Glasilo slovenskih rudarjev V Zagorju, dne 13. oktobra 1911. Izhaja trikrat na mesec in sicer vsak prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu, z datumom naslednjega dne. Naročnina znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za četrt leta 1 krono. Posamezne številke po 10 vinarjev. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo in upravništvo lista je v Zagorju ob Savi. Strokovne organizacije in draginja. Ako opazujemo od dne do dne naraščajočo nezadovoljnost ljudstva, ki se izraža v impozantnih protestnih demonstracijah, ki so žal sledili tudi že krvavi protidraginjski izgredi na Dunaju, potem se ne moremo več otresti utiša, da vodijo današnje razmere nujno v katastrofo, ako poklicani činitelji še pravočasno ne ukrenejo prav resnih korakov za ublažitev današnje neznosne draginje. Ne pravimo, da bi se dala in mogla draginja kar čez noč popolnoma odpraviti. Saj draginja je povsem naraven in celo nujen pojav kapitalističnega proizvajanja in se ne bo dala odpraviti toliko časa, kolikor časa bo sploh ekzi-stiralo kapitalistično proizvajanje. Draginjo bo odpravila šele zmaga socializma, zategadelj je naj-doslednejši boj proti draginji samo tisti boj, ki je načeloma naperjen proti kapitalistični družbi sploh. To resnico moramo zopet in zopet nagla-šati, ako hočemo, da delavstvo ne izpostavimo varljivim utopističnim nadam. Ali četudi tičijo vzroki draginje v bistvu kapitalistične družbe, pa je vendar mogoče, da se draginja v okvirju te družbe vsaj ublaži. V zadnjem času se je opetovano poudarjalo, da draginja ni omejena samo na našo državo, da se temveč pojavlja v vseh deželah in je tako-rekoč svetovna mednarodna prikazen. To je vsekakor, ki se utajiti ne da, saj jo le predrastično izpričujejo prav burni dogodki v posameznih državah, predvsem pa jo potrjujejo svetovna tržna izvestja. Cene živilom so dandanes tudi na Angležkem dosegle tako višino, ki je tam pač še ne pomnijo; vesti o neprestanih protidraginjskih izgredih na Francozkem, kjer se lačnih množic polašča naravnost divji obup, nas pač tudi nikakor ne morejo prepričati, da so tamkaj razmere le količkaj boljše nego drugod. Vsa ta dejstva so le tem glasnejši dokaz za to, da draginje v današnji višini in v današnjem obsegu nikakor ne provzročajo krajevno omejeni vzroki, da korenini marveč v splošni organizaciji kapitalističnega proizvajanja. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da mi, ki nam je nemila usoda naklonila avstrijsko domovinstvo, pod pritiskom draginje še enkrat LISTEK. ' Angležka. »Pred 70 leti4*, je dejal Hyndmann, eden izmed predbojevnikov socializma na Angležkem, leta 1885, ,je spoznal plemeniti Robert Owen, kako popolnoma nemožno je, s pomočjo polovičarskih naredb položaj našega ljudstva izboljšati. Dandanes vidimo prav tisto resnico, samo še raz-ločnejše. Toda revolucija, ki je bila za Owenovih časov še nepripravljena, je zdaj že dozorela in je pripravljena. Nič manjšega kakor revolucija, ki bo vstvariteljem vsega bogastva dala njih last, more provzročiti premembo k boljšemu ... Bodisi mirno ali s silo, velika socialna revolucija devetnajstega stoletja je pred durmi...“ Teh besed smo se domislili, ko smo brali poročila zadnjih gospodarskih bojev na Angležkem in ki so se nam zdela kakor pravljice iz davnih časov. Kar smo tedaj brali, je bila v resnici čisto navadna socialna revolucija, in sicer ne samo zategadelj, ker je meščansko časopisje tako imenovalo silne stavke z viharnimi dogodki. tako hudo trpimo, ker imamo tu opraviti z vzroki, ki so omejeni špecijelno na našo državo. Cene najvažnejšim živilom so bile pri nas zmiraj višje nego drugod, kjer se gospodarska politika držav ni uklanjala razrednim interesom veleagrarcev. Pravi pritisk draginje se je občutil pri nas šele, ko je bil stopil v veljavo zadnji carinski tarif, ki je za živino in agrarne pridelke zvišal carino mestoma ze več nego za sto odstotkov. Ta carinski tarif je bil v parlamentu sprejet 1. 1905. in razen nemških krščanskih socialcev in nemških nacionalcev so se s posebno vnemo pehali zanj slovenski klerikalci; saj najdemo te katoliške zastopnike slovenskega ljudstva povsod tam, kjer se gre proti ljudskim interesom. Od tistega časa so cene živilom nepretrgoma naraščale in dosedanje izkušnje so pač najmočnejši dokaz proti trditvam tistih, ki so to pogubno carinsko politiko zmiraj zagovarjali, češ, da carine na cene živilom bistveno sploh ne vplivajo. Agrarna carinska politika je tako za avstrijsko delavstvo kakor za srednje sloje v dvojnem smislu pogubno učinkovala, kar nam pa dejstva iz zadnjega časa najjasnejše dokazujejo. S tem, da je ta carinska politika onemogočila uvažanje živil, je našim trgom enostavno zamašila vire in s tem za prekupce istočasno ustvarila možnost, da so cene poljubno navijali kakor to sedaj neprestano delajo karteli, ki bi jim bilo tako odiranje kratkomalo nemogoče, ako jih agrarna carinska politika ne bi varovala vsakršne konkurence. Naše carine delajo notranje tržne cene kratkomalo neodvisne od svetovnih tržnih cen, tako da se prve še neprestano dvigajo nad poslednje, kakor to n. pr. lahko opažamo pri žitnih cenah. Da se je svetovno-tržne cene izločilo iz konkurence, je imelo za konsumente dvojne težke posledice. In druga stran? Ta se najbolje razodeva v izkazih o bilanci naše trgovinske politike. Od kvartala do kvartala moramo konštatirati, da izvoz naših industrijskih izdelkov nazaduje. Na tej, za naše narodno gospodarstvo jako žalostni prikazni se najjasnejše izraža dejstvo, da je naša carinska politika, ki naravno oškoduje interese vnanjih agrarnih držav, dovedla te države do tega, da