsakega kratkonogega bana prikupiti na svojo stran, da jima bo v pomoč in da se pravo vsikdar pripogiblje na njiju stran. — A čemu, prosim se, je vprašal Ivan jako prostodušno, da se je Grga razjezil sam pri sebi ter planil v besedo: — Ma, goepodar, poglej na zapad ob brdu, kaj vidiš ? Vidiš stolpe, zidove, vidiš prodajalnice in oborožene meščane, ki imajo svojo lastno sodnijo, svoje poglavarje, pa se to širi iti raste, debeli in širi in nam sedi skoro že na nosu. Kramarji vas nadvladajo in stlačijo vas duhovno gospodo v žep. Oni nam bodo sodili in krojili pravico, a vi jih boste pobožno slušali in poklonjali globoko, ko vam bodo vaše privilegije kraljev pri krajša val i in prireza vali po griškem vatlu škof je napel oči na svojega župana ter ga pogledal nekako sumljivo. Slednjič je vskliknil : — Grga, ti si znorel, ti blodiš! Kdo bi smel, kdo bi se drgnil storiti to ? — Ne vem, ne kdo, ne kdaj, je rekel dvorski župan povsem ravnodušno. Nuf se že najde kdo, ko bodo Gričani desetkrat močneji nego vi. — In če bi bilo tudi vse res, kar praviš ti, kako naj se odvrne to zlo ? oziru so v raznih slojih angležke družbe dosegli brezdvomnih vspehov. Celo v angleških konservativnih listih je bilo najti člankov, ki niso samo opravičevali ruskih političnih umorstev, ampak so jih narav nost hvalili. Tako se je zgodilo v listu >Monthly Reuievv«. Provzročitelj grozne dinamitne eksplozije v petrograjskem hotelu „Bristol", je imel angležki potni list, glaseči se 11a Mac Rukoka. Ko so se mornarji s »Potemkina« izkrcali v Romunski, je angležki generalni konzul v Galacu kazal najtopleje sočutstvo do puntarskih mornarjev in je enega njih celo vsprejel. »Potemkin« je dospel v Odeso o času, ko sta bila v luki dva angležka par-nika, ki sta se precej sumljivo vedla. Eden teh parnikov je bil v zvezi s »Potemki-nomc drugi je pa streljal na naše gasilce, ko so isti prišli gasit goreče magazine. List »Zarje« zatrjuje, da je neka visoka aristokratinja vsprejela v svojih salonih anarhista Gapona. Vse to so si dovolili Angleži, ko so se še bali Rusije, ko je nje mednarodna veljava še velika. Kaj se zgodi sedaj, vprašuje list, ko je \Vitte v Portsmouthu sklenil mir, radi katerega so bili Angleži in Židje tako razveseljeni, da se še do danes niso osvestili. Katifikaeija mirovne pogodbe. Iz Petrograda javljajo od 2.}. t. m. : Originalni tekst mirovne pogodbe in zapisnikov je prinesel v Petrograd tajnik Planson, ki se je po najkrajši poti preko Plymoutha povrnil iz Amerike. Planson je vse dokumente dne 21. t. m. uročil grofu Lamsdorffu, ki jih izroči carju. Kakor piše »Slovo«, se bo ratifikacija mirovne pogodbe izmenila brzojavnim potom, takoj ko dospejo japonski mirovni komisarji v svojo domovino, in sicer na način, da bo ruska vlada po francozkem poslaniku v Tokiju, japonska pa po ameriškem paslaniku v Petrogradu sporočila svojemu bivšemu nasprotniku fakt izvršene ratifikacije, Drobne politične vesli. Grška in Romunska. Iz Bukarešta poročajo »Voss.