Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 tld., za pol leta 8 *ld., sa četrt leta 4 fld., «a j«d«a
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za etlo leto 12 gld., sa pol leta 6 rld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 rld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) «sprejema upravnlitvo in ekspedielja v „Katol, TIskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je t SemenlBklh nilcah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
^tev. 49.
V Ljubljani, v petek 28. februvarija 1896.
I^etiiili XXIV»
Vabilo na naročbo.
S I. marcem pričenja se nova narocba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
TJpravništvo „Slovenca".
Državni zbor.
Dunaj, 27. februvarija.
Vlada je predložila načrt o poljedelskih zadrugah in določbo o vlogah denarjev za varovance in oskrbovance pri hranilnicah in poštnih uradih; pravosodni minister je predložil dopis, v katerem zahteva za nova sodišča in premembe v uradništvu zvišanje kredita od 100.000 na 173.000 gld.
Minister za deželno brambo odgovarja na razne interpelacije.
Prva točka dnevnega reda je bila volitev v kvotno deputacijo. Oddanih je bilo 247 glasov, absolutna večina znaša 124 glasov. Izvoljeni so bili: Dr. Beer, dr. Menger, dr. Russ, vitez Jaworski, vitez Zaleski, Klun, grof Zedtvvitz, Janda, dr. Kaizl.
Nadalje so dobili dr. Steinwender 110, dr. Eben-hoch 102, dr. Lueger 40 in Hauck 15 glasov. Za deseti mandat je bilo torej treba druge volitve. Pri drugem glasovanju je bilo oddanih 230 glasov, od katerih je dobil dr. Ebenhoch 111, dr. Steinwender 39, dr. Lueger 19. Med prvima dvema je bila ožja volitev, pri kateri je bil izvoljen dr. Ebenhoch s 117 glasovi, dr. Steinwender je dobil 97 glasov.
Na to so se vršile dopolnilne volitve v razne odseke. Na mesto dr. Klaica je bil v budgetni odsek izvoljen Robič; na mesto dr. Plažeka in plem. Globočnika v odsek za službeno pragmatiko dr. Pien-tak in Višnikar; na mesto Poppra v železnični odsek Bohaty; na mesto dr. Schorna v pristojbinski odsek baron Hayden; na mesto dr. Klaiiia v odsek za poslovni red grof Falkenhayn; na mesto pl. Globočnika v justični odsek Višnikar; na mesto dr. Klaica v legitimacijski odsek Pfeifer; na mesto Globočnika in grofa Sylva-Tarouca v montanski odsek grof Falkenhayn in Jax; na mesto dr. Schorna v tiskovni, odsek dr. pl. Fucb-»; na mesto dr. Schorna in dr. Plažeka v privilegijski odsek vitez Podlewski in dr. Dostal; na mesto dr. Klaica v odsek za mornarski red Borčič; na mesto Poppra v odsek za davek na žganje Auspitz; na mesto pl. Globočnika, dr. Plažeka, dr. Fuxa in viteza Abrahamovicza v odsek za državni računski dvor dr. Knoll, dr. Trachtenberg, baron Wassilko in Hofmokl; na mesto dr. Fuxa v kazenski odsek dr. Schiicker; na mesto dr. Schorna, dr. Plažeka in dr. Fuxa v permanentni kazenski odsek vitez Krynicki, dr. Schiicker in dr. Dostal; na mesto Poppra v valutni odsek dr. Knoll; na mesto pl. Globočnika in dr. Plažeka v upravni odsek vitez Madeyski in knez Schwarzenberg; na mesto dr. Klaica v gospodarski odsek ba-
ron Hayden; na mesto pl. Globočnika v brambeni odsek Kaltenegger.
Nato se je pričela nadrobna debata o srednjih šolah.
Posl. dr. vit. K r a u s naglaša, da pritožbe o nezadostni izobrazbi učiteljskih kandidatov niso opravičene, opravičene pa so glede prevelikih formalno-stij v šolah ; telesne vaje so koristne, nikakor pa ne potrebne uniforme profesorjev. Ženskam ni treba zapirati vrat v višje šole, posebno koristne bi bile višje gospodinjske šole. Konečno se pritožuje, da je na Štajerskem premalo srednjih šol.
Posl. K u r z pritrjuje predgovorniku glede ženske vzgoje ter priporoča boljše plače za srednješolske profesorje. V nižjih razredih naj se vpelje jed-notni pouk, klasiški jeziki se ne smejo odstraniti, pač pa ni treba, da bi bili podlaga vsemu pouku. Učni načrt mora bolje ustrezati modernim zahtevam ter se ozirati na razne dežele in narodnosti. Posebno priporoča domačo zgodovino. Država naj prevzame v svojo upravo gimnazijo v Opavi in realko v Budjevicah. Sploh naučna uprava ne sme biti tako centralistiška.
Naučni min. baron G a u t s c h naglaša važnosti modroslovja za bogoslovce, juriste in medicince in da bi mnogi, redni izpiti na vis. šolah ne odpravili znanih nedostatkov, vsaj ne pri večini slušateljev, in visoke šole bi zgubile svoj značaj. Minister izjavlja, da naučna uprava ni pripravljena, ustanavljati ženske gimnazije, dasi prizna, da so posamezne ženske sposobne za višje nauke. Toda z narodnogospodarskega stališča se višje ženske šole ne morejo priporočati. Pač pa je vlada pripravljena, pospeševati višjo omiko deklet za prihodnji poklic soprog in mater. Posebno je treba takih šol za hčere
LISTEK
Slavnostni govor.
(Spisal Mrazov.)
(Dalje.)
Ivan Prosen je bil pisar pri notarju, a to še le nekaj let sem. Zdelo bi se, da ta človek ni prav za nobeno rabo, da je tako rekoč le po pomoti zašel na ta svet, med druge ljudi. Vse mu je izpodletelo, česar se je lotil, zato, ker ni bil z ničemur zadovoljen ; sam pa je tožil, da ga preganja usoda. Dokler je hodil v šolo, učil se je vseh mogočih stvarij, samo ne, česar bi bilo treba; bral je brez števila knjig, sam* šolskih ne. Pozneje je hodil po raznih pisarnah, toda nikjer ni bilo zanj. Ko mu oče umrje, zapusti mu nekoliko denarja.
