CreilntJtv« uprava, LJubljana, v ipitarjeva » leleton I0U1 -4004 Maečna naročnina U Ur. m U)» tcmatvo <1.50 Ur - Cek ra« Ljubljana 10 850 »» oaroftmoo k* lunfl« ta uiieralK - Izključno p«t»o ■'aae Is -vitje m mocematvai DPI S. & Utlano. Rokopisov ar i - iliaa SLOVENEC. MANbC IV44 17 Pb 11K Starkere sowjetische Krafte ostlich Tarnopol geschlagen Starke Feindangriffe auf Cassino gescheitert - 66 Flugzeuge bei Terrorangriffen abgeschossen - Ziele im Raum von London bombardiert - Vier britische Schnellboote versenkt Aus dem Flihrerhauptquartier. 16. Il&rz. Das Oberkoinmando der Wehr-macht silit bckannt: Beiderseita I n r u 1 und wcstllch K i-r o \v o g r a d vcrlaufen unsere Absctz-bcwegungcn in sehvveren Angriffs- und Abwehrkumpfen gegen den schnrf na"h-driingendcu Feind planmiissig. Am mil (leren ukrainisehon It u g und siidiirh S t a r o -K o n s t n n t i n ol f vvurden an-greifende bolschewistisrhe Kampfgrup-peu abgevviesen oder aufgefangen. Durch Uegenangriffe unserer Truppen ostlich Tarnopol wurden starkere feindliche Krafte geworfen und zerschlngen. Nordlich D u b n n trat der Feind mit mehreren Schiitzendivisionen und Pan-zerverhanden zum Angriff an. Er wurde ahgewiesen, einige Kinbriiche abgerie-golt und 28 feindlicho Panzer ver-nichtet. An der iibrigen Ostfront setzten die Sowjets nnr nordwestllch N c w e I und an der N a r w a - Front ihre von Panzern und Schlachtfliegern unterstiitzten, aber vcrgchlichen Angriffe fort. Sild-vvestlich Nariva gevvannen mehrero eigene Gegennngriffo Bnden. In den Kiimpfen nordvvestlich N e-w e I hat sich die rheinisch-westtalische 329. Infanteriedivision unter Fiihrung des Generalleutnants Mayer besonders ausgezeichnet. Im Landekopf von Nettuno filhrte der Feind mehrero ortliche Angriffe, die znm Teil im Gegenstoss abgewjesen vvnrden. Fernkampfartillerie bckampfte feindliche Schiffsansammlungen im Ha-fengebiet von A n z i o - N e 11 u n o mit beachteter gnter Wirkung. An der Sildfront griff der Feind nach ongewohnIich schweren Boinbcnangrif- fen, von starker Artillerie und Panzern unterstiitzt, den Ort Cassino an. Die Angrifle scheiterten am heldenhaften Widerstand des liier eingesetzlen Fall-schirmjagcr-Rcgiments 3 unter Fiihrung dos Oberst Heilmann und unter wirk-samer Untersttltzung durch das Werfer-Regiment No 71 unter Fiihrung des Obcrstleutnaut Andrcsao. Cber dem Raum von Cassino wurden dnreh Jiiger und Flakartillerie sechs feindliche Flugzeuge vernichtet. In den Hittagsstunden des IS. Marž drang ein nordamerikaniseher Bomber-verband unter starkem Jagdschuts in den Raum von Brannsehweig vor und warf bei meist gesehlossener Wol-kendecke Bomben auf mehrere Orte. Die entstnndenen Schaden und Verluste sind goring. Britische Terrorhomber flogen ln der vergangenen Nacht nach S U d w e s t -d e u t s e h I a n d ein und griffen das Stadtgebict und mehrere Vororte von S t u 11 g n r t au. Bei diesen Angriffen verlor der Feind 66 Flugzeuge darunter 57 vier-motorige Bomber. Einige britische Stiirflugzeuge war-fen Bomben im R h e i n-R u h r-G e-biet. Deutsche Knmpfflugzenge griffen in den spiiten Abendstunden des 15. Miirz Ziele im Raum von London an. Sichernngsstreitkriifte der Kriegs-marine stiessen in den gestrigen Abendstunden im Kanal erneut mit starken britisehen Schnellbootverband zusammen, versenkten vier britische Boote und kerhten selbst voli/ ihlig in ihre Stiitzpunkte zuriick. Nkčne sovjetske sile premagane vzhodno od Tarnopola Močni sovražni napadi na Cassino izjalovljeni - 66 letal sestreljenih pri strahovalnih napadih - Cilji na prostoru Londona bombardirani - 4 angleški hitri čolni potopljeni Fiihrerjev glavni stan 16. marca. 1JNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na obeh straneh I n gu I a in zahodno od Kirovega grada so potekali načrtno naši umikolni pokreti v težkih napadalnih in obrambnih bojih proti ostro pritiskujočemu sovražniku. Ob srednjem ukrajinskem B u g u in jnžno od Staro Konstnntino-va so bile napadajoče boljševiSke bojne skupine odbite nli prestrežene. S protinapadi naših čet vzhodno od Tarnopola so bile močnejše sovražnikove sile vržene nazaj in razbite. Severno od D u b n a jc prešel sovražnik z več strelskimi divizijami in oklepniškimi oddelki v napad. Bil je odbit, nekaj vdorov pa zajezenih in sovražnikovi oklepniki uničeni- Na ostalem vzhodnem bojišču so nadaljevali Sovjeti zgolj severozahodno od Nevlja in na narviškein bojišču svoje z oklepniki in bojnimi letali podprte, toda brezuspešne napade.^ Jugozahodno od N a r v e smo si z več našimi protinapadi pridobili ozem-Ije. _ V bojih severnozahodno od Nevlja se je posebno odlikovala Rensko-vestfalska 129. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Mayera. Na nettunskem predmestju je izvedel sovražnik več krajevnih napadov, ki so bili deloma v protisunku odbiti. Daljnostrelno topništvo je obstreljevalo z opazečim dobrim učin- kom v luškem področju Anzio-Nettun zbirališče sovražnih ladij. Na južnem bojišču je sovražnik po nenavadno močnih bombnih napadih, podprt z močnim topništvom in oklepniki, napadel kraj Cassina Napadi so se ob junaškem odporu tukaj nporabljenega 3. padalskega polka pod poveljstvom polkovnika Heilmana in ob učinkoviti podpori 71. minomc-t al skega polka pod poveljstvom pod polkovnika Andreaeja izjalovili. Nad prostorom Cassina so lovci in protiletalsko topništvo uničili šest sovražnikovih letal. V opoldanskih urah dne 15. marca je prodrl nek severnoameriški bomb-niški oddelek v močni lovski zaščiti nad področje Brannschvvciga in in pri skoraj strnjeni oblačni odeji vrgel bombe na več krajev. Nastala škoda in izgube so majhne. Angleški strahovalni bombniki so prileteli preteklo noč nad jugozahod no Nemčijo in napadli mestno po dročje in več predmestij mesta S t u 11, g a r t a. Pri teh napadih jo sovražnik Izgubil 66 letal, od tega 57 štirimotornih bombnikov. Nemška bojna letala so v poznih večernih urah dne 15- marca napadla cilje na prostoru Londona. _ Zaščitne sile vojne mornarice so v včerajšnjih večernih urah ponovno trčile v Rokavu z nekim močnim oddelkom angleških hitrih čolnov, potopile štiri angleške čolne in se polnoštevil-ne vrnile v svoja oporišča. Eloosevelt označuje Rini za vojaški cilj Ženeva, 15. marra. Dočim je ves svet pod vtisom poročila o novem težkem angloameriškein strahovalnem napadu lia Rim, je Roosevelt na tiskovni konferenci v Washingtonu objavil, da je Rim vojaški cilj. Bolj razločno kot s to neverjetno izjavo, ni mogel pokazati brutalnosti in barbarstva angloameriškega vojskovanja. Vojni zločinec v Beli hiši si hoče sedaj prilastiti pravico, da bi tudi Rim popolnoma uničil. Da bi utemeljil novi zločin nad kulturo in civilizacijo, je politični gangster postavil predrzno trditev, da Nemčija uporablja Sveto mesto za vojaško središče ter da to nikogar ne more presenetiti, ker jo wač lo logična posledica nacističnega totalnega vojskovanja, politike, ki ji ničesar nI sveto. S svetohlin-slvoin, ki mu ni primere, trdi Roosevelt, da Združene države vedno točno pazijo, da zaščitijo cerkvene in kulturno spomenike, čeprav imajo zaradi tega izgube, ter da bodo to delale tudi v bodočo. Ali je Roosevelt pozabil na anglo-ameriške zločine v Monte Cassinu in Castel Gnndolfu. ali pa morda misli, nd bo s tem drastičnim klevefcanjcni Nemčije in njene vojske lahko zbrisal krvni dolg in kulturno srnmoio Združenih držav ter njihovega angleškega zaveznika? Svet vc, kje sede kulturni ekrunilci, v Pet let češko-moravskega protektorata Fiihrer jeve čestitke državnemu predsedniku Hachl — Odgovor predsednika dr. Hache Fiihrer ju Fiihrerjev glavni stan, 15. marca. Ob peti obletnici združenja Češke in Moravske z Nemčijo jc prot^ktor Češke in Moravske minister dr. Frick obiskal predsednika dr. Hacho ter mu izročil prisrčno Filhrerjevo pozdravno pismo z naslednjim besedilom: »Gospod državni predsedniki 14. marca 1914 bo pet let, od kar se je zaradi Vašo državniške dalekovidno-sti posrečilo v mirnem sporazumu vzpostaviti tisočletno zvezo med Nemčijo tor Češko in Moravsko. Prvih pet let protektorata je bilo skoraj popolnoma v znamenju boja za evropsko usodo ter predstavlja zaradi tega zgodovinsko preizkušnjo nove dr-žavnopravne ureditve Češke in Moravske, ki jo trdnejša, kot bi bilo izkušnje mnogih desetletij v mirn. Zelo sem zadovoljen, da lahko ugotovim ob koncu tega obdobja, da so Je ta nova državno-pravna ureditev obnesla tako za Nemčijo kot zlasti za češko In Moravsko. Doči mso morali drugI evropski narodi, ki so se dali nalčuvati v vojno proti Nemčiji, prispevati občutne krvno žrtve ter jih danes njihovi nekdanji prijatelji brezobzirno izroČJio boljševizmu, si je češki narod pod ziščito borečo se nemške vojske lahko neokrnjeno zagotovil svoj obstoj in svojo življenjske vrednote. Prebivalstvo protektorata je s svojo lojalnostjo v petih letih vojne in s svojim delom v okviru novega reda dokazalo, da se zaveda tega položaja. S tem je najbolje zavrnilo vse v inozemstvu razširjene neresnične in nasprotne govorico. Naj se tudi v bodoče v češkem na- rodu vedno bolj poglablla prepričanje, da jo odstranitev boljševiSke nevarnosti, ohranitev njegovih življenjskih običajev ter njegovega srednjeevropskega življenjskega standarda odvisna zgolj od zmage Nemčijo! Ako bo češki narod v tem smislu izpolnil dolžnosti do domovine, Nemčije in Evrope, polom bo tudi do-ležen uspehov naše zmage. Vam, gospod državni predsednik, se zahvaljujem za odgovornosti polno delovanje ter Vam želim zdravja in moči. da b| šo nadalje lahko na čelu svojega naroda izvrševali svojo visoko službo v korist protektorata. Z najlepšimi pozdravi Vaš Adolf Hitler.