PRIMORSKI dnevnik 1® za^el izhajati v Trstu J maja 1945, njegov Hišnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad ^.erknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. se-Ptembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v ovcu pri Gorenji Trebu-J' 18- septembra 1944 0 1. maja 1945 v tiskarni •oiovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Mer je izšla zadnja Števil-Ka Bil je edini tiskani par-fzanski DNEVNIK v za-suznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 248 (13.479) Trst, petek, 27. oktobra 1989 Slovenska partija se pripravlja na bližnji kongres Politični pomen sovjetskega obiska v Finski CK ZK Slovenije odobril nov program in simbole Zginila sta srp in kladivo, rdečo zvezdo je zamenjala rumena na modrem polju Slovenski komunisti nadaljujejo boj na zvezni ravni glede partijske discipline BOGO SAMSA ,, LJUBLJANA Centralni komite Zveze komunistov pr°Venije je včeraj po dolgi, živahni in tudi polemični raz-Lavi odobril nov program in simbole za bližnji slovenski ja n^res' Kot smo že podrobno poročali, je program do kra-s Ponovljen, simboli pa povsem zamenjani. Nikjer več ni nJ a in kladiva, ni več rdeče barve, namesto nje pa je rume-ZeiJVezda na svetlo modrem ozadju in napis, poudarjen z Uv YSe l’0 Je bilo seveda v žarišču izredne pozornosti. V Rih -n.em Por°čilu Je predsednik programske komisije Ciril liz 1C*C' Poudaril, da novi program ne pomeni konca socia-temveč nasprotno - njegjovo resnično obrambo. Soci-Dr e,rri ni brez učinkovitosti in demokratičnosti. Kriza je °bž^1 °La,-da bi šlo brez temeljitih sprememb. Ribičič je psoval, da ni bil o predlogu pretežni del Jugoslavije vjAi .no obveščen in da se še vedno uporablja stari boljše- način. Proai K® večina članov se je z novim izredno zanimivim ra?h ■ om strinja*3' tako da je bil odobren brez formalnih □1 naianj in glasovanj. Vendar je bilo slišati tudi močne sove proti in nekatere pomisleke zlasti, kar zadeva zvez-n rumeno barvo, ki je zamenjala tradicionalno rdečo. je v imenu vseh teh je obširneje govoril Vinko Hafner, ki stri V°^oma sicer dejal, da se z dvema tretjinama programa nJa, nato pa je dramatično vprašal, ali je to še delavsko- Programski dokument slovenskih komunistov Na seji centralnega komiteja slovenske partije so včeraj dokončno odobrili program in simbole skorajšnjega kongresa partije. Zaradi izrednega pomena in zanimivosti argumenta objavljamo v celoti prvo poglavje programskega dokumenta, ki ima naslov "Za evropsko kakovost življenja". Opredeljujemo se za samoiniciativo, za ustvarjalnost in odgovornost ljudi, Slovenijo in Jugoslavijo hočemo spremeniti v spodobno in razvito, v svet odprto demokratično evropsko socialistično deželo. Naš program in naše delovanje presojajo ljudje. Pridobiti hočemo njihovo zaupanje in podporo, da bi lahko sooblikovali pogoje za postopno doseganje našega temeljnega cilja družbenega razvoja: evropske kakovosti življenja in družbene blaginje prebivalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Zato si postavljamo naslednje konkretne cilje človekove pravice in svoboščine so pogoj svobodnega razvoja vseh; mir v svetu in doma: pravice in svoboščine človeka in državljana ter pravni red, ki utrjuje in zagotavlja svobodo in varnost ljudi; NADALJEVANJE NA 2. STRANI NADALJEVANJE NA 2. STRANI Gorbačov zbrisal »finlandizacijo« Predsednik SZ je obljubil, da bodo odpravili jedrske podmornice z Baltika - Več gospodarskega sodelovanja HELSINKI — Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je včeraj v Helsinkih dejal, da bo SZ odstranila z Baltika vse svoje jedrske podmornice. Dokončen umik podmornic naj bi zaključili že leta 1991. Gorbačov je omenil vprašanje jedrskih podmornic med slavnostnim govorom v helsinški dvorani Finlandia Hall, kjer so 1975. leta podpisali zaključne dokumente Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Po pozdravu »nevtralni Finski« je bil to prav gotovo politično najpomembnejši trenutek v teh prvih dneh uradnega obiska sovjetskega predsednika na Finskem, kjer je s finskim kolegom Maunom Koivistom podpisal tudi politično deklaracijo, s katero je SZ uradno priznala finsko nevtralnost. Obisk sovjetskega premiera je torej prinesel na Finsko težko pričakovano odpravo pojma »finlandizacije«, to je prijateljskega sporazuma med SZ in Finsko, ki je bil za slednjo izredno obvezujoč. Sovjetski predsednik pa je dejal, da bo treba pred bodočo konferenco v finskem glavnem mestu dokončno zaključiti pogajanja o razoroževanju v Evropi ter podpisati sporazum o de-nuklearizaciji Baltika. To vprašanje sta včeraj poglobila tudi s finskim premierom Harriem Holkerijem, z Gorbačovom pa se nista zaustavila le ob problemu jedrskih podmornic, pač pa sta v sproščenem pogovoru omenila tudi možnost bodočega tesnejšega sodelovanja med Finsko in SZ na gospodarski ravni. Obe državi naj bi to sodelovanje razporedili po petletnih načrtih, postavk skupnega dela pa naj bi bilo približno trideset. Dražji bencin v Jugoslaviji LJUBLJANA — Z današnjim dnem so se v Jugoslaviji zvišale cene naftnih derivatov. Tako bo po novem navadni bencin stal 23.600 din (prej 17.300), super bencin bo po 24.400 din (17.900), neosvinčeni bencin pa od danes dalje stane 29.000 din (21.700). Podražilo se je tudi dizelsko gorivo, tako da gorivo vrste D-l stane 20.400 din, D-2 19.900 din in D-3 19.600 din za liter. V Libiji v četrtek ubili italijanskega delavca stike^?^L>LlS — Medtem ko je Libijska džamahirija včeraj prekinila ^zširjiSVetom ob »Dnevu žalovanja za libijskimi deportiranci v Italiji« se je p ^anje V®s*' d® so v Tripolisu neznanci ubili nekega italijanskega delavca, “tevj i. ministrstvo je že protestiralo in zahtevalo pojasnila o tem dogodku. *v, m*;® oi morala iz Neaplja izpluti libijska ladja Garnata s skupino Libij-Rm italijanske oblasti niso dovolile izkrcanja (Telefoto AP) NA 12. STRANI Ob 35. obletnici podpisa Londonskega memoranduma SKGZ v Bruslju o neizpolnjevanju italijanskih obvez do Sbvencev BRUSELJ — »Odnos italijanske republike do slovenske narodnostne skupnosti v Italji ni v skladu z mednarodnimi dogovori, kakor tudi ne s stopnjo demokratičnega razvoja italijanske družbe. Je tudi v globokem protislovju z načeli, ki jih je glede vprašanja manjšin v pomembnih dokumentih sprejel evropski parlament. Nenehno zavlačevanje z zaščitnim zakonom pelje slovensko manjšino v čedalje težji položaj, kar je še toliko bolj nesprejemljivo v trenutku, ko se s pospešenimi koraki ustvarja takšna združena Evropa, ki naj bi zagotovila enakopravno življenje vsem narodom in narodnim manjšinam na njenem ozemlju.