- Zeitung« : Odhod grškega odposlanca Tombazisa, ki ni osta-vil nobenega zastopnika, se smatra v tukajšnjih krogih za dejstvo, da so popolnoma prekinjeni diplomatični odnošaji med Grško in Romunsko. To postopanje Grške je presenetilo, ker ni ista imela za to ni-kakega nujnega povoda in je vse kazalo, da se posreči vzdržati med obema državama normalne razmere. Oficijelno se ta fakt ni objavil. — Saj je to zapisano na dlani, se je razsrdil Prišli n zopet. Duhovni gospodi mora biti prvi zakon ta, da kvarijo Gri-čanom posel pri vsakih vratik ! Kjer-koli moreš vreči Gričanom poleno pod noge, vrzi je ! Kjer-koli moreš odtrgati kamen od njihove trdnjave, odtrgaj ga ! Kjer-koli moreš razdreti kak privilegij njihov, raz-deri ga ! Njihovo pravo se bo krčilo in sušilo, tvoje bo rastlo in cvetelo, in ti boš gospodoval. Jaz sem se držal tega od nekdaj, pa sem Gričane tepel, mučil in jim provzročil mnogo hudega. Jaz ti pra vim, da duhovniki in kramarji ne morejo mirno skupaj živeti. Mora pojesti ali ta onega, ali oni tega. Potem še le bo mir. — Rekel bi, je začel škof pritrjati z glavo, da govoriš modro in pametno. Ali mi ali oni — to je povsem prav. — Pa reci, škof, ni-li tebi in kapitelju zagrebškemu v dolžnost skrbeti za to, da vi ne propadete, da vstanete na vrhu in da zmotate meščane pod-se — Seveda, je potrdil škof zopet. — Z lepo ali grdo ? — Da, da, da, Grga moj ! Demisija bolgarskega m i-nisterskega predsednika. Iz Sofije poročajo od 23. t. m. : Kakor se za-gotovlja, je baje ministerski predsednik Petrov podal demisijo. Ako knez vsprejme dem-sijo, potem postane ministerski predsednik Petkov, minister notranjih stvari. Nemški prestolonaslednik, ki je sedaj stotnik v prvem pruskem gardnem polku, bo v kratkem imenovani majorjem. Francija in I t al i j a v Tunis u. Kakor poročajo parižki listi iz Tunisa, je italijanska vlada kupila pri Sfaksu več zemljišč, kjer namerava zgraditi novo šolo. Vsled tega so francozki naseljenci v Tunisu protestirali proti vedno rastočemu številu italijanskih šol v Tunisu. Sure m e m b e 11 a najviši h m e-stih v Hrvatski. »Obzor« piše, da bo predsednikom stola sedmorice imenovan dr. Aleksander Rakodczanv, svetovalec Adolf Mošinski pa predstojnikom oddelka za uk in bogočastje. Jezikovne razmere na c. kr. okr. sodnlji v Kopru. Že zopet moramo opozoriti merodajne oblasti na nektere nerednosti, ki se godijo na tej sodniji. Sicer ne prinesemo na dan nič novega, ampak ponoviti hočemo staro tožbo in staro zahtevo. Tržaški slovenski odvetniki vlagajo (to se umeje) vse prošnje, tožbe i. t. d. na slovenskem jeziku. Ko prihaja do razprave se tudi dotični sodnik poslužuje slovenskega jezika in tudi zapisnik pišejo v tem jeziku. To zadnje pa velja samo za slučaje, ko je navzoč slovenski zastopnik strank! Ako pa so stranke same, ne gleda se na jezik strank, ampak pišejo v i t a-ljanskem jeziku. Tako vsaj se trdi. Sicer pa stoji dejstvo, da je »Edinost« že mnogokrat pisala o tem in da se ni oporekalo nikdar od nobene strani. Iz tega sledi torej jasno, da pred odvetniki imajo rešpekt, pred strankami pa ne! Nasproti tem so gospodje uradniki — komandanti ! Mi mislimo, da bi morali tudi strankam vstrezati v jezikovnem pogledu, tudi če jih ne zastopajo odvetniki. Je li tako postopanje nepristransko ? In uradniki morajo biti nepristranski ! Zakaj