« V svojem glavnem stanu je Fiihrer v prisotnosti šefa državno pisarno dr. Latnmersa, vodje strankino pisarne, državnega vodje Martina Bormanna in nemškega državnega ministra za Češko in Moravsko višjega skupinskega vodjo SS Franka sprejel predsednika protek-toratske vlade, ministra dr. Krejčija. Fiihrerjev glavni stan, 15. 3. DNB. Državni predsednik dr. Hacha je na Filhrerjevo pismo ob peti obletnici združitve Češke in Moravsko z Nemčijo odgovoril s posebnim pismom, v katerem pravi med drugim: »Vaše besede mo znova spominjajo onih globoko zakoreninjenih zakonov češko moravskega prostora, nn katerih temelji odločitev, ki sle jo sprejeli v oni pomembni noči in s katero ste — sledeč moji prošnji — vzeli Češko in Moravsko ter češki narod v zaščito Nemčije. S posebnim veseljem mo navdaja Bombe so deževale na London Stockholm, lo. marca. London jo znova občutil silovitost nemškega letalstva. Celo sam Reuterjev urad, ki je običajno vedno zmanjševal nemške napade, priznava, da so Londončani občutili »polno silo dežja zažigalnih bombe ter da jo »grozd zažigalnih bomb padel v bližino nekega znanega vladnega poslopja«. Čistilna moštva so imela delo celo noč, na nekem kraju pa se je razvil ogromen požar. Napadalci so se pojavili v večjem številu kot v zadnjem času. Reuter trdi. da je bilo število napadajočih letal pri- bližno tako, kot pri najtežjih napadih v vrsti zadnjih napadov. Poročilo pravi, da se je nad Anglijo vršila najsilovitej-ša letalska bitka v tem letu. «E.xchange Telegraph« potrjuje, da je bilo število napadajočih letal verjetno večje, kot povprečno pri zadnjih napadih ter da jc odgovarjalo številu letal pri največjem napadu v februarju. Le-lala so odvrgla večinoma z.ažignlne bombe. Med njimi so bile tudi fosforne. Poročilo «Exchange Telegrapha« se nekam groteskno končuje z besedami: »Ponekod so nastali požari.< rokah ima neskončen seznani kulturnih zločinov, od stolnice v Kolnu pa vse tja do cerkve sv. Petra v Rimu. Ako namerava Roosevelt izvesti svojo prikrilo grožnjo proti Rimu, ako ga bo torej dejansko smatral za vojaški cilj, potem bo s tem mera njegovih zločinov polna, ter bo ves svet videl kakšno bo »ameriško stoletje«, ki ga nameravajo Roosevelt in njegovi židovski ukazoval-ci zgraditi na razvalinah evropske kulture. Bcrn. Rimski dopisnik lista »Basler Nachrichtent sarkastično ugotavlja k zavezniškim letalskim napadom nn Rim, da »znameniti« aparati za ciljanje zavezniških bombnikov niso tako precizni, kot lo zatrjujejo njih iznnjditelji. Kajti bombe, ki bi baje moralo zadeti zgolj vojaške cilje, so vedno padale dokaj daleč od njih, kakor je to ta dopisni« sam opazoval. Bern, Uradno poročajo, da je v pretekli noči preletel večji oddelek angleških letal mejo pri gorovju Jura. Pri Saigne-Legieru in pri Golathenu sta strmoglavila dva angleška bombnika in zgorela. Posadki obeh letal sta deloma odskočili s padali in so jih deloma že zajeli in internirali. Del moštva posadk so potegnili mrtvega izpod ruševin letal. Moskva dela na lastno pest V Londonu in Washingtonu se razburjajo, ker je Moskva priznala Badoglievo vlado sovjetske politike. »\Vashington Post« izjavlja, da Stalinov sklep povečuje zmešnjavo ter vsakomur jasno dokazuje, da solidarnost, ki so jo proglasili v Teheranu, ni dosedaj prinesla n:č drugega kot nesporazume. I'o Reuter-jevem poročilu iz \Vashingtona je ameriški zunanji minister Cordcll IIull, ki so ga na tiskovni konferenci vprašali, ali mislijo Združene države priznati Badoglievo vlado, resignirano odgovoril, da bi se, uko se bo vojna nadaljevala, kaj takega [lotem lahko zgodilo povsod v Evropi. Stockholni, Hi. marca. K sovjetskemu sklepu o izmenjavi diplomatskih zastopnikov z Badoglievim režimom piše Vcrnon Bartlett v »News Cliro-niclu«: »Angleški in ameriški vladi ni bilo niti nomignjono niti podana kakršna koli izjava o tej sovjetski nameri, in danes stojijo vse tri velike zaveznice pred dejstvom, da se njih cilji medsebojno ne soglašajo. Dve izmed njih 6ta izločili Italijo iz vojne in v polnem soglasju s tretjim zaveznikom sklenili z njo vojno premirje. Sedaj pa naveže tretji zaveznik z Italijo diplomatske or.'nose, in to v obliki, ki po vsem videzu ni združljiva s pogoji vojnega premirja.« Stockholm, 15. marca. Stalinov sklep, da bo obnovil diplomatske odnošaie z Badogliem, je po poročanju lista >Svcnska Dagbladetc zbudil v Ijondonu veliko presenečenje. Britanska in ameriška vlada sta zvedeli za moskovski sklop le nekaj ur pred njegovo uveljavitvijo. Dejstvo, c.'a je Moskva na lastno pest obnovila diplomatske odnose z Italijo, se komaj sklada z mirovnimi pogoji. »Stockhoims Tidningen« poroča, da je moskovski ukrep povzročil v Londonu presenečenje prvega reda. Doslej so namreč tako s političnega, kot z vojaškega stališča 6matrali Italijo vedno bolj za angleSko-ameriško zadevo ter ne za sovjetsko. »Evening Nevvs« z ogorčenjem ugotavlja, da so se Sovjeti tozadevno odločili, dočim se Anglija in Amerika o tem še prepirata. V Združenih državah je Badoglievo priznanje c'elova!o kot bomba, poroča ne\vyorški dopisnik »Stockhoims Tid-ningena«. Uradni krogi nočejo dati ni-kakega komentarja. Politični opazovalci označujejo moskovski sklep kot mrzel realistični manever. Zelo so opazili, da se je Moskva odločila, ne da bi vprašala zaveznike za svet. 'Io smatrajo za novo zanimivo epreinembo Ameriški inženirji hočejo graditi evropske katedrale Bukarešta 16. marca. Poročilo, da ko se bili severno ameriški inženirji že izjavili pripravljene, po vojni zopet zgraditi v Evropi razrušene umetnine, napada in označuje kot nekaj za normalne evropske možgane popolnoma nerazumljivega romunski list »Tinpul«. »O ameriški kulturi«, tako ptfe list ne moremo niti v šali govoriti. Treba si je samo predstavljati, kaj bi dejal kak Michelangelo, če bi mu bili naročili, naj ponovno ustvari kako odlom-ljcno roko ali pa le kak majhen prst 1'idijevega kipa. Ameriški inženirji pa si domišljujejo, da bodo mogli zopet zgraditi stare gotske katedrale, in vendar jim jc doslej le uspelo zgrad:ti brezdušne nebotičnike, katerih temelji slone zgolj na žele-zobetonu in na računu rentabilnosti. Islandija prekinila zvezo z Dansko Kndan, 15. marca. Islandski Alting (parlament) je, kot javljajo iz Reyk|a-vika, soglasno sklenil, da bo Islandija prekinila personalno unijo z Dansko ter postala samostojna republika. Sprejel je tudi zakonski osnutek, ki vsebuje po- drobnejše doloflie o volitvah ter o pol-nomočjih predsednika islandske republike. Prvega predsednika l>o Alting izvolil za dobo enega leta. Nadalje pa sc bodo vršile predsedniško volitve vsasa šlimi leta. Istambul, 15. marca. Radio Ankara javlja k obnovitvi diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo in Badoglijevo vlado, da šo ni mogoče popolnoma odkriti vse sovjetske igre. Očividno hoče Sovjetska zveza s tem Angloamerikan-cem dokazati svojo neodvisnost tudi v italijanskih zadevah, ker hočejo zavezniki priznati Badoglievo vlado šele po zasedbi Rima. Sebičnost, vzrok angleških garancij Poljski Ženeva, 16. marca. Angleški mesečnik »Contemporury Revievvc ugotavlja, da Anglija leta 1039 ni jamčila Poljski meia iz ljubezni do Poljske, temveč, kakor se danes vidi, iz sebičnosti. Danes odobrava Anglija sovjetsko strategijo in jasno se vidi, da ne 1k> nič moglo obvarovati baltskih držav, Poljske, Bolgarije in t.Vngih obrobnih držav v primeru zavezniške zmage pred boljseviško strahovlado. Ijnndon jc dal Moskvi blanco polno-močja. VnSa ugotovitev, da se je feSko-morav-ski protektorat v petih letih svojega obstoja obnesel. V tem vidimo istočasno dolžnost, da bomo še nadalje storili v zaščiti nemškega orožja vse, kar bo Nemčiji koristilo v njeni zgodovinski borbi proti boljševizmu in nngloaineri-Skini sovražnikom. Zavedamo so, dn l>onio lo na ta način lahko služili pravemu socialnemu in narodnemu redu v Evropi. Ob tej naši brezpogojni odločenosti so bodo tudi v bodoče izjalovila vsa nasprotna sovražnikova prizadevanja. Potem ko so je predsednik Hacha zahvalil FUhrerju za obljube, ki jih jo dal Čehom Rlede soudeležbe pri nemški zmagi, je zaključil svoj odgovor