3. številka.
C	„Edinost«'
izhaja dvftkrHt na da«, razun m-delj in i; praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. j. O ponedeljkih in po praznikih izhaja " oh f>. uri zjutraj,
NarofiihtH znj»Sa : 1 Oh« tedanji na leto . . . gld. 21*— Za urno večerno izdanje . „ 12*— 7ja pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino Je plačevati naprej. Na na-ročbe hrez priložene naročnine ne uprava ne ozira.
N» drobno ae prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po 3 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
4=
Trst, v aretfo 4. januvaiija 1899.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Str. S70.
4 nvč.
V edinosti Je moč!
Izdajatelj In odgovorni urednik Fran Godni k.
Tečaj XXIV.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
-V'.i- (Novejše veiti.)
llllrillll prst a 3. Koncem današnje seje je finančni minister dr. Lukacs predložil poročilo, ti-čočo ae vladinih odredeb glede posameznih zakonskih načrtov, ki do koncu 1. 1898. niso mogli postati zakonom. Vsled tega je vlada izdala odredbe glede proračuna in sploh vseh družili državnih dohodkov in izdatkov, nadalje določbe glede uravnave za nekatere stvari, ki se tičejo carine in trgovine. Glede davka na sladkor je minister naznanil lastnikom tovarn, da znaša davek na sladkor za 1. 1899. enajst goldinarjev in da morajo tvor-ničarji od 1. januvarja 1899 naprej še doplačati po dva goldinarja od meterskega stota. Določitev glede ukupnih izdatkov se je uravnala s Najvišim ročnim pismom. Nadalje je odredila vlada glede podaljšanja finančne pogodbe z Hrvatsko in Slavonijo, ter glede nadalnjega delovanja državnega računskega dvora.
Budimpešta 3. Tudi danes je mnogo strank plačalo svoje zaostanke na davkih, čemer so mnogi plačali davek za vse leto, tako, da se je tega dne vplačalo več davkov, nego istega dne v minolem letu.
Budimpešta 3. (Zbornica poslancev.) Današnja seja je bila pozneje, nego navadno, ker so se poslanci, pričakovaje, kako se konča dvoboj med baronom Banffy-jem in poslancem Horan-sky-jem burno pogovarjali na hodnikih.
Poslanec Polonyi je izjavil, da ročno pismo ni tako kakor ga zahteva zakon in je predlagal, naj se isto ne vzame na znanje. O tem seje otvorila razprava.
Poslanci Apponyi, Holl<5 in Molnar so podpirali predlog Polonyi-ja. Finančni minister dr. Lukrfcs je izjavil, da akoravno bi mu bilo lahko ovreči prigovore glede zakonitosti ročnega pisma, vendar stoji vlada na stališču, da se tako dolgo ne spusti v ni kake meritoriške razpravo, dokler ni voljen novi predsednik.
Razprava se bode nadaljevala jutri.
Madrid 3. General Rios brzojavlja iz Manile, da so bili Spanci napadeni na Balabacu. Možki so posekani vsi, za ženske se zahteva odkupnina.
Pariz 3. Vestem, da se baje odpokliče an-gležki poslanik Monson, se oporeka.
Loildou 3. Druga izdaja lista »Morning-Post* poroča iz Hongkonga z dne 2, t. in.: Od gornjega Yang-Tze-Kiunga prihajajo vznemirljiva poročila. V pokrajinah Se-Tčuan, Hu-Nan in Hou-Pe se širijo nemiri. Cesarica-vdova omejuje moč podkraljev. Cesarske čete, katere so bile odposlane, da nžugajo ustaše, so pobegnile pred sovražnikom. Armade podkraljev so se pomnožile za 3000 mož.
Kaiieja 3. Kristijani v Apokaroni so izročili puške. Narodni zbor se skliče pozneje, nego se je mislilo s kraja.
Dleppe 3. Poštni parnik »Angero« je o polnoči vrglo ob notranje gradnje v pristanišču, da *e je razbil. Kapitan in 14 mož so se komaj resili v skrajni del pristanisča, eden je umrl vsled prevelike upebanosti, štirje so utonili v prostoru za stroje.
Deželni zbor tržaški
je imel včeraj svojo drugo in — zadnjo sejo. Ob 7 '/4 zvečer je deželni glavar dr. D o m p i e r i otvoril sejo. Prisotnih je bilo 42 poslancev. Vlado je zastopal namestništveni tajnik pl. Jettmar.
Ko se je prečital in odobril zapisnik zadnje seje, prešli so na dnevni red. Brez debate sta se sprejela račun deželnega šolskega zaloga za 1897, račun zaklada zemljiške odveze za 1897 in se je odobril proračun deželnega šolskega zaloga za 1899. Istotako je odobril deželni zbor posojilo 24,000.000 kron, predlagan in sprejet v mestnem zboru v seji dne 28. septembra 1898.
Slednjič se je sprejel zakon o občinskem obda če nju žganih pijač.
Na to se je oglasil poslanec P i c c o 1 i, da utemelji resolucijo gledd varstva narodnih prav. Uvodom je omenil, da jo postala dogma vlade samo število, zbok česar da vlada zapostavlja Italijane narodom, s katerimi oni nimajo skupnega ne jezika, ne civilizaoije, ne tradicij, ne i dejalo v (Aha l), tako, da je postal njrti položaj popolnoma neznosen (!). — Nadalje je pravil, da vsi njih protesti se zgubljajo le po ministerijalnih arhivih ter da jih vlada prezira, kakor da bi ne imela nobenih dolžnostij do njih.
Nadaljeval je, da jih vlada ovira v vseh njih ekonomičnih in političnih početjih, samo da ustreza gruči agitatorjev onega plemena, ki imponuje vladi se svojim prevladjem, in o katerem se more reči, da more, kar hoče. Avtonomija te občine da je postala le prikazen brez telesa. Politična oblast da odloča ne gledd na njih neovržno kompetenco, oporeka da se jim pravica za sodbo (proti kateri ni apelacije), je-li je kdo vreden sedeti mej njimi.