« S takšnim uvodnim razmišljanjem je predsednik SKGZ Klavdij Palčič začel tiskovno konferenco, ki je bila včeraj ob 11.00 v dvorani La rotonde belgijske poslanske zbornice v Bruslju. Za to priložnost so se zbrali dopisniki pomembnih belgijskih in drugih časopisov, ki so za problematiko Slovencev v Italiji pokazali precejšnje zanimanje. Delegacijo SKGZ, v kateri sta bila še Dušan Udovič in Ferruccio Clavora, je zbranim novinarjem predstavil flamski senator Willy Kuijpers, širši evropski pa tudi naši javnosti znan kot avtor druge listine o pravicah manjšin, ki jo je sprejel evropski parlament. Palčič je prisotnim obrazložil cilj konference, ki je bila sklicana zato, da se ob 35. obletnici Londonskega sporazuma na odmeven način opozori na dejstvo, da je ta pomemben mednarodni dokument, oziroma njegov posebni statut, ostal skoro v celoti neuresničen. Predsednik SKGZ je glede na zanimanje podal novinarjem izčrpno informacijo o slo- venski narodnostni skupnosti v Italiji, o njenih glavnih značilnostih in perečih vprašanjih, ki ostajajo odprta, kljub temu, da je Londonskemu sporazumu sledil Osimski, ki izrecno govori o tem, da je treba slovensko manjšino v Italiji zaščititi na nivoju, ki ne sme biti nižji od ravni zaščite, kot jo je predvideval posebni statut. V tem smislu je tudi sedanji predlog ministra Maccanica sporen in za Slovence v Italiji nesprejemljiv. Palčič je v svojem izvajanju opozoril na nevarnost zastojev in nazadovanja v dejavnostih pomembnih slovenskih inštitucij v Italiji, ki predolgo čakajo na ureditev statusa in ustrezne finančne podpore iz javnih sredstev. Nedoslednost in krivda italijanske države v odnosu do Slovencev v Italiji sta tem večja z ozirom na tvorno in pozitivno vlogo, ki jo manjšina odigrava ob vzhodni italijanski meji skozi vse povojno obdobje s tem, da je v ospredju prizadevanj za odprto in prijateljsko mejo, za katero naj gre v pozabo, da je bila včasih vir sporov in napetosti. »Slovenci v Italiji se globoko zavedamo poslanstva, ki ga odigrava naša skupnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Zato odklanjamo vsakršen poskus, da bi se našo prisotnost še vedno tolmačilo kot kamen spotike, kajti gre za preživelo merilo, ki v demokratičnem in razvitem svetu nima kaj iskati,« je še dejal Palčič in napovedal, da bo delegacija SKGZ v Bruslju obiskala veleposlaništva štirih držav podpisnic Londonskega -sporazuma, zato da jih opozori na stanje, ki je po 35 letih v nastajajoči združeni Evropi že pravi anahronizem. stranke so mu izrekle solidarnost, a ga raje ne vidijo v parlamentu Polemike po sprejetju Pannellovega odstopa L Rlfvl tavV°' sta /‘Kadar je moj ded šel na sejem, da bi kupil ita)0.'" S t ,a dovolj beseda in stisk roke. Danes ni več j^hjaiiski d besedami je komunistični poslanec in znani K° de, Pevec Gino Paoli komentiral predsinočnje nezas-Proti inn,v Poslanski zbornici, kjer so z večino glasov hji>rav so v 7 sprejeli odstop radikalnega liderja Pannelle, ie p?v od« 9las°valnih izjavah domala vse stranke zavrnile tlačiti qifl„°P lz parlamenta in mu izrekle solidarnost. Zato ?Zal pro?yanJa presenetil vse politične opazovalce ter srnj® tolik1, 0 . katerem se gre res zamisliti. Vsa zade-bit^ake (v 1K° bolj presenetljiva, če upoštevamo, da so iavis Pričajr,m- Primeru strankam večine, o čemer neizpod-v?tr • 1 da7 Ze same številke) ne samo predsinočnjim iz-*V?iale turiiaV-a^aj° Pannellov odstop, temveč so pri tem so soglasno spre-baiJresolucij° o vprašanju glo-De zaščite slovenske manjšimi ,v Furlani ji-Julijski krajini, gat ple predložil tržaški dele- Ferdi pUU^Dienta kongresistom tudi dnL *■ c, ui Zidar, ki je vsebino - "Unienta ort?_s.Prejeto resolucijo ANPPIA d Čilo Ttnflnira nVtri f orr c **ra: Slovi '.Do podpira odobritev, s ai italijanskega parlamen-Zakona o globalni zaščiti naivke manjšine v Italiji, ki titif 1 h zajamčil narodno iden-°_m zagotovil kulturni raz- lit, y0]. naravno ki mednar od- pravil ne sal tzhaia °.' amPak za dolžnost, Dih « lz ustave in mednaru« PisaiT?razuinov. ki jih je pod-tudi j tut*i italijanska vlada. Je iti or^Prinos za utrditev miru vSe h,P,Ufcanja napetosti ter za Jucrnj,,)še odnose med Italijo in a Plavijo. konrrw.°I*k zaključkih ob koncu kaoln6!? se Ie predsednik posl. tega v ®uialini dotaknil tudi bo na^ra*anIa In zagotovil, da °dobrifVse*1 ravneh posegel za lev omenjenega zakona. Za sanacijo Franje potrebna še dodatna sredstva CERKNO — Slovita partizanska bolnica Franja, nad katero se je januarja letos zgrnil ogromen zemeljski plaz, bo maja prihodnjega leta lahko spet prejemala domače in inozemske obiskovalce in občudovalce. To razveseljivo zagotovilo smo slišali v sredo na drugi seji odbora RK SZDL za spodbujanje in spremljanje sanacije ter obnove bolnice Franje, ki je bila v Cerkmen in ki jo je vodil predsednik SZDL Jože Smole. Ponovno odprtje bolnice Franje je rezultat - je poudaril v svojih uvodnih izjavah Jože Smole - izjemno širokega odziva na solidarnostno akcijo, ki je stekla takoj po katastrofi, ne le v Sloveniji, marveč tudi med Slovenci v italiji in v Avstriji, pa tudi med člani Vsedržavne zveze partizanov Italije ANPI v deželi Furlaniji-Julijski krajini in v drugih krajih Italije. V tem - je še dejal Jože Smole - je potrditev navezanosti naših ljudi na tradicije narodnoosvobodilnega boja in potrditev humane solidarnosti v skrbi za ohranjanje dediščine preteklosti, v kateri so Katera bo usoda območja Sečoveljskih solin? Te dni se b°do v ob-bi katerih naxC®li resno pogovarjati o izpel;,, * ln naložbah, ki naj tti0^Vsern lqrJjUristično gospodarstvo Z6- )u Sefn®r,alDica Portorož) na ob-‘ n°vair°- eljskih solin. Tako ov, tve' P° kateJit osnutke idejnih načr- ^0 nai hi xr Vv-atVcvm Ki c- !200 so že ]§*e^Mšalinaj bi v kratkem bis" !3a ,>etališko stezo sečo- To je zdaj dolgo bi hoteli, da bi Nje* Pristajaia U1 noteli' da bi na tr,iLJAT nova letala, ki jih ku-hodavj' Pa bi - ?2 za. približno 70 po-e l)n b za ar?5oveljsko stezo morali tuj.^etfo,, b rnetrov in zagotoviti P Potoen.pristajalnega koridorja. Po je lb 9qq Tri^da bi morali prestavila^ ?dab. Nj b]0j9oro(inSj® °dPovedali predvide- li v Po; „ “ aoo oi morali prestavi- tve et;rov kanala Dragonje ^Dviil*!?6 Ieke Dragonje). Ce Pilil t?