z zahvalo vlade protektorata in vsega naroda FUhrerju, ki ga jo prosil, naj So v bodoče ščiti in podpira češki uarod. Strahovalni napad na Sofijo Solija, 16. marca. V noči na 16. mn-ree so angloameriška letala ponovno napadla bolgarsko prestolnico. V stanovanjskih okrajih, na javnih zgrad-buh in nn kulturnih spomenikih jo nastala večja škoda. Takoj po strahovalnem napadu so organizacije letalske zaščite, bolgarske vojske in policija pričela i reševanjem. Škoda po napadu na Rim Berlin, 13. marca. Kot smo že poročali so severnoameriški strahovalni letalci 14. marca znova napadli Rim. Pri popolnoma jasnem vremenu so v treh valovih preleteli večno mesto ter vrgli kakih sto težkih razdiralnih bomb na stanovanjske okraje nu vzho. t.'u in severozahodu mesta. Okraj Pro-nestina, kjer so naseljeni večinoma delavci, jc bil zelo porušen. Tudi rimsko osrednje pokopališče je bilo večkrat zadeto. Bombo so uničile spomenike ter vrgle mrtvece i/ grobov. Zadeta jo bila nadnlje neka klinika z otroškim vzgoje val iščem ter hiša nun reda Cuore Sacramentale. I/|iod ruševin so dosedaj i/.kopali osem mrtvih in več otrok. V stanovanjskih četrtih se jo več hiš podrlo ter je zasipnlo stanovalce. Doslej so izkopnli 130 mrtvih. Vendar «o bodo osebno ugubo znatno zvišale ker so kljub naglemu reševul-nemu delu doslej očistili le del ruševin. Pri ' včerajšnjem nngloamoriškHn napacJu na Rim je bil ubit dolgoletni bivši ravnntelj lista »Giornale (1'Ita-lia« Virginio čavda. Bomba jc zadela n ie rovo hišo ter jc istočasno z Gaydo tudi njegovo mater in sestro. n ictc ubila Finski parlament je odklonil sovjetske pogoje za premirje Helsinki, 16. marca Parlament jo obravnaval v tajni seji vladno poročilo, ki ga je prejšnji dan podal ministrski predsednik Linkomijos o političnem položaju. Po eni in pol urni seji je parlament soglasno odobril prehod k običajnemu dnevnemu m.u. 'I a sklep pomeni, da jc finski parlament odklonil sovjetske ]>ogoje za premirje, Simovič naj bi zamenjal Puriča Stockholm, |3. marca. Reuter poroča iz Londona, da označujejo tam kot najverjetnejšega naslednika ministrskega predsednika jugoslovanske emigrantske vlac.e Božidarja Puričn generala Dušana Simoviču, ki ga »li-mesov« uvodnik označuje kot »sposobnega in patriotskega častnika s širokim obzorjem in brezmejno energijo«. Uradni razgovori med britansko in jtigoslovunsko emigrantsko vludo »o po Mentorjevem poročilu še ni«o pričeli. Verjetno pn je, da !»osta morala najbrž Purič in Mihajlovič pasti, da bi našli prehodno rešitev, ki naj premosti spor med obema taboromu. Kratka poročila Tokio. Celo v pogledu Irske, članico angleškega imperija, mora Anglija igrati poleg Zedinjenili ameriških držav zgolj postransko vlogo, ter jo morala dopustiti, da so Zedinjcno ameriške države prevzele politično vodstvo tudi v popolnoma evropski zadevi, ugotavlja jajionski list »Asahi Sinbun« v uvodniku. Litzmnnnstadt. Pokrajinski in državni namestnik Greiscr je to dni v svojstvu državnega komisarja zu učvr-ščevanje nemštva lahko sporočil Fiih-rerju, da je število Nemcev v poznan-ski pokrajini doseglo s preseljevanjem črnomorskih Nemcev, ki je šc vedno v teku, 1 milijon- Amsterdam. Kakor poroča angleška poročevalska služba, obravnava angleška vlada nadaljnje ukrepe za izo-lirunje Irske. Vse telefonske zvoze med Anglijo in Ir«ko bodo baje prekinjene. Možno je, da bodo slični ukrepi izdani tudi za telefonski promet med Severno Irsko in Irsko. Postna cenzura med Severno Irsko Ln Irsko bo predvidoma Jo ta teden uvedena. Goftingen. V Bescnhnuscnu pri Gottingenu je v RS letu starosti umrl pehotni general Otto von Bolov. eden naj|H)membnojših vojskovodij v prvi svetovni vojni. Kmetijska zbornica Ljubljanske pokrajine Na podstavi členov 7—9 uredbe ober-slen Kommissars in der Operazionzono j-Adriatisehes KUstenland* o ustanovitvi kmečkega povereništva za Ljubljansko pokrajino z dne 22. januarja 1944, št. 17, Službeni list št. 31/12 in na pod-stavi čl. I. naredbe o upravljanju Ljubljansko pokrajine z dne 20. septembra 194% št. 4, Službeni Ust št. 273/8« iz 1943. odrejam : Ustanovitev kmetijske zbornice. Člen !• Za izvrševanje nalog, ki jili ima kmečko poverjeništvo za Ljubljansko pokrajino, sc ustanavlja kmetijska zbornica za Ljubljansko pokrajino s sedežem v Ljubljani. Kmetijska zbornica je javno pravno telo; ima značaj pravne osebe. Naloge kmetijske zbornice. Člen 2. Kmetijska zl>ornica je dolžna, da zastopa in varuje koristi podeželskega prebivalstva, uravnava njegovo strokovno, socialno, nravstveno in kulturno vzsojo ter jiospošuje kmetijstvo in gozdarstvo. Kmetijstvo in gozdarstvo v smislu te naredbe obsega kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo v vseh njunih panogah. Člen Kmetijska zbornica ima zlasti sledeče naloge: 1 da proučuje želje in predloge o vseh kmetijskih in gozdarskih zadevah; 2. da obvešča zakonodajna mesta in ublastva na njih zahtevo kakor tudi iz lastne pobude o vseli svojih opažanjih glede potreb kmetijstva in gozdarstva na vseh področjih, ki zadevajo koristi kmetijstva in gozdarstva, in da stavlja tozadevne predloge; 1 da podaja svoje mnenje o osnutkih zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo koristi kmetijstva in gozdarstva ter ob ustanavljanju javnih zavodov, ki imajo namen posoeševati kmetijstvo in gozdarstvo, izvoz kmetijskih in gozdnih proizvodov ali pouk o kmetijstvu iu gozdarstvu; 4. da sodeluje ali se udeležuje pri upravljanju kmetijskih in gozdarskih zadev. zlasti tudi pri podeželskih stanovanjskih in naselitvenih vprašanjih, pri določanju cen za kmetijske in gozdne proizvode, nadalje pri zbiranju statističnih poolžna je, da daje oblastvom na njih zahtevo v okviru svojega delokroga pojasnila in jih podpira v njihovem delovanju. Kmetijska zbornica mora predložiti nadzornemu oblastvu vsako leto poročilo o svojem delovanju, računski zaključek in poročilo o stanju kmetijstva in gozdarstva ter gospodarstva v pokrajini sploh. Obiastva in za posoe?evanje kmetijstva in gozdarstva določene ustanove so dolžne, da dajejo kmetijski zbornici pojasnila, ki so ji potrebna za izvrševanje njenih nalog, in jo podpirajo v njenem delovunju. Oblustva morajo zaslišati kmetijsko zbornico pred ureditvijo vprašanj splošne narave, ki zadevajo Koristi kmetijstvu in gozdarstva. člani kmetijske zbornice. Člen 5 Člani kmetijske zbornice so brez razlike spola: 1. fizične in pravne osebe, a> ki se kot lastniki, zakupniki ali uživalci kmetijsko ali gozdarsko izkoriščanih zemljišč, ki ležijo v Ljubljanski pokrajini, na teh zemljiščih bavijo na svoj račun s kmetijstvom ali gozdarstvom kot gluvnim poklicem, b> ki sicer niso lastniki, zakupniki ali uživalci kmetijskih ali gozdnih zemljišč, vendar se baviio na svoj račun s kmetijstvom ali gozdarstvom kot glavnim poklicem, kakor mlekarji, perut-ninarji, viničarji, ribiči itd.; 2. kmetijske in gozdarske pridobitne in gospodarske zadruge in njih zveze; 3. družinski člani (sorodniki, svakinje. posinovljenci.ke, rejenci-ke, oskr-l>ovnnci-ke) zgoraj v točki 1. navedenih osob, v kolikor živijo s temi v skupnem gospodinjstvu, delajo v njih kmetijskem ali gozdarskem obratu brez plače v gotovini in nimajo kakega drugega poklica; 4- delavci, ki so na osnovi delovnega razmerja zaposleni v kmetijstvu ali gozdarstvu kot svojem glavnem poklicu. Vse spredaj označene osebe so člani po zakonu. Člen 6. Vsi člani kmetijske zbornice imajo enake pravice in dolžnosti po tej narodbi in poslovniku zbornice. Imajo pravico, da se zaradi zaščite in pospeševanja svojega gospodarstva in zarac.'i zaščite svojih pravic poslužujejo vseh njenih naprav. Dolžni so dajati kmetijski zbornici vsa pojasnila, poročila in podatke, ki so ji potrebni za njeno delovanje. Članski prispevki. Člen 7. Kmetijska zbornica te upravičena pobirati za kritje stroškov svojega po-lovanja in svojih naprav od svojih članov članski prispevek. Točnejša določila se predpišejo 6 poslovnikom. Vodstvo kmetijske zbornice. Člen 8. Kmetijsko zbornico vodi kot njen predsednik prvi namestnik pokrajinskega kmečkega poverjenika po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorstvom. Predsedniku v pomoč je sosvet pokrajinskega kmečkega poverjenika. Predsednik zastopa zbornico na zunaj. Predsednik skrbi za pravilno izvrševanje poslov zbornice; pri tem mora gledati na to, da se vpoštcvajc zakonski predpisi, zlasti da se zbornica drži svojega delokroga in ravna po poslovniku. Stalni namestnik predsednika je ravnatelj zborničnega urada- Člen 9. Seje članov sosveta se vrše, kadar smatra to predsednik zbornice za potrebno, in sicer po njegovi odredbi in pod njegovim predsedstvom. Vsekakor pa se morajo vse važnejše zadeve pred njihovo rešitvijo predložiti sosvetu zaradi posvetovanja in stavlja-nja predlogov. Predsednik more po svojem preudarku sklicati na posvetovanje tudi ožji sosvet, t. j. člane sosveta, izvzem-ši okrajne kmečke