Toda, ne glede na vsako škodo in krivico na gospodarstvenom in političnem polju, da so neizrečeno velika in brezštevilna dejanja pristranosti in kriviČnosti na narodnem polju.
Odklonila se nam je — je nadaljeval govornik — zahteva po italijanskem vseučilišču in učiteljišču, zato se nam pa vsiljujejo nemške šole, dvojezični zavodi, ki niso opravičeni, ne po potrebi ne po Številu. Na sodiščih se oskrunjji naš jezik, odpravljajo se državni funkcijonarji, ki sicer niso vsi naši prijatelji, ampak le vsled tega, ker so trn v očeh slovanskim agitatorjem in ker se ne klanjajo neznosnim željam istih.
Mimo se prenaša fanatizem enega dela du-hovništva, nepokornega cehi cerkvenemu glavarju, ki se poraja pov3od; v cerkvi se slovanskimi pro-povedmi in novo (!) liturgijo, v šoli in na volitvah, v škofijskem konviktu v Trstu, v slovanskem semenišču v Gorici.
Poslednjič pa kakor najnovejša krivica na-merjano osnutje hrvatskega gimnazija v Pazinu, katerega hočejo vsiliti italijanskemu Pazinu.
To ni samo žaljenje narodnega čutstva dežele, nepotrebna provokacija in neupravičeno ka-lenje miru, ampak kršenje zakona samega, ker gimnaziji se imajo snovati le v jeziku prebivalstva, kateremu je zavod u a m o n j e n. Kršena je ministerska naredba od 9. decembra 1854, po kateri mora biti pouk v gimnazijah v onem jeziku, ki je prikladen in pristopen učencem, da se vsled tega olajšuje pouk.
Vlada naj ne pozabi, da previdnost in pravica, ta dva stebra držav, jo morati prepričati, da mora upoštevati naše interese in pravice.
Zato je predlagal govornik resolucijo, ki izraža protest proti osnutju hrvatskega gimnazija v Pazinu in proti pristranosti in krivičnosti vlade napram avstrijskim Italijanom, in ki zahteva: naj se upoštevajo njih gospodarstvene	i
oijonalne pravice, naj se spoštujet	-v
in italijanski značaj dežele (l) šol.	■ i. rl
uradov in cerkva; naj se jim <	. I
vseučilišče in učiteljišče in naj se	< t
dije zvršene in diplome, pridobljen liščih italijanskega kraljes
Deželnemu odboru se nalaga i u*a.», solucijo eesarski vladi in parlamen
O tej resoluciji se je oglasil i doni, ki je izustil govor, poln le a zajedno tako strasten in brezobzir« I; u še nismo čuli v tej zbornici. Spad« ,}■ : k pravega in vrednega italijanskega	1 i
šlcega Wolfa.
Brezobzirno je pozival Italijo, 0	r-
gled svoj na vzhodna vrata Italije, kjer živi sorodno jim pleme. Iredentistiška ost tega govora je bila tako očitna, da se je vladni zastopnik oglasil že mej govorom za besedo. Zaključuje je vskliknil govornik gorostasno hinavSčino : A ve patria, mori-turi te salutant!
Oba govora, posebno pa Spadonijevega je spremljala galerija kričanjem in vskliki, ki so pričali o skrajni vzrujanosti in ekstazi, trajajoči sem in tjc po več minut.
Na govor Piccolija nc bodemo reagovali, ker ni bil originalen ni na jednem mestu, in bi morali le ponavljati, kar smo povdarjali ne vemo že kolikokrat. Govor Spadonija pa je bil tako nečuven, toliko iz našega slovenskega kakor avstrijskega stališča, da bodemo morali podrobneje govoriti o njem.
Zadobivši vladni zastopnik besedo, protestiral je proti predbaeivanjem nasproti vladi glede pristranosti. Će je vlada dovolila Slovanom gimnazij, je to storila, ker imajo isti pravico do njega. In ker imajo Italijani laški gimnazij v Kopru, imajo Slovani, ki štejejo v Istri 180.000 duš, tudi pravico do enega v svojem jeziku. Obžaloval je nadalje, da so se navajali argumenti, ki ne odgovarjajo resnici in da je Spadoni označil osnutje hrvatskega gimnazija v Pazinu s »tatvino« na škodo italijanske narodne posesti. Istotako jo obžaloval vsklik galerije »Doli z vlado!«, kateri izraz mora zavrniti najodločneje.
Ker je bil nemir in vrišč postal uprav goro-stasen, prosil je predsednika, naj vzdržuje mir.
Naposled je izjavil, da odklanja resolucijo proti vladi, ki postopa z vso nepristranostjo.
Ker je galerija tulila in vriščala neprenehoma, dal jo je predsednik sprazniti, kar se je godilo le počasi in mol raznimi nečuvenimi vskliki in pevanjem talijanskih pesmi. (Zvršetek prih.)
Kje si zarja boljših dnij?
(Popin.)
II.
Bistvo tega programa pa je vzgoja našega naroda. Skrajni čas je napočil, da postane tudi on
smoter: delovati za narod, skrbeti /a poboljšanje njegovega stanja in položaja, povspeti ga na ono stopinjo omike in prosvete, ki ga vsposobi za uspešni nadaljni boj zoper vse nasprotnike njegove, ki ga prezirajo in mu odrekajo vsako mesto v vrstah proHvitljenih modernih narodov. Pride pač dan, ki — to upajmo — odpre oči tudi uaj krutejši m našim Hovragotn, da spoznajo in izprevidijo visoko vrednost slovenskega naroda. Toda nil sine lahore! Treha nam torej ohilega in navdušenega dela; zatorej «čujmo in delujmo!»	Vo-Ko. Na Dunaju, 27. dee. 189*.
DOPISI.