Sin premišljuje, kam bi ga pripravil; naposled se odloči in odpre gostilno v svojem rojstnem kraju, na Bregu. Brežani so se neizmerno čudili krčmarju, ki pušča doma svoje goste brez postrežbe, sam pa hodi v čitalnico in po drugih gostilnah, deklamuje in govori „o vzvišenih nalogah človeka*. Takrat se je tudi oženil in prvikrat v svojem življenju se ni zmotil. Njegova Malka je bila dobrosrčna ženska, ki ga je neizmerno ljubila, občudovala in se zanimala z vso dušo za najmanjše njegove muhe in skrbi . . Gostilna je naposled propala, da nihče prav ni vedel, kako, a v veliko zadovoljstvo krčmarju samemu, ki
je izprevidel ravnodušno, .da sploh nikoli ni bil za tak posel" in se je čudil svoji ženki, ki je na skrivnem jokala in tarnala, „da gre vse v nič". Prosen je dobil službo pri notarju.
No, zdaj je začel tudi on jadikovati in vzdihovati po „zlati svobodi življenja" in s solzami v očeh je pogledal časih na hišico, kjer se je svetil svoje dni ponosen nadpis: „Gostilna pri pevcu."
Prosen je bil slabega zdravja; to se je že videlo na njegovi suhi, koščeni postavi, na ozkem, prozorno-bledem obrazu. Njegove male oči so bile živahne, a vodene in brez bleska. Smešen vtisek je delal njegov čisto beli, veliki in malo v stran potisnjeni nos.
To je bil Prosen, slavnostni govornik.
Drugi dan ob dvanajstih 8e odpravi k Mudnu.
„Oprostite, gospod Muden, če vas nadlegujem ... ali motim . . ."
„Prav nič, prav nič, Prosen, le povejte, kaj bi radi."
„Treba je, gospod Muden, da se pogovorimo, kako bo letos zastran veselice."
„A — vi še niste dobili vabila? Saj ste ud, če se ne motim, in vsi udje se Beveda najprej povabijo. Le pridite, Prosen, v nedeljo bo veselica."
„Toda, gospod Muden, jaz sem že dobil povabilo. A rad bi vas samo vprašal, kako je letos s slavnostnim govorom; kako ga namreč hočete imeti, da bi se kdo ne spodtikal 6benj."
„Jaz vas ne razumem prav, Prosen. Kaj mislite s temi besedami?"
Govorniku je postajalo nekako tesno.
„Prosim vas vendar, gospod Muden, meni se zdi, da bi odbor razjasnil, kako prav za prav hoče 8tvar imeti . . . zdaj, ko je prilika nenavadna ... o petnajstletnici."
Muden privzdigne obrvi visoko in odgovori z dostojanstvom in počasi:
„Jaz si vam usojam pripomniti, gospod Prosen, pisar pri notarju Jeronimu, da vas to ne briga veliko . . . Odboru se ni zdelo primerno, da bi določila, ki jih je dal govorniku, razložil tudi vsakemu čitalničnemu udu posebej."
„Toda jaz vsekakor mislim . . kot govornik . .."
„Ne bodite no otročji, Prosen, prosim vas! Vi, pa govornik! Saj so se vam ljudje že tako vsako leto smejali ... In da bi letos, o petnajstletnici 1 . Ha, ha, ha! Vi ste ptič, Prosen, to se vam mora reči! . . . Ali, da govorim resno. Odbor je izprevidel, da bi vam tega posla sploh nikoli ne bil smel izročiti. Saj sami lahko pomislite: Vaše govorjenje, vaša gestikulacija, potem postava, obleka itd., in naposled : Vaša služba! — Ne zamerite, bilo bi vendar malo čudno, ko bi imel pisar med nami kakšno vlogo ... No, pa pustiva to; vidim, da vam je mučno. Seveda, kij more človek za to: kar je, pa je; ta več, oni manj. Z jedno besedo, Prosen, slaT-nostni govor je že prevzel Projec."
Prosen se je poslovil.	(Dalje sledi.
uradnikov, častnikov in učiteljev. Potem bode mogoče, da postanejo tudi ženske učiteljice na ženskih pripravnicah. Vlada hoče tudi skrbeti, da bodo ženske mogle delati zrelostne izpite, toda pod istimi pogoji, ko moški kandidatje, in sicer le na državnih zavodih. Ženske imajo že sedaj priliko obiskovati visoke šole kot hospitantinje, vender bode treba v tem oziru primernih prememb. V ostalem se sklicuje na izjave v budgetnem odseku.
Slovenska stolica v Gradcu.
(Govor posl. Kluna v drž. zboru dne 25. febr.)
Dasi želim, da bi se hitro rešil proračun za 1. 1896, vendar moram izpregovoriti o stvari, ki je največjega pomena za kulturne težnje slovenskega naroda. V budgetnem odseku in v vis. zbornici so se že večkrat ponavljale pritožbe, da med vsemi jeziki v naši državi samo slovenščina nima mesta na visokih šolah. Nemci, Cehi, Poljaki in Hrvatje imajo svoja vseučilišča, za druge jezike so v večjezičnih deželah ustanovljene posebne stolice. Le slovenski jezik je izključen z visokih šol, dasi ni najmanjši in tudi ne najmanj važni med mnogimi jeziki v Avstriji.
Ta jezik govori poldrugi milijon državljanov in je med vsemi slovanskimi jeziki jedini, ki si je ohranil bogatost oblik, lepoto in točnost skupnega sta-roslovenskega jezika in ima med vsemi živimi slovanskimi jeziki tudi najstarejše pismene spomenike, kakor to izpričuje češki učenjak Dobrovsky, ki je pisal Kopitarju: Gratulor vobis Crainciis, quia anti-quissimum manuscriptum habetis — čestitam vam Kranjcem, ker imate najstarejši rokopis. Prvi slovenski prevod sv. pisma je le nekaj desetletij mlajši, ko prvi nemški prevod Lutrov, in prva slovenska slovnica je iz istega stoletja, ko prva nemškega jezika.