poverjenike. Prav tako je upravičen sestaviti iz članov sosveta, če ie potrebno, ob pritegnitvi strokovnjakov stalne odbore in za obravnavanje posameznih določenih vprašanj iz zborničnega delokroga posebne strokovne odbore. Točnejša določila o sejah sosveta, o postavitvi in c.'elu odborov predpiše poslovnik. Zbornični urad. Člen 10 Kmetijska zbornica ustanovi zbornični urad, ki mu načeluje ravnatelj. Zbornični urad ima nalogo, da izvršuje posle kmetijske zbornice pod vodstvom predsednika. Člen lt. Zbornični urad ima te-le oddelke: L za upravo, tisk in propagando; 2-za pravna vprašanja; 3. za gospodarsko upravo; 4. za skrb za podeželsko delavstvo in za 6trokovno izpopolnjevanje podeželskega prebivalstva; 3. za gozdarstvo in lov; 6. za poljedelstvo, vključno tehniko v kmetijstvu; 7. za živnorejo, mlekarstvo in živinozdrav-stvena vprašanja; 8. za sadjarstvo, vrtnarstvo, vinarstvo in kletarstvo; 9. za planšarstvo; 10. zu kmečko gospodinj-_ stvo; 11. za kmetijsko stavbarstvo; 12. za kmetijske zložbe in melioracije. Točnejša določila o nalogah posameznih oddelkov predpiše zbornični poslovnik. Člen 12. Na čelu posameznih oddelkov so vodje oddelkov, ki jim je dodeljeno potrebno strokovno osebje. Vodja prvega oddelka je obenem ravnatelj zborničnega urada in je uradni predstojnik vseli uradnikov in nameščencev zbornice. Ravnatelja nadomešča po uradniški stopnji najstarejši vodja oddelka. Za ravnatelja zborničnega urada predpisana izobrazba je absolviranje kmetijske visoke šole, za vse ostalo vodje in za strokovne uradnike zbornice pa je potrebna strokovna šolska izobrazba- Okrajna in občinska kmečka poverjeuištva. Člen 13. Okrajna in občinska kmečka poverjeništvo so dolžna, da izvršujejo one naloge kmetijske zbornice, ki zadevajo izključio ozemlje enega političnega okraja oziroma ene občine, zlasti pa vse naloge, ki jim jih odredi kmetijska zbornica, po njenih navodilih in pod njenim nadzorstvom. Izpostava kmetijske zbornice. Člen 14. Pri vsakem okrajnem kmečkem poverjeništvu 6e ustanovi za izvrševanje njemu določenih nalog izj>o-siava kmetijske zbornice. Vodi jo okrajni kmečki poverjenik. V pomoč mu je njegov sosvet. Okrajnega kmečkega poverjenika zastopa njegov prvi namestnik. Člen 15. Kmečko poverjeništvo za mestno občino Ljubljano se vključi v kmečko poverjeništvo za okraj Ljubljana. Člen 16. Določila členov 8—9 veljajo smiselno tudi za delovanje okrajnih m občinskih kmečkih poverjenrštev, za seje, posvetovanja članov njihovih sosvetov in za postavljanje odborov. Osebje. Člen 17. Vse strokovno osebje kmetijske zbornice in njenih izpostav postavlja in plačuje šef pokrajinske uprave. Za nameščence veljajo določila zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, službeno pa so podrejeni izključno pokrajinskemu kmečkemu pover-jeniKu, ki jih more tudi premeščatL V disciplinskem postopanju se uporabljajo določbe zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929- Kritje stroškov. Člen 18. Stroški kmetijske zbornice se krijejo z: t. dohodki od lastne imovine; 2. dohodki od lastnih naprav in prireditev; 3. dohodki od pristojbin, ki jih po določilih poslovnika pobirajo kmetijska zbornica in njene izpostave; 4. članski prispevki; 5. prispevki pokrajinske uprave; 6. dokladaini na zem-ljarino; 7. posebnimi prisnevki oseb, ki so omenjene v čl. 5., točka t. b in 4; 8. posebnimi prispevki zadrug in njihovih zvez, ki so omenjene v členu 5., točka 2. Kmetijska zbornica krije iz lastnih sredstev tudi stroške svojih izpostav. Kmetijska zbornica sestavi za vsak koledarsko leto proračun za svoje finančne potrebe in njihovo kritje- Nekriti izdatki kmetijske zbornice se krijejo z doklado. Ta doklada se odmerja na osnovi one zemljnrine, ki jc podlaga za pobiranje obč. doklad. Doklado pobirajo davčne uprave obenem z zemliarino in jo nakazujejo kmetijski zbornici. Predpis davčnih doklad in prispevkov po točkah 7 in 8, kakor tudi proračun sum mora odobriti šef pokrajinske uprave. Poslovanje. Člen 19. Točneiša določila o poslovanju kmetijske zbornice in njenih izpostav vsebuje poslovnik, ki ga določi pokrajinski kmečki poverjenik. Odobriti ga mora šef pokrajinske uprave. Pristojbinska oprostitev. Člen 20. Kmetijska zbornica in njene izpostave uživajo za vse pravne po- sle, pravne listine, spise in vloge, ki jih sklepajo ali izstavljajo v okviru svojega delokroga, osobno pristojbinsko oprostitev v smislu člena 5., točka 4 zakona O taksah. Prehodna določila. Člen 21. Obstoječi okrajni kmetijski odbori po zakonu o pospeševanju . kmetijstva z dne 6. IX- 1929 in obstoječe združenje kmetovalcev za Ljubljansko pokrajino se razpuščujo in njih imovina se prenese na kmetijsko zbornico. Člen 22. Nameščenci razpuščenega združenja kmetovalcev za Ljubljansko pokrajino postanejo nameščenci pokrajinske uprave, prevedejo se v ustrezne skupine no zukonu o uradnikih iu so na razpolago šefu pokrajinske uprave. Člen 23 Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajin, uprave v Ljubljani- Z istim dnem se razveljavijo vsi zakonski predpisi, ki nasprotujejo tej naredbi. Ljubljana, dne 14. marca 1944. šef pokrajinske uprave:: Prezident div. general: Rupnik, s. r. Pomen ljubljanske Kmetijske zbornice Na drugem mostu prinašamo nared bo o ustanovitvi Kmetijske zbornice Ljubljanske pokrajine, h kateri želimo dodali nekaj pripomb. V Jugoslaviji smo imeli kmetijske zbornice že od 1. 1937, vendar pa so bilo v svojem delokrogu omejene na to, da so bilo lo posvetovalni organ uprave ln da so ščitilo stanovske Interese svojih članov. Z uvedbo korporativnega reda po italijanskem vzorcu je leta 1942 prejšnja Kmetijska zbornica za dravsko banovino oz. Ljubljansko pokrajino postala združenjo kmetovalcev v okvirju Pokrajinske zveze delodajalcev. Sedaj pa je zopet na novo oživotvorjena Kmetijska zbornica, katere delokrog se je znatno povečal, saj no bo več samo stanovsko zastopstvo, temveč bo vršila tudi kmetijsko pospeševalno delo. ki je bilo doslej pridržano kmetijskemu oddelku pokrajinske uprave. Je neke vrste fuzlja bivšega združenja kmetovalcev ozir. nekdanje Kmetijske zbornice s kmetijskim oddelkom pokrajinske uprave. Nova naredba določa, da člani Kmetijske zbornice niso samo kmetovalci, t. j. lastniki in najemniki ter obdelovalci zemlje, temveč tudi družinski člani kmetov in najemnikov in nadalje tudi kmetijski delavci. Tako so zastopani v Kmetijski zbornici vsi stanovi, ki imajo opraviti s kmetijstvom, tako delojemalci kot delodajalci. Vodstvo Kmetijske zbornice je ozko zvezano s pokrajinskim kmečkim pover-jeništvom, saj je prvi namestnik kmeč- kega poverjenika voditelj zbornice kot njen predsednik. Njemu v pomoč pa jo sosvet kmetijskega poverjeništva, ki tako vrši dvojno funkcijo. Nadalje jo važno določilo, da je stalni namestnik predsednika zbornice ravnatelj zborničnega urada, kar prinaša novost napram dosedanjim razmeram. Zbornični urad je zelo velik, saj bo razdeljen na 12 oddelkov, ki bodo obravnavali posamezna delovna področja. V tem uradu bodo delali uradniki in tudi uradništvo prejšnjega združenja kmetovalcev prevzame novi zbornični urad. V okrajih se bodo pri okrajnih kmečkih poverjeništvlh ustanovilo izpostave kmetijske zbornice, ki bodo imele določene naloge. To izpostavo vodi kmečki poverjenik, ki dobi tudi v pomoč poseben sosvet. V tem pogledu Ljubljana ne bo imela posebnega kmečkega poverjeništva, temveč bo skupno za ves okraj Ljubljana. Naredba sama Je tudi še okvirna naredba, ker bodo podrobna določila o izvedbi naredbe in za poslovanje posameznih organov predpisane še posebno določbo. Želimo, da bi kmetijska zbornica uspešno delovala za izboljšanje našega kmetijstva in dvignila našo kmetijstvo, ki je največ trpelo zaradi vojnih razmer, tako na višino, da bo ustrezala potrebam ne 6amo kmečkega stanu, temveč vsega našega gospodarstva, tako da bo vse naše narodno življenje zgrajeno na močnem in zdravem kmečkem stanu. Odpusti delavstva in delovni čas Obersler Kommissar in der Opera-zionszonc »Adriatisches KUstenland« je dne 11. marca 1944 izdal naslednjo naredilo od odpuščanju delovnih moči in o delovnem času v obratih: Čl. 1. Vsi odgovorni vodje javnih ali zasebnih obratov, v katerih je bilo dne 1. marca 1944 zaposlenih 20 ali vec oseb, mora pismeno v dvojniku naznaniti pristojnemu prefektu, če: a) v obratih, ki imajo redoma manj kot 100, več kot 9 zaposlenih, b) v obratih, ki imajo redoma zaposlenih več kot 100 uslužbencev, več kot 10% ali več kot 50 delavcev odpusti v teku 4 tednov ali skrajša redni tedenski delovni čas za vse usluž-benstvo ali del tega na manj kot 48 ur. Nadomestilne sile, ki so bile nameščene za one, ki so bili svoječasno poklicani k vojni službi, se smatrajo za uslužbence v 6inislu te naredbe. Čl. 2. Odpusti ali skrajšanje delovnega časa postanejo veljavni pred potekom 4 tednov po prispetju naznanila pri prefektu samo z njegovo odobritvijo. Dovoljenje