pa gospodje na sodniji koperski, ki znajo slovensko, ne uradujejo z italjanskimi strankami — po slovensko ? ! Zakaj ne pišejo zapisnika na slovenskem jeziku ? ! Ze čujemo odgovor : Ker bi bilo to krivično ! Ali če isti gospodje za slovenske stranke pišejo italijanski, se jim zdi to prav, v redu in — pravično ! — Ali s prevaro, ali zvijačnostjo?] — Da, da, Grga moj ! — Ali po ravni poti, ali po ovinkih ? — Da, da, da ! — Nu, je vskliknil Grga v smehu, tu 1 vidiš sam, mili gospodar, da je prišlo na i moje. Požuri se, rotim te, da te Gričani ne pretečejo, ker sicer bo slabo za te in I za cerkev zagrebško. — Kako ? je vprašal škof zategovaje. — Ko se prvikrat snideš z novim banom, gospod škof, preizkušaj ga z jezikom, ker se lonec poizkuša s prstom, je-li 'cel, ali pa pušča kje? Prouči slabo stran, škof, in po tem pripravi svojo podkupnino. Ne kremži se tako, škof Ivan, in ne srdi se na-me, saj nisem jaz kriv, da so ljudje lakomni in grabežljivi. Al vem, da so, in da se človek mora podajati njihovi naravi ako se hoče potiskati skozi ta svet. Slušaj mene. jaz sem izkusil to ob sto prilikah. A sedaj z Bogom ! Odhajam po svojem, to se pravi: po tvojem opravilu. (Pride še.) Ako ne bi bilo uradnikov, sposobnih pravo oporoke, v protuslovju s kanonično za slovensko uradovanje, bi še potrpeli, konvencijo od leta 1702, ki tega ne dovo- Ali tu je eden sodnikov in zapisnikar, ki ljuje, a po civilnem zakonu je ista v krepo- znata prav dobro slovensko, Zakaj se ne sti. Po tej konvenciji pripada po ena tre- ustreza strankam > ! Zato, ker so Italjani, tjina zapuščine prelatovc cerkvi, skotu in ki kakor taki rnrzijo naš jezik! Družeča sorodnikom. Hrvatski deželni erar trdi. da razloga mi res ne bi videli. Zakaj rnrzijo je v Hrvatski konkordat še v moči. Za- jezik, ki ga govori ves koperski okraj stopnik sorodnikov je osješki odvetnik d.r izvzemši mesteci Koper in M.Te. Izgovar M. Rein. Osješko sodišče je vzelo na znanje jali se bodo morda s tem, da skoraj polo- zahteve sorodnikov. vica strank in neitaljanskih vasi govore Škofijski zavodi V St. Vidu nad tudi italjansko, da torej ni potrebno, da bi Ljubljano. Minolega četrtka so bili slo- razpravljali slovensko. vesno otvorjeni dijaški seminar in konvikt, Xu, mi stavljamo do gg. prašanje : fci jjh je t]ai zgraditi ljubljanski ^kot dr. zakaj pa Italijani zahtevajo razprave v Anton Jeglič. Letos sta otvorjena prvi in svojem jeziku, pa če bi znali tudi sto drugih drugi razred gimnazije. jezikov?! Zakaj n-: govore oni slovensko Na ^eki je zgorela ladijedelnica Laz tli nemško i zarus, ki je bila zgradjena leta 1900. Škode Ste razumeli ? In kaj mislite, iz česa jc nad pol milijona kron. Ladijedelnica je smo mi Slovenci ? Mislite li, da mi nimamo bila pri »Assicurazioni generali« zava.ro- srca, da ne znamo tudi mi čutiti ? Mislite- vana za K40.000 kron ; 400 delavcev je li, da nam ni drag in svet oni jezik ki ga vsled tega izgubilo delo nas je naša mati učila ? Mislite-li, da smo tuša je v Dalmaciji provzročila na mi propalice, ter da ne znamo misliti, kaj nekater|h raestih mnogo škode. Izlasti je je prav in kaj ni prav ? škodovala grozdju. 