*,’ da b,b ^zPeijali ta načrt, to ne ^ v Zaie?aidHU9° smer' To mož‘ a °baiotja° želeb°PUStili' da bi načrtom, po katerih stezo v Sečovljah us- solip m imeli možnost, zgradili res pravo, veliko letališče, steza pa bi potekala križno na obstoječo. Podaljšanje steze ni edini načrt. Na področju opuščenega rudnika v Sečovljah nedaleč (le nekaj sto metrov stran) od letališča pa naj bi zraslo novo turistično naselje Solinarska vas, kjer naj bi zgradili 150 turističnih bungalovov različnih velikosti (45 kvadratnih metrov do 75 kvadratnih metrov). Prav tako naj bi v okviru turističnega naselja zgradili še potrebne gostinske objekte, športna igrišča, parkirišča, itd. Ena od zamisli turističnega razvoja Sečovelj je, da bi nedaleč od letališča uredili tudi majhno pristanišče za čolne in usposobili solinski kanal, po katerem bi lahko plule turistične ladjice, ali pa bi prevažali turiste z letališča do Portoroža in nazaj, na primer. Gre seveda šele za zametke nastajajočih idejnih načrtov, o katerih se bodo načrtovalci turističnega razvoja v kratkem morali dogovoriti vsaj s tremi ali štirimi sogovorniki. BORIS ŠULIGOJ Ponesrečeno tihotapljenje kavbojk OSP — Precej smole je imel v sredo 65-letni Emilio Bandelj iz Ronk, ki je prek maloobmejnega prehoda v Ospu skušal na jugoslovansko stran pretihotapiti skrite kavbojke. Ko je okoli poldne z osebnim avtom goriške registracije, pripeljal do jugoslovanskega carinika, mu je le-ta zapovedal, da odpre tudi pokrov od motorja. Tedaj je Bandelj pritisnil na plin in z vzvratno vožnjo hotel zapeljati na italijansko stran mejne črte. Bil pa je preveč nepreviden, tako da je z zadnjim delom treščil v drog državne zastave in obstal. Obnašanje italijanskega državljana je samo potrdilo sum, da nekaj ni v redu. Pri podrobnejšem pregledu osebnega avta so pri motorju odkrili dva »bunkerja«, v katerih je bilo skritih 60 kavbojk. Bandlja je zaslišal preiskovalni sodnik in ga po položitvi varščine milijon lir izpustil. Osebni avtomobil in kavbojke pa so začasno zasegli. j y se kovali novi medčloveški odnosi. Jože Smole je zato izrekel zahvalo in priznanje vsem, ki so se vključili v solidarnostno akcijo, še posebej pa Slovencem v zamejstvu in njihovim organizacijam, predvsem Slovenski kultur-no-gospodarski zvezi, in predstavnikom deželnega in pokrajinskega združenja ANPI, ki so bili prisotni na seji. Iz poročil o dosedanjem poteku solidarnostne akcije, o opravljenem delu v soteski Pasice in o delu, ki ga bo treba še opraviti do prihodnjega maja, ki so jih podali predsednica izvršnega sveta skupščine občine Idrija Ivica Kavčič, podpredsednica Nevenka Podobnik, ravnatelj idrijskega muzeja Samo Bevk. Predstavnik republiškega spomeniškega varstva arh. Vardjan in še drugi, je bilo razvidno, da je pri odstranjevanju posledic plaza bilo ogromno narejenega ne le z zbranimi sredstvi, pač pa tudi s prostovoljnim delom in sodelovanjem Jugoslovanske ljudske armade in RSNZ, ki sta dali na razpolago helikopterja za prevoz težkih strojev in raznega materiala v sotesko, pa vodnega gospodarstva, planincev, mladine in drugih. Mnogo dela pa je treba seveda še odpraviti tako na odstranjevanju ogromnih količin gramoza, kot na zamrežitvi pobočij in restavraciji samih objektov Franje in opreme v njih. Za to pa bodo potrebna še znatna dodatna sredstva poleg tistih, ki so že bila zbrana. Iz poročila predsednice izvršnega odbora skupščine Idrija je razvidno, da je solidarnostna akcija v Sloveniji, med katero so se posebej odlikovali bivši borci, dala blizu milijarde in pol dinarjev, skupaj s sredstvi zbranimi med Slovenci v Italiji (brez tistih ločenih, ki jih je zbrala ANPI izven skupne akcije v ta namen ustanovljenega odbora v Trstu), pa je skupno razpoložljivih sredstev blizu tri in pol mli-jarde dinarjev. Po približnem finančnem načrtu za dokončno sanacijo bo potrebnih okrog 5 in pol milijarde dinarjev, kar pomeni, da bo treba zbrati še več kot dve milijardi dinarjev. Odtod tudi vabilo k nadaljevanju solidarnostne akcije tako v Sloveniji, tudi z zagotovitvijo sistemskih sredstev, kakor tudi v zamejstvu. Posegi v razpravo so pokazali pri vseh veliko pripravljenost za poživitev solidarnostne akcije, ki je v poletnih mesecih malce zastala, čeprav se je vseskozi nadaljevala. Padli so številni predlogi in ideje, med katerimi je bila zlasti razveseljiva pobuda predstavnika mladine, za sodelovanje mladinskih brigad skupno z JLA pri finalnih delih, kakor tudi zamisel o organizaciji mednarodnega mladinskega delovnega tabora, ki bi imel ob konkretnem tudi velik moralni pomen. Na ustrezna predloga sta bila na seji sprejeta tudi sklepa, da se v okviru solidarnostnega odbora pri RK SZDL izpolni in pospeši postopek za vpis bolnice Franja v seznam največjih svetovnih kulturnih spomenikov pri UNESCO, in pa, da se preko zveznega odbora SZDL solidarnostna akija razširi tudi na ostalo Jugoslavijo. O poteku solidarnostne akcije med Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini je za SKGZ in za skupni iniciativni odbor, ki je bil v ta namen ustanovljen v Trstu in v katerem so predstavniki SKGZ, SSO, ANPI, Združenja aktivistov in Zveze vojnih invalidov NOB, poročal Jože Koren in posebej poudaril, da je solidarnostna akcija naletela v zamejstvu na širok odziv v vseh plasteh prebivalstva, zlasti še med bivšimi borci. Kot znano je bilo doslej zbranih blizu 54,5 milijona lir, ki so položeni pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem. V imenu deželnega vodstva ANPI je poročal predsednik Federico Vincenti (z njim sta bila še predsednik in tajnik sekcije kraja Rizzi, Primo Mucin in Renato Turco, ki je pobratena z Zvezo borcev v Cerknem), v imenu tržaškega pokrajinskega odbora ANPI pa njegov predsednik Arturo Calabria. Odbor je zastopal tudi Andrej Renar. Tako Vincenti kot Calabria sta v svojih izvajanjih poudarila bolj kot materialni pomen solidarnostnega odziva med italijanskimi partizanskimi borci v naši deželi in v Italiji, njegov moralni pomen, ki daleč presega tudi sicer po vrednosti pomemben prispevek (brez pordenonske pokrajine, kjer še ni točnih podatkov, je bilo doslej zbranih 17.831.000 milijonov lir) za ohranitev spomenika prtizanske bolnice Franja, saj izpričuje nadaljevanje v skupnem boju sklenjenega bratstva. Na koncu seje so prisotni ogorčeno obsodili sramotilni prikaz maršala Tita na ovojnici časopisa Mladina, ki ne žali le osebnosti voditelja narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in državnika, marveč žali - kot je dejal Jože Smole - čustva vseh, ki so v tem boju sodelovali. Obsodbi takega nedopustnega in nekulturnega početja se je v imenu 40.000 italijanskih partizanov, ki so se borili v vrstah jugoslovanke partizanske vojske in v imenu 20.000 padlih, pridružil predsednik deželne ANPI Vincenti. Prikazu videokasete o poteku del pri obnavljanju objektov bolnice Franje in saniranju soteske Pasice, je sledil še ogled soteske same, ki zadobiva polagoma spet prejšnjo slikovito podobo, ki pa žal nikoli ne bo mogla