Kar se tiče lepote in vsebine naših narodnih pesmij, opozarjam le na to, da jih je sloveči nemški pesnik Anastazij Griin, naš rojak grof Anton Auers-perg prevel v nemščino in objavil. Smešno je torej, da ljudje, ki slovenskega jezika prav nič ne poznajo, ali pa so ga k večjemu slišali iz ust kakega malo-mestnega hlapca, ki govori iz vseh mogočih jezikov skovano mešanico, da se taki ljudje drznejo imenovati naš jezik surov, reven in nerazvit, kakor smo to že večkrat čuli tukaj v zbornici, posebno od g. celjskega poslanca. Njemu in vsakemu, ki se norčuje iz slovenskega jezika, priporočamo, naj prečita Anastazija Griina odo „An meinen Lehrer", ki je v njegovih zbranih delih. Sodba teh čestitih strokovnjakov o slovenskem jeziku je toliko vredna, kakor sodba slepca o barvah.
Slovence to peče, da slovenski jezik navzlic vsestranskemu svojemu razvoju ne najde mesta na visoki šoli one dežele, kjer je priznan kot drugi deželni jezik; mi smo na slabšem, kakor v nekdanjem nazadnjaškem času. 2e za časa germanizaeijske dobe
Dozdevna ljubezen.
Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij.
(Dalje.)
Taša se je zopet razsrdila.
„Vi se smejete*, začela je znova, jedva vzdr-žuji solze, „a tu se ni čemu smejati. Nazvanje ,slavjanotilov' ni prosto razumno. Kakor ne more biti v Nemčiji germanofobov in germanofilov, takó ne more biti tudi pri nas slavjanofilov in fobov. Mi smo — Rusi in moramo ostati taki, ljubiti svojo domovino, svoj narod in njegove ideale. Vi pravite : saj jih ni. Toda je li možno živeti brez njih, se li dá misliti samostojno tak obstanek ? Človek in narod brez ideala izginja in prihaja pod vlast močnejšega, seveda nravstveno močnejšega. A poglejte, Rusija živi uže mnogo vekov, živi in se krepča. Kako mislite : zakaj ? ker so se ugnezdili v Petrogradu liberalci ? Da, rodili so se in umró — sedanja Rusija jih pa ni zapazi ne in bode živela vendar-le po svoje. Se li štejemo samó v Petrogradu z osmico v 80,000.000 Rusih, ostalo prebivalstvo Rusije pa z ničlami ... je li v resnici to takó ? Smo li bili morda krepki s tem, da smo bili pri Petru Velikem Holandci, pri Ani Ivanovni Nemci, pri Katarini Francozi, pri Aleksandru I. pa Angličani? Ne, mi smo krepki samó z ideali našega naroda, t. j. z njegovo vero, ljubavjo do domovine in carja . . . Povejte, je bil li podoben primer v katerej-koli zgodovini, da bi ves narod, kakor jeden človek, znesel poslednje svoje premoženje na trg, ko je Minin po-
pod cesarjem Jožefom II. so čutili potrebo slovenske stolice na vseučilišču v Gradca in 1. 1780 zasledimo uradno premišljevanje, „ali bi ne bilo treba na liceji upeljati pouk slovenskega jezika". Dne 4. julija 1810 je gubernij opozarjal štajerske stanove, da dovolijo dotacijo za učno mesto slovenskega jezika. Dne 20. julija 1810, torej 16 dnij pozneje, je stanovski odbor nasvetoval 1000 gld. letne plače za učitelja slovenskega jezika „trdno prepričan — kakor se čita v dotični listini — da se mora gojiti ma-terni jezik v naobrazbo ljudstva, s čimur pridobi tudi nemški jezik".
To mesto je bilo začasno nameščeno 1. 1811 do 1. 1834, ko je bilo dne 14. avgusta s cesarskim dovoljenjem stalno zistemizovano. Tako je ostalo do 1. 1866, ko je bila ustanovljena stolica za slovansko biologijo.
Od 1. 1850 do 1854 je bil na graškem vseučilišču slovenski tečaj za juriste, o čemer je govoril že gosp. poslanec iz južne Štajerske; ravno sedaj je večja in nujnejša potreba slovenske stolice, kakor sploh preje kedaj. Kajti v slovenskih pokrajinah se slovenski uraduje, obravnava in na šolah poučuje. Potrebno je torej, da si uradniki pridobi temeljito znanje slovenskega jezika in da se v ta namen ustanovi za slovenski jezik posebna stolica, kakor so na raznih vseučiliščih za druge deželne jezike. Tako je v Crnovicih poleg stolice za občno slovansko biologijo tudi stolica za rusinski jezik in slovstvo; v Lvovu sta poleg stolice za slovansko biologijo še dve drugi, za poljski in rusinski jezik. Pred dvema letoma je vlada ondi ustanovila še posebno stolico za rusinsko zgodovino in profesorja je poklicala iz Ru-sije. Rusini imajo torej za svoj jezik tri stolice, katere jim od srca privoščimo in za katere se je potrudil gotovo tudi ministerski predsednik kot bivši ces. namestnik v Galiciji, uvažujoč potrebe rusin-skega naroda. Tudi v Pragi imajo poleg stolice za slovansko biologijo Se posebno stolico za češki jezik in slovstvo.
V Inomostu je na nemškem vseučilišči posebna stolica za italijanski jezik, v Gradca so pred tremi leti poleg stolice za romansko biologijo ustanovili še posebno profesuro za italijanski jezik in slovstvo, akoravno italijanščina na Štajerskem ni v deželi navaden jezik.
Rumuni, katerih je< v tostranski Avstriji le 200.000 duš, imajo v Crnovicih, kar je popolnem v redu, posebno stolico za svoj jezik in slovstvo.
Pruska vlada, ki ni posebno naklonjena Poljakom, je na vseučilišči v Vratislavi ustanovila stolico za poljski jezik in slovstvo.