1 )osti smo žc napisali o tej blaženi sodniji in mislili smo, da bo vendar kedaj boljše; posebno z novimi imenovanji uradnikov. A vse je bilo „bob ob steno". Italijan je šel, Italijan je prišel. Nasprotniki našega naroda imajo, kako se vidi, prednost povsodi. Govorilo se je, da bo na mesto pristava imenovan Slovenec, a to so bile le prazne sanje. Saj za Slovence t ni mesta v Kopru ! Kajti prva skrb mora biti ta, da slovensko prebivalstvo tega okraja ne pride do svojih pravic ! Značilno i Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1 >05 do vštetega 21. septembra 1905 je bilo 2431 oseb. Od 18. sept. 1905 do 21. sept. 1905 je prirastlo 421 oseb. Dne 21. sept. IM05 je bilo navzočih 1950 oseb. Delavsko konsumno društvo*' pri sv. Jakobu v Trstu bo imelo svoj rudni občni zbor dne 15. oktobra t. 1. v prostorih »Trgovsko izobraževalnega društva t, ulica S. 1 "rancesco št. 2. I. -Dnevni red se objavi pravočasno. V zmislu novih pravil . .. ..... se računi ne bodo pošiljali na dom, pač le tudi to, da so na koperski sodnni sko- , , , . . „ „ . pa bodo na razpolago v društvu vsakemu rai sami Kopercani, ali ljudje, ki so na- ^ f 0 . . , . . ^ členu na vpogled od prihodnjega tedna vezani na Koper, ker imajo tu hiso, so- r b r < ) ] b o r rodnike i t. d. Že kakor taki ne morejo naPreJ- biti prijazni nam Slovencem. I In zopet izzivanja. Prejeli smo: Proti trpinčenju živali imamo zakone, NaSi sosedje Italijani so še vedno stan proti trpinčenju ljudstva pa ne. Kajti tako komedijaši ! M noli petek so imeli, kakor jezikovno uradovanje, kakor je na sodniji *nano, v gledališču Politeama Rossetti shod v Kopru, je prava muka za ljudstvo. A v stvari vseučilišča. Italijanski poslanci ni samo to. Tudi ugled sodstva samega skušajo v državnem zboru pridobiti slo-trpi, ker so konflikti, nesporazumljenje in vanske poslance za svoje vseučilišče, tržaški vsled tega smešni prizori često neizogibni. Italijani pa izzivajo še vedno nas svoje so-Povedali smo sicer že to, a šlo je v koš. deželane ! Kakor povedano že večkrat, se tudi ce ' Minoli petek so, čim so prišli iz gle-nitve in inventarji sestavljajo na italijan- tališča, .vreza i« ono od >Patnje v rešetu« skem jeziku, čeprav (kakor gori omenjeno) in so jo kasneje ponavljali še večkrat. S slov. odvetniki vlagajo slovenske prošnje tem, da nas izzivajo, in omenjena pesem je na sodnijo, in je tudi par uradnikov, ki nalašč složena zato, da nas izzivajo žnjo, bi bili zmožni sestaviti slovensko. Od kar si menda ne pridobe simpatij slovanskih sodnija obstoji, niso še napisali sloven- zastopnikov na Dunaju! skega zapisnika, ne za realne, ne za mo- Slepi so! A kogar hočejo bogovi uni- bilarne cenitve, četudi je dosti vlog slo- Sa udarijo s slepoto! venskih. In ker so cenilni zapisniki dovo Samomor. Sinoči ob 7. uri je 74 ljeni tudi strankam v pogled, ala: stranka letni kmetovalec Anton Buffolini, doma iz le pojdi drago plačat tolmača, da gre Ponte di Piave blizu Treviza v Italiji, na s teboj na sodnijo, da ti on razloži, kaj je svojem posestvu št. 109 v ulici dell'Lremo v teh zapisnikih ! ! To je žalostna resnica ! skočil v vodnjak. Žena Ivanka, opazivša, Plačevati moramo davke, iz