Is Tomaja, 2. decembra 189«. (17.v. dop.) Bog z Vami, g. urednik, tudi v novem letu 1899.! Saj se Vam bode tudi v tem letu boriti neizprosnimi sovragi naroda našega! Vsevečni naj Vas krepi na trnjevem potu, da se nam enkrat uresniči Vašega lista geslo: »V edinosti je mod«.
Potem nam hode še le pot odprta, potem bomo še le mogli zahtevati svoje pravice, teptane od sovragov!
Ko Vam že pišem ta novoletni pozdrav, naj vam tudi sporočim nekaj iz našega Tomaja, saj že zdavno nisem Čital nikake stvari iz teh krajev. O letini Vam ne morem dosti pisati, kajti bilo je je malo. Pridelek na vinu je bil deloma dober, deloma neznaten. Kar pa je terana, to Vara je kapljica, da že od leta 1892. nismo imeli take.
No, pustimo letino! Vabimo Vas pa prijateljski, da se pridete sami prepričat o dobroti njeni. Saj veBte že od druzih prilik, kako dobrodošel gost ste nam bili vsikdar. Mislim, da ne bi škodovalo tudi Vašim člankom, ako bi seli za par uric za našo mizo. (O hvala, hvala! Urcd.)
V	minolem letu smo imeli tudi letino druge baže, katere sad nam utegne sčasoma mnogo mnogo koristiti. To je naša dekliška šola.
O vrednosti te šole si se lahko prepričal, dragi čitatelj, če si se udeležil božičniee, ki bo jo priredile č. šolske sestre dne 24. dee. minulega in 1. januarja tek. leta. Nam Tomajoem je bilo kaj takega do sedaj popolnoma nepoznano.
Čuditi se je le č. sestram, da so po 3 mesečnem pouku dosegle toliko vspeha s temi nežnimi otročiči-deklicami.
Marsikomu je oko vosilo, ko so deklice nastopale z igro, deklamacija mi i. dr.
Do srca ganjen je bil pa slednji, ko je z šopkom v roki dcklamovala 10-letna deklica čestitko preč. g. Urbanu vitezu Golmajerju o priliki njegovega odlikovauja z Fran Josipovim redom.
Ne bom Vam podrobneje opisoval točk »božičniee«, ampak toliko pravim, da še le sedaj se nam odpirajo oči, še le sedaj spoznavamo korist take šole, ki je neprecenljive vrednosti za ženski spol.
Govoril bi še marsikaj o šolah, a bojim se zamere. Vendar storim to v kratkem, prosim pa drage Čitatelje, da mi ne bodo jemali v zlo, kajti vsakdo ima svoje nazore, a drugim je svobodno, da razmišljajo o njih in jih primerjajo z vsakdanjimi dogodki.
V	kratkem bode slavil preč. gospod vitez Golmajer petdesetletnico svojega duhovništva in tedaj se mu pripne tudi več nego zasluženi vitežki križec.
Pozdravljeni torej, gospod urednik, v novem letu ; o času Vam že sporočim zopet kaj, za danes pa sem se oglasil, da boste vedeli, da se še gibljemo na Krasu.	X.
Politični pregled.
TRST, 4. jauurarija 1899. Kaj poreče vlada?! To jim funkcijonira mehanizem, da jo pravo veselje. Komaj je bila porojena misel o demonBlrneiji z ustanovitvijo italijanskega gimnazija v Pazinu, že je v listih razpis profesorskih služeb. Na tem razpisu je podpisan deželni odbor istrski — kar je toliko, kakor da se ima ta gimnazij zasnovati na deželne stroške. Nc-odpustno, nečuveno je že to, da deželni odbor prireja demoustraeije — tudi Če ne bi stale ni novčiča — proti dvem tretjinam lastnega prebivalstva. In da je to gola politiŠka demonstracija, kaže že naglica, s katero postopajo. Tako se menda
ni snoval še noben gimnazij ! Danes se je iHtrodila misel in jutri že razpisujejo učiteljska mesta kar za 4 razrede h k ratu. Toda ta demonstracija l>ode stala deželo — torej tudi one, proti katerim je naperjena — težkih tisoČev. Pomislimo, da treba preskrl>eti poslopje, kabinete, vsa potrebna učna sredstva, zagotoviti učiteljstvu penzije itd., kar vse . bode stalo deželo ogromnih žrtev! In pomislimo, da deželo istrsko! Ako pomislimo vse to, se moramo zgražati nad deželnim odborom istrskim. Mej tem ko n. pr. v deželnem zhoru češkem pritiskajo na vlado, naj kaj stori za saniranje deželnih financ, mej tem, ko v vseh drugih pokrajinah opozarjajo vlado, da stroški deželnih uprav niso v nikakem razmerju z dohodki, mej tem, ko je razvidno iz statističkih seznamov od leta 1H94, da so deželne doklade narasle do take nenaravne višine, da znašajo povprečno */* vsega drž. direktnega davka: pa nima naš dež. odbor istrski druge skrbi, nego da iz zgolj strankarsko-taktiških vzrokov išče novih bremen!! A kaj je kraljestvo češko v gospodarskem pogledu in kaj borna mejna grofija istrska ?! Gori je bogata dežela s kmetijstvom na najviši stopinji, z veliko trgovino in industrijo; tu doli pa ljudstvo, ki mora krvavim znojem uprav izsiljevati iz neplodne in izsesane zemlje kakov pridelek, ljudstvo, ki nima ni za najnavadneje potrebe vsakdanjega življenja in ki tu pa tam trpi lakoto v pravem pomenu te besede; tu je dežela zaostala najmanje za 50 let gledč umnega gospodarstva in zanemarjena glede občil tako, da ljudstvo ne more koristno razpečavati niti tega malega, kar ima. V tej deželi, v kateri vlada tolika beda, naj bi sirota ljudstvo plačevalo tisoče za — demonstracije !!