Ako vse to uvažate, gospoda moja, in če še pomislite, s koliko žilavostjo se Italijani, katerih je do pol milijona v Avstriji, potezajo za ital. vseučilišče v Trstu, gotovo ne morete šteti v zlo dvema milijonoma Slovencev in Hrvatov, ako zahtevajo svojo visoko šolo, in dokler te ni, vsaj večjo gojitev njihovih jezikov na sedanjih vseučiliščih. (Konec sledi.)
vzdiguol svoj glas? . . Ruski narod je morda nereden, pijančuje, seče drevesca, katera je usadil g. Bahtemin, a ko je potreba, ko se mora v resnici pokazati, tedaj ne omahuje, tedaj je tak velikan, pred katerim se mora samó pokloniti. S tem smo silni, s tem živimo. In vsak Rus razume in čuti to ... Da, morda sedaj, tudi takoj, ako je treba . . . oddam vse, kar imam, briljante, ljubljene reči, poslednjo obleko, ako je treba . . . tudi mama oddá, to vem . . ."
Grobca se je zasmehljala in gledala na svojo prekrasno hčer, ki je bila razburjena, razvneta in zato še bolj mila in krasna. Stara Ljvova je prijazno pritrjevala z glavo pri vsakej Tašinej besedici. Kašinskij se je grbančil. Ilija Dmitrijevič je čutil neko šegetanje v nosu in nenavadno mokroto v očeh; prišel je v jednak zamaknjen položaj, kakoršen ga je vedno obdajal v mladosti, ko je slišal vojaško godbo, ki je šla po ulici pred vojaki . . .
„Da, grofica, da ..." potrudil se je izgovoriti.
Bahtemin je bil zamišljeno miren . . .
„Da, kdor pa ne more takó čutiti, grobca?" prašal je takó resno, kakor nikdar še v svojem življenji.
„Kdor pa ne more čutiti takó", pristavila je Taša, „oni ni Rus; to se pravi človek ..."
„Nepotreben", dostavil je Bahtemin.
Stegnil je roko, vzel vrč s kavo in vlil si v čašo poslednje kaplje kave. Taša je pogledala na-nj.
Politični pregled.
v Lj ubljani, 28. tebruvarija.
Občinske volitve na Dunaju. Včeraj je bil prvi volilni dan pri občinskih volitvah na Dunaju. Odločiti se je moralo, ali bodo ohranili ta dan anti8emitje vseh 46 kandidatov, katere so si pridobili pri zadnjih volitvah 3. razreda, ali so še v tem razredu neomejeni gospodarji. — Boj je bil vroč. Liberalna stranka je napela vse sile, da bi rešila vsaj notranje mesto in drugi okraj. Naročila je tudi socijalne demokrate, da so postavili svoje kandidate, s katerimi naj bi begali protiliberalne volilce. — Toda vse ni nič pomagalo. Na vsej črti so zopet včeraj liberalci pogoreli; tudi v prvem in drugem okraju ni nič pomagal njih denar, katerega so s polnimi rokami sipali mej volilce. Vsakdo se more te zmage radovati, ker kaže, da je na Dunaju še vedno doma značajnost in krščanstvo, ki neče več nositi židovskega jarma. Podrobnosti o teh volitvah je najti mej brzojavi v današnjem listu.
V budgetnem odseku je predlagal načelnik dr. Russ, naj se izroči vladna predloga o pokojninah za uradnike in njihove vdove ter sirote z ozirom na veliko važnost posl. Beeru, ki je bil svo-jedobno poročevalec v pododseku za urejevanje uradniških plač, in posl. Lupulu kot poročevalcu o pen-zijskem proračunu. Ob jednem je predlagal, naj sklene odsek, da morata imenovana poslanca v teku osmih dnij poročati v odseku. Posl. dr. Steinwen-der, dr. Bareuther in baron Morsej so bili mnenja, da se izroči predloga nekdanjemu pododseku za urejevanje uradniških plač, da bode bnančni minister na ta način poučen o raznih glasovih, ki se javljajo v zbornici. Po nekaterih pojasnilih poslanca Rutov8kega, Lupula in dr. Fuxa, se je vsprejel predlog načelnika Russa. Konečno je rešil odsek ostale račune za 1. 1894 ter proračun melioracijskega zaklada za 1. 1896.
Gospodska zbornica ima jutri popoludne svojo drugo sejo. Na dnevnem redu je prvo branje predloga barona Pražaka glede zakona o določbah mezdnih doklad za svetnike višjega sodnijskega in kasacijskega dvora. Konečno se vrši volitev petih članov v kvotno deputacijo.
Bolgarija. Knez Ferdinand še sed^j nima v roki potrdila, da so ga evropske velevlasti res pri-poznale bolgarskim knezom, akoravno je prejel turški sultan po svojih zunanjih zastopnikih ugodne odgovore. Morda je sultan uvidel, da je storil prenagljen korak, in namerava z odlašanjem poravnati, kar je zakrivil. — V katoliških cerkvah so se opustile molitve za kneza, opravljajo se pa mesto tega molitve za bolgarsko ljudstvo. — Pričetkom prihodnjega meseca se vrše dopolnilne volitve v poslansko zbornico. Za izpraznjena mesta kandidujejo sedanji glavni tajnik Benev, ki namerava odložiti dosedanjo službo, notar Anastarov, general Nikolaye, Cankov in njegov
„Da, nepotreben", ponovil je on, otožno na-smehljal se samó z ustnicami in gledal na Tašo s hudimi, mučnimi očmi.
„E-e, ne, zakaj", dela je grobca, da bi takoj pripomogla hčeri, in skušala govorili posebno mehko, „vsak ima svoj razum, svoje mnenje . . ."
„Gotovo", pritrdila je Ljvova, „svoje mnenje, ki . . ."
In začela je govoriti o mnenjih in iskrenosti v mnenjih; Taša je pa ni poslušala. Jako se je ve-stila in žal jej je bilo, da je razžalila nehotó morda Bahtemina. V trenutku, ko je rekel Štefan Alekse-jevič: „nepotreben", vzpomnila se je, kaj jej je pravil Ljvov o bolnem Bahteminu, in nevoljna na-se, obžalovanje za nastalo v njej ostrost in pomilovanje Bahtemina, kateri, kakor se jej je zdelo, je moral imeti veliko, nikomu znano gorjé — napolnili so njeno dušo. Malodušno in sramežljivo je pogledala na Štefana Aleksejeviča in odšla h Knausu. Ko je pa naposled dež nekoliko potihnil, hudo vreme končalo, in vsi, sedši v kočije, odpeljali se v Baden, ostala je v vozu z materjo, Ljvovo in Kašinskim in povedala takoj materi, da jo je mučilo.