katerih se pla- da ga ni doma, ga je šlo iskat po po- čujejo državni uradniki. A vrhu tega mo- sestvu. Prišedša do vodnjaka je videla v ramo po krivdi istih uradnikov plačevati istega spuščeno vrv. Poklicala je svojega še tolmače ! V dokaz temu zadostuje en 32 letnega sinu Petra, ki je s pomočjo pogled v zemljiško knjigo. j drugih potegnil iz vodnjaka ono vrv, na Za danes naj zadostuje, a ponavljam:' katere koncu je bil čez pas privezan oče; le za danes ! Ker, ako merodajne oblasti, W P* bil že mrtev. Pozvali so takoj posebno pa c. kr. deželne sodnije pred- zdravnika se zdravniške postaje, ki pa m sedništvo, do katerega se obračamo s tem, j mogel opraviti druzega, nego konstatovati ničesar ne ukrenejo, ako še ne primorajo da je nesrečni starec že mrtev. Truplo pokojnikovo je bilo. na zahtevo družine, puščeno doma. (ilede uzrokov pravijo da je bil starec zadnje 4 leta vedno koperske sodnije, da bo poslovala po zahtevi absolutne enakopravnosti to je, da bo s slovenskimi strankami občevala ustmeno in pismeno le v slovenskem jeziku : potem pa se obrnemo v kratkem na drugo adreso ! ] >olgo že odlašamo s skrajnim korakom, toda mera naše potrpežljivosti je polna. Domače vesti. Prepir radi Stro»«mayerjeve zapuščine. Znano je, da je škof Strossmaver zapustil svoje premoženje izlasti dvem duhovskim ustanovam. Tekom zapuščinske razprave je hrvatski deželni erar izjavil kakor zastopnik omenjenih dveh zaklad, da nastopiti dedščine. Toda med tem so se javili ogrski finančni erar in sorodniki škofovi. da pobijejo veljavnost oporoke in da i>čejo vsaki za-se tretjino zapuščine. Hrvatski erar opira svoje pravo na konkordat od leta 1855, sorodniki pa pa stareje zakone. Civilni zakonik, pridržuje v moči vse stareje zakone o pravicah prelatov na oporočno zapuščino premoženja. Sorodniki škofovi se naslanjajo na to in trdijo, da so bolan in da je trpel tudi na duhu. Krvav pretep. Sinoči malo pred po-lunočjo se je stepla mej seboj družba furlanskih delavcev, ki se je nahajala v krčmi v zagati della Soala. Pretep je navstal zato, ker je delavec Ivan Lorabas po po-" moti vzel jopič, ki ni bil njegov. Pretep je končal s tem, da je lastnik jopiča zadal 2 hudi rani Lombasu : eno na levo stran vratu a drugo, dolgo 55 cm. v hrbet. Ranjeni je bil najprej prenešen v lekarno Suttina, kjer mu je slučajno tam nahajajoči se zdravnik dr. Eppstein podelil najnujnejo pomoč, a potem je bil odveden v bolnišnico. O onem, ki ga je ranil, se ne ve nič. Loterijske Številke izžrebane dne 23. septembra 1905. Gradec: 67 19 80 Koledar in vreme. Danes: Kleofa. muee-nec; Uroš; Ta^a. Jutri: Ciprijan, £kof in murenec; Ljubivoj : Stojnlava. Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludue -j-20° Celfliua Vreme včeraj: obla« no, odredbe konkordata, ki dovoljuje prelatomvt;čkrat hudi deževni nalivi. Dunaj : 43 45 5 =i8 56 2 78 59 Razne vesti. Švedski krčmarji starega kroja računajo da ženskam treba manje jedi in pijače nego mo/.kim. Pri tem se drže teorije, da ženska ne more toliko pojesti kolikor moški. Potujoča zakonska dvojica dobiva v mnogih krčmah po deželi račun za pol druyo osebo. Ruski jezik pri Japoncih. Mnogo japonskih