se sedaj za to politiko od svoje strani maščujejo nad našimi industrijskimi ki so jih spremljali. Meščanski listi so seveda storili to predvsem zato, da bi filistrskemu malo-meščanu zbudili kar največ strahu. Mi pa nikakor nismo dolžni, da bi se razburjali nad tem, kar se je dogodilo v posestnih bojih na Angležkem, kljub temu, da je te krvave pocestne boje provzročila ravno policija s svojimi nasilnimi nastopi. Pač pa se srčno veselimo, da je Anglija preživela veliko socialno revolucijo, in jo še preživlja, zakaj te socialne revolucije še davno rii konec, ampak se bo še nadaljevala. Ta socialna revolucija se je pojavila nenadoma z vso ognjevitostjo in nositelji te revolucije so bili angleški delavci, tisti angležki delavci, ki smo jih po pravici smatrali za jako konservativen razred in katerim so tudi veljale besede Hyndmannove za svarilo. Splošne in ogromne stavke doslej še niso bile v arzenalu konzervativnih strank, dasi se tem modernim orožjem nikakor ni možno ogniti. Zastonj so se trudili zgovorni agitatorji in duhoviti pisatelji, da bi angleškim delavcem dokazali, kako nespametno in naravnost nevarno je za njih položaj, ako opuščajo slehrno revolucionarno metodo. Zastonj je svarila angleške delavce majhna zveza socialnih demokratov; angle- izdelki. In [tako je naša industrija izgubila še tisto malo, s čemur je konkurirala na svetovnem trgu, dočim moramo istočasno plačevati stroške te politike z oderuškimi cenami vsakdanjih živil. In kar je pri vsem tem še najžalostnejše, je to, da ni upanja, da bi se razmere v najbližji bodočnosti obrnile na boljše. Do leta 1917. nas vežejo še stare, neugodne trgovinske pogodbe in med tem se je celo skromni poskus, da bi se z uvozom zmrzlega argentinske mesa vsaj nekoliko ublažila draginja mesa, razbil ob odporu vlade in agrarnih in ob neznačajnosti ostalih meščanskih strank. Vlada, ki se po neki famozni tajni pogodbi, ki jo je z ogrsko vlado bil sklenil zloglasni bivši trgovski minister Weiskirchner, smatra napram Ogrom vezano in hoče vsled tega vsakršen uvoz inozemskega mesa odpustiti samo s privolitvijo ogrske vlade, bo to privolitev sedaj tem manj dosegla, ker se razpravlja v ogrskem parlamentu ravno o vojaški reformi, ki tamkaj na noben način ne bi mogla biti sprejeta, če se ne bi primerno uvaževali agrarni interesi ogrskih živinorejskih grofov in baronov. Saj je znano, da so ves napihnjeni patriotizem te gospode razbline v tistem trenutku, ko gre za njihove — žepe. Samo revno ljudstvo naj bo toli patriotično, da »patriotično požrtvovalnost" te vsezaverodomcesarske gospode s svojo lakoto plačuje!!!.,. Tako torej ni nikakšnega upanja, da bi se kurz naše gospodarske’ politike v najbližji bodočnosti krenil v drugo smer, da bi se na ta način nekoliko omilila splošna beda. Nasprotno vsa znamenja kažejo in bo tudi le povsem naravna posledica dosedanjega razvoja je, da bodo sedaj na zimo cene le še hujše narasle. Takisto pa je gotovo dejstvo, da je kupna moč delavnega ljudstva vsled teh razmer že precej pri kraju. V strokovnih organizacijah moramo danes splošno s tem računati, da so se vsa plačilna izboljšanja, ki so se zadnja leta dosegla, ne samo izjednačena, da jih temveč draginja že presega. To prikazen omenja tudi najnovejše izvestje obrtnih nadzornikov približno takole: Mezdna izboljšanja so se vsepovsod na eni strani z neprestanim podraževanjem živil in drugih najvažnejših potrebščin, na drugi strani pa zlasti v velikih mestih z nezmagljivimi stana- ški delavec je rajše sledil komodnemu trade-unionizmu, ki je vedno pridigal načelo soglasja in miru med delavcem in podjetnikom. Razredni boj je »potihnil". Vsled velikega razkosanja strokovnih organizacij se je zbudilo med delavstvom kvarno tekmovanje. Kar bi se ne bilo posrečilo dolgoletni agitaciji, to se je zgodilo v tem silnem boju. Samo-posebi je prišla med organizacije enota in centralizacija trdna in krepka, da bi bila težko trdnejša. To dejstvo bo vplivalo tudi na drugo angleško delavstvo. Tako je ogromni boj, ki že zaradi svoje obsežnosti nikdar ne bo pozabljen v zgodovini razrednih bojev delavstva, angleškim in tudi drugim delavcem podal dragocen nauk, da se morajo trdno združiti v enotne organizacije. Tudi na Angležkem bo kapitalizem dopolnil centralizacijo strokovnega gibanja. ^ Naravnost čudovito je, kako praktični nauki gospodarskega življenja vplivajo na delavstvo. Bilo je pred 21 leti; tedaj je bila na Angležkem silna stavka na dokih in ta stavka je tudi porodila radikalnejšo smer trade-unionizma. Ta stavka je provzročila, da se je prvič zamajala navidezno nepremakljiva vera v podjetniško prijaznost do rinami paralizirala, tako da delavci ugodnosti, ki jim jih je tu in tam bila nudila ugodna konjunktura ali ki so si jih bili potom mezdnih gibanj in zboljšanja plač priborili, danes prav za prav ne morejo biti deležni. — Za naše strokovne organizacije je tedaj draginja predvsem problem. Strokovne organizacije ne morejo mirne duše gledati, kako se življenje delavskega razreda od dne do dne zopet slabša, ker bi bilo tako padanje splošnega življenskega nivoa med delavstvom istovetno z izgubo naših pridobljenih pozicij. Kaj naj torej storimo ? Čujejo se glasovi, ki svetujejo, da bi vprizarjali stavke, ki bi bile naperjene proti politiki draginje. Ali taki nasveti delajo samo zmešnjavo. Strokovne stavke proti draginji izgubljajo že v naprej vsakršno logiko, njihov učinek bi bil ničev, tako da se o tej vrsti boja sploh ne izplača resno razpravljati. Splošna stavka kot politično sredstvo pa stopa že sama po sebi preko okvirja strokovnega boja. Zategadelj ni naša naloga, da na tem mestu