biti več izvirna, kot je bila pred katastrofo, čeprav zagotavljajo, da ji bodo avtentičnost skušali povrniti v največji možni meri. Na delovišču so trenutno velik bager in tovornjaki zasebnih podjetij iz Makarske in bosanskega Livna (dali so namreč nejbolj ugodno ponudbo) ki odvažajo nižje in v dolino nasuti gramoz, že sanirane stene pobočij pa pravkar še dodatno utrjujejo z mrežami. Na novo so tudi postavljene porušene barake na začetnem delu bolnice, medtem ko restavratorska dela na inventarju potekajo v restavratorskih delavnicah raznih muzejev. Dela torej redno tečejo naprej, na vseh nas pa je, da spet poživimo solidarnostno akcijo in k že zbranim dodamo še nekaj milijonov. JOŽE KOREN Nova oblika sodne razprave le na preturi in prizivnem sodišču Pomanjkanje osebja in struktur onemogoča izvajanje novega zakonskega postopnika Nov kazenski postopnik v Trstu še ni doživel ognjenega krsta. Na »prenovljeni« preturi so se sicer že spopadli z njim: nekaj obtožencev, ki se bodo odslej imenovali »preiskovanci« (ne več »imputati«, pač pa »inguisiti«), se je odločilo za alternativne postopke, vendar je šlo za preproste primere, ko so npr. zasačili tatu pri kraji. Zapletenejših procesov po novem postopniku torej še ni bilo. Na kazenskem sodišču je bilo včeraj vse živo, saj so na sporedu imeli več sodnih razprav, vendar so tudi včeraj razpravljali samo o starih zadevah, ki sodijo še pod staro zakonodajo. Kdor bi želel prisostvovati novemu procesu »a la Perry Mason«, kot mu pravijo, bo torej moral počakati še nekaj dni. Da jim ne bi bilo treba takoj seči po novem postopniku, si želijo tudi sodniki, pretorji, javni tožilci in vsi uslužbenci na sodišču: če so oni strokovno usposobljeni za izvajanje novega postopnika, pa je organizacijska struktura hudo pomanjkljiva. Čeprav tržaško sodišče ne sodi med najbolj zanemarjena italijanska sodišča, pa tudi pri nas manjkajo najosnovnejše strukture: sodne dvorane, arhivi, celo novi obrazci, predvsem pa manjka osebje, in ne samo funkcionarji, tajniki in strojepiske, pač pa celo sodniki. Za to, da bi ustanovili novo javno tožilstvo na preturi, kot predvideva nov postopnik, so nekaj uslužbencev kratkomalo premestili v te urade, namesto da bi zaposlili nove. Prav na preturi pa manjkata celo dva javna tožilca: ena sodnica je namreč na porodniškem dopustu, drugega pa ministrstvo še ni imenovalo. Da je na sodišču v teku globoka reorganizacija, je opazno že na prvi pogled: delavci prekladajo pohištvo, dostavljajo zavoje z obrazci in prestavljajo fascikle o še nerešenih procesih, ki jih bodo morali opraviti v 6 oziroma 4 mesecih (na preturi jih imajo v zaostanku več kot 7 tisoč in je stvarno nemogoče, da bi jih opravili v 4 mesecih). O tem, ali bo mogoče uresničiti duh in črko novega postopnika, ki pomeni pravo revolucijo za italijansko pravico, smo včeraj slišali precej različni mnenji. Predsednik novoustanovljenega »urada za preliminarne preiskave« na kazenskem sodišču Vincenzo DAmato (urad bodo sestavljali še sodniki Botan Griselli, Patriarchi in Gulotta) zre precej optimistično v prihodnost, medtem ko je glavni javni tožilec novega tožilstva na preturi Marcello Perna črnogled. D Amato je takoj poudaril, da je urad za preliminarne preiskave jedro novega postopnika, češ da bo imel vlogo filtra pred procesom (med preliminarno preiskavo se bo mogoče odločiti za alternativne postopke) in je menil, da bo njegovo delovanje preizkusni kamen postopnika. »Če se bo preveč preiskovancev odločilo za normalen proces,« je dejal, »bo nov postopnik propadel. Nov proces, ki bo preiskovancu dajal več jamstev, bo namreč terjal precej časa. Samo z množičnim izkoriščanjem alternativnih postopkov bomo prihranili na času. Po drugi strani pa smo zaradi pomanjkanja osebja - v našem novem uradu imamo samo dva tajnika in eno strojepisko, imeti pa bi jih morali vsaj dvakrat toliko - popolnoma nepripravljeni na nov proces, ki bo terjal tudi veliko več preliminarnega dela.« Bolj kritičen je bil javni tožilec Perna, ki je objektivno v naj slabšem položaju. Medtem ko so urad za preliminarne preiskave oblikovali z osebjem in na osnovi starega sveta za preiskavo, je njegov »oddelek« .popolnoma nov, tako da pravzaprav ne razpolaga niti z uradi in pisalnimi mizami. »Javno tožilstvo obstaja samo formalno,« je dejal. »V prihodnjih mesecih bomo lahko posegli le v primerih, če bodo preiskovance zasačili, ko so kršili zakon, zaradi pomanjkanja najosnovnejših struktur pa drugega dela ne bomo mogli opravljati, niti izdajati potrdil. Trenutno je namreč pri nas zaposlenih manj kot polovica predvidenih uslužbencev, namesto štirih sodnikov sta v službi samo dva. Da so ustanovili tožilstvo tudi na preturi, je po drugi strani popolnoma pravilno, saj je pretor doslej združeval v sebi obe funkciji (bil je tožilec in sodnik), odslej pa bo samo sodnik.« Perna je postavil v ospredje veliko pomembnejši problem: gmenil je nemarnost vlade do pravice in sodstva. »Prav je, da so končno izdali nov postopnik, ki se prilagaja družbi, zakonodajalec pa po mojem ni vzel v poštev zelo pomembnega vprašanja, in sicer, ali bo ta postopnik zadostil vsem zahtevam po pravici. Majhni prekrški bodo lahko namreč blokirali ves stroj, zato se bomo morali prav mi sodniki odločiti, ali naj o njih razpravljamo ali naj jih zanemarimo.« (B. G.) Vincenzo D'Amato Na sodišču se »borijo« s kupi novih obrazcev (Foto Križmančič) Nov kazenski postopnik, ki bo nosil ime po ministru Vassalliju in bo nadomestil postopnik Rocco iz leta 1930, je prvi postopnik italijanske republike in pomeni pravo revolucijo za pravosodje. Njegova osnovna značilnost je, da državljanu jamči, da ne bo obsojen po nedolžnem in zato predvideva novo obliko izvajanja pravice. Namen zakonodajalca, ki se je zgledoval po anglosaških kazenskih postopnikih, je bil tudi pospešiti delovanje sodstva in je zaradi tega predvidel pomembne in hitre »alternativne postopke«. V novem procesu bo nekdanji »obtoženec«, ki bo odslej »preiskovanec« (obtožiti ga bo mogoče samo s konkretnimi dokazi), enakopraven tožilcu. Preiskovanca bo mogoče zaslišati le ob prisotnosti branilca, aretacija pa je možna le v ekstremnih primerih. Prav zato bo osrednjo vlogo imel branilec, ki bo sodniku s pomočjo zasebnega detektiva lahko predo-čil vire dokazov, s katerimi bo skušal izpodbiti tožilčeve vire. Branilcu tako ne bo treba čakati na tožilčevo preiskavo in bo že v začetku lahko začrtal obrambno linijo. Ob tem so pomembni začetni postopki, s katerimi bo mogoče uvesti sodni postopek. Preliminarne preiskave bo vodil javni tožilec (brez pomoči preiskovalnega sodnika, ki