„Strašno mi je neprijetno in žal, strašno neprijetno".
Grobca je bila tudi nezadovoljna.
„Da", dejala je ona, „mora se bolj varovati".
„Ah . . . nič", nasmejal se je Kašinskij, „zmagovalcev ne sodijo".
Taša je pa vzdahnila in pomajala z glavo . . .
Čutila se je krivo.	(Dalje »ledi.)
\
Borodnik Ludskanov. Kakor se zagotavlja, ne nasprotuje vlada Cankovi kandidaturi.
Nemčija. Na strankarskem shodu, katerega je priredila krščansko socijalna Btranka 26. t. m. v Frankobrodu na Mena, se je dognal popolen razpor mej konservativno in krščansko-socijalno stranko. Vodja krščanskih soeijalistov Siocker je v daljšem govoru pojasnjeval stališče imenovane stranke nasproti konservativni in poživljal navzoče, naj se iz-reko za ustanovitev popolno samostojne stranke. V tem smislu stavljena resolucija se je vsprejela skoro Boglasno. Kot volilno smer so vsprejeli ono, ki pobija vse, kar stavi srednjim strankam zopernačelne pogoje, dalje vse teorije, ki zastopajo absolutno ekonomično jednakost. Za svoje glasilo so si izbrali do-sedaj konservativni list „Volk", ki bode nadalje zastopal samo krščansko-socijalne interese. Siocker je postal na ta način odločen nasprotnik konservativne stranke, in se s tem jako zameril ne samo svojim nekdanjim pristašem, marveč tudi naprednim liberalcem.
Španija. Prva, akoravno ne direktna posledica dolgotrajne vojske na Kubi se je pojavila včeraj, ko je sklenil ministerski svet v svoji včerajšni seji, da se morata razpustiti obe zbornici. Vlada je namreč uvidela, da ji dosedanji zbornici ne bodeta vtč dolgo naklonjeni in vsled tega ne bodete hoteli dovoljevati vedno novih kreditov za vzdržavanje brezplodne vojske na Kubi. Mej prebivalstvom vlada splošna nezadovoljnost, ker vidi, da tudi največje žrtve ne pomorejo do zaželjenega cilja. Nič ne koristi, da je odslovljen maršal Martinez Campos in postavljen na njegovo mesto „energični" general Weyler, kajti vstaši so še vedno neutrujeni bojevniki za svojo svobodo. Da bi si vlada toraj nekoliko pomogla iz zadrege, se je odloČila za razpuščenje obeh zbornic, meneč, da bode z novoizvoljenimi poslanci ložje izvedla svoje načrte. Volitev za poslansko zbornico se vrši 12., za senat pa 26. aprila. Prva seja novih zbornic se vrši 11. maja. Do tedaj bode vlada neovirano postopala in skušala pomiriti razburjene duhove. 2e sedaj se je pa osnoval pod predsedstvom Sagoste poseben odbor, v katerem so zastopani bivši ministri in ki deluje na to, da se kolikor največ volilcev zdrži vsake volitve. Vlada toraj ne more imeti mnogo nade, da bi po novih volitvah dosegla svoj namen.
Cerkveni letopis.
Misij on.
Iz Žužemberka. Pustni torek popoldne sklenili emo jednajst dni trajajoči misijon. Vodili so ga č. gospodje lazaristi: P. Nežmah, Krivec in Navinšek. Po božiču smo imeli v župniji osepnice in zato je bilo si. c. k. okrajno glavarstvo v Novem mestu misijon prepovedalo, kar je ljudstvo silno razburilo ; a ko se je dokazalo, da ni nikake kužne bolezni več, se je prepoved takoj umaknila. — Z nenavadno vnemo se je ljudstvo ves čas misijonskih govorov vdeleževalo ; dasi je žužemberska cerkev velika, vendar je bila vsak dan trikrat natlačeno polna, in zadnje dni so še tujci tako pritisnili, da se je bilo bati nesreče. Pri izpovednicah so mnogi po poldrugi dan čakali, da so prišli na vrsto. Bednih izpoved-nikov je bilo 12—13. Obhajanih je bilo nad 4400 vernikov, med njimi tuji iz 16 sosednih župnij. Mnogo sadu smo upali od misijona, doživeli smo ga še več. Posebno veselilo je vsakega, ko je videl domače in tuje omikanejše kroge pri misijonskih govorih in sv. zakramentih, le nekatere tu delujoče tujce smo pogrešali, hvala Bogu, da jih je jako malo. Krasno vreme je pač veliko pripomoglo, da je bila udeležba tako velikanska.
Vršilo se je vse v najlepšem redu in izvršilo brez vsake nezgode. Dnevi misijona so bili dnevi duhovnega veselja in marsikomu je porosilo oko, ko so č. gg. misijonarji odhajali. Spodobi se, da jih prisrčno zahvalimo za vse, kar so nam dobrega storili, prinesli so nam mir, spravili nas z Bogom in bližnjim. Bog jim z obilnimi milostmi povrni trud, ki so ga imeli z nami. Prisrčna hvala bodi tudi č. gg. sosedom, ki so vstrajno pomagali pri izpovedi. Bogu, darovalcu vse milosti, pa bodi večna čast za neštete duhovne dobrote, ki jih je delil ob sv. mi-sijonu. Podpiraj nas neskončno usmiljeni Bog s svojo milostjo, da ostanemo stanovitni.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. februvarija.