teoretično preiskujemo izvedljivost ali neizvedljivost takih stavk. Kar pa neposredno spada v delokrog strokovnih organizacij, to je naloga, da pomagajo draginjo paralizirati s povišanjem dohodkov, ako nam kapitalistični svet podražuje živila, naše življen-ske potrebščine, potem naj delavstvo podraži tudi svoje blago, svojo delovno moč! V tem popolnoma soglašamo z dunajsko „Arbeiter-Zeitung“-o, ki v nekem članku po draginjski debati v sedanjem parlamentu, po kateri so bili odklonjeni socialno-demo-kratlčni predlogi za uvoz inozemskega mesa, delavstvu svetuje, da naj odgovori na podraževanje živil s tem, da tudi od svoje strani pritisne na neposredne izkoriščevalce, na delodajalce. To je za delavca edina praktična pot, ako nočejo, da tlači breme draginje samo njihova pleča. In delavski razred je samo v stanju silobrana, ako to breme zvrača na pleča tistih, ki so teh razmer prav za prav krivi. Lahko, to se razume, tudi ta obrambna akcija ne bo. Ali težkoče, ki jih vsekakor zna povzročiti močnejši odpor podjetnikov, se dado premagati z intenzivnejšim agitatoričnim in organizatoričnim delom. Na vsak način bo treba zbrati novih moči in strokovne organizacije se morajo ojačiti, da se tako brez ovinkov preide preko draginje. Drugih potov bo v kapitalistični družbi pač težko najti 1 Edina praktična parola proti draginji mora biti: Vsi do zadnjega v strokovno organizacijo! Avstrijska premogokopna industrija in delavci. (Konec.) V teh številkah se jasno kaže nazadnjaštvo Avstrije. Kljub razmeroma majhni potrebi se mora obračati Avstrija v pokritje svojega konsuma na Anglijo in Nemčijo. Seveda je to našim kupče-valcem trn v peti, zakaj hudo jim de, da delajo angležki in nemški konkurenti dobičke, ki bi jih lahko sami naredili. Trudijo se seveda, kako bi delavstva. Tedaj so spoznali delavci, kako jako je potreben izboljšanja njih položaj in kako lahko se da izboljšati, ako se združijo v bojne organizacije. Posledica tega spoznanja ni bila samo prenovitev dotlej skrajno konservativnega trade-unionizma v radikalnejšem duhu ampak, tudi organizacije so silno narasle. Potem je prišel drugi stresljaj, razsodba Tafe-Val, po kateri razsodbi bi morale strokovne organizacije jamčiti za škodo, provzročeno podjetnikom po stavkah. O tem se je mnogo obravnavalo v parlamentu, kjer se je zadeva tudi odločila. In pri tem so strokovne organizacije spoznale važnost parlamentarizma in so se zategadelj tudi pričele zanimati za politiko. Končno pa je prišel najmogočnejši revolucionar, lakota, ki jo je rodila neznosna draginja živil. Temu revolucijonarju pa se ne more nihče ustavljati. Ta revolucijonar pa je tudi pokazal, koliko Organizacijskega dela je še treba dovršiti na Angležkem. Ogromne mttožice delavstva so stale solidarno v tem boju kakor že dolgo ne, združil pa jih je en skupni sovražnik; kapitalizem. Samo revolucija rodi preobrat k boljšemu. Seveda ne mislimo revolucije, ki se poslužuje izgubljeni dobiček nadomestili, oziroma se zanj odškodovali. Toda namesto, da bi se iznebili inozemske konkurence s cenejšim premogom, si naši velekupčevalci s premogom ne vedo drugače pomagati, kakor kako bi s pomočjo vlade omejili inozemsko konkurenco. Najljubše sredstvo v tem boju proti tuji konkurenci jim je povečanje železniških tarifov za tuji premog. Avstrijski rudniški posestniki tožijo, da jih premog gorenje-šlezke prodajalne družbe izpodriva iz krajev, kjer so imeli doslej oni sami odjemalce. Avstrijska vlada se je tudi vdala željam rudniških posestnikov, zlasti zategadelj, ker so pretili z omejitvijo produkcije, z odpuščanjem delavstva in s podobnimi pretnjami. Kljub temu se ni prav nič izpremenilo ne za kupovalce premoga, ne za delavce, ne za druge interesente. In jasneje kakor kdaj prej je dandanes vsakomur, da gre avstrijskim rudniškim posestnikom samo za to, kako bi ohranili svoj dobiček na sedanji višini in da so bile vse njih besede o koristih delavstva in narodnega gospodarstva samo prazni, izgovori. Svoj namen pa so dosegli v toliko, da je celo vlada šla na limance njih jeremijad in da so jim verjeli celo nekateri poslanci. O meščanskem časopisju niti ne govorimo, ker je stara resnica, da je veren sluga vseh kapitalističnih roparskih pohodov. Toda vse to ni nič pomagalo. Kljub temu, da se porabi v Avstriji vedno več premoga, je produkcija domačega premoga padla, uvaža pa se v vedno večji množini tuji premog. Da temu ni krivo pomanjkanje premoga in premajhno število rudnikov v Avstriji, je jasno. Krajtega je v Galiciji in Šleziji še mnogo bogatih premogo-kopnih žil. Kaj je torej vzrok, da krije Avstrija razmeroma precejšni del svojih potrebščin premoga s tujim inozemskim premogom, medtem, ko ima dovolj domačega premoga? S tem vprašanjem smo dospeli do najvažnejše točke naše razpravice, do točke, ki je največje važnosti za slehrnega rudarja. Saj rudarji igrajo pri vseh teh konkurenčnih sporih med domačimi in tujimi podjetniki pasivno vlogo, na hrbtih rudarjev se vrši vsa konkurenca. Avstrijski rudniški podjetniki pravijo, da jim škodujejo poleg velikih produkcijskih stroškov — s tem mislijo seveda delavske plače — visoki tarifi na železnicah. Pri tem očitajo avstrijski vladi, kako skrbi nemška vlada za razvoj nemške premogovne industrije, kako je primerno izmanjšala tarife za premog na svojih železnicah. V tem oziru imajo rudniški posestniki deloma prav, toda odločilni vzrok ta očitek nikakor ni. Kar avstrijsko premogovno industrijo slabi napram nemški in angležki, je vse kaj drugega: obratno-tehnično in gospodarsko nazadnjaštvo in predvsem brezmejna dobičkaželjnost, ki se celo tedaj ne more krotiti, kjer naravnost