častnikov in tudi mnogo olikancev /na govoriti rusko Na vojni šoli v Tokiju obstoji že od leta i88_> stolica za ruski jezik. Druga stolica je že pred davnem časom ustanovljena na vseučilišču v Tokiju, na kateri predava ruski jezik rojen moskovčan, imenom Kerder, ki je pa sedaj nacionaliziran Japonec. Raznn tega poučujejo ruskt jezik tudi na raznih viših šolah v Tokiju. Japonci proti pušenju tobaka med mla dino. Japon ci zahtevajo, da sklene parlament zakon, po katerem bo vsem mladim ljudem, ki niso se dovršili 20 leto, prepovedano kaditi tobak. Tak zakon bi tudi pri nas ne škodova . Izseljevanje iz Španske Iz La Corune na Španskem javljajo, da prihajajo tjakaj dan na dan vlaki z izseljenci, ki so namenjeni v južno Ameriko. V (ialiciji so se iz mnogih vasi že skoraj vsi prebivalci izselili. A gen tj e za izseljevanje so najeli 15 velikih transatlantskih parnikov za prevažanje izseljencev, časniki poživljajo vlado, naj stori potrebne korake proti temu izseljevanju v masah. Tovarniški delavci na Japonskem. Kran-cozki list »Rcvue Bleue« je priobčil zanimivih člankov o japonskem delavstvu. Mo derna Japonska šteje sedaj v veleindustri-jalnih podjetjih nad 400.000 delavcev. To število je zelo neznatno v primeri z An-gltžko, Francozko in Italijo, kakor tudi Nemčijo in ameriškimi Zjedinjenimi ameriškimi državama. Ako pa uvažujemo dejstvo, da je bilo na Japonskem pred četrt-stoletja le nekoliko stotin industrijalnih delavcev, moramo priznati, da je današnje število ogromno. Navedeno število 400.000 delavcev in delavk je razdeljeno na 1400 tovarn. Povprečno število na vsako tovarno iznaša torej 120 oseb. Tovarna Kanefu-gaski-ja v Tokiju ima 3000 delavcev ; Izreki v Osakiju 4000, tovarna za cigarete Mouraj v Kiotu 5000 delavskih moči. \ zavodih za svileno industrijo je 129.000, pri industriji tkanja 113.000 delavcev in delavk. Organizacija 11a Japonskem ne deli tovarniškega dela od male obrti, mali obrtniki pričenjajo v svojih delavnicah delovati vedno več za tovarne. Tako je v Kiotu 4000 malih obrtnikov, ki delajo za tovarno Mitsoni. — V nobeni deželi sveta ne igra žena toliko ulogo v navadnem življenju kakor na Japonskem. Na Angležkem, I ran-cozkem in Ruskem zaostaja število ženskega osebja v tovarnah za možkimi. \ Tokiju in Osakiju se dogaja večkrat, da je število ženskih delavskega osebja deset krat veče nego število možkih. Od 3000 v tovarni Kanefugaski zaposlenih je 2700 ženskih. Klar se tiče socijalnega vprašanja, ne ščitijo državni zakoni dolavca nimalo, tako, da se dogaja večkrat, da delavci delajo 16 do 17 ur na dan. Prvi socijalni zakonski načrt je bil izdelan na Japonskem leta 1897, toda tovarnarji so znali preprečiti, da ta zakonski načrt ni postal zakonom, tako, da ga ministerstvo ni niti predložilo parlamentu. No, japonsko delavstvo se s svojo osodo popolnoma zadovoljuje. Isto tudi ne zapušča tovarn, ker ima tukaj več ugodnosti, nego li v svojih hišah. Po zimi je tukaj topleje, po leti pa hladneje. V vsaki to varni se nahaja veči prostor, kjer se delavec lahko odpočije, seveda je vse v primitivnem stanu. Nadalje je v vsaki tovarni tudi krčma, tako, da je na eno stran delavstvo