dejansko ne obstaja več), katerega bo nadzoroval sodnik za preliminarne preiskave. V tej fazi bo mogoče nabrati le vire dokazov, saj bo dokaze kot take mogoče dobiti šele v teku dialektične in enakopravne razprave med tožilcem in branilcem (izjave prič bo treba vedno preveriti). Sodnik ne bo posegal v razpravo (zasliševanje bosta vodila tožilec in branilec) in bo šele na koncu izrazil svoje mnenje. Ker bo ta postopek terjal veliko časa (na procesu bodo morali zaslišati vse priče) in bo zelo drag tudi za preiskovance, je zakonodajalec predvidel alternativne postopke (npr. pogajanje o kazni), za katere se lahko odločijo tisti, ki nikakor ne morejo zanikati svoje krivde. Ker bodo z izbiro alternativnega postopka prihranili sodstvu veliko časa in denarja, jim zakon priznava pravico do nižje kazni. Podrobnosti načrt za preureditev Sesljanskega zaliva na ogled javnosti Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da je na županstvu v Nabrežini na ogled podrobnostni načrt za turistični razvoj Sesljanskega zaliva, ki ga je pretekli teden odobril tamkajšnji občinski svet. Urbanistični projekt bo na ogled občinstvu dvajset dni, v tem roku (ki teče) in v naslednjih dvajsetih dneh pa bodo lahko zainteresirani zasebniki ali ustanove predložili županu pisne ugovore. Napisani morajo biti na kolkovanem papirju v vrednosti 5.000 lir, priložiti pa jim je treba tudi izvod na navadnem papirju. Morebitni prizivi bodo po preteku obeh rokov (torej 40 dni) romali v občinski svet, ki bo o njih razpravljal in jih sprejel ali zavrnil. Šele nato bo lahko podrobnostni načrt vzela v pretres Dežela Furlanija-Ju-lijska krajina, ki je pristojna za dokončno odobritev načrta. Po predvidevanjih se bo devinsko-nabrežinski občinski svet ukvarjal s prizivi v prvi polovici prihodnjega decembra. Posvet deželne CGIL o ceni delovne sile V Hotelu Europa pod Nabrežino b° danes na pobudo deželne CGIL p®" svet o problematiki cene delovne sil® v okviru soočanja med sindikati Confindustrio pred pogajanji za obnO’ vo delovnih pogodb v industrijske!11 sektorju. Uvodno poročilo bo imel d®' želni tajnik CGIL Graziano Pasguak zaključke pa bo povzel član vsedržaV' nega tajništva sindikata Fausto Vige' vani. Začetek ob 9. uri. Nova telefonska številka SKGZ Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza v Trstu obvešča, da j® zamenjala telefonsko številko. Namesto dosedanje številk® 744249 je treba torej zavrteti 368094 Razvejana dejavnost in bogata ponudba nove sezone KD Rdeča zvezda iz Saleža Mladi člani upravnega odbora KD Rdeča zvezda iz Saleža, ki skrbi za kulturno ponudbo na območju zgoniške občine, so za novo sezono izdelali bogat program prireditev in delovanja, ki obsega že ustaljene in nekatere nove oblike ustvarjalne dejavnosti na kulturnem področju. Z izborom bodo prav gotovo zadovoljne vse generacije kulturnih 'uporabnikov", saj bo lahko vsakdo razvijal in spremljal dejavnost, ki ga zares zanima. Planiranje široke palete pobud omogoča predvsem nova struktura v Saležu, ki jo je zgoniška občinska uprava posodobila, prostorsko razširila in spomladi predala namenu. V obnovljenem središ- ču ima KD Rdeča zvezda svoj sedež, usposobljena pa je prireditvena dvorana z odrom in pa občinska knjižnica. Knjižnica bo novembra s priložnostno slovesnostjo uradno odprla duri, poskusno pa jo bo za leto dni upravljalo prav društvo. Redno bo na sporedu cel niz raznih prireditev, tako za otroke (ura pravljic, srečanje s pisatelji, itd.) kot za odrasle. Trikrat tedensko pa bo knjižničarka Sandra sprejemala bralce revij in knjig. Ena izmed najpomembnejših pobud, v katero polaga odbor veliko zaupanja in pričakovanja, bo dejansko startala že drevi. Ob 20.30 bo namreč na sedežu v Saležu srečanje z mladinci, tudi iz širše- ga zaledja, da se preveri možnost reorganizacije in oživitve mladinske folklorne skupine, ki je pred leti žela zavidljive uspehe, a je morala prekiniti delovanje, ker v zamejstvu in matični Sloveniji ni bilo razpoložljivega vaditelja. Ta kadrovski problem je bil sedaj uspešno rešen in potipati je treba, če mlada srca še tako vroče utripajo na folklorni valovni dolžini. Verjetno bo prišlo do zamenjave generacij in smotrno bi bilo začeti z novo garnituro mladincev, katerih pristop naj bi bil kar se da množičen. Tako bi lahko tudi valorizirali res bogato zbirko primorskih noš, ki so jih požrtvovalna dekleta v minulih mesecih sama na novo krojila in ki se sedaj neizkoriščene prašijo v garderobi. Udeležencem nocojšnjega srečanja bodo tudi pokazali barvne slike in diapozitive, ki zgodovinsko prikazujejo pred leti prekinjeno udejstvovanje mladinske folklorne skupine. Tudi ljubitelji filmske umetnosti bodo krepko prišli na svoj račun. V sodelovanju s Kinoateljejem bodo enkrat mesečno, ob petkih, zavrteli skupaj šest filmov na različne teme v prizadevanjih, da bi zadovolili vse okuse. Z vzgojnim osebjem osnovne šole in vrtcev že tečejo priprave na tradicionalno miklavževanje, na katerega nameravajo povabiti tudi pesnico Svetlano Makarovič, ki naj bi pričarala večer pravljic za otroke iz širše zahodnokraške regije, zvečer pa bi bilo na vrsti še miklavževanje za odrasle, ki bi na javni prireditvi prejeli darila in nagrade, ki so si jih po presoji zakonca oziroma prijateljev, zaslužili. 25. novembra bo KD Rdeča zvezda z ansamblom Lojzeta Furlana soorganizator mikavnega večera narodno-zabavne glasbe treh dežel. Poleg poskočnih viž ansamblov iz Furlanije-Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije, bodo poslušalci lahko prisluhnili tudi humorističnim vložkom in imitacijam raznih osebnosti. 1. novembra bo mešani pevski zbor kot običajno zapel ob spomenikih padlih v NOB in na pokopališčih v Samatorci in Zgoniku. Proti koncu novembra pa bodo pevci imeli seminar, na katerem bo strokovnjak posredoval napotke v zvezi z dihalno tehniko in izgovarjavo besedila. (B. S.) V soboto ga prireja domači Mladinski krožek V Boljuncu prvi mladinski ples Ko so se pred nekaj leti na mladinskih plesih, ki so jih prirejali slovenski mladinski krožki, začeli pojavljati resni problemi, o katerih je pisal tudi naš dnevnik, je postalo jasno, da bo ta priljubljeni način zabave v kratkem vsaj začasno ukinjen. Ko so morala društva prilagoditi svoje prireditvene prostore novim protipožarnim predpisom, je mladina tudi dejansko ostala brez sobotne zabave v slovenskem krogu. Po skoraj dveletnem premoru pa se je novoustanovljeni Mladinski krožek Boljunec spet odločil za to dejavnost. V Boljuncu že nekaj časa obstaja zelo homogena skupina skoraj 30 mladih s podobnimi zanimanji, s katerimi smo se pogovorili. »Do nedavnega nismo imeli priložnosti, da bi svojo voljo do dela tudi udejanili, potem pa se je ponudila priložnost, da v okviru domačega kulturnega društva ustanovimo mladinski krožek,« so povedali. Zakaj ste se odločili prav za plese? »Najprej zato, ker menimo, da si mladina najbolj želi prav takih prireditev. Poudarili pa bi tudi, da nosi marsikdo odgovornost za daljšo prekinitev, do katere je prišlo. Seveda je bilo več objektivnih razlogov, vendar je delno kriv tudi sam Primorski dnevnik s svojo serijo člankov o kraškem Rambu. Naši mladi so takrat izpadli kot nekakšni kriminalci. Če pa se povrnemo k razlogom, zaradi katerih smo se lotili prirejanja plesov, moramo poudariti, da bi se radi posvetili organizaciji najrazličnejših prireditev, za kar pa je seveda potreben denar. Tega pa najlaže zaslužiš s plesi.