škodi in ovira produkcijo. Ta dobičkaželjnost, ki gotovo tudi med nemškimi konkurenti ni manjša, je med avstrijskimi podjetniki tolika, da rajše delajo s starimi, nepraktičnimi sredstvi, ki produkcijo Često naravnost ovirajo, kakor da bi si z denarnimi žrtvami nabavili novih, modernih naprav. Štedi se z delovnimi močmi in s stroji. Tudi kupčija premoga je mnogo slabše organi- morilnega orodja in ki divja dejansko, ampak mi mislimo revolucijo, ki vrši svoje delo potom organizacije, potom discipline. Samo socialnodemo-kratični vpogled v gospodarsko življenje lahko z določnostjo prorokuje delovanje kapitalizma. Kar smo videli na Angležkem, ni bila več navadna stavka. To je bil revolucionaren boj, ki ga je bilo razredno zavedno delavstvo. Velikah-proletariat se je prebudil tudi na Angležkem in ko je iztegnil svoje mogočne ude, se je prestrašil kapitalizem. Tako mogočno je delavstvo. V angležkem delavstvu se je nekaj prerodilo, kar provzroča kapitalizmu velike bolesti: angležko delavstvo se je zopet zavedlo svoje razredne zavesti. Po svojih zmagah — žal, da niso vse zadovoljive — so spoznali naši bratje na Angležkem svojo moč. Da to svojo moč dobro izrabijo, bo to stvar riadaljne strokovne in socialistične vzgoje. Dobro je imeti moč velikana, pravi neki angležki pesnik. Delavci so to moč spoznali, zdaj se je morajo posluževati. To pa jih bo naučila stro-kovna organizacija. Angležko strokovno gibanje stopa v novo dobo. zirana kakor v Nemčiji; naravna posledica je, da nemški premog z avstrijskim jako uspešno konkurira. V takih razmerah je popolnoma jasno, zakaj se mora avstrijski premog nemškemu povsod umikati, in sicer na svetovnem trgu kakor tudi na domačih odjemalnih trgih. Pa je še en vzrok! Avstrijski kupčevalci s premogom, ki so večinoma tudi lastniki rudnikov, so tako silno dobička-željni, da so v tej brezmejni dobičkaželjnosti slepi za slehrno razsodnost. Zgodilo se je v južni Nemčiji, kjer je imel avstrijski premog svoje odjemalce, da so tamkajšnji kupčevalci z avstrijskim premogom svetovali češkim podjetnikom, naj znižajo cene svojemu premogu, češ, drugače ne bomo mogli zdržati konkurence z nemškim cenejšim premogom. Zastonj! Neumni podjetniki iz Češkega niso hoteli zmanjšati cen, dasi je moralo biti vsakemu slepcu jasno, da bo nemški cenejši premog izpodrinil dražji avstrijski. To se je tudi zgodilo. Toda avstrijske kapitaliste to še ni izmodrilo; svojo nespametno gospodarsko politiko uganjajo še nadalje. Pri tem pa se obračajo s svojimi tožbami na vlado, izsesavajo delavce, reducirajo plače, in vodijo za nos vlado in večino parlamenta. Avstrijske premogovne industrije ne ovirajo toliko železniški tarifi, najmanje seveda delavske plače, pač pa jo ovira v prvi vrsti nespametna profitarska politika rudniških posestnikov. _________ Rudarji! Varujte se sleparskih agentov! 200 ljudij brez zaslužka in brez sredstev! Akoravno delavce neprenehoma svarimo pred raznimi agenti, ki nimajo z delavci nikoli poštenih namenov, pa delavci vendar še zmiraj nasedajo takim sleparjem. In sedaj moramo zopet poročati o takem slučaju, ko je nek tak agent cele družine spravil v nesrečo. Iz Ljubna se poroča, da je v revir pri Koflach-Voitsberg veliko število rudarjev z družinami vred, skupaj kakih 200 ljudi, nasedlo nekemu agentu, Fkuskar po imenu, ki jim je seveda delal vse mogoče obljube. V sredo, dne 4. okt je prišel ta transport, ki je po navedbah tega agenta bil namenjen za rudnik „Deutscher Kaiser" na Nemškem, na kolodvor v Ljubnem. (Leoben.) Agent Fkuskar pa je ves transport pustil na enkrat na cedilu ter izginil. Teh 200 ljudi, ki so bili brez vsakršnih sredstev, pa je moralo vzeti pod svoje okrilje — mesto Ljubno. To lumparsko dejanje sleparskega agenta nam daje ponovno povod, da ne samo rudarje v okrožju Kdflach-Voitsberg, ampak sploh vse rudarje najodločnejše svarimo pred takimi agenti. Rudarji! Pokažite takim agentom vrata ter obvestite o prihodu takih individuov vsikdar svoje zaupnike! _________ Berite svoj strokovni list! Strokovne organizacije so že zgodaj spoznale, da je najizbomejše in najizdatnejše sredstvo za agitacijo strokovnega gibanja strokovno časopisje. Prvi početki strokovnih listov so bili prav skromni, zategadelj so strokovne organizacije kmalu prišle na misel, naj se uvede strokovni list obli ga t no za vse člane dotične strokovne organizacije. To se je dandanes tudi povsod izvedlo. In čeprav stane to organizacijo mnogo denarja, ta denar vendar ni proč vržen, temveč rodi bogate sadove: kajti strokovno časopisje zbuja med delavstvom zanimanje za organizacijo in vzgaja Člane za misleče in prepričane zavedne bojevnike. Vendar pa se je treba dotakniti tu jako važne točke. Priznati moramo, da so strokovni listi zelo mnogo storili za probujo indiferentnega delavstva. Stotisočine delavcev so strokovni listi vzgojili za čvrste razredne bojevnike, ki se zavedajo svojega cilja. V kratki dobi svojega obstanka so dali kulturi in izobrazbi močan sunek naprej. Kljub temu pa moramo z obžalovanjem povadati, da precejšnji del članov strokovnih organizacij svojega strokovnega listanitineberene, vsaj v tej meri ne, kakor bi bilo potrebno in smotreno. To zveni precej neverjetno, zategadelj pa vendar ni nič manj verjetno in pozornemu opk- zovalcu niti ne pove kaj novega. Kadar se list razdeli in ga dobi član v roke, tedaj ga navadno vsakdo naglo pregleda; s tem površnim pregledom pa list seveda še ni prebran. To se odloži na poznejši čas. Toda kako se bere list? To je zelo različno in odvisno od izobrazbe in zavednosti posameznega delavca. Nekateri sodrugi bero s posebno ljubeznijo samo krajevna