povsem preskrbljeno, kar se tiče hrane in pijače, na drugi strani pa ostaja tovarnarjem denar zopet v roki, ker delavci potrošajo svoj zaslužek večinoma v njihovi krčmi. Gospodarsko. Sladkor Skupno produkcijo slad kor j a iz repe cenijo letos v Evropi na 6,050.000 tonelat nasproti \ 700.000 lanskega leta, produkcijo sladkorja i/, .sladkorne trstike pa na 7,350.000 nasproti lanski 6,510.000 Potemtakem iznaša vsa produkcija sladkorja 13,400.000 tonelat, nasproti 1 1.1 10.000 lanskega leta. F. Fertot urar TRST ' nI. Poste n u ove št. g Ve priporoča velik' izbor ur: Ornega, SchafThause, Longines, Tavanes itd. I kakor tudi zlate, srebrne in kovinske r ure za gospe. Izbor ur za birmo. ' Sprejema popravljanja po nizkih cenah. OnflQ nove in stare po najnižjih reneli OUUt? jma y zai0gi sodar Fran Budan v Trstu, ul. Boschetto stev. l?S (uhod iz ulica Padu ina .^t. 21. po Sprejemajo se vsakovrstna dela in posebnih načrtih.-=—-- s®- Mirovali ceni* orezpIaCno ia franfeo. Tovar 17a pohištva ~ RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. t po zelo nizkih cenah. if—gw>«nta • ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg u. - Trst. Zastopnik tovarne iolenn motofcoles „Pnch". BV Napeljava in zaloga električnih zvončkov izključna ! prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga 1 priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za ! popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga prlpadkov po tovarniških oenab. TELEFON štev. 1734. pijancljivost se odpravi /a vedno /. uporabo praha .,Zoa", kateri je bil že preskusen v toliko slučajih /. izvrstnim vspehoni. Ta prah, ki nima nikakega okusa, se zamore nevidno natrositi pijancu mej pijačo. — Ena skatljiea. ki zadošča za popolno odpravo pijanelji-vosti K 10>— 1'raiieo carine in diskretno. Mnogo nesreč-nežev, ki so imeli to bolezen, so se povrnili k obitelji in družbi in na miljone teh ljudi so bili odrešeni tega strastnega in grdega bremena. Nešteviluo zahvalnih pisem je na razpolago. Pošilja se po predplačilu ali s povzetjem od glavne zaloge Lodovico Pollak, Milan (Italija). Pisma v Italijo stanejo 2-i, dopisnice l<>st. Odgovarja se v vseli jezikih. M. SALARIN1 v alici Ponte della Fabbra St. 2. — I (Vogal nI. Torrente.) » Poletje! Pomlad! Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke ln otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in ■— modra obleka za delavce. ————— Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvr.Se točno in hitro po zelo nizkih cenah. \a deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA: „ALLA OITTA DI LONDRA1 Ul. Poste nnove št. 5. (vogal ul.Torre bianca) WW Tovarna pohištva $kksan9er Z evi jtfinzi ulica Tesa štv. 52. H (last«« biSa). f ^ . ZALOGA: ?\J\ZZn R0SRRI0 (šolsko poslopje). Cene, da srn ni bati noben® konkureno*. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih, ooccocccoo: Ilufltrovan oenlk brezpl&fino ln franko >o o o o t O 1 1 O h O M O llOllOnOllOllOllOilOI Iara3m kc^k je j vis&iti pri upravi , „Cdiaost" TO V A R S A POHImTA i G M A C 5 R Q N t o m. ut;ca C* - s* g< f<:s;s t ibiij: i i r ?u s a: r. ■ :• e:-:v: r.n; H : i n T [ • i 8