jo lahko vezano na na- Prefekt lahko izda dovoljenje z veljavnostjo za nazaj. Odredi pa tudi lahko, da ne postanejo odpusti ali skrajšanje delovnega časa pravnove-Ijavni pred potekom največ 2 mesecev po prijavi. V kolikor se odpusti ali skrajšanje delovnega časa ne izvedejo v teku 4 tednov po terminu, v katerem so v smislu odst. 1 ali 3 postali veljavni, se smatra, da prijava ni bila podana. Pravica do odpusta brez roka v posebnih primerih ostane nedotaknjena. CL 3. Če odgovorni vodja obrata ne more držati zaposlenih do v točki 2 označenega roka v polnem delu, lahko prefekt na predlog odgovornega vodje obrata dovolil, da obrat uvede za prehodno dobo skrajšanje delovnega Časa (razdelitev dela). Pri tem pa ne sme znašati tedenski delovni čas manj kot 24 ur. Odgovorni vodja obrata je v primeru razdelitve dela upravičen mezde ali plače zmanjšati za zaposlene primerno skrajšanemu delovnemu času. Zmanjšanje pa stopi v veljavo šele tedaj, ko bi v smislu splošnih zakonitih ali pogodbenih določil prenehalo delovno razmerje. , , Čl. 4. Odgovorni vodja obrata, kateremu da prefekt dovoljenje za odpust delovnih sil ali skrajšanje delovnega časa pod 48 ur tedensko, mora prefektu in pristojnemu posredovalnemu uradu (sindikatu, pristaniškemu uradu ali Borzi dela v Ljubljani najkasneje 14 dni pred odpustom ali skrajšanjem delovnega časa predložiti sezname prizadetih delovnih moči, tako da se lahko začne postopek za njih primerno zaposlitev na drugem kraju, m Odpuščeni delavci se morajo v treh dneh po izstopu iz obrata javiti pri svojem pristojnem posredovalnem uradu. Delovne moči. ki delajo manj kot 48 ur tedensko, lahko pristojni posredovalni urad po zaslišanju odgovornega vodje obrata odtegne obratu v 6vrlio zaposlitve drugje. Pri tem se lahko opusti odpovedni roki. Čl. 5. Obrati, ki so ob uveljavljenju te naredbe delali že 4 ledne manj kot 48 ur tedensko, morajo prefektu in pristojnemu posredovalnemu uradu v 14 dneh poslali seznam delovnih moči, ki imajo skrajšan delovni čas. Cl. 6. ti predpisi se ne nanašajo na obrate, ki redno delajo v pojačenem obsegu v gotovem letnem času (sezonski obrati) ali ki ne delajo redno več kot 3 mesece v lotu (obrati s kampanjo) in sicer v kolikor gre za odpuste, ki so pogojeni zaradi posebnosti obrata. Čl. 7. Kršilci te naredbe bodo kaznovani s kaznijo na prostosti ali v denarju. Cl. 8. Naredba stopi v veljavo r dnem objavljenja. (»Deutsche Adria-Zeltung«, 15. marca 1944) PRELEPA NOVOST — ZA MLADINO: žezus mol rrijsfctj Obiski Najsvetejšega. — Prevedel P n e e I Janez opremila akadeniBka sltkarlea Son.'i V o n č 1 n a. — Žepna oblika, 9S strani. - Cena: broširana 15 lir, vezana 30 lir. Starši, kupite otroku to plemenito molitven ln vzgojno kn Igo! LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Izraelove mreže, nad svetom Če se je bati propasti mogočnemu 1 narodu, kako bo brez moralno sile živel t naš narod ... In vendar je, žalostno dejstvo, da je slabela v našem narodu moralna sila. j Kaj pa je bilo krivo? Poleg drugih, zlasti ekonomskih in političnih razlogov se nam zdi, da je mnogo kriv žalostnega dejstva nek drugi vzrok, namreč slabo berivo, slabi časniki in slabe knjige.« Avtor članka navaja nato primere takih napadov na vero, na duhovščino itd. Kot posledico lakega boriva omenja zmemo pojmov in brezznačajnost, ne-nravnost, odpad od Boga in maleriali-zem. Človek brez religije, brez nravnosti Je egoist brez aliruizma, samohoton, samoljuben. sebičen človek. Človek bre/. religije in nravnosti jo »bešlija«. Tako jasno je gledal g. dr. Ušeničnik. Tako jasno je gledal tudi dr. Krek v j svoji pesnitvi »Slovenskemu katoliškemu shodu« že v lelu 1892. (Izbrani spisi, II. del, str. 48. ali v lzv'o5ku »Slovenec, z dno 3. decembra 1913.) Kljub jasnim svarilom in živahni borbi proti razdiralnim elementom, po- I—i sobno s strani dr. Kreka, so judovski pomagači nadaljevali s svojim delom. Kar je Jud sejal na Dunaju v »Neue freie Presse«, lo in slično so prinašali naši časopisi. To je bilo takrat moderno in napredno: Svobodno klepetanje in svobodno klevetanje. Uspehe tega vidimo danes. Globoke so besede v sionskih protokolih: »Ko smo množice oropali njih vere v Boga, je bila vsaka avtoriteta vržena na smetišče, kjer jo postala javna last. In mi smo se je (množice) polastili« (V'2). Tako in slično se je rušila pri nas vera v krščanski družabni red. Vse to jo bila samo predpriprava za hujše dogodke in še bolj radikalna sredstva, kot so tisk, napadi ali zločinski molk v tisku in pa osebna propaganda. Kjer Je človek zavrgel Boga in duha ter se oprijel materije in malerializma. tam je navadno tudi zavrgel orožje duha in se oprijel orožja fizično sile in revolucije, pokoljev. V organiziranju revolucij ln pokoljev -o Judje mojstri. V slonskih protokolih so priznali, da j« bila francoska revolucija njih delo, v tej revoluciji je bilo pobitih na tisoče duhovnikov in redovnic, po istem receptu so preganjali, zaničevali, sramotili in pobijali duhovnike v Mehiki, Španiji, Rusiji in povsod, kamor je prišel judovski agent. Med zadnjo špansko revolucijo «o komunisti pobili 11 Škofov, 40 do 50% duhovščine, t. j. ca 15.000. Prvenstvo v tem nečloveškem bratomornem klanju ima Malaga, kjer so pobili celo 90% vse duhovščine. Od 25.897 cerkvenih poslopij (cerkva) itd. so jih podrli več kot 17.000. V Rusiji ni bila duhovščina preganjana v laki meri kot v Španiji. Tudi rušili niso zdaleka toliko, niti cerkva, niti železniških postaj kot v Španiji oziroma pri nas. V Rusiji so skušali doseči komunisti evo[ cilj v borbi proti veri z duhovnim orožjem, s smešenjem vero in z brezbožno propagando. Internacionala pro-letarskih svobodomlslecev (brezbožnikov) jo bila osnovana leta 1925 prav za prav na Češkem Njen namen je, boriti se z vsemi sredstvi proti religiji in cerkvi. Gotovo je, da so bili voditelji tega gibanja. prostozidarji, ki stoje vede nli nevede popolnoma v judovski službi. Izgleda, da so si Judje takrat izbrali Češko kot nekako odskočno desko za rovnrenja v Evropi. Ni brez pomena, da se jo vršil lota 1933 cionlstični kongres v Pragi, kjer so bile zbrane judovske veličino z vsega sveta in kler so bržkone prerešetavall ali snovali nov generalni načrt za osvojitev sveta. Značilno Je, da se je skliceval predsednik cioni- stične eksekutive v svojem nagovoru na zbrane judovske veličine na — kongres, ki se je vršil pred 86. leti v Bazelu, tedaj v letu, ki so bili prečitani na slič-nem kongresu sionski protokoli. Od leta 1933 naprej se je la brez-božuiška internacionala zdruzila z mednarodno zvezo svobodomislecev v Moskvi. Zveza brezbožnikov šteje v Rusiji nad 3 milijone članov. 0 veri govori čl. 124 ruske ustave sledeče: »Hoteč zagotoviti državljanom svobodo vesti, je cerkev v Sovjetiji ločena od države in šola od cerkve. Svoboda izpolnjevati verske obrede in opravljati proliversko propagando je priznana vsem državljanom.« Ako pobliže pegledamo besedilo tega člena ustave, vidimo, da je tudi tu obveljalo načelo iz sionskih protokolov, zvitost, laž hi hinavščina. Komunizem je razkrajajoča sila, vera ustvarjajoča. Komunisti vedo dobro, da morejo vladali samo tam, kjer jim je uspelo prebivalstvo moralno skvarlti, vsak red razrušiti, ustvariti kaos ter vzbuditi v človeku zverske instinkte. Samo vera more vzdiževati mir in red ter razvijati nravno lastnosti , ki delujejo proti siabim nagonom, ali kot p'še-io protokoli IV'8: »Svoboda bi mogla bili tudi neškodljiva rn blngo'lanrvi prevedel Juslinianov kodeks, ki mu e glavna osnova veljavnega cesarskega prava, v nemščino, oziral pa se je v svojih delih predvsem na domače razmere In običaje. Pegiusovi glavni pravni spisi so dosegli po sedem in več izdaj v teku poldrugega stoletja in uživali nezmanjšan sloves do uvel.javljenja velikih zasebnopravnih zakonodaj 18. in 19. sto- Za danaSnji dan Koledar Petek. lf. tulca: Patrlk, Ikof) Jedert, devica; Jan. Sarkandor, mučoneo. Lunina sprememba 17. talca: tailujl krajec ob 21.5. Horschel napovodujo ob jugu dol. Sobota, 18. tulca: Ciril Jeruzal., Ikof In corkvonl učoulk; Narcit, škof ln mučenec; Edvard, kralj in mučenoo. Dramsko eledaliiče »Matura«. Izven. Ob IS. Operno clrdalište Zaprto. Kino Matlra »Zadeva dr. Orlppen«, ob IS, 17 ln 19. Kino limon »Pravica mladine«. Predatave ot> M. 19.19. Kino Sloca »Noč brez slovesa« ob 15, 17 in 19. Kino Kodeljevo »Jenny In gospod v fraka« ob 19. Lekarniška služba Nočno dežurno tluibr Imajo lekarne: dr. Kmet, Blolvreltova ooeta 43; mr. Trn-koezjr ded.. Mestni trg 4, ln mr. Uatar, Solenburgov« nllca 7. Vsak zaveden Slovenec bo podpisal vsenarodno protikomunistično spomenico! Dramsko gledališče Petek, IT. marca, ob is: »Matura«. Izven. Cene od 14 Ur navzdol. Sobota. 18. marca, ob 18: »Razbiti vrč«. Red A. Operno gledališče Petek, 17, marca: Zaprlo. Sobota. 