Po vsej pravici smo radovedni, kaj poreče vlada! Vemo, da vlada ne more naravnost prepovedati takega početja in tudi ne želimo tega, ker cenimo avtonomijo, Toda radovedni smo, da-li vlada na toli nečuveno početje pojasni stališče laški gospodi vsaj kje drugje, kjer more in sme, da izvedo enkrat signoria, da VBaka Btvar ima svoje meje!!! Pred vsem pa smo radovedni, da-li vlada podn sankcijo takemu početju s tem, da se umakne pred demonstracijo deželnega odbora istrskega ter da s tem vzbudi domnevanje, da je res, kar se je šepetalo te dni po Trstu, da se je namreč misel o italijanskem gimnaziju v Pazinu porodila v kaki vladni glavi!
Položaj v dem. sboru goriškem se je zasukal senzacijonclno, toda za nas ne nepričakovano. Mi smo že pred par dnevi — menda prvi med slovenskimi listi -- zabeležili slutnjo, da v zadnji hip priskoči Italijanom na pomoč mož, katerega smo mi že davno taksirali po njega pravi vrednosti, o katerem pa je mnogokateri Slovenec še vedno imel veliko predobro menenje. Slutnja se jo že uresničila: deželni glavar goriški, grof Fran Coronini, je priskočil Italijanom na pomoč s tem, da je odstopil kakor deželni glavar i 11 da je zajedno odložil tudi svoj mandat!! S to šahovno potezo Italijanov in vsikdar pokornega in morda tudi — hvaležnega jim grofa Frana Coroninija se jo hipoma spremenilo pozorišče, a glavni in tudi na-raerjeni efekt je ta, da je odloženo — vsaj za nekaj časa — vprašanje deželnega šolskega zaloga!
Mnogo krivico je že storil grof Fran Coronini goriškim Slovencem, davno je že znano, da je je bil ta mož vsikdar na strani Italijauov se svojimi simpatijami in se svojim v p 1 i v o m 11 a visokih mestih, ali najodijoznej i čin je storil sedaj, čin, ki je tako kričeč, da ga morajo čuti in umeti tudi najbolj trda ušesa slovenske zaupljivosti in najivnosti. Se stališča, s katerega opazujemo mi stvari, bi menili, da Slovenci nimajo vzroka, da bi obžalovali ta korak, kajti sodimo, da je le dobro, ako dogodki sami silijo na konečno rešitev razmer, ki so akutne in nevzdržljive.
Ncposrednji vidni povod temu koraku dežel-nega glavarja je bil — kakor čitamo v »Piccolu« ; — ta, da se mu je včeraj predstavila italijanska deputacija, ki mu je izročila protest občinskega sveta goriškega proti osnovi deželnega Šolskega zaloga, in ki je zahtevala od njega izjavo, kako se hoče vesti v deželnem zboru glede ua rečeni zakonski načrt, od kateroga vedenja bode odvisen vsprejem zakona. Deželni glavar da je bil sprvega j nekako rezerviran, potem — spravljen v zadrego >
— pa je podal izjavo, da položi čast glavarja in poslanca.
Povdarjamo, da po našem uverjenju je bil to le navidezni povod, kajti mi smatramo za gotovo stvar, da je bilo že prej dogovorjeno — vse in da se je na komedijah itak že bogato laško življenje pomožilo šc za jedno — komedijo.
('as je bil res, ila je grof Fran Coronini enkrat odkril svoje srce in da je stopil iz polumraka, v katerem je toli izborno služil Italijanom. »Soča« se nadeja, da vlada že najde pot, da dovede svoj predlog do veljave zakona. Seveda je mogoče, ako bode le — hotela! Toda ne pozabimo, da so pota naše vlade neprerančunljiva!
Domače vesti.
Odvetniški izpit je položil minolega torka na tukajšnjem višem deželnem sodišču vrlo dobrim vspehom gospod dr. Ivo Zuccon, avskultant na tukajšnjem deželnem deželnem sodišču in odličen istrski rojak. Vrlemu gospodu doktorju in rodoljubu izrekamo najiskreneje čestitke.
To treba zabeležiti, da je v včerajšnji seji deželnega zbora tržaškega zastopnik vlade konsta-toval, da galerija neprestano dela škandale ter da konstatuje tudi »Tricster Tagblatt«, da so bili vskliki iste z i r r e d e n t i s t i š k e vrsto in da je galerija tudi pela italijanske pesmi ! !
Le linj pridejo! Pišejo nam: Ubogi T ■ Sedaj je pa gotovo po Tebi! Dne J * dejo vsi (?) italijanski županje v Ti pravijo zaroto proti hrvatskemu gii , . • zinu !
Leta 1895., dne 3. novembra, in res: ugnali so tedanje ministre 1 Dvojezični nadpisi na Primorskem < skrili pred besnečimi — župani !
Onega dne se je na liašeiu kričalo: »evviva 1'Italia«, kar je p slišal na lastna ušesn, toda oni dan j dovoljeno, ker ni bil nobeden kazno\ dni pozneje smo šli Slovenci istotja, . štovali proti takemu žaljenju države smo: Živela Avstrija — in sedeli smo nekateri oeld po flva meseca 1 !!
Sedaj pa no več, kajti osel gre le enkrat na led!«	Izšolani.
Nekaj akt 11 vel nega. Iz statistike o srednjih šolah s pravico javnosti, ki jo je sestavilo mini-sterstvo za nauk in bogočastje, je posneti nastopne številke :
V tem šolskem letu obstoji v Avstriji 196 gimnazijev z 64.053 učenci in 97 realk z 30.437 učenci, kar znaša skupaj 292 srednjih šol z ukupnim številom učencev 95.090. Med istimi je 176 popolnih in 20 nepopolnih gimnazijev; 151 jih vzdržujo država, 9 dežele, 10 mesta, 4 škotje, 13 samostani, 2 zakladi in 7 zasebniki. Naučni jezik je na 105 gimnazijih nemški, na 45 češki, na 25 poljski, na 11 utrakvistični, na 4 italijanski, na 2 maloruski in na 4 srbsko-hrvatski. Od 97 realk jih je 72 popolnih, 25 nepopolnih ; 64 istih vzdržuje država, 24 dežele, 5 mesta, 1 grSko-orijen-talski cerkveni fond (Bukovina) in 3 privatne osebe na Dunaju. Naučni jezik je na 62 realkah nemški, na 25 češki, na 6 poljski, na 3 italijanski in 11a 1 srbsko-hrvatski.