« Česa pa bi se torej še lotevali? »Najbolj pomembno je, da se čimveč srečujemo: že s tem, da smo ustanovili krožek, nam je društvo dalo na razpolago prostore, v katerih se zbiramo vsak ponedeljek. Pomembna pa bo tudi naša poletna dejavnost, ko ne bomo več prisiljeni uporabljati le zaprtih prostorov. Zato si mislimo izboriti svoj prostor v okviru vaške šagre: kot pred leti bi organizirali, denimo, športna srečanja, kot je bilo tekmovanje v teku po vaških ulicah, ex tempore, izlete ipd. Če bo mogoče, bomo sodelovali z drugimi krožki.« Kaj pa glede sobotne prireditve? V soboto bo v gledališču Prešeren v Boljuncu nastopila skupina Šank Rock. To naj bi bil v naših namenih prvi od vrste plesov, ki naj bi jih organizirali enkrat mesečno. Vse pa bo seveda odvisno od tega, kako se bo obnesla sobotna prireditev, ki bo v bistvu le poskus. Pri tem ne mislimo na morebiten slab obisk, saj smo prepričani, da se bo našemu vabilu odzvalo veliko mladih, pač pa na to, kako se bo naša mladina obnašala.« (A. ŠIK) Slovenski razgled na morje iN JADRANSKI KOLEDAR 1990 s knjižno zbirko •A JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1990 pester, poglobljen odraz življenja in ustvarjalnosti, problemov in uspehov v primorskem prostoru, vpetem v slovenski mikro in evropski makrokozmos. Bogato ilustriran. Str. 184 20.000 lir Aldo Rupel POGLEDI sodobna razmišljanja o človekovem stiku z naravo, o razburkani narodni in družbeni usodi naših dni, prizadeto pričevanje z mejo zaznamovanega Slovenca. Str. 144 15.000 lir NAMIZNI JADRANSKI KOLEDAR 1990 z državnimi in verskimi prazniki v Italiji in Jugoslaviji: imena svetnikov, lunine mene, dolžine sončnih dni, horoskop, koristni naslovi v Čedadu, Gorici in Trstu. Str. 80 8.500 lir Carlos Fuentes STARI GRINGO roman o ljubezni v času mehiške revo" lucije in o pustolovski usodi dvakrat us-treljenega Američana. Eden od vrhum cev latinskoameriške proze, ki je te dn' zaživel tudi v filmu z Jane Fonda in Gregoryjem Pečkom. Str. 192 16.000 l'r Ivan Sedej STO NAJLEPŠIH KMEČKIH HIŠ NA SLOVENSKEM Bogato opremljena knjiga je obenero spomenik ljudskemu okusu in vodni po stavbnih lepotnih drobtinah na ce lotnem slovenskem narodnostner® ozemlju. Str. 220 16.000 'r CENA ZBIRKE SAMO 36.000 lir VSE IZDAJE V LETOŠNJEM PAKETU JADRANSKEGA KOLEDARJA IMAJO V PROSTI PRODAJI VREDNOST 75.000 LIR DO 1. NOVEMBRA > & / J? // .. / V j$ž Naročila in plačila sprejemamo: • osebno: ____ v v Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi & Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 nj|čin i*tgeva uprava bo na drevišnji eriQ.nski seji predlagala oblikovanje si;e ne variante občinskega regulacij-n0Vj5 uačrta, a z dvema ločenima ob-p0s, Venima planoma. Prvi bo zadeval varnvV?i center z novim sedežem zaostal a ■ ce Generali, drugi pa vse zng. e infrastukture gospodarskega ne ?aia' ki bodo po eni strani poveza-spi0» Adriatermigalom, po drugi pa s poi-11? ekonomsko stvarnostjo naše skunnme' Projekt Polis predvideva rtietr ° zazidljivost 741.000 kubičnih da n<^V,-,*tar ie ogromno, če pomislimo, 'hnsl< Vldeva turistični razvoj Ses-253 On6?3 zaliva gradnje za skupnih P°s1qU . ubičnih metrov. Načrtovani velik;Vn* center se bo začel nekje pri ipek stavbi, v kateri so bile nekoč biše A?fCne delavnice avtomobilske lijem u® Romeo, in končal pri seda-bo t vbodu v staro pristanišče. Zajel Ut, i7el Ves zahodni del Korza Cavo-Cf so danes uradi raznih javnih čtie - ’ Pristaniške ustanove in finan-Pr>stflnt?n<^ance' ter se globoko zaril v Sel .če, kjer bo - kot rečeno - zra-gumhunaterminal, ki je pravi cvet v hettija Predsednika pristanišča Za-n- ' v sklopu načrtovanega poslov-Centra naj bi v prvi fazi urbanis- tičnega posega zgradili tudi nov sedež zavarovalniške družbe Generali, ki že dalj časa išče nove prostore in bo ostala v Trstu samo pod pogojem, če ji bo mesto lahko zagotovilo »ustrezni in sodobni sedež«. V nasprotnem primeru pa bodo njeni voditelji vzeli v poštev konkretne ponudbe, ki so jih že prejeli iz Milana in iz Benetk. Projekt Polis odpira zelo velika vprašanja na področju prometnih zvez, posebno pa mestnega prometa in parkirišč. Nabrežje med Korzom Cavour in novim pristaniščem je danes v bistvu eno samo ogromno in neurejeno parkirišče, tamkajšnji avtomobilski promet, kateremu je treba prišteti še tovornjake, ki vozijo v staro luko, pa je iz dneva v dan vse bolj kaotičen. Načrtovano poslovno središče zahteva torej nove, radikalne posege na področju prometa in cestnih povezav in istočasno nove odnose na relaciji ces-ta-železnica, ki predstavljajo danes neznanko, so pa bistvenega pomena posebno v luči razvoja Adriaterminala. Smo kot vidimo pred ogromnim urbanističnim posegom, za katerim se -kot se sicer vedno dogaja v takih primerih - skrivajo veliki ekonomski in politični interesi in ob katerem se javne koristi tesno prepletajo s pobudami zasebnikov. Tega projekta še ni nihče uradno finančno kvantificiral, govori pa se o več sto milijardah, katerim javne ustanove seveda ne bodo kos, če se ne bodo za projekt angažirali zasebniki, ki so za to pobudo doslej pokazali precejšnje zanimanje. Govori se o velikih pričakovanjih družbe Fiat in tudi o podjetjih z državno udeležbo oziroma o državnem koncernu IRI. O načrtu Polis se na Tržaškem razpravlja vsaj tri leta, od kar je občinski svet oblikoval neke vrste paritetično komisijo Občine in pristaniške ustanove, ki je ustvarila pogoje za daljnoroč-no konvencijo med tema ustanovama, o kateri bo tekla razprava na drevišnji občinski seji. V teh treh letih smo bili priče polemikam in razhajanjem znotraj večinske koalicije in tudi znotraj strank, ki jo sestavljajo, postopek pa so ohromile tudi razne volitve, ki so se vrstile v teh letih. Pri tem pa ni bilo lahko najti sozvočja med Občino in Deželo, ki pri tej