18. marca, ob 18: »Gorenjski *l*v-ček«. Red Sobota. Foerster »Gorenjski tlavtek«, opera. — Osebe: Majda — Znmejlč-Kovlčev«, Mlnka — Vldalljev«, Franjo — LlpuSček, Chan-eonotte — Janko, Nlnon — Kržetov«, Francozinji — Baukartova la Snncinova, Štrukelj — Botetto, RajdelJ — Banovoc, Lovro — Dolničar, krSmar — Orogorln, ael — Pl»-neckl. Dirigent S. Hubad, režiaor E, Fre-lih, »cenograf iuž. Franc, koreograf F. Golovin. M« Nedeljske predstave v Operi la Drami. Za predstave v nedeljo, 19. L m. v Operi In Drami veljajo vstopnice, kl to bile kupljene za preteklo nedeljo, 13. t. m. Vae predstavo v Operi In Drami, razen »Cvetja v Jeseni«, to razprodane In nI isnjo nobenih vstopnic več. I,o za »Cvetje v Jeseni«, M bo Icr- -o v nedeljo popoldne zadnjič ▼ letoln.l sezoni, to le prostori na razpolago ln to vstopnice r prodaji od danet dalje ▼ Operi pri dnevni blagajni ud 11.]»— 12.3* In od II do 18, C t?a krnim je vča«ih človek" v večjo oporo kakor prijtnelj. Ho knjižnici vsak lahko sodi. kau^en jo ti*li, ki je knjis/e kupoval. — Kdor kupuje knjige ->Io enč^ve knjižnice. je brez skrbi, da bi slabo izbral. Zadne knjige — Vlalrt: DrCZ dttmo morila še nima'e. In venuar je v Brczij. Sv. mala ««dulnle« za pokojno goopu Ivanko Orohar bo danr« v stolnici ob 7 pri oltar a tv. Relnjcg« Tele««. Trnovfsn In mesarski mojater g. Avbolj Jože jo ob avojem goda daroval Vlncenclje-vl konfercnel v Trnovem 500 lir ia rtvožo. Bog plafajl Ze v prvih doeh so MEJAŠI naleteli pri bralcih na spit sno pozornost in prijazen sprejem. MEJAŠI so vredni da jih slehernik prebeie in bedo v bo 'at okras slelit rne knjižne zbirke.— Razveselile Jo^ete in Jožice ter jih obdarujte za Rod z MEJAŠI! O Ne pozabito torej: PI e j Q SI Se llvo čarovnice. Seve la le v pravljicah, kjer jih prikazuje.o navadno kot ncizre^o-do hudobne m grdo apako, jahajoče na metlah. En tak primerek pomebljcno grdoiio ln hudobije boato lahko videli ▼ nedeljo ob 16 na frančilkanakom odru. Vstopnico doblto v predprodajl pri blagajni v fran čilkanskl pasaži dnevno od 10—12.30 In o>l 17—18.30, iNsinmcijE ■« *ot.oiti novi tro s Novi strojepisni tečaji pričenja jo 2Q. iu n. marca. Vpisovanje dnevno. — informacije, prospekti; »eiirltlofov nčnl »avodt. Domobranska IS, Z« stare onemogle Ljubljančane v mmt. nem znvotilfu v Japljevi ulici jo podaril g. Ein i I More 100 Ur v počastitev tpominu pokojne goapa Juati Oset. Meatno lupr.n-stvo Itrcka dobrotnlkn najtoplejšo zahvalo tudi ▼ imenu podpiranih. Prof. dr. K«rlo Lnllekj Jo odpotoval In do nadaln/ega ne ordlnira. Začetek pouka v operni baletni lall. V soboto, 18. t m., »o prično pouk v f baletni Soli. Otroci, kl (o bili sprejeti In Imajo Šolski pouk popoldno, bodo imeli prvo nro baletnega pouka v sobi,to ob 8. listi, ki imajo Šolski pouk dopoldne, p« bodo imeli prvo plesno nro v soboto ob IS. Vti naj prinesejo lahko poletno obleko In telova lun copato ■ toboj, A« Kuntfmachungen der Ernahrungsanstalf Flcischverkaui aui den Abschnilt »13 MR« Verbraucher bekommen am Samstag. den 18. d M. bei ihren Metzgcrn je20dkg Uindlleisch gegen Abgabc des Abschnit-tes »13 Mr«. der Marzgrundlebensmitlel-karte, ausgcgcben vom SVA in Laibach. Eine Halfte der Verbraucher bekommt auch 5 dkg Fleischcrzeugnisse auf den-sclben Abschnitt, die andere kommt bei der nachsten Verteilung an die Reihc. Die Namen von Mctzgern, die Fleischcrzeugnisse verkaufen vverden, werdcn nach-triiglich bekanntgegeben. Abgabc von Malsmchl H&ndler, dia da* Maismchl fur den Monat Marž noch nicht behoben haben, sollen es vom Lager de* »Prevod« in der Schlachthalle in folgender Reihenfolge abhoicn: Ara Freitag, den 17. d. M. vor-mittags Handler mit den Aniangsbuch-staben A-K, nachraittags L-M, ara Samstag, den 18. d. M. vormittags N-S und am Montag, den 20. d. M. vormittags S bis 2. Verbraucher, die Maismehl fiir den Monat Miirz noch nicht erhalten haben, bekommen es nach dem 20. d. M. bei ihren standigen Handlern. Die Laibachcr Bevolkerung wird neuerlich aufmer^sain geraacht, dass das Wechseln des Handlers nur mit der vorhergegangener Bevvilligung des »Prevod« gestattet sci. Obvestila Prevoda Prodaja mesa na odrezek »13 Potrošniki bodo prejeli v soboto, dne 18. t. m. pri svojih mesarjih 20 dkg govedine proti odvzemu odrezka št. »13 Mr« marčeve živilske nakaznice .izdane od Mestnega preskrbovalncga urada v Ljubljani. Polovica potrošnikov bo prejela tudi 5 dkg mesnih izdelkov na isti odrezek. Ostali potrošniki bodo prejeli mesne izdelke pri prihodnji delitvi. Prodajalce mesnih izdelkov bomo javili oaknetdno. Oddaja koruzne moke trgovcem Trgovci, ki še ni*o dvignili koruzne moke za mesec marec, naj to dvignejo v skladišču »Prevoda« na klavnici II po naslednjem redu; Trgovci * začetnicami A—K, v petek, 17. t. m dopoldne, L—M, v petek, 17. t. m. popoldne, N—S v soboto, 18. t. m. dopoldne in S—Z v ponedeljek, 20 t. m dopoldne. Potrošniki, ki koruzne moke za mesec marec še niso prejeli, naj to dvignejo pri svojih stalnih trgovcih po 20. t. m. Ponovno opozarjamo prebivalstvo Ljubljane, da prestop od erega trgovca k drugemu, ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja »Prevoda«. Ne krvavi juartt naš slovanski narod Hrabri Jurišie prekrižal sultanovo načrte Sulejman sam ni bil hotel skloniti s Ferdinandom premirja, pač pa jo to dovolil Zapolji. Na ta način si je hotel zavarovati neitaj časa mir, da bi se nto-cr*>X pripraviti na odločilen spopad s Ferdinandom in nemškim cesarjem Karlom V. Ferdinand se jo tega zavedal, napel jo vse sile, da bi mogel sultana čim boljo sprejeti. V ta namen je dosegel znatno pomoč pri t=vojih dednih deželah in tudi v Nemčiji. Posrečilo se mu je zbrati okoli 100.000 mož. Vendar je poskušal še enkrat doseči mir s sultanom, a brez uspeha. Sultan je 24. aprila 1532 krenil s '10.000 vojaki in 120 topovi iz Carigrada. 'Nekateri viri navajajo skoraj dvakrat vnfje številko.) Skleni! je obračunati s v. mi m nemškim cesarjem in španskim k-aljem Karlom V., ki ga je šo imel za enakovrednega nasprotnika, Ferdinanda pn je zaničliivo imenoval »mali gos[>o-dek«. Pri Osjeku je turška vojska preSla Pravo. Od tu jo sultan pisal Ferdinandu | izzivajoče pismo, v katerem pravi, da se no namerava vojskovati z njim, ampak s španskim kraljem. Ta naj ga pričakuje na nemški meji, čo Ima pogum, sicer naj mu plača v znak podložnosti tribut. Turška vojska to pot nl Sla ob Do-•■■ -mrviV nreko lu-gozahodne Ogrske skozi ozemlje ogrskih Slovencev, ki so zdaj občutili vso strahoto turškega nasilstva. Ne da bi se mu kdo uprl, jo priSel sultan do malega utrjenega mesta Kisek ob štajerski meji. V bližini mesta je bil tedaj oddelek 28 lahko in 10 težko oboroženih konjenikov, s katerimi se je hotel Nikola Jurišič umakniti k glavni vojski na Dunaj. Ker pa se je mnogo okoličanov zateklo v mesto, se |p odločil, da bo Klsek branil. Iz pribeglih kmetov in meščanov jo sestavil posadko 700 mož. Medtem, ko se je v mostu urejala obramba, eo začeli Turki obstreljevati obzidje s svojimi topovi. Vendar posebne škode niso naredili, kajti krogle niso bile večje od jajc. 14. avgusta so začeli Turki mesto na-skakovati in napravljati podkope. Ko se jo nekje zaradi tega zrušil zid v dolžini 16 metrov, jo posadka toliko časa odbijala napadajoč« Turke, da je bila vrzel spet zadelana. Posebno hud je bil dvanajsti naskok dne 28. avgusta, ko eo že štiri turško zastavo plapolale na mestnem obzidju. Po odbitem naskoku je Ju-rišič takole poročal Ferdinandu: »Od naših 700 olKJToženih kmetov jo že polovica popadala. Smodnika, ki sem ga kupil za 800 goldinarjev, imam le šc on cent. Le milost božja nas čuva; bodi milostljiva moji duši.« Vendar jo hrabri Jurišič odbil vso sultanove pozive, naj so vda. Turki so poskužali še zadnji glavni naskok. Posadka je izgubila v boju 60 mož, poveljnik sam je krvavel lz dveh ran. Skozi odprtine v obzidju so pritiskali Turki v mesto in osem njihovih zastav jo žo plapolalo na obzidju. Tedaj so zagnali obupani starci, žene in otroci tako strašen vik, da so se Turki zmedli in se pričeli umikati, misleč, da imajo pred seboj novo čete. Pozneje po Turki govorili, da jih jo jezdec z ognjenim mečem gonil z obzidja Kristjani so bili prepričani, da jih jo rešil sv. Martin. »Moj smodnik jn bil že popolnoma porabljen,« je pisal jurišič kralju, »kar jo še mojih ljudi ostalo živih, je izgubilo ves pogum. Niti eno uro se no M mogel več braniti«. Tri ure po odbitem naskoku je naznanil veliki vezir .lurlšiču, da mu je pri sultanu Izprosil mtlost in ga pozval, naj pride k njemu na pogovor. Na njem je Ibrahim Jurišiču povedal, da mu sultan mesto podari, zahtev« le, da natakne turško zastavo na mestno obzidje. Jurišič jo teinu rad ustregel in 30, avgusta je turška vojska odkorakala izpred Ki-seka. V plačilo za junaško obrambo je podaril Ferdinand Kisek Jurišiču v dedno laet Sulejmana je minila volja, da bi udaril proti Dunaju, poslal je tja le četo aklndžijov pod Kasim begom, ki je štela okoli 15.000 mož. Toda zbrane Ferdinandovo čete so roparje strahovito {»tolkle. Sultan sam je šel proti Gradcu. Povsod so pogorišča tn razvaline zaznamovalo pot mogočnega turškega cesarja. Pred vojsko so šli Tatarji pod svojim kanom. 