poročila, dopise. Ta ali oni je že delal v tem ali onem kraju in zato še vedno rad zve, kako je kaj v tistem kraju. Ako torej list kaj prinese o doti-čnem kraju, tedaj z zanimanjem prebere tisto stvar in to že često zadostuje, da se list zadovoljno položi iz rok ... Drugi zopet prelistajo list, da bi v njem našli kaj iz »svojega kraja”. Kadar so to prebrali, pa list mirno polože iz rok. Želimo, da se te vrstice ne razumejo napačno. Kar smo omenili, velja za velik del 'naših organiziranih sodrugov. Namen teh vrstic pa je, da jih opomnimo, naj bero naš rudarski strokovni list drugače, boljše in temeljitejše. Predvsem je potrebno, da bere vsak so-drug uvodnik lista. Uvodnik obravnava skoro vselej o kaki važnosti ali nujnosti strokovnega gibanja ali o kakem važnem dogodljaju in izkuša tralce iz povedanega poučiti in povečati njih znanje. Nadalje se morajo brati mnoge in prav tako potrebne razprave o socialni politiki, da se delavec pouči tudi o teh važnih zadevah. Zalibog smatrajo mnogi organizirani sodrugi ravno te članke za najdolgočasnejše in jih ne ero često v svojo lastno materialno škodo. Kajti ako se jim kaka nezgoda prigodi, tedaj si vedo pomagati in so v zadregi kakor otrok. Tedaj se pač čuti nevednost, povzročena P° lastni krivdi, in potem pa mora rešiti strokovni tajnik, kar se sploh da rešiti. Nadalje je potreban tudi natančen študij Plačilnih gibanj in strokovnega Pregleda. Tu se rudar lahko pouči o stanju delavstva v tujih deželah, da se ve ravnati, kadar se misli izseliti. Zakaj sicer bi se mu lahko zgodilo, da bi zašel v kraje, kjer so razmere še slabše, kakor so v kraju, ki ga zapušča. In v rubriki raznih stvari dobi vsakdo mnogo zanimivega in potrebnega gradiva. Poleg tega 0 i v teh drobnih novicah vsakdo mnogo agitacijskega gradiva, ki ga lahko uporablja pri brezbrižnih delavcih. Pa tudi podlistek se ne sme zanemarjati, podlistki v »Rudarju* so se vedno nanašali na delavsko gibanje in so prinesli marsikako važno zanimivost Zlasti važni pa so bili podlistki, ki fo se tikali raznih nalezljivih bolezni in so da-ja i nauke, kako se jih obvarovati. Marsikdo je prezrl tmii te važne spise, ki jih je v poljudni n lahko umljivi obliki napisal g. dr. Zarnik. Ko Pa se je oglasila dotična bolezen, tedaj pa je sakdo stikal in povpraševal za starimi .Rudarji«, a i se poučil o bolezni in se je varoval. Šele as na škoda jih je poučila, da so ravnali napačno! Ak° smo se preje malce zasmehljivo izrazili rajevnih poročilih in dopisih, s tem seveda rf®0 mislili še nič hudega! Dobri dopisi, zlasti » ki dajejo jasen vpogled v organizacijsko de-.v^e dotičnega kraja, ki opisujejo delovne in nih !* raz.mere ‘n poročajo o značilnih in važ- 1 . °°godkih, so vsekako zelo na mestu. O b J Priliki še par besed z ozirom na opisovanje v .Rudarja"! Povedati ho-*no kar naravnost, da je dopisovanje iz vseh ^ajev premalo živahno, premrtvo. Krivda radi ga pade na zaupnike, ki ne poročajo v stro-vm nst 0 stvareh, ki se tičejo stroke. Zgodi celo, da beremo poročilo o stvari, ki bi spa-a a v naš strokovni list, v kakem drugem listu, h;«*!? ne,dobimo nobenega poročila 1 To mora d ^rUjg« ^auPniki naj živahno poročajo v » u arja , povedali smo že često, da je oblika pravi no pisanje postranska stvar, za to bo poskrbelo že uredništvo samo! j . Berite torej svoj strokovni list, berite ,Ru-arja“! Pokazali smo v kratkih vrsticah, da se »st ne le samo bere, ampak tudi, kako se naj Jere! Stari' PrePričani- kakor tudi mladi, uka-2«ljm član naše organizacije bo tudi na ta način svoj strokovni list, čital od začetka do konca ‘n vedno z enakim zanimanjem. Tako mora biti 'udi Pri vseh sodrugihl Zakaj kdor bo bral list 119 ta način, ne bo povečal samo svojega znanja, ampak bo dobil tudi jasen pregled o vsem strokovnem gibanju in o delovanju naše organizacije. Kadar pa se list prebere, naj se ne položi takoj na stran! Zakaj mnogo je brezbrižnih delavcev, ki krvavo potrebujejo izobrazbe! T e m d a j t e list v roke, opozorrte jih na toinono, da naj prebero, in zbujajte v njih zanimanje ter agiti-tirajte na ta način za našo dobro stvar! Berite svoj strokovni list! Berite ga vedno, berite ga pazno, kakor smo razpove-dali. Potem pa ga dajte dalje in izkušajte druge z njim zbuditi in izobraziti. Kdor tako dela, dela kot pravi, prepričani sodrug za sveto stvar osvo-bojenja delavskega razreda! Mezdno gibanje rudarjev v revirjih Koflach-V oitsberg. Kakor smo že svoj čas poročali, je prišlo med rudarji in podjetniki najprej do diferenc pri rudniku v Pibersteinu, in sicer vsled tega, ker se je skušalo delavne pogoje polagoma poslabšati. Prišlo je potem tudi do momentane stavke med vozniki, ki se je pa po posredovanju zaupnikov za enkrat prekinila. Med tem so vozniki svoje zahteve predložili obratnemu vodstvu. Ker so pa že enkrat vozniki stavili svoje zahteve, pa je bilo že naravno, da so se jim s svojimi zahtevami pridružili tudi kopači. Po daljšem obotavljanju in nasprotovanju od strani obratnega vodstva se je končno posrečilo, potom poravnalnega urada uveljaviti zateve Pibersteinskih rudarjev. Dosegli so se sprejemljivi priboljški in sedaj je na rudarjih samih, da si to, kar so si priborili tudi ohranijo. To jim bo mogoče samo s pomočjo močne strokovne organizacije. — Zgledu rudarjev v Pibersteinu so sledili tudi rudarji v KSflachu in Voitsbergu, ki že dolgo časa tožijo nad slabimi razmerami. V kljub od dne do dne naraščajoči draginji in vkljub dejstvu, da so v celem okrožju cene premogu neprestano naraščale, so plače med rudarji še zmiraj iste, to je naravnost škandalozno. Treba je pogledati samo delavske familije pa človek takoj vidi, da