(Narodnost v besedah in dejanja.) Kar se toliko govori in piše o narodnosti in podpiranju domačih obrtnikov, je žaltfigg dandanes le prevečkrat laž. Posebno od nasprotnega t. zv. narodno-naprednega tabora se kaj lepo podpira narodnost. Vzemimo n. pr. v misel »Narodni dom« in njega električno razsvetljavo. Kaj pravite, kedo neki bo tisti izvoljenec, ki bo v narodni kurjašnici nastavljen pri strojih za strojevodja? Domačin ali tujec? O domačinu Se v »Narodnem domu« niti govora ni, da bi bil sprejet kot kurjač (Heizer), kot strojevodja (Maschinist) ali kaj druzega. Kedo bo pa reki ta izvoljenec? Gotovo kak Nemec ali Ceh? No, če domačin vpraša za to službo, reče se mu: »Ga že imamo.« Kolikor vem, je sprejet tujec iz Dunaja ali Gradca, toraj trd Nemec. Je-li to podpiranje naroda? Menim, da to ni nikako pravo ravnanje »narodne stranke«, da vsprejmejo tujca, mesto domačina v službo in to celo pri »Narodnem domu«, saj pripomogli so le Slovenci s svojimi doneski za to hiSo. Bavno to volja o deželni bolnici. O narodnost in nje blago podpiranje domačinov! — Ker sem kot kurjač ali strojepaznik iskal pri obeh zavodih službe in bil izrečno odbit, se danes oglašam po vsej pravici v tem časniku. Nepodpisan in vendar dobro poznan. — Dostavek «Glasnikovega» uredništva: »Narodni dom« je že preje odbil ponudbe domačih slovenskih obrtnikov in je dal tujcem delo in zaslužek. Gostilno je razpisal po nemških časopisih, češ da domačini niso zato. Da nastavljajo tujce naši nasprotniki, ni čuda. Umevamo, zakaj n. pr. kranjska industrijska in stavbna družba, Tonnies, Janež itd. na tak način podpirajo nemštvo, a da ravno tako dela tudi »narodni« zavod, nam je neumljivo. Poleg »Narodnega doma« uprave moramo na tem mestu še jednega podjetnika posebej omenjati. Ta je zvonar Samassa, ki v svojem zavodu izdeluje za katoliške cerkve bogočastne stvari, zvonove, svečnike, kadilnice, in ima za delovodja protestanta, za prvega delavca tudi protestanta. Ti možje pa h krati tudi najbolj tlačijo delavce. Žalostno !
(Osebne vesti.) Presvitli cesar je gospodu Nikolaju Badovincu, umirovljenemu c. k. dvornemu svetniku in posestniku na Badovici podelil plemeni-taški stan. Na mnogaja leta I — Oskrbnikom nemškega vitežkega reda v Metliki je imenovan domačin, gospod Davorin Vukšinič, posestnik in župan v Bo-žakovem. Čestitamo 1
(Slovensko gledališče.) Druga predstava opere „Faust" ni prav nič zaostala za premijero. Pohvalne besede, ki smo jih zapisali o premijeri, so še bolj na mestu za sinočno predstavo. Take vzorne predstave so v čast našemu zavodu, s takimi predstavami se spolnjuje namen slovenskega gledališča in razširja njegov upliv. Ce bi poklicani faktorji, izvršujoč svojo dolžnost napram zavodu in občinstvu, vedno poskrbeli za tilke predstave, bi tudi občinstvo vedno storilo svojo dolžnost. Vse poročilo o „Faustu" bi lahko skrčili v jeden stavek: Tako dovršeno se še nobena opera ni pela na našem odru. Solisti so izzivali viharno odobravanje, sosebno gospoda Nollija je občinstvo koncem četrtega dejanja navdušeno klicalo. — Jutri se tretjič poje „Faust". Kdor se hoče veseliti napredka slovenskega gledališča ter ljubi krasno godbo in petje, naj si ogleda „Fausta". Pri predstavah, odgovarjajočih plemenitemu stremljenju slovenskega gledališča, zasluži intendanca vsestranske podpore.	«=»
(Izpred porotnega sodišča.) Tretji dan eta bila pred porotniki zidarja Miha Pezdir in Brajer iz Bizovika pri Ljubljani zaradi uboja. Po dogovoru mej njima je namreč Pezdir zasledoval Dimnika, ki je šel pred okno neke hiše „klicat", a je pod oknom zaspal. Pezdir ga ondi dobi ter z nožem suni tako, da mu je presekal glavno žilo. Vsled tega je Dimnik kmalu na to umrl ležeč pod oknom. Sjdišče je obsodilo Brajerja na osem, Pezdirja na sedem let hude ječe.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 16. do 22. febr. je bilo 19 novorojenih, 2 mrtvorojena, umrlo jih je 18; med njimi 2 za vratico, 3 za jetiko, 1 za vnetjem sopil-
nih organov, 2 za želodčnim katarom, 1 vsled mrtvu-uda, 5 vsled starostne oslabelosti, 4 za različnimi boleznimi ; med njimi sta 2 tujca, S iz zavodov ; za iufekeijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 5 za škarlatico, 10 za vratico.
(Mrak meseca) bode danes zvečer ob 7. uri in 14 minut.
* * *
(Iz Ajdovca) 26. februv. : Najbolja je zmiraj še voda, to resnico starega grškega modrijana občutimo mi letošnjo zimo še posebno, saj je pa res vreme takošno, da bi ga tudi najboljši vremenski prorok ne bil tacega pričakoval. Za nas je to precej hud udarec, ker je jelo primanjkovati vode in so vsi vodnjaki že prazni. Zdi se, kakor da bi hotela narodna pesen popisovati tudi naš kraj, ko govori : „Oj, si ga studenca, — Ne bistre vode ; — Dež, roso v luže — V kapnico love." Toda sedaj ni bilo tudi ne dežja in rose in ljudje so morali od daleč nositi sneg, da so ga topili in tako dobivali potrebne vode ; kajti tekoča voda Krka je oddaljena dobre dve uri. Občutila je pri tem živina in tudi ljudje smo pogrešali tega najboljšega sredstva zoper žejo. Sedaj imamo sneg, pa pridružila se mu je huda burja, katera dela velike žamete in opovira s tem svojo pot. Toda pri vsem tem nam vender še primanjkuje vode in kaže se tudi pri nas potreba vodovoda. Zato bi bil rad zelo glasen, da bi se tudi v deželni zbor slišala naša stiska in potreba in se tudi nas usmilili gg. poslanci in nam naklonili tako potreben vodovod. Ta bi bil za našo okolico velike važnosti, ker smo tako oddaljeni od tekoče vode. Znabiti ne bi bila ta misel prenapačna, ako bi se vzela v prevdarek, znabiti celo večje vrednosti, kakor, kakor če bi se delali veliki vodnjaki, kakor se je mislilo. Posebnih novostij ni pri nas, razven, da je otroke nadlegovala precej časa davica in jih je tudi mnogo vzela. Sedaj je pojenjala ta nadležna bolezen.