Slovenci imamo torej v srednjem šolstvu jedno veliko -- ničlo!
Pevsko društvo »Velesila« bode imelo v nedeljo dne 8. januvarja svoj veliki društveni ples, in sicer v veliki, krasno slikani novi dvorani g. Antona Sanoina.
Razpored koncertni veselici, ki jo priredi ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Roja 11 u na sv. Treh kraljev dan v «Slovanski čitalnici« v Trstu: 1. # * * »Rokodelci* (rudar, dimnikar, lon-ccvez) nastopijo trije dečki v primerni opravi in deklanuijejo. 2. A. Forstcr: »Planinska*, moški zbor, poje društvo «Zarja.» 3. «Sirota*, govorita učenki otr. vrta: Peric Marija in Cvetnič Eliza. 4. A. Grbič : «Slovčeku», Čctveroglnsni ženski zbor, pojejo podružnične in «Zarjine» pevke. 5. Prizor : «Mali pijanec.* 6. Laharnar: »Vesela tovar-šija», mešan zbor. 7. Igra: «Očc so rekli, da le.» Vrši se v Ljuboslavovem stanovanji. Prod prvo kakor tudi med raznimi sleeečimi točkami udarja tamburaški mešani zbor.
kakor njegovi sosedje deležen vzgoje in sicer vsestranske vzgoje, v političnem, v individuelnem, v društvenem ali soeijalnem, v kulturnem in javnem ožim. Dolge dobe ječal je naš narod v suženstvu, vsi zistemi države Avstrije, kateri je že priklopljen nad šest stoletij, bili so sovražni razvoju naše narodnosti. Prišla je franeozka revolucija, čas osvobojen j a narodnostne misli. Valovi mogočnega narodnostnega gibanja razširili so se po vsej Kvropi in dvignili tudi naš narod iz globočine njegove narodnostne stopinje.
Vendar ves čas, od 48. leta pa tlo današnjega dnč on ni dosegel svoje prave slobode. Zakaj ne? Ker nima v sebi kali, neobhodno potrebnih pogojev slobode. Treba je torej zanesti mej narod in zanetiti mej narodom narodnostno zavednost, narodno samozavest, gojiti treba v narodu pravo moriti o in zavest njegovih pravic do obstanka. Iz teh faktorjev jedino more iziti — seveda ne čez noč — njegova prava »loboda. Narod mora spoznati, da je i on s a m o s t a 1 e n, da mu ni treba v e d n o i n ved no zavisnim biti od tujih milost i j, narod mora se zavesti, d a ima tudi on nara v n o p r a v o do o b s t a n k a, narod mora biti prepričan, da se bojuje za svoje svete pravice, ako so zoperstavlja tujemu navalu, on mora biti p reši njen od svoje lastne vrednosti, in naj mu jo odrekajo vsi njegovi n a s p r o t n i k i. Le takrat, ko prešinijo narodovo dušo vsa ta čustva, doseči in uživati bode mogel slobodo v pravem in polnem smislu besede.
Pri nas pa vse molči o čustvih. Premalo ali pa nič se ne goji politična vzgoja: niti na mejah slovenskega teritorija ne najdeš najmanjše delavnosti {?! Ured.), kaj še le v osredju slovenske zemlje ?!
^ Zato pa je treba iti na delo, na stražo! - '-otok vsega političnega delovanja mo^ biti narodnostna p r obuj a s love n-skega ljudstva. In k temu smotru neobhodno sredstvo je krepko javno menenje, kakor je re-prezentuje časnikarstvo povsodi. Naloga političnih listov bodi pred vsem: oživljanje slovenske ideje med narodom, obramba njegovih opravičenih ti rja te v na zunaj.
Gojiti pa se mora s časnikarstvom pravi, zdravi javni duh, nikakor pa straukarstvo, ki samo škoduje, ker po navadi nima prav nič pozitivnega značaja. 21 političnih listov imamo. Koliko so razširjeni med inteligenco našo, no vemo; ali med prosto ljudstvo, katero bi moralo zajemati ravno iz njih vse svoje uke, vso svojo vzgojo, ni prodrl, r a z u n nekaterih z a n e m a r j e n i h list o v, ravno radi tega zanemarjenih, ker so namenjeni prostemu ljudstvu, niti jeden. Čita se pač sem ter tja, ali da bi bil nositelj javnega me-nenja med ljudstvom, o tom pač niti govora ni. Vrhu tega bi naše numerično razmerje olajšalo vsaki ideji pot mej ljudstvo, ker nas je tako malo Sloveuoev, in še o tej m alo štev i 1 nos ti svoji nočemo skrbeti jeden olikanejši za blago r sla b Sega.
Prva točka programa vsake »ljudske« stranke, ki bi si stavila za nalogo vzgojo slovenskega ljudstva, bila bi torej, s'to p i ti s prostim narodom v najožjo dotik o in ga navdušiti za ua-rodnostn o i dej o, vzbuditi v njem politično zavest.