živijo ti trpini življenje, ki je vse prej nego človeško življenje. In namesto, da bi tem trpinom vsaj nekoliko zvišali plače, pa so jim ustanovili rudniški konsum, katerega bi v slučaju kake stavke seveda kratkomalo zaprli ter na ta način izročili delavce stradanju. Po vrhu pa se delavce še na vse mogoče načine šikanira. Naravno, da so te razmere med rudarji povzročile splošno nezadovoljnost ter jih privedle tudi do tega, da so tem razmeram napovedali boj. Dne 3. septembra sta se tako v KOflachu, kakor v Voitsbergu vršila dva impozantna shoda, na katerih je sodrug Zwanzger govoril o položaju ter podvrgel zadržanje podjetnikov glede zvišanja plač in v zadevi draginje uničujoči kritiki. Predlagal je resolucijo, v kateri se kaže na kolosalno draginjo in pa na sramotno obnašanje meščanskih strank v zadevi draginje živil, na naraščanje cen pri premogu, ne da bi se bilo zvišalo plače, na neprestano naraščanje profita rudniških podjetnikov in na izseljevanje, kar gotovo ni v korist podjetja. Vse te razmere naravnost kriče po pravičnem zvišanju delavskih plač. Od podjetnikov naj se zahteva tedensko draginjsko doklado 3 kron ali pa 50 vinarjev pro »šilit*. Te zahteve so gotovo zelo skromne. Upati je, da zmaga pri merodajnih činiteljih še pravočasno razum. Sicer naj pa rudarji najprej poskrbe za močno organizacijo, potem je gotovo, da se jim tudi podjetniki ne bodo upali nasprotovati. Dopisi. d Trboveljska premogovna družba. Uprava rudnikov v Trbovljah vedno išče delavcev, sprejela bi jih v delo kakih 500, če bi jih namreč dobila. Da bi nalovila nekaj kalinov na svoje limanice, pošilja vedno svoje agente v razne kraje, ki skušajo pod raznimi pretvezami delavce pregovoriti, naj bi se ti podali v Trbovlje na delo. Pri tem poslu se ti takozvani »birmovci* lažejo, da se jim kar od ust kadi. Njihovo obljubljeno sredstvo je, da pripovedujejo delavcem, češ zaslužili boste po 5, 6 do 7 kron na šiht; kjer pa ti priganjači nalete na delavce, ki so že kedaj v Trbovljah delali, tedaj da so se v Trbovljah plačilne razmere izpremenile znatno na boljše, kar pa seveda ni res. Povprečni zaslužek jamskega delavca v Trbovljah znaša 3 krone za šiht, povprečna plača ostalib pri rudniku vposlenih do- raslih delavcev pa je še znatno manjša. Smelo trdimo, da so tisti jamski delavci med ostalimi bele vrane, ki zaslužijo včasih, toda le včasih okrog 4 krone na šiht. Uradno se sicer trdi, da znaša za jamskega delavca povprečna plača 3 krone na šiht, pozitivno pa vemo, da dobiva pretežna večina jamskih delavcev manj, veliko število pa znatno manj nego tri krone za šiht. Ako pošilja torej uprava trboveljskega rudnika svoje agente okoli, da nalove za njo delavcev, ki vedoma delavce slepijo z obljubami, ki jih potem nikoli ne izpolni, tedaj je to, milo rečeno, nesramna lumparija. Na ta način so rudniški gospodje že večkrat speljali delavce na led, ki pa so vselej, ko so izvedeli, na čem da so, preklinjaje Trbovljam zopet pokazali hrbet. Na način, kakor smo ravnokar opisali, se je tudniški gospodi v zadnjem času posrečilo zopet privabiti kakih 70 delavcev, večinoma iz Nemčije, ki pa bodo gotovo prav debelo gledali, ko bodo ob plačilnem dnevu dobivali namesto obljubljenih 5 do 7 kron samo okrog 3 krone na dan. Naravno je, da s temi dohodki ne bodo mogli z družinami vred v sedanji draginji izhajati, posebno še, ker so od drugod navajeni nekoliko boljše živeti in posledica bo ta, da se bodo gospodje najbrže za delo, ki naj bi ga izvrševali na pol zastonj, prav lepo zahvalili in pojdejo zopet tja, od koder so prišli. Rudniška gospoda v Trbovljah ne ve, ali noče vedeti, zakaj krepki rudarji kar trumoma odhajajo, toda če bi le količkaj premišljala, tedaj bi prišla do prepričanja, da marsikateri izmed nje več na dan pokadi v smodkah kakor pa znaša rudarjeva plača. In prerazumljivo je, da se mnogo pridnih rudarjev naveliča prenašati bedo in stradanje pri trudapolnem delu, na kojega račun si trboveljska premogovna družba polni svoje nikdar polne malhe, in raje zapusti to solzno trboveljsko dolino. Kdor ima oči, ta opaža, da tukaj vlada v družinah rudarjev v splošnem naravnost strašua beda in pomanjkanje. Rudniška gospoda, ki vse to gleda, ima precej kosmato vest. Degeneracijo rudarjev, ki se vrši nenaravno hitro pred njenimi očmi, gleda s ciničnim smehljajem poljskega čifuta, ne da bi jo pekla vest vpričo od stradanja prepadlih obrazov ubogih delavcev. Namesto, da bi gospoda dala delavcem, kar jim gre, v prvi vrsti pošteno, sedanjim draginjskim razmeram odgovarjajočo plačo, vpeljala potrebna kopališča, zgradila dovolj potrebnih, zdravstvenim razmeram odgovarjajočih stanovanj i. t d., jih skuša ta čedna družba spraviti v popolno suženjsko razmerje. Na primer službeni red, ki so mu delavci podvrženi, bije v obraz vsakemu najprimitivnejšemu pojmu o svobodi. Sestavljen je namreč talco, da bi bil v čast vsaki kaznilnici. Ta famozni službeni red, v katerem mrgoli samih kazni in dolžnosti delavcev, navaja posebno pazniško osobje k nainesramnejšemu ovaduštvu. Škandal vseh škandalov pa je, da zahteva družba od svojih poslovodij in paznikov, da bi v svojem prostem času opravljali policijsko službo beričev in ovaduhov nad delavci tudi takrat, kadar so prosti. Človek strmi nad tem, da rudniške oblastnije sploh trpe tako svinjarijo* ki ji pravijo v Trbovljah »službeni red". Rudniška gospoda skuša na vse mogoče načine, da rudarje naše naveže, tudi tiste, ki jih privabi pod lažnjivimi pretvezami od drugod. V ta namen ji služi v prvi vrsti njihov takozvani rudniški konsum. Ker privabljeni delavci rabijo običajno kredit, znajo speljati ti izkoriščevalci