*
* *
(Kanonično obiskovanje in sv. birma v lavan-tinski škofiji) bo letos v dekanijah Jarenina, Kozje, Marenberg in Bogateč.
(Pri občinskih volitvah v Gornji Radgoni) so žal zopet zmagali nemškutarji ; izmed Slovencev je
izvoljen samo župan ščavniški, Kraner.
*
(Francoski duhovniki zoper prostozidarje.) Zaradi vednih napadov, s katerimi izpodkopavajo prostozidarski časopisi vero, ustanavljajo duhovni po škofijah društva, kojih namen je, tožiti vsako frama-sonsko laž. Ravno zdaj se bodo vršile tri velike obravnave. 386 mašnikov tarbske škofije toži prostozidarski list „L'Echo de Paris" ; 559 duhovnov qu-imperske škofije toži „Journal de Seine-et-Oise" in 415 župnikov Saint Flourske škofije časopis „Haute-Auvergne". Tožbe so napravile velik strah med zidarskimi glasili.	L. -j- 38.
Društva.
(„2 enska podružnica sv. Cirila in Metoda" v Trstu.) Poziv na redni občni zbor, ki bode dne 1. marca t. 1. ob 3. uri pop. v prostorih „Slovanske čitalnice" (Via S. Francesco N. 2,
1.	nad.). — Dnevni red : 1. Nagovor prvomestnice.
2.	Poročilo tajničino o delovanji podružnice 1 1895.
3.	Poročilo blagajniČino. 4. Volitev novega načelni-štva. — Častite družabnice vabi, da se vdeleže v obilnem številu tega zbora. V Trstu, 21. februvarija 1896. — Opomnja: C. družabnice morejo uvesti v zbor tudi druge rodoljubke, ki se £elé vpisati v podružnico. Društvenina se lahko plača istega dne.
Načelništvo ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.
Telegrami.
Dunaj, 28. februvarija. V državni zbornici se je predsednik s sočutnimi besedami spominjal umrlega nadvojvode Albrechta Sal-vatorja. Sklenilo se je izreči cesarju ob tej izgubi sočutje zbornice.
Dunaj, 28. februvarija. Vdeležba pri včerajšnjih volitvah je bila ogromna. Od 56.000 volilcev se je vdeležilo volitev 42.000. Od teh so dobili antisemiti 33.000, liberalci 9.000 in socijalni demokratje 1.000 glasov. Antisemitje so zmagali v vseh 19. volilnih
Najbolje priporočena
za preakrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
«enic in vrednostij
Wien,
I. Bezirk,
okrajih z velikimi večinami. — V prvem in drugem volilnem okraju, za katera so se liberalci trudili na vse pretege, znaša proti-liberalna večina 200 do 300 glasov. Anti-semitje so dobili sedaj nad 3000 glasov več nogo septembra meseca v tretjem razredu. Nepopisno naudušenje je sinoči vladalo po vsem mestu, koder bivajo prijatelji krščanskega ljudstva.
Dunaj, 28. februvarija. V državni zbornici se je danes rešila točka proračuna na-učnega ministra o srednjih šolah. Živahen je bil razgovor glede 6000 gld. za celjsko slovensko-nemško gimnazijo. Nemški nacijo-nalci in liberalci so zopet naporili vse sile, da bi se ta svota izbrisala iz proračuna. Poslanec Hofman je stavil predlog, naj se svota za celjsko gimnazijo izbriše, ter zahteval zato glasovanje po imenih. Pri glasovanju je bil Hofmanov predlog odklonjen s 141 proti 108 glasovom. Nemški prenapeteži so jo torej zopet drugič skupili.
Bolzan, 28. februvarija. Nadvojvoda Al-brecht Salvator je umrl včeraj zvečer ob 6. uri 30 minut.
Karvin, 28. februvarija. V grofa La-ritz-a premogovniku nastavljeni delavci zahtevajo 25 odstotno zvišanje plače, točno tedensko izplačevanje ter več sprememb glede odpovedi. Omenjene opravičene zahteve so se jim odklonile.
Opava, 28. februv. Včeraj popoludne ob 4. uri je odšel batalijon pehotnega polka v premogarne, koder so delavci ustavili delo.
Budimpešta, 28. februvarija. Včeraj do-poludne so se pričele pod predsedstvom kneza primasa Vaszary-ja škofovske konference. Svojo odsotnost so opravičili nadškof Sa-massa, škofje Schlaueh, Pavel, Hidasy, Schu-ster in Lonhart.
Rim, 28. februvarija. Papež je vsprejel danes voščila diplomatskih zastopnikov povodom bližnje osemnajste obletnice svojega vladanja.
Rim, 28. februvarija. Kralj se odpelje v nedeljo popoludne v spremstvu vojnega ministra in več dostojanstvenikov v Neapol, da pozdravi v Afriko odhajajoče vojake.
Berolin, 28. februvarija. V včerajšnji seji poslanske zbornice je zavračal naučni minister pritožbe Poljakov glede jezikovnih razmer ter povdarjal, da se mora pojavljati nemški duh po vseh delih Nemčije ter da ne bode dovolil Poljakom nikakih ugodnostij, kajti ti niso nikdar zadovoljni.
Carigrad, 28. februvarija, V Zeitunu vlada še vedno velika revščina. Vlada je obljubila, da bode preskrbljevala one, ki nočejo oditi iz Zeituna. Pojavile so se tudi mnogovrstne bolezni. Vsak dan umrje približno 50 oseb.
Svilnati damasti 65 kr.
do gld. 14'65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd (okolu 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.) poštnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni porto v Švico.	30 9—3 6
Tovarne za svilo G. Hennefoerg
c. in kr. dvorni zalagatelj, Čarih.
K» Mlielbot:
bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je ieleznalo vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literBkih steklenio gld. 4-50. (122 50—3) 2
Umrli so:
26.	februvarija. Ana Matjan, posestnikova hči, 15V» leta, Florjanske ulice 29, jetika. — Marija pl. Boichetta, polkovni-kova vdova, 85 let, Stari trg 3, kap.
27.	februvarija. Janez Stergar, delavec, 52 let, Ilovca 34, plučnica.
Tujci.