zadevi ne igra postranske vloge, ampak je - nasprotno -v prvi osebi zadolžena za odobritev vseh urbanističnih projektov. Do razhajanj je prišlo tudi znotraj večinskih strank, posebno v vrstah Krščanske demokracije, kjer so mnogi očitali in še danes očitajo predsedniku pristanišča Zanettiju »protagonizem«, posebno pri izvedbi načrta Adriaterminal. Demokristjani in socialisti so menda sedaj vendarle našli skupni jezik, projekt Polis pa predstavlja velik preizkusni kamen za občinsko koalicijo, pri čemer bo zanimivo videti, kakšno stališče bo glede tega zavzela Lista za Trst. Gambassini in somišljeniki so bili doslej precej kritični, zelena luč za Polis pa bi za melonarje pomenila dejanski vstop v koalicijo, ki vodi Občino in Pokrajino. SANDORTENCE KPI opozarja na nevarnost špekulacij Komunisti, ki sicer podpirajo projekt Polis, nasprotujejo postopku, ki ga je izbrala občinska uprava za odobritev vseh urbanističnih načrtov. Kot je poudaril na včerajšnji tiskovni konferenci pokrajinski tajnik Costa, bi tako pomemben načrt zaslužil poenoten urbanistični postopek, medtem ko ga je Občina razdelila na dva dela. Prvi, ki zadeva poslovni center, je kolikor toliko jasen, drugi pa je še vedno zavit v meglo, kar je treba po mnenju KPI pripisati razhajanjem znotraj večinske koalicije, posebno med socialisti in demokristjani. Še veliko je nerešenih vprašanj, posebno kar zadeva promet in cestne povezave. Costa pravi, da je treba na vsak način pohiteti, ves postopek pa morajo spremljati jasne izbire, za katere pa ta med sabo skregana večina ne daje velikih jamstev. V tem okviru bo treba osvetliti vlogo Adriaterminala in jasno povedati, da del tržaške KD nasprotuje temu načrtu samo zato, ker se zanj zavzema Zanetti, ki je sicer tudi demokristjan, a ne uživa podpore pri novi notranji večini v palači Diana. Po mnenju komunistov bo treba tudi odločno preprečiti nevarnost, da bi nekateri posegi odprli pot raznim gradbenim in nepremičninskim špekulacijam. V tem okviru bo KPI drevi predložila vrsto popravkov h konvenciji med Občino in pristaniško ustanovo. Resolucija škedenjskega sosveta Pavletič ima od sinoči »narodnostno izkaznico« »Skedenjski rajonski svet priznava svetovalcu Igorju Pavletiču pripadnost slovenski manjšini in tudi njegovo pravico do želje, da govori v materinem jeziku. Spričo tega pa ga vseeno poziva, naj za dobro poslovanje tega izvoljenega telesa govori v italijanščini«. Tako se glasi osrednji del resolucije, ki jo je na sinočnji seji soglasno odobril škedenjski rajonski svet, misleč da s tem naredi »korak naprej« za rešitev te resne politične afere, v bistvu pa so stvari ostale pri starem, saj dejansko Pavletič ne more govoriti v slovenščini. Demokristjani, socialisti, misovci in listarji, ki so podprli ta dokument, so priznali slovenskemu predstavniku KPI neke vrste »etnično izkaznico« (da je torej svetovalec slovenske narodnosti) in tudi namignili na njegovo pravico do izražanja v materinem jeziku, za »dobrobit vseh« in za »nemoteno poslovanje« rajonskega sveta pa je najboljše, da seje potekajo le v italijanščini, dokler seveda ne bo država poskrbela drugače. Za melonarje, ki so jo predlagali, pomeni ta resolucija »odstop« od dosedanjih stališč, dejansko pa priča o veliki zadregi večinskih strank, ki jih je afera o rabi slovenščine v rajonskem svetu praktično razorožila, tako da nimajo več resnih argumentov proti navzočnosti uradnega občinskega prevajalca. Komunisti se niso udeležili glasovanja o tej resoluciji, ker so bili mnenja, da rajonski svet ne more določati, kdo je Slovenec in kdo ne, še manj pa sklepati o skritih ali neprikritih željah posameznega državljana, da govori (ali ne) v svojem materinem jeziku. Taka stališča, ki so žal prisotna ne samo v Skedenjskem rajonskem svetu, ampak tudi v širših plasteh tržaškega javnega mnenja, mejijo že na farso, ki pa v tem primeru res ne povzroča smeha. Iz sejne dvorane je odšel tudi svetovalec indipendentističnega gibanja, ki je prej opozoril, da je slovenščina v Skednju in na Tržaškem od vedno doma. Tudi sinočnja seja torej ni rešila odprtega vprašanja rabe slovenščine v Skednju, le vzdušje v dvorani rajonskega sveta je bilo morda strpnejše kot doslej. To je v bistvu priznal sam načelnik LpT Baldas, ko je rekel, da državna in druga javna telesa ne izvajajo vseh svojih dolžnosti in da ostajajo mnoge pravice le na papirju. Njegov somišljenik Castello pa je kasneje pritrdil, »da Občina terja od upokojencev razne davke in si zato ne more privoščiti plačevati nadur prevajalcu za Pavletiča.« Tudi take stvari je bilo slišati sinoči v Skednju. Seji rajonskega sveta je sledilo precej policistov in karabinjerjev, nekaj voditeljev MSI in pripadnikov mladinske neo-fašistine organizacije, predvsem pa veliko število Slovencev, domačinov, ki jim je pri srcu, da slovenščina najde mesto tudi v njihovem rajonskem svetu. Problem vsekakor še zdaleč ni rešen, tudi zato, ker včerajšnja resolucija, ki sicer predstavlja za škedenjske razmere novost, ne razčiščuje položaja in predvsem ne pomeni koraka naprej na poti spoštovanja občinskega pravilnika, ki izrecno dovoljuje rabo slovenščine na sejah rajonskih svetov. g j Predstavnika PSI o onesnaženju reke Soče Socialistični občinski svetovalec Perel-li je na tržaškega župana naslovil vprašanje v zvezi z onesnaženjem Tržaškega zaliva, ki ga povzroča Soča. Perelli vprašuje, ali tržaška občinska uprava namerava kaj ukreniti, da bi vsaj omejila stopnjo onesnaženosti, ki v zadnjem času hudo narašča. Kot je znano - pravi svetovalec - Soča izvira pod Julijskimi Alpami na jugoslovanskem teritoriju, na katerem opravi dve tretjini svoje poti. Pri Novi Gorici prestopi mejo, nakar se precej onesnažena izliva v Tržaški zaliv. Glavni vir rečnega onesnaženja, ki se prenaša v Jadran, so industrijske, živinorejske in mestne odplake, ki se stekajo v Sočo predvsem iz Nove Gorice in Gorice, ki nimata dovolj dobro urejene kanalizacijske in odtočne mreže. Po svetovalčevem mnenju bi morala tržaška občinska uprava v dogovoru z ostalimi prizadetimi občinami poseči pri pristojnih krogih, da bi se dogovorili o najnujnejših ukrepih in o nekakšni informativni službi o stopnji onesnaženosti Soče. Perelli tudi predlaga, da bi v sodelovanju z drugimi ustanovami vzpostavili avtomatski sistem nadziranja količine in kakovosti vode, ki priteka v Tržaški zaliv. Na isto temo je pri italijanskem zunanjem ministrstvu posegel tudi posl. Gabriele Renzulli, ki vprašuje, če so ali nameravajo kaj ukreniti v okviru pristojnosti stalne mešane komisije za vodno gospodarstvo. Renzulli pa je vsekakor mnenja, da bi se