1'rodlrjali so pokrajine na levem bregu Mure in požgali so vse vasi, ki so jih sročali na poti, tako da so ponoči ognjeni zublji, podnevi pa oblaki dima kazali glavni vojski pot. 11. septembra io prišel sultan pred Gradee, vendar je krenil naprej, ne da bi poskusil napad. Medtem je Kacijanar hitel z Dunaja Gradcu na pomoč. A zasledovanje sovražnika je moral opustiti in nekaj Časa ostati v mestu, da so se utrujeni vojaki odpočili. Pavle Bakič pa je s kranjskimi konjeniki dohitel pri Upnici turško zadnjo stražo, 000 Turkov posekal, 50 pa ujel. Pri Mariboru jo zgradil Ibrahim v štirih dneh preko Dravo most, kar je bilo za tedanje čase izreden uspeh. Za nagrado je dobil od sultana dragocenega konia in lepo vsoto denarja. Ko se je turška vojska utaborila na Ptujskem po- Gornji dol nagrobne ploščo Ivana Kaelja-narja lju, jo divjala po okolici iu zavrela več gradov. Večji oddelek so je 20. septembra spustil šo preko Save, verjetno pri Brežicah, in po dolini Krke prišel do Novega mesta in Toplic ter so po Isti poti vrnil nazaj. Drugi turški oddelki so od Celja krenili ob Savinji navzgor in prišli do Gornjega grada. Vsa Kranjska s Krasom je trepetala, kajti dim gorečih vasi nad Kamnikom se je videl prav do Ljubljane. Vendar tod Turki niso daleč vdrli na Kranjsko. Kaj j® novega pri naš li sosedih? S Spodnje Šta jerskega Zborovanje propajrandistov v Trbovljah je sklicalo okrožno vodstvo. Na zborovanju je biio več predavanj, ki bo dala propagandletom potrebno snov za nadaljnje delo. Podrobno je bilo obravnavano prosvetno udejstvovanje, ki se je v obmejnem trboveljskem okrožju lepo uveljavilo. To najlepše dokazujejo trbovelj-cki simfonični orkester, rudareke godbe v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku ter trboveljski rudareki pevski zbor. Na športnem področju je treba posebej omeniti trboveljski nogomet. V nadaljnjih predavanjih so obravnavali še naloge in pomen tiska, vojaSki in politični položaj in ukrepe za letalsko zaščito. Novo dnevno otroško zavetišče v I.okl pri Zidanem mostu je bilo pred nedavnim izročeno svojemu namenu. Vodja okrožnih uradov Otto je zarod odprl, nakar je bil ogled prostorov. Ljudska šola v Zagorju za zimsko pomoč Otroci ljudske šole v Zagorju eo v februarju nabirali za zimsko pomoč. Posamezni razredi so tekmovali med seboj in vsega skupaj nabrali znesek 500.72 mark. Koncert godbenikov SS v Ljnto-meru. Pred nedavnim so SS godbeniki priredili v Ljutomeru glasbeni večer, ki je vrgel vsega skupaj 800 mark za zimsko pomoč. Nesreče. 60letni kolar Martin Beros iz Tezna pri Mariboru je pri padcu dobil notranje poškodbe. Podrl ga jo avto. kakor tudi 80 letnega Ferdinanda Ognerja iz Maribora in 51 letno polirjevo ženo .'o-žefino Ferluga iz Tezna Ogner je dobil poškodbe na nogi, žena pa se je potolkla po v«em životu. Vsakdanja Ljnbliana no kron»<»ovi1i ramskih V mladini je bodočnost Upraviteljstvo prve 1 mestne deške ljudske šole na Ledini, ki ima sedaj malo skrajšan pouk v šolskih prostorih Marijanišča na Poljanski cesti, je priredilo v nedeljo 12. marca popoldne za p!»r>e svojih učencev roditeljski sestanek. Polno zasedena dvorana v Marija-nišču je pokazala, ka'Ko cenimo starSi taift . sestanke In zanimanje udeležencev kaze njihovo potrebo. Taki sestanki zbližajo' šolo in dom in odkrijejo raz-lične probleme, katerih medsebojna, | vzajemna rešitev nudi nade na boljše, j vzgojne uspehe. Če sta šola in dom v ] stalnem medsebojnem stiku, jo mogoče uspešno vzgojno delo, da morda eden ne [odira, kar drugi gradi. Hvaležni smo zato g. upravitelju Vldrn, ki nam je dal priliko udeležiti se takega sestanka, na katerem smo iz njenega poročila spoznali socialno stanje učencev ledinske šole in prizadevanje upraviteljstva, kako bj se učencem najboljše pomagalo v socialnem in vzgojnem oziru. Hvaležni smo predavatelju g. učitelju Perhariču, ki je v svojem, na viJku stoječem predavanju [>odnl smernice, na katerih naj bi temeljila prava vz-goja. Nakazal jo veliko problemov, o katerih se bomo pogovorili na naslednjih roditeljskih sestankih, ki so obljubljeni in si jih starši iskreno želimo. Stavbna sezona v letu 1943 IUjub vojni vihri je lani bilo v Ljubljani opažati srednje stavbno gibanje, ki se je osredotočilo na zidanje novih hiš in na razne adaptacije. Gradbeni urad sestavlja vsako leto zanimiv pregled o vseh novih stavbah, stavbnih adaptacijah in o cenilni vrednosti novih zgradb. Lani je bilo sezidanih 32 stanovanjskih hiš, to 12 pritličnostanovanjskih, 15 enonad-stropnih. 2 dvonadstropni in 3 trinad-stropne hiše. V teh novih hišah je bilo pridobljenih 91 stanovanj, tako 83 malih in 8 velikih stanovanj. Cenilna vrednost novih hiš znaša 7,562.110 lir. Zazidana ploskev novih stanovanjskih hiš znaša skupaj 4.380.34 m". Lani je bilo dalje izvršenih 37 stanovanjskih adaptacij, s katerimi je bilo pridobljenih C novih stanovanj. Z vsemi norimi stavbami in adaptacijami je naraslo število vseh v Ljubljani obstoječih stanovanj 22.600. Sekira poje na Opekarski cesti Marsikdo je že občudoval lepo Opekarsko cesto, ko se je po njej oziral z velike Karlovske ceste. Prav s te točke je pogled nn Opekarsko cesto in njen kostanjev drevored edinstven in diven. Stari so kostanji ob tej cesti. Mnogi stanovalci so so že pritoževali, da jim kostanji delajo preveliko senco, ki da ovira na gredah rast raznega sočivja in zelenjave. Pred dnevi so začeli v velikem drevoredu, ki je dolg nad 1 km, sekati posamezne kostanje. Drevored, ki je prav gost, bodo razredčili. Posekali bodo do 80 kostanjev. Opekarska cesta, odkar je kanalizirana, je ena najlepših cest v trnovskem okraju. Razne nesreče in poškodbe V Škrabčevi ulici št. 4 stanujoča Ber-ta Smoletova je padla in si zlomila roko. — Jožica Spindlerjeva, 121otna obrtnikova hčerka, je po nesreči padla v lonec vrele vode. Dobila je močne opekline. — Miloš Cimperman, šestletni sin delavca, si je pri padcu zlomil desno roko. — V ljubljansko bolnišnico je bilo pripeljanih tudi več poškodovancev z dežele. V D. M. v Polju je konj brcnil v levo koleno 65 letnega delavca Gregorja Suša. — V Logu pri Brezovici je c.irkularka poškodovala desno roko 26-letnemu delavcu Janozu Dolencu. — V Spodnji Slivnici je krožna žaga sedemletnemu posestnikovemu sinu Ludviku Trontlju porezala prste desne roke. iz Hrvaške Imenovanje v zun. ministrstvu. Prejšnji ravnatelj hrvatskega propagandnega urada dr. Vilko Rieger, je iinenovun za šefa političnega oddelka v hrvatskem zun. ministrstvu. Pred tem imenovanjem je bil Rieger profesor na zagrebški komercialni soli. Preskrba vinogradnikov z modro salico. Hrvatske oblasti se trudijo, da bi tudi to leto preskrbele svoje vinogradnike z zadostnimi količinami modre galicc. V ta namen bodo morali zainteresirani krogi preskrbeti odnos-no oddati predpisane količine medenine. Ustanovitev zadruge »Dom« r Zagrebu. V zadružni register pri Trgovskem sodišču v Zagrebu je prijavljena nova zadružna organizacija >I)om« v Zagrebu. Novoustanovljena zadruga bo za svoje člane zidala in kupovala hiše, oddajala v njih stanovanja in za člane iz poslovnega sveta gradila tudi poslovno prostore. Zadružni delež znaša 1000 kun. Kot člani ravnateljstva zadruge so vpisani gozdarski inšpektor Alfonz Hribar, vse-učiliški profesor dr. Pavel K v a k a n in priv. uradnik Velimir Lovrenčič. Vsi iz Zagreba. Zavarovalni prispevek za ravarovanje tobačnih nasadov. Glavno ravnateljstvo za kmetijstvo v Zagrebu je izdalo odredbo, s katero je določilo višino zavarovalnega prispevka za zavarovanje tobačnih nasadov pred točo na ta način, da je odredilo višino tega prispevka za lansko leto na 4.5% skupne vrednosti oddane količine tobaka. OddaJnISka skuptaa »Jadranska primorje« RADIO LJl BI.JANA Dnevni spored ia 17. marte: 7 Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji pozdrav; vrne«: 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčini — 9.10 Koračnica, napoved sporoda v nemSčini in slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 13.30 Poročila v nemSčini in slovenščini — 12.45 Vedra glasba — 14 Poročila v nomSčlni — 14.10 Koncert klarlnetnega tria — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Komorni zbor — Iz pesniškega sveta; Jan Ple-stenjak: Herodež — 19 Igra šramel »Štirje fantjoi — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glasbena medigra — 20 Poročila v nemšMni — 20,15 Iz opernega sveta (original): Vekoslav Janko, Ksenija Vldali, Janez LipuSček — 21 Dobre voljo — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Zapoj si pe-som, če to žalost tare. Srebrne predmete nnkit, denar in rame dragocenosti vam vnovči po najvišji coni proti takojšnji gotovini ALOJZIJ PLANINŠEK Ljnbljona. Knafljcva ul. 5-1 (biv. Dvorakova) MALI OGLASi SLUŽKINJO pridno in pošteno za večjo kmetijo na Štajerskem sprejmem. — Plača zelo dobra in obilna hrann. Za pot-ne 61 roške in dovoljenje je preskrbljeno. Predstaviti se ▼ trgovini z zlatnino A. Bo* žič. Liubljanu, Frančiškanska 3. MVAI. PODGANE in Ščurke zanesljivo pokončate s strupom, tci pa dobite ▼ dro-geriji KA.NC, židovska ulica IILODR hrastove, bukove, felo. ▼e, orehove, jesenove itd. kupim. . Naslor: Lavrenčič. Ljubljana, posini predal 209. HLEVSKI GNOJ konjski, prodnm. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2214. ZLATO ZAPESTNO URO znamke >l.angendorf« seiu izgubila v sredo, 15. t. m. ob 10 dop. ob Platzknmmnndatur f Gledališki ulici po Verdijevi ulici mimo klasične gimnazije do konca Tomanove ulice. Najditelja prosim, da jo proti visoki nagradi odda na Tržaški cesti 119. JEDILNI PRIBOR alpaka, kompleten, 89 komadov % kaseto — Crodam. Ogled v so-oto popoldne. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2211. ZGUBILA SEM žensko zeleno krilo, od Bežigrada do Vi-dovdnnske ccate. Pošten najditelj naj gn odda y upravi »Slov.« pod št. 2213. GOJZERCE St. 45 prodani. Žibertova 25-1. m KINO »MATICA« nAX Napeta kriminalna drama, ki je hila pred 15 leti senzacija svetovne javnosti »Zadeva dr. Crippen« Odlični igralci: Rudolf Fernau, Getrude Mcyen, Rene Deltgen. Predstave ob delavnikih: 15. I? in Iti "L KINO »SLOGA« 171 Nov UFA-jln film bogate ia globoke vsebine po noreli W. Kimmich-a ■ najmarkantnejšimi filmskimi umetniki »Noč brez slovesa« Tragična zgodba o nsodepolnem srečanju, usodni Ijnbezni in zanemarjenem zakonu. Anna Dammann, Kari Ludvik Diehl, Hans Sohnkcr Predstave ob delavnikih 15. 17 tn V nedeljo se matineja ob 10.50. ,EL KINO »UNION« nn Zaradi splošngca zanimanja predvajamo še danes! Usoda moža. kt daie f.optn anpčtjstun po slom prednost pred rlruiioo - Resnična družinska (lik, Hanašnpb dni: »Pravica mladine« V glavnih vlogah. Otto (Verntrke. Hiidegarrt Cretbe ttd Predstave ob delavnikih ob 16 in 19.15 KINO »KODELJEVO« Telefon 41-M Izredno zanimiv in zabaven film s petjem in glasbo »Jenny in gospod v fraku«' Gusti Ilubcr, Johanncs Hcestcrs, Paul Kemp | PREDSTAVE: ob delavnikih ob I* ob oedeljah: ob l«.W. I? la ob 14. Naročaje »SVET« STAVBNO PARCELO ŽELOD 650 m* v Ljubljani — zdrav svež ali anh kn- prodam. Posredovalci pujeluo po najvišjih izključeni. Naslov v ccnah v skladišču »Al. upravi >Slovent-a< pod pa<, Ljubljana. Vidov- št. 2213. danska ccsta 18. ZAHVALA Vsem, kt so počastili spomin blago-pokojne gospe FRANČIŠKE SV1GELJ posestnice na Brega SI. II s tem, da so obložili krsto s cvetjem in venci ter jo v tolikem Številu spremili na nieni zadnji poti, posebno čč. dnbovlčlni, in nam no ta ali oni način izrazili svoje sožalje in sočutje sc prisrčno zahvaljujejo ŽALUJOČI OSTALI Zapustila nas Je naša nenadomestljiva, srčno dobra in ljubljena žena in mamica, gospa VERA KORITZRV ROJ. FURLAN Pogreb naše najdražje bo v soboto dne 18. marca 1914 ob treh popoldne z Žal, kapelica svetega Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 16. marca 1944. V najgloblji žalosti: LUCE, MIJA rodbina DR. FURLANOVA in ostalo sorodstvo Ali pa ... če bi smela priti oba prav na kratek obisk! Pa tega nemara ne bi mogla prestati. Nc morem si misliti, kako bi mi bilo, če bi oba vstopila in rekla-.' lati — očel In zdaj je tu pismo, ki mu v njem čestita k birmi: Žal, mu ne more poslati ■ obenega darila, a čeprav bi ga imela, laga ne bi smela storiti. — V nekem dru-. ra pismu mu čestita k srednješolskemu iipilu, in spet drugo govori o hudi noči, v kateri se boji, da ne bi zblaznela, ln tedaj se skrije v skedenj in se vrže dol-!ji molitvi v naročje, in molitev se spremeni v čolnič, ki jo odnaša k Lovizi in njemu. Odtlej ji je, ko da bi sezidala kapelico, kjer sc vsak veter shaja z njima, preden zapre oči. Zdaj me ne bi nič več spoznala — ne ti ne Loviza, zakaj lasje so sc mi novsem pobelili, obraz rai je ves v gu-.,ab in hodim vsa sključena. A vajin oče me še potrebuje, hvala Bogu. Toliko je m na svetu in tako hva.im Boga, da ima j« to prihranjeno. Mi, starši, nimamo pravice, da bi smeli svo^e otroke potegniti v lastno nesrečo, in kako pri- ROMAN NAPISAL JOHAN RO.IER srčno si želim, da bi vama bilo prav prav dobro tam. kjer sta zdajl Nekoč, ljubi Lovrenc, boš nemara dobil ta pisma in jih bral. Kadar jih pišem, mi je tako pri srcu, ko da bi šla ven v temo in bi te klicala, a ti se mi ne od-zoveš, čeprav še tako dolgo prisluškujem ... Neko pismo toži o jeseni, ki jo dala slnbo letino, in o zimi, ki je noče biti ne kraja ne konca. Kako so vendar dolgi dnevi, a koliko daljše so šele noči! Kje sta, Loviza in Lovrenc, kje — moja ljuba otroka? Ali mc moreta slišati, ko vaju kličem? V naslednjem pismu govori o sebi in očetu, kako stopata nekega jesenskega večera pod zvezdnatrn nebom. Oče ji predava o svetlobnih letih, o razdaljah in veličinah, tako da se ii kar zmede v glavi. Ona pa si prav potihem poižče dve najlepši zvezdi nn nebu in Imenuje eno Lovrenc, drugo pa Loviza. Odtlej večkrat gleda skozi okno. ko se zafne ve-čeTiti in čaka dotlej, dokler nista obe pri-iganl Slednjič jovori o smrti. V«ru;e, da sledi temu življenju še drugo življenje, kjer bo smela čakati, dokler onadva ne prideta k nje;, ali pa bo smela biti kot angel varuh blizu njiju na zemlji, kadar koli jima bo kaj grozilo. Lovrenc, Lovrenc, da bi ti bilo samo dobrol 13. To noč leži Lovrenc in gleda skozi okno, kjer je zavesa sicer spuščena, pa vendar more slutiti zunaj v mesečini na pol svetlo pomladansko noč. Veliki duševni pretrealjaji mu večkrat razsvetlijo vprašanja, ki se človek vsak dan ubija z njimi V sobi zapazi postavo, on sam pa leži mirno na postelji Saj je le igra misli... A ta postava ima redko brado, dolge lase in oblačilo, ki mu sega do bosih nog, njegove oči pa so velike in krotke. »Ti se boriš proti meni,« pravi, »nov svet hočeš zgraditi, kjer mene nc bi bilo. Ti nc veruješ vame ln čeprav bi veroval, me ne bi ljubil. Tvoji starši so šli r.a pot trpljenja in so nosili križ, da bi bilo tebi in tvoji sestri dobro. Na milijone ln milijone ljudi je storilo isto. Jaz sem njih Pot in Življenje. Ka) iščeš? Kai moreš dati novemu svetu namesto mene? Ali veselja do življenja? Ali moč? Delo? Kako s« motiš! Božji Sin sem, Pot, Resnica in Živl:en;e.« Lovrenc ie phnil pokonci Ali so bite san'e, ali je bdsd? »Slednjič vendar!« je polglasno vzkliknil. Nato je zašepetal: r O, mati I« Tretja knjiga. 1. Prišlo je povabilo za na svatbo. Lovka naj bi se poročila s stotnikom Rudom. In tako je bilo veliko snovi za razgovore med Pcrom tn Merlo, prav od jutra do noči »Seveda bi bilo naravnost prekrasno, da bi jo videl kot nevesto,« pravi Per, »toda — Ce bi bil človek le zdravi« »Pa bi ti tako dobro delo, če bi šla malo stran od todl Že dvajset let nisva nikamor prišla iz te gorske kotline.« »In koliko bi to stalo,« zabrunda Per in hodi naglo gor in dol. »Menda ne bo prehudo. Tistih nekaj kronic pa že imava, ali ne?« »Ne rečem, da ne. Premisliti bo treba.« Merle ga je predobro poznala, da bi ga še dalje priganjala A vsak dan so se pri njem pojavile nove težkoče. Saj niti pripravnih oblek ni bilo, da bi »e mogel človek takim daljnim liudem kazatil »Oh, moja črna, svilena obleka se jo vendarle brezhibno ohranila,« je menila Merle. »Vidim, da hočei biti na vsak način zraven. Toda mojo staro salonsko suknjo so miši že zdavnai preglodale, pa moja siva obleka iz raševine. . hm I Ne smeš pozabiti, da Bruset ni ba4 dosti oddaljen od Lorengal« »Od Lorenga?« Začudeno ga je pogledala. »Seveda — saj sva bila kaj gosposka človeka takrat — ko sva bila na Loren-gu. In marsikdo od tistih ljudi, ki sva z njimi takrat občevala, bo zdaj prav tako prišel na svatbo.« »No, ali ne bi bilo prijetno, če bi videla spet stare znance?« »Ne — če je človek zdrknil na stopnjo vaškega kovača in uboge pare.« »Joj, le kako da moreš kaj takega reči!« »Vidiš, midva gledava na to reč različno, draga moja Pri tebi je stvar taka: ti ne moreš biti degradirana. Ti si eme-raj dama, gospa iz višjih slojev, pa bodi, da se preživljaš tako ali tako. A jaz sem postal spet otrok revnih staršev. Jaz 6em pozabil, kako se ie treba vesti z gosposkimi ljudmi. In meniš, da si naj to naprtiva na glavo, da prideva v vso tisto imenitnost in se pokaževn, da naju bodo mogli ljudje iz srca pomilovati, posebno tebe, ki sem te pahnil v revščino? Ne, ne ...« Oledala je tega moža, ki je bil nekoč ribiški sin, pozneje pa slaven inženir, a nato spet kmet Občutki iz njegovih otroških let, ki iih ie imel spričo »imenitni-kov«, so se spet pojavili V srce ji je seglo — zlasti pri njem, ki je po njenem mnenju več vedel, više mislil in bolj bogato čutil kot večina drugih, FQr »Ljudika tiskataat — /.a Ljudsko tiskamo; Jože Kramarič — ilerausjeber, U'"Jatelj; tni, Jož« Sodja _ ScbrilUeil«, urednik: Janko Uafuei.