vodo na svoj mlin s tem, da dajejo v svojem rudniškem konsumu prišelcem in tudi domačim najraje toliko blaga, da znaša cena blagu toliko, kolikor znese zaslužek. In ker je zaslužek, kakor smo videli, tako pičel, da na noben način ne zadostuje za preživljanje družine, posebno ako je številnejša, je naravno, da rabijo časih več blaga nego znaša zaslužek. Kakor hitro pa doseže cena vzetega blaga višino zaslužka, tedaj se dotičnemu nadaljno blago kratkomalo ustavi, ne glede na to, ali bo imela družina kaj jesti ali ne. Tako se dogaja, da živi v Trbovljah na stotine rudarjev, ki ne dobe skozi celo leto nobenega vinarja v denarju na roko. Drtižba pa si napravlja prvič ogromen dobiček pri rudokopu samem s tem, da plačuje svoje delavce pod vsako kritiko slabo in jih povrh tega še prav po nečloveško pri delu priganja, in drugič ji prinese rudniški konsum, v katerem se stekajo na gori navedeni način domalega vsi delavski žulji skupaj, ne tisočake, temveč stotisočake na leto čistega dobička. Delavci so potemtakem kakor je videti rudniški družbi izročeni na milost in nemilost Če pa navzlic temu številni delavci, katerim življenje v teh. suženjskih razmerah preseda, napnejo vse moči in s pomočjo prijateljev in znancev obrnejo tej družbi, hrbet da se rešijo strašne more, tedaj je to dokaz, da vladajo pri trboveljski premogovni družbi razmere, ki so ponižale delavca pod vsako dostojanstvo človeka. Delavcem pa ne moremo zaenkrat nič druzega reči, zdramite se in postanite do zadnjega člani svoje strokovne organizacije, zakaj le na ta način bo mogoče otresti se suženjskega jarma! V združitvi je moč! d Zagorje. (Igra.) Mladinska organizacija priredi v nedeljo, dne 15. t m. ob 6. uri zvečer v dvorani g. Riharda Michelčiča na Toplicah predstavo delavske igre: .Zvestoba". Ker nam podaja imenovana igra lepe slike iz delavskega življenja ter iz delavskih bojev, bi bilo pač želeti, da se te predstave zagorsko delavstvo v čim največjem številu udeleži. Igrali bodo člani in članice naše mladinske organizacije, torej je tem večja dolžnost sodrugov, da z mnogobrojno udeležbo podpirajo plemenita stremljenja našega socialističnega naraščaja. — Po predstavi bo prosta zabava s plesom, med katerim bo svirala zagorska godba na lok pod vodstvom kapelnika g. Alojzija Korošca. d Zagorje. Prosimo sodruge zaupnike, da se zanesljivo udeleže zaupniškega sestanka, ki se vrši v nedeljo, dne 15. okt. ob 9. uri dopoldne v prostorih konsumnega društva. d Kisovec pri Zagorju. V nedeljo, dne 15. oktobra priredi zagorska popružnica Unije rudarjev ob 3. uri popoldne v gostilni g. G r-čarja v Kisovcu javen društven shod. Na shodu bosta poročala rudarski tajnik sodrug Ivan Tokan iz Trbovelj in pa sodrug Vek. Mrak. Rudarji! Udeležite se shoda, na katerem se bo razpravljalo o zelo važnih rudarskih zadevah, v čim največjem številu in pripeljite tudi svoje žene s seboj! d Lese. Nimamo posebnega veselja pečati se v našem listu s posameznimi osebami, toda včasih ne kaže drugače kakor posvetiti na značaje posameznikov. Pri nas imamo na primer človeka, ki mu je ime Štefan Laibaher; ta človek, dokler je bil navadni rudar, je bil mož, s katerim se je dalo prav dobro izhajati; pri ostalih rudarjih je bil celo priljubljen; spoštovali so ga. V tem hipu pa, ko je postal nadkopač, torej nekako en kos paznika, se je naš ljubi Laibacher takoj iz-preobrnil in se obnaša sedaj tako, kakor bi se pošten delavec napram drugim delavcem ne bi smel nikdar obnašati in če prav je avanziral za »frajterja*. .Gospod" nadkopač Laibacher bi smel imeti vsaj toliko pameti, da ne bi s svojo neumno nagajivostjo škodoval drugim. Zapomni si naj, da mu njegovi drevesi še dolgo ne bodo zrastli do neba, lizati gosposke pljunke pa ni častno za nobenega človeka in če se piše prav Laibacher. Toliko za danes, če bo treba, pa še kaj več. _____________ Narodnogospodarski pregled. Statistika avstrijskega premoga. V primeri z avgustom lanskega leta je produkcija rjavega premoga avgusta meseca 1911 za 58.000 ton nazadovala. Vzrok temu je veliko pomanjkanje vode reke Elbe. Produkcija kame-nitega premoga pa je istočasno za 80.000 ton napredovala. , Proti istemu času lanskega leta je produkcija rjavega premoga v mesecih januarja do avgusta napredovala za 293.000 ton, produkcija kamenitega premoga pa za 582 000 ton. Sledeča tabela nam kaže uradne podatke: Kamenltl premog: Ostrava-Karvin............... Rožice-Oslawan............... Kladno-Šlan.................. Plzenj-Mies.................. Schatzlar-Schwadowitz . . . Galicija..................... Ostali premogokopl .... Avgust............... Proti prejšnjemu letu Rjavi premog: Mostcc-TopHce-Komotava . . Falkenau-Elbogen-Karlovi vari. Wolfsegg-Thomasroith . . . Ljubno in Fohnsdorf .... Voitsberg-KOflach............ Trbovlje-Zagorje............. Istra in Dalmacija........... Galicija..................... Ostale sudetske dežele . . . Ostale alpske dežele .... Avgust ....____________________ Proti prejšnjemu letu . —58.547 V prvih osmih mesecih je tako produkcija rjavega kakor kamenitega premoga v primeri z istim časom lanskega leta napredovala. Izkopalo se je namreč rjavega premoga od januarja do avgusta meseca 16,579,000 (+ 293.000) ton in kamenitega premoga istočasno 9,727.000 (-j- 582 000) ton. Sledeča tabela nam kaže razliko med produkcijo letošnjega in lanskega leta: Januar-jull 1911 1910 1911 1910 ton 699.797 653.400 39.866 39.600 224.618 225.000 112.218 106.100 35.589 34.700 143.174 116.300 11.295 10.400 1,266.526 1,185 873 +80.653 -6.800 1,339.243 1,419.100 300.929 300.300 32.860 31.900 82.247 83.100 62.174 59.900 91.120 80.600 17.730 8.600 1.277 2.700 19.814 22.300 59.066 55.600 2,006.000 2,064.552 Kameniti premog...................... 