morali dogovoriti za okviren sanacijski načrt. Obletnica priključitve Trsta Italiji Razstava A zada Karima in Hamida Tahirja Na robu uradne manifestacije tudi miren protest Slovencev Okence v kurdsko umetnost v Galeriji Tržaške knjigarne n-,s° se^io svfčanostjo na Trgu Unita, i, n dvin bistvu omejila na slove-žnnSeh fodn ave.ter na mimohod čet hnparna RichetHi°iSke' Poleg tržaške3a nrcCro2z on- 1®, predsednika Pokra- natdstavnikn,a’j,refekta De Feliceja in bivš^°či tudl dezelne uprave, so bili Ok borcev Zas^°Pniki organizacij Cn;}aa Slo™ann^estaciie je manjša Poln' tacijo -ncev Priredila mirno priredila mirno kršitev in izigravanj Posebnega statuta iz leta 1954 in nižjo raven rabe slovenščine v odnosih z oblastmi od tiste, ki po sodbi ustavnega sodišča izhaja naravnost iz 6. člena ustave. Protest je uperjen tudi proti zadržanju vlade, ki noče skleniti konvencije z RAI za uvedbo slovenskih televizijskih oddaj, in proti organom javne uprave v tržaški pokrajini, ki v zadnjih letih tekmujejo - kot je zapisano v tiskovnem poročilu - kdo bo v večji meri prikrajšal Slovence za pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi. Na sliki (foto Križmančič) protest Slovencev na Trgu Unitš. Pa čeprav s pomočjo Slovenije je Galerija Tržaške knjigarne sinoči odprla majhno okno v arabsko oziroma kurdsko umetnost. V sodelovanju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine in Združenjem društev slovenskih likovnih umetnikov so sinoči v galeriji namreč odprli razstavo slik in grafik mladih iraških umetnikov Azada Karima in Hamida Tahirja, ki živita že več let v Sloveniji. »Čeprav sta se oba umetnika globoko vživela v novo okolje in svojo umetnost oplodila tudi z zahodnoevropsko likovno kulturo, pa se to ni zgodilo na škodo prvobitne vzhodnjaške avtentične duhovnosti, ki je še vedno krepko razpoznavna v njunih delih,« je na sinočnji otvoritvi dejal umetnostni kritik Aleksander Bassin. Karim razvija v svojem slikarstvu izredno bogat barvit prostor, v katerem se odvija živahna likovna igra, ki spominja na arabeskno kaligrafijo. Kljub temu pa se zdi, da vodi misel v njegovih slikah predvsem risba, s pomočjo katere je Karim znal prisluhniti otroški duševnosti. Tahirovi vertikalni formati, ki spominjajo na barvite draperije, pa delujejo kot svojevrstne insignije, memento zloveščemu vojnemu dogajanju; dramatičnost barvnega sporočila omili v teh risbah drobna črtkasta risarska struktura, ki je spet spomin na kaligrafsko tradicijo, (bg) Na sliki (foto Križmančič) kritik Bassin (desno) in likovnik Azad Karim. ga :lzhaja j narodnostne skupnosti. Sanjo 7 itnenukiVnega sporočila, ki PihaProti drUnfejetih obveznosti, pa Najprl °menfe^ldejstvom' ki Iih sku' Piem 6| gre 7 em poročilu našteva. °d°brne kažeanU?otovitev' da parla-6il “ Mio ulnobene volje, da bi z l«iti ‘>0 dm^ega zak°na mesnica tim- 8' čl6n n1!0 0 manjšinski za-Pr®vli^ Zakonci'Slmskgi sporazumov. ttlanišiLVlada za °Sn?.tek' ki ga Pri" 6| predvirf zaščito slovenske 6Va uzakonitev vrste Zbor iz Maribora v Trstu Jutri bo na Ferdinandeju (Ul. Marchesetti 6) zanimivo glasbeno srečanje. Nastopila bosta zbor Srednje glasbene in baletne šole Heribert Svetel iz Maribora pod vodstvom Sonje Kos in zbor San Pio X. iz Trsta pod vodstvom Chiare Moro. Glasbeni večer se bo začel ob 20.30 in bo obsegal zborovske, folklorne in polifonske točke. Večer prireja rajonski sosvet za Kjadin in Rocol v dogovoru s tržaško občinsko upravo, uokvirja pa se v mednarodne mladinske izmenjave v okviru skupnosti Alpe-Jad-ran. Na večer so vabljeni' vsi, ki jim je do prijetnega kulturnega srečanja, vstop nanj pa bo prost. Razstava o ruskem baletu Z okroglo mizo, ki bo danes popoldne z začetkom ob 17.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Assicurazioni Generali, bodo organizatorji pravzaprav uvedli razstavo o slovitih Djagilejevi ruskih baletih in o zapuščini Chapowalen-co, ki jo je prejel tržaški gledališki muzej Schmidi. Razstavo bodo odprli dan kasneje, in sicer v soboto prav tako ob 17.30, vendar v prostorih muzeja Sartorio na Trgu papeža Janeza XXIII. Razstavo, ki bo odprta do 21. januarja 1990, prirejata odborništvo za kulturne ustanove pri tržaški občini ter muzej Sartorio. Brez hujših posledic Plameni v zavodu za likovno umetnost V Državnem zavodu za likovno umetnost v Ul. Calvola 2 je včeraj opoldne izbruhnil požar. K sreči ni povzročil nobene škode pri ljudeh, pa tudi gmotna škoda je bila omejena. Seveda pa bi se stvari lahko tudi drugače obrnile, še zlasti ker so se plameni pojavili v okolju z veliko koncentracijo ljudi, kakršna je pač šola. Gasilci so dobili poziv ob 12.14 in so nemudoma odhiteli na kraj požara, ki leži v bližini Elizejskih poljan, kar s šestimi vozili. Ugotovili so, da je požar izbruhnil v podzemski sobi, ki so jo uporabljali kot arhiv in kot slačilnico za šolsko osebje. Ena ekipa gasilcev se je lotila gašenja in je plamene premagala brez večjih težav. Druga skupina pa se je lotila sistematične inšpekcije celotnega šolskega poslopja, da bi pregledala, ali je še kje zagorelo, pa tudi, ali je mogoče kdo ostal v njem. Ugotovila je, da je vse v redu in da so šolniki in dijaki brezhibno izvedli evakuacij ski načrt. Gasilci so tudi preiskali vzroke požara. Plamene je po vsej verjetnosti zanetil cigaretni ogorek, ki je v sobo padel od zunaj skozi okno. Požar je povzročil največ 10 milijonov lir škode. ■ Motorist Lorenzo Cibeo je včeraj okrog 16. ure s svojim mopedom na Miramarskem drevoredu v bližini železniške postaje podrl 26-letno Deborah Herman iz Ul. Valmaura 69 in jo resneje ranil. Dekle si je namreč pri padcu zlomila levo roko, zaradi česar se bo morala zdraviti 60 dni. Sprejeli so jo v glavni bolnišnici. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, nono in brat Danilo Pregare Pogreb bo danes, 27. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljunec. Žalujoči sin, vnuk, brat z ženo ter ostalo sorodstvo. Boljunec, 27. oktobra 1989 Glasbena zadruga Ars Nova ^ priredi v nedeljo, 29. oktobra, ob 17.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku Mednarodni večer harmonikarskih ansamblov Sodelujejo Synthesis 4 (ansambel Glasbene matice Trst), Fisorchestra Pri-mavera iz Padove in Harmonikarski ansambel KUD Vida Pregare iz Ljubljane (evropski prvak). KD RDEČA ZVEZDA vabi vse ljubitelje folklore danes, 27. t. m., ob 20.30 v društvene prostore v Salež. Obnovili bomo folklorno dejavnost v našem društvu Ogledali si bomo slike in diapozitive bivše folklorne skupine. koncerti razstave VERDI V ponedeljek, 30. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Verdi koncert skupine