Istočasno z vzgojo narodne zavesti poprijeti se nam je pouka in to v vseli slojih našega naroda. Tri sloje nahajamo pri nas Slovencih : olikano, srednjo inteligenco in prosto ljudstvo. Vsaki sloj je potreben svoje kulturno izobražbe. Čim večo stopinjo olike je dosegel posamični sloj, na tem viši kulturni stopini se bode nahajal slov. narod, celotna skupina teh slojev. Skrbeti nam je za naraščaj olikano inteligence, kakoršnje nam poman-kuje očevidno, gojiti se mora olikanje, splošno in strokovno, mod našo srednjo inteligenco, in pred vsem je obračati pozornost na domače prosto ljudstvo, ki je glavni steber našega »kmetskega naroda. Vsakdo mi pritrdi, da se nahaja naš prosti narod na otroški stopinji olike. Ne bi bilo težko zasledovati izvore in uzroke te prikazni. Pogosto se čuje v nas tožba, da zoper ljudski razvoj deluje v prvi vrsti takozvana »Kirehilehe Ver-dummungspolitik«. Mnogo jo resničnega na tem. Zlasti žalostno je pri dejstvo, da je pri nas vse kretanje prostega ljudstva, naroda sploh, pod-
vrženo neki trajni kontroli duhovniški, ki z lastno sodbo spremlja vso slovensko politiko in jej daje celo smer in prave«*). Na drugi strani pa si predstavljajmo slovenskega kmeta, ki dela vse žive svoje dni, ki se ni prav ničesar učil, ki niti sam ne zna brati in pisati, niti sina svojega ne pošlje v šole, ker ga rabi doma na delu. Nihče se ne zmeni zanj, on živi na svojem ubožnem posestvu, dela in umira, ne meneči se za ves drugi svet. Tu tiči korenika slabe kulturne ljudske stopinje. Kmeta treba začeti poučevati, vsiliti mu, če ne gre drugače, veselje po napredku, vzgojiti ga pAtom ljudskih šol v razumnega, naprednega moža in ne bo trajalo dolgo, da se on sam kakor tudi narod v obče otrese vsake hegemonije. Podvojiti, potrojiti naše ljudske in ustanavljati kmetijske šole, skrbeti za navdušeni, neodvisni naraščaj učiteljski, bodi prva skrb prijateljev ljudske omike!
Poleg tega pa se nam je truditi, da zajemamo vedno več intelieenee iz prostega naroda, to se pravi, da omogočimo kmetskim razboritim sinom pot v više šole, kjer se goji naraščaj našo prave inteligencije posvetne. Seveda je treba pomagati v tem smislu tudi z materijelnimi sredstvi. Društva, kakor je »ozkosrčni« »Kadogoj«, imela bi lepo nalogo, preprečati, da ne bi se zgubljali mlfldi ljudje radi materijalnih slabih razmer, in vzga jati slovenskemu narodu pravo, teku sedanjega časa primerno olikano inteligencijo v vseh posvetnih poklicih.
Srednje šole in useučilišče bili bi važni faktorji za isti smoter; pa vlada menda dobro ve, zakaj nam ne da ne jednih ni drugih in nam ne privosča prave slovenske, ampak le pristno germansko izobražbo.
Najvcče važnosti med nami Slovenci pa so gospodarska vprašanja. Z zdravo gospodarsko organizacijo, s temeljito izobražbo vseh slojev našega naroda v gospodarskih modernih vprašanjih, ustvaril bi se slovenskemu narodu temelj, kateri bi mu dajal in pomogel do prave življenske moči v vseh drugih ozirih. V času sedanjih gospodarskih reform, v času modernega aso-oijaoijskega, zadrugarskega gibanja treba neobhodno, da seznanimo tudi naše ljudstvo s tekom časovnim, z dobrotami, katere nam obeta gospodarska politika. Da bi se v nas ne bilo še prav nič zgodilo v tem oziru, ne moremo trditi, zlasti ko tudi druge, neslovenske dežele, izvzemši Niže-Avstrijsko, sto-prav začenjajo z gospodarsko organizacijo. Sliši se se tudi pogosto, da so slovenske dežele tako sila borne, da jim ni pomoči tudi z najbolj spretno gospodarsko politiko. Pa temu ni tako.
V agrarnih razmerah nnših vladajo sicer manj vesele razmere. Dežele slovenske niso v prvi vrsti ugodne za poljedeljstvo. Na jugu imamo Kras, na severu gorovje, na vzhodu slovenskega ozemlja pa več ali manj hribovje, kjer raste trta in evetć produkcija vina v mali meri. Pravega te-rfina za poljedelstvo torej nimamo nikjer, radi česar pogosto vlada na ugodnejših krajih prehuda koncentracija vrhu vsega v svoji stroki neukega stanu poljedelskega, ki ima za neizogibno posledico uhoštvo posamičnikov. Krasno gozdovje, ki se razširja na slovenskem ozemlju, je večinoma v tujih rokah. Deloma je last fidejkomisov, deloma posest našega nemškega veleposestva, deloma je prišlo v čisto tuje roke, in kar še preostaje, spada v državno ali kako tujo lastnino. V kmetskih ali domaČih rokah se nahaja mali del tega jako plodnega kapitala. Vse te razmere ne dovoljuje slovenskemu kmetu Bog vedi kakega blagostanja, in bolj nego kje drugje je v nas pereča takozvana >UI jersehuldungsfrage«. Da naš poljedelec ttkljuh največi skromnosti, ki vlada v njegovi hiši, ne mpre živeti ob svojih pridelkih, da si s časom tudi no more z bolj sati svojega položaja in povs >eti se do kakega večega premoženja, dokazuje nam množica hipotek, ki bremeni skoro na vsakem posestvu. In poleg hipotek proo\ i ta v nas personalni kredit, ki se pogosto zlorablja od premožnejših in s podvojeno hitrostjo uničuje nesrečneža, ki se jo nadejal, da si opomore žnjim. V zadnjem času so prevzele pri nasRe ifeisenove posojilnice raz-pečavanje immohilijarnega in mobilijarnega kredita
*) Ker zmo že večkrat precizovnli svoje staliSče gledć na pravo duhovnika za udeleževanje na javnem življenju, nam ne treba drueega nego, da povdarimo, da smo nepremično zvesti temu stališču.	Opoaiba ured.
in upati je, da se z vestnim amortizacijskim postopanjem reši kriza v marsikaki kmetski hiši.