9,726.518 Proti prejšnjemu letu.................+582.241 Rujavi premog........................ 16,579.089 Proti prejšnjemu letu.............> +293 308 Skupaj.................. Proti prejšnjemu letu . Koliko se je izkopalo leta v čeških revirjih, nam številke: Rjavi premog: ton Kameniti premog: Kladno-Šlan............. 1,777.936 1,780 200 Pilsen-Mies............................. 848.745 883.700 Schatzlar-Schwadowitz . . . 285.083 274 600 Januar-avgust .... 2,911.764 2,888.500 Proti prejšnjemu letu +23.300 —90.800 Češko...................... 16,604.254 16,577.800 Proti prejšnjemu letu . +26.500 Produkcijo briketov nam izkazuje sledeča tabela: Briketi kamenitega premoga: 1911 1910 toa Ostrava-Karvin.......................... 650 1.600 Rožice-Oslawan......................... 6.300 8.500 Kladno................................... — — Plzno.................................. 3.698 3.000 Ostala okrožja.......................... —_____________— Avgust....................... 10.647 13 211 Proti prejšnjemu letu —2.564 Januar-avgust .... 95.385 104.791 Proti prejšnjemu letu . —9.406 —15.200 Briketi rjavega premoga: Mostec-Toplice-Komotova ... 138 — Falkenau-Elbogen............... 15.218 — Planinske dežele................ 163 — Avgust............... 15.518 15.811 Proti prejšnjemu letu . —293 +1.100 Januar-avgust. . . . 131.390 110.767 Proti prejšnjemu letu . +20 623 —7.300 Briketi za januar-avgust 226.775 215.558 Proti prejšnjemu letu . . +11.217 Torej je produkcija briketov v preteklih osmih mesecih pri rjavem premogu napredovala več nego za 20.000 ton; glavni del tega pri- rastka pade na Falkenavški revir. Produkcija kamenitega premoga pa je nazadovala. O produkciji koksa ima sledeče uradne podatke: Koks kamenitega premoga: 1911 1910 ton Ostrava-Karvin........................ 165.325 166.600 Rožice-OsIawan.......................... 5.765 4.700 Plzenj-Mies............................. 1.150 1.500 Schatzlar-Schwadowitz . . . 781 1.000 Avgust...................... 173.021 174.053 Proti prejšnjemu letu +032___^-12;000 Januar-avgust .... 1,373.496 1,310.546 Proti prejšnjemu letu . +62.950 Produkcija koksa je tedaj od začetka leta napredovala za okroglih 63.000 ton. Razne stvari, r Posledica železničarskega pokreta. Kakor znano, so bili začeli avstrijski železničarji živahno in energično gibanje za zboljšanje svojega položaja. Nekaj časa je izgledalo, da bo pričetkom tega meseca prišlo do pasivne rezistence ali celo do popolne stavke. No, to je bilo odgodeno, da se počaka, kakšen uspeh bo imela akcija socialističnih zastopnikov ter se vidi, kako bo vlada držala svoje obljube. Vlada je sedaj v resnici predložila parlamentu zakonsko predlogo o povišanju beriva (Aktivitatszuschiage) za uradnike in nastavljence pri državnih železnicah. Po tej predlogi bodo dobili uradniki 6. činovnega razr. povišek za 10 odst oni 7. razr. za 15 odst., oni 8. razreda za 20 odstotkov, a oni 9. in 10, razreda za 25 odstotkov, a oni 11. razreda za 25 odst. Poduradniki dobijo brez razlike kategorije pribitka za 15 odstotkov. Vsekakor, pa s tem načrtom ni popolnoma zadovoljeno zahtevam železničarjev. In potem je še dolg pot, da postane načrt zakon. Ali kadar bo prišlo do razprave v parlamentu, bo stvar socialističnih zastopnikov, da izsilijo primerne priboljške. r Strokovna policija. Zadnji veliki gospodarski boji na Angleškem so angleško buržoazijo močno vznemirili. Zdaj premišljujejo, kako bi mogli ovirati ali celo zatreti vbodoče sleherno gibanje delavstva. In modre glavice so prišle na to, da bi se ustanovila proti stavkujočim delavcem posebna policija. Ta policija bi obstojala iz civilistov, ki bi vstopili samo tedaj v službo, kadar bi se pojavilo gibanje. Bili bi seveda oboroženi in podrejeni stalnim policistom. Dobivali pa bi ob času službe dobro plačo. Zares buržoazija je iznajdljiva v naklepih proti proletarijatu, vprašanje pa je, ali se ji bodo njeni naklepi tudi posrečili. 9,144.277 —155.800 16,285.781 -608.300 26,305.607 25,430.058 +875.549 premoga od začetka predočujejo sledeče 1911 Mostec-Toplice-Komotava . . . 11,247.753 Falkenau-Elbogen................... 2,444.737 ton 1910 '11,322.200 2,366 100 Izdelovanje drož. Edina narodna tvrdka te stroke opremljena z najnovejšimi stroji. Gospode pekarje, mokarje in trgovce vabim, da poskusijo drože domačega izdelka. Od štirih kilogramov naprej pošiljam po pošti franko. Prva ljubljanska izdelovalnica žitnih drož. = Maks Zalokar, Ljubljana. Konsumna društvo rudarjev T7- Hrastniku priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega in manufaktur-nega blaga, kakor tudi čevlje za otroke iu odrasle. Vse po jalro mizici ceni Delavci! Dolžnost Vaša je, da podpirate svoje podjetje. Član lahko postane vsak. 1 prijatelj moj, Gre na vsako pot z menoj! Ker se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav želod’c imam! Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. Pazite na pristnost! Posebno na kolodvorih! Postavno varovano. Josip Kremžar Ljubljana Gledališka stolba št. 3 izdeluje domači brinjevec, borovničevec, hruševo in slivovo žganje ter vinski tropinovec. Priporoča svoje izdelke po najlažjih cenah. Postrežba točna! 13,689.300 13,692.490 +3.200 Januar-avgust Proti prejšnjemu letu Izdajatelja in zalagatelja Ignacij Sitar in Martin Repovš. — Odgovorni urednik M. Čobal v Ljubljana Dunajska cesta št. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. ^Pisalni stroji Vozna kolesa. Oenilci zastonj Iranko. Zagorju. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.