26. februvarija. Pri Htonu: Mosetig, Ridler, Muck , Hecke , Krupka, Koudela, Elger, Barasoh, Mass z Dunaja. — Kramer iz Bonn-a. — Petellin iz Trsta. — Suppanz iz Pristove. — Sprinar iz Gradca. — Schungart iz Berolina.
Pri Maliiu: Langer, Dannemann, Amberger, Schild z Dunaja. — Carlebach iz Prankobroda o. M. — Knipping iz Elberfeld-a.
Pri Uoydu : Egerer z Dunaja.
Pri Juinem kolodvoru: Magovaz iz Metlike. — Petschnigg iz Celovca.
Pri bavarskem dvoru-. Robavs iz Šmartnega.
Meteorologično poročilo.
S a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
21	9. zvečer	734 8	+0-2	brezv.	oblačno	
28	7. zjutraj 2. popol.	736 1 7358	—1-3 +4 9	si. sever si. jvzh.	megla skoro oblč.	00
Srednja včerajsna temperatura —0-1", in za l-2° pod normalom.
154 1—1
V svojfm in imenu svojih treh bratov, sestre in drugih sorodnikov naznanjam vsem prijateljem in duh. sobratom, da je moja ljuba sestra
danes po daljši hudi bolezni, previdena s sv. zakramenti , v 54. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v soboto dopoldne ob 10. uri.
Priporočam jo v prijazen spomin in pobožno molitev.
Na Jesenicah, dne 27. februvarija 1896.
Janez KerSič,
župnik.
Zahvala. 155
i-i
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob smrti našega preljubega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, zeta in svaka, gospoda
dr. Josipa Sajovic-a,
za lepe vence in obilo spremljevanje pokojnika k zadnjemu počitku izreka vsem najsrčnejšo zahvalo
žalujoča rodbina.
Javna zahvala.
Velecijenjena gospoda braoa Ivan i Ignao Zupan iz Kamnegorioe (Steinbuohel) u Kranjskoj sagradili su za ovo-mjestnu nadžupnu crkvu nove orgulje. Šestmjesečni trud uložili su ne u vlastiti svoj interes, nego u značaj rada i časti. Pri-godom kolaudacije bijasmo iznenadjeni, jer jo radnja nadma-šila srako očekivanje u djelu i u cjeni.
Ne želimo ovime podastrieti običnu amerikansku reklamu, takove oni netrebaju : samo djolo jest za njih sjajna preporuka I Mi izjavljujemo slijedeče:
Brača Zupan jesu vještaei prvoga reda. Dičimo se time, da su brača Slovenci, a ujedno žalimo, da ne imamo hrvatske, tako vješte ruke na tom polju. Dobro prorešetav i proučiv tehničko-umjetne zahtjeve pri gradnji orgulja, tvrdimo, da je tvrdka „Brača Zupan" prosvjetna luč našega juga.
Mili prijatelji! U dičnom spominjanju ostat če te Vi kod
nas! Mi Vas u dušu poznajemo, pak Vam zaoto — imajuč na umu hlstorijski opravdanu bratsku našu zajednicu — poruču-jemo: Hrvati znati če, na koga čo se u svojoj potrebi obratiti! Svoj k svomu 1	156 1—1
Bratski pozdrav šaljemo Vam u ime svih.
Metkovič (Dalmacija), 23. voljače 1896.
Fra Šime Buselid,
nadžupnik, u ime crkovinarstva i pučanstva u Metkoviču.
Kolaudator: Kari o Pienta,
diplomirani učitelj glazbe i pjevanja za viSe pučke, srednje i učiteljske skole te strukovne javne i privatne zavode.
Krtačarskega učenca
sprejme takoj 153 3-2
JTanez TVeis v Kamniku.
tfe tratite tuje bofoove kave, ki nima nič redilnega!
Kdor pa vzame '/s prave
Kneippove kave,
_ sladne
a v rudečih zavitkih s tu pristavljeno varstveno znamko, in
Vs prave	145 24-2
Oelz-ove kave,
dobi odlično, redilno in dober kup kavino pijačo. SV Na prodaj je povsod.
Í
Želodčne kapljice.
Te kapljice so zeld pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl preobloženem želodoiz Jedili in pijačami itd.
Steklenica z rabllnlm navčdom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tucate aamo 4 gld. 80 kr.
PriporoCa jih
449 8 zraven rotovža v Ljubljani.
se vsak dan po pošti proti povzetju.
I > u n a j s k a t>
o r k a.
Dn6 28. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld.	95	kr.
Skupni državni dolg v srebru ... .	100	,	95	,
Avstrijska zlata renta 4%......122	„	10	,
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	30	,
Ogerska zlata renta 4*.......121	„	90	„
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	98	„	80	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	991	„	—	.
Kreditne delnice, 160 gld............376	,	69	.
London vista...........120	„	70	.
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	59	„	—V».
20 mark............11	„	79	,
20 frankov (napoleondor)............9	„	57	.
Italijanski bankovci........42	„	90	„
C. kr. cekini......................&	«	65	„
Dnč 27. februvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
K<% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ■ . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
i% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
151 gld. 50	kr.
158 „ -	
193 . 25	
99 „ -	
142 „ -	
128 . -	
107 . -	
112 „ -	n
98 „ 35	
99 „ 15	
223 „ -	
164 „ 60	
130 „ 40	
99 „ 50	n
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.	—
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	40
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	75
Salmove srečke, 40 gld........68	„	—
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72	„	50
Waldsteinove srečke, 20 gld......54	.	—
Ljubljanske srečke.........22	„	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	171	.	—
Akcijo Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3460	»	—
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . .	450	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	96	,	—
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	64	„	—
Montanska družba avstr. plan.....84	„	60
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	162	,	—
Papirnih rubljev 100 ................128	n	12
Nakap ln prodaja
vsakovrstnih drtavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj« za zgube pri irebanjlh, pri izžreban]« najmanjšega dobitka. K s I a n t n a iivriitev naročil na boni.
Menjarnična delniška družba
„M IS It C IT
«ollnN it 10 Dunaj, RiririiHirstruu 74 B.
66
Pojasnilav vseh gospodarskih in Inaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipektiiacl|skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovan^ pri popolni varnosti naloženih glavnic.