Bolj nesrečna institucija so v nas k o tisti mna društva, v katerih se mnogo govori in piše. Zali bog so ta društva, kakor so povprečno lahko opazuje, le nesrečen eksperiment, ker se zlorabljajo vsestransko. Po teh konsumnih društvih se importuje v naše dežele obilo zastarelega blaga, ki se potem razpečava med prost*»ljudstvo po nizki ceni. Mnogokrat se dogaja, da poslovodje sami neredno in sebično vodijo trgovino. In se mnogo temnih stranij bi lahko razkrili na naših konsumnih društvih. Na kakih mestih po deželi, kjer so nastanjeni kaki tujci, recimo kakšni bivši komiji tuje provenijcnce, ki sistematično izsesavajo ljudstvo, tam so zdravo organizovana društva pač na najlepšem mestu.
Na kaki stopinji stoji v nas obrtni položaj ? Tu smo, žalibog, Slovenci na jako nizki stopinji, ker naše obrtno gibanje še ni prešinil moderni duh, brez katerega pa ni pomoči. Naše rokodelstvo nikakor ni v čisto slovenskih rokah, domača industrija pač cvete, toda njene izdelke izrabljajo po navadi tuji nasprotniki. Le malo izdelkov naše domače industrije dobiva zasluženo plačilo, večina se prodaja in se prekupuje na Škodo izdeljevaloev in v eminentno korist tujih podjetnikov po silno nizkih cenah. Velcobrt pa v nas še niti v povojih ni. Koliko slovenskih tovarn štejemo v sedanjem času? Koliko se producira v nas? Kake domače izdelke imamo mi Slovenci? V vsem in vsakem oziru smo zavezani tukaj na tujo stvar. V nas se importuje vse, vsem našem potrebam zadoščamo s tujim blagom in niti na um nam ne prihaja, da naj bi se to žalostno dejstvo kedaj sploh obrnilo k boljšemu! Kapitala, kapitala nimamo, nimamo, čuješ vedno. Pa to ni resnica, imamo ga in dovolj ga imamo, da pričnemo lahko svojo lastno industrijo na domačih tleh; samo rabiti ga ne znamo, ker sedimo na njem! Glavni uzrok ue-dostatka naše industrije, ki je pogubonosen za ma-terijaui nas položaj, je pomankljaj spekulativnega duha mej Slovenci. Ali spekulativni dar ni morda prirojeno svojstvo kakor na pr. glasbeni dar, ampak treba si ga vzgojiti s pridnostjo, z vztrajnostjo, s pomočjo potrebnega tehničnega znanja in z malim kapitalom napravi se lahko začetek, ki se razširi s previdnostjo, marljivim vodstvom in neustrašeno spekulacijo kmalu lahko v največe podjetje! Saj imamo dokazev temu tudi že sem ter tja v nas Slovencih, na primer v mlinski, jedino cvetoči veleobrti.
Kakor obrt, tako se nam kupčija nikakor noče ugodno razviti. Pra-uzrokov, temu mučnemu položaju ne bodemo razvijali v podrobno. Glavni pač tiči v tem, da nimamo strokovno dovolj izobraženega stanu, da nimamo kupčijskih izobraže-vališč; da se lotijo pri nas kupčije le preveč no-izkušcnci, ki imajo malo teoretičnega znanja, premalo praktičnega izkustva. Vrhu tega so navezani večidel na tuje oblastne tovarne, na narodno malo zavedne odjemalce, ki razločujejo samo dobro in slabo blago, za lastnika kupčije pa se ne menijo dalje; kaj čuda, da je povsod na Slovenskem kupčija v tujih rokah, da se v naših glavnih mestih šopirijo le tuje firme, ki žive od slovenskega odjcmalstva, kaj čuda, da tuje parasitsvo kupčijskega prometa v nas tako razvito. Bojkota, ki je prvo in radikalno sredstvo zoper te neprilike, se bojimo kakor najvcče lastne škode! —
Tako smo se torej pomudili na kratko na mnogih poljih, kjer je povzdiga slovenskega življa neobhodno potrebna, kjer treba orati še mnogo in vztraj no. V kulturelnein, pospodarskem, političnem oziru moramo še mnogo delovati mi Slovenci, da se narodnostno emancipujemo od svojih nasprotnikov, na katerih tako zelo slonimo v sedanjem času. V odločnosti, navdušenosti, brezobzirnosti v marsičem, požrtvovalnosti, in vstrajni delavnosti svoji, nam jo iskati virov boljše bodočnosti; kajti sedanjost je britka, britka bolj, nego to občutimo v vsakdanjem življenju našem! Vse je premrzlo v nas, vse preveč apatično napram vitalnim interesom našega zapuščenega naroda. Stagnacija se pojavlja na vseh krajih — in rodi svoje sadove, mesto da bi krepko, živahno, mladostno gibanje zavladalo po slovenskem svetu. Pustimo v nemar vse, karkoli nas loči, naj si naši voditelji, — i/, katerih naj se voli tudi naša reprezentanoija, — poza bivši vseh drugih difereneij, stavijo pred oči jedini vzvišeni
/rt «BožIČtlico» nadalje darovali: (po pomoti rakasnjeno) gospa Engelhilda Laurič 30 K., g. Frane Jurea iz Postojne 10 K., gospa Angeli 2 K., g. prof. Iv. Maeher iz Ljubljane .'i K., eden, ki je dobil od g. 1*. za novo leto, ltt> »t. gospa Lud-mila ValenSii 3 pare nogovie, .'l pare rokovic, 3 pare zapestnic, 12 robcev in «» volnenih rut, gosp Ivan 1'mek en par čevljev.
Za božiČnico ho še podarili: <1. poslanec Ivan Marija Vatovee svetivanski mecen 11) K., č. gosp. Zupančič, kapalan pri sv. Ivanu 4 K., preostanek pok h »n jenega darila g. Skrinjar 7 K., g. Ponikvar 5 K., g. Fajdiga 2 K., g. Hvala 2 K., g. Krže 2 K., g. Brundula 2 K., g. Vinžek 1 K., gospod Gullč 1 K., g. Pakiž 1 K., g. Pajnič 1 K. Bog povrni vsem č. g. darovateljem!
Spremembe v poštnem prometu,
sklenjene na uoštnem Kongresu y Washin£tonu.
(Zvržetek.)
Povzetje do zneska 500 gold., oziroma temu jegnakega zneska v frankovni ali nemški veljavi je dopuščeno tudi v vozno-poštnem prometu z Nemčijo v Švico.
Najviši znesek zahtevnih listin, pridejanih pimu s poštnim nalogom, določen je na znesek 600 gld., oziroma na temu jednak znesek v veljavi dežele, kamor jo nalog namenjen (v Nemčijo 800 mark; Belgijo, Egipt, Francosko, Italijo, Luksenburško, Rumenijo, Švico, Tunisom in na o. kr. poštne urade v Drenopolju, Berntu, Carigradu, Holflmft in Smirni l(KK) frankov; na Nizozemsko in v nizozemsko vstočno Indijo 500 gld. holandskc veljave; na Norveško 725 kron skandinavske veljave).
► Obrestnim in dividendnim odreskom, ki spa-uajo vrednostnim listinam iste vrste, in ki se izplačujejo na istem plačilnem uradu, pridejati jo poseben zaznanek.
V	tem slučaju se smatrajo isti kakor jedna sama zahtevna listina.
Jedni pošiljatvi s poštnim nalogom se ne sme pridejati zahtevnih listin, ki se glasfe na več nego pet dolžnikov.
V	ostalem je število zahtevnih listin, nanašajočih se na poštni nalog, nesmejeno.
Te določbe veljajo v vsem tu-in inozemskem prometu s poštnimi nalogi z izjemo, daje v tozem-skem prometu in v prometu z Ogersko ter Bosno in Hercegovino število zahtevnih listin za jedno po-šiljatev s poštnimi nalogi, omenjeno na pet.
Trst, 12. grudna'1898.
Od e. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva.

M. U. Dr. Ant. Zahorsky
priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega materniee itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
Ordinuie ulica Carintia Stv. 8, od 9. -11. in od 2. - 4.
i
m m	•€>•-	—•-	-•
			
povotovo			
Nova centralna čevljarnica
v Trsta.
Via Malcanton štv. 2.
Bogat izbor čevljev
/a gOHpode, goapt* in otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih eenah.
Zaloga vina.
Podpisani naznanja slovenskemu občinstvu, da ima svojo zalogi« pristnih d a 1-m a t i n s k i h vin v Aiiriroua Sun Lo-renzo (zadaj za magistratom).
Cena 34 in 36 novč. liter.
Razprodaja v vsakej množini od 5 litrov naprej; na zahtevanje se pošilja tudi na deželo.	_
ur Pristnost vina se garantira, Naročbe se vsprejamaio v ulici del Rane it. 1.
(uho«i tudi Via Maloauton St. 6).
Jurij Lozić.
SvetoivanCanom ii okoličanom
na znanje!
Podpisani javlja, da ima v svoji trgovini jestvin v ulici Oiillla stv. 64. (blizo bo-šketa) vsakovrstnih predmetov, spadajočih v to trgovino, kakor: rlž, sladkor, karo, vsakovrstne moke, fižol, testenine, olja, kis, mila, oves, otrobi itd., itd.
Grižon Nazarij.
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
pravi planinski kadelj olajiajoči sok
, z „Deželne lekarne pri Mariji Pomagraj" M. Leusteba l	v Ljubljani.
Cena 1 steklenice 50 novč. Razpošilja se z obratno pošo najmanj 2 steklenici.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Dllliaj 4. Širi se govorica, da minister Je-drzojo\vioz skoro odstopi. Govori se tudi o novem poskusu za spravo med Nemci in Cehi.
Budimpešta 4. Vrše se poskusi v dosego kakega pobotanja med vladno stranko in opozicijo. Dosti nade seveda ni, ker se vladna stranka nahaja v zadregi, a tudi opozicija jo zgubila nekoliko bojevitosti, ker ni našla tiste podpore po deželi, kakoršnje je pričakovala.
London 4. Lord Beresfort se je povrnil iz Kitaja, kjer je obiskal kitajska pristanišča. V trgovinski komori v Ilongkongu je izustil govor v prilog sodelovanja Anglije, Nemčije, Amerike in Japana nu skrajnem Vztoku.
ZAHVALA.
Hvaležen slavni zavarovalni družbi ,81avfja' v Pragi in nje zastopniku, gospodu Henriku G i b e r t i j u (ulica Stadion št. 5 I. nadstr.) za točno likvidacijo škode, provzročene mi po požaru, dajem javnosti na znanje ta čin točnosti.
Danilo Že ga.
Hiša na prodaj!
V bližini mesta je na prodaj prostorna hiša ob lepi cesti, ki je pripravna za vsako obrt in letovišče. Več se izve v tiskarni lista »Edinosti«.
BOGOMIL FINO,
urar v Sežani.
Zaloga ur za gospode in gospe, /latih in srebrnih, z nikaloin, na-zidnih, budilk itd. itd. itd.
Vsakovrstne poprave izvršujejo se točno in oeno.
Pri moji tvrdki
Schivitz &Comp. v Trstu
se dobivajo
stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Sesstlke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Emeri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge.
Garantiram dobroto vsega blaga. Cene nizke. Velika zaloga v uliti Zonta številka 5.
Mat. Živic, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del..
„THE GRESHAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 159.»07,579'—
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1897..... » 28.828,375*—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . . » 343.860,067*—
V letu 1897. izdanih 7468 polic za glavnico od....... » 67.331,351*91
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
Pf Glavno zastopstvo v Trstu.	x
_	Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Soala IV.
Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci.
i
Carl Greinitz Neffen,
N« Corau Stov. 83.	podružnica Trst. Plaisza ili'ihi Legna 3.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
JBpredmetov za stavbarstvo,
traverze, zaklepe, železo za kovače in fagon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč,
peči in štedilna ognjišča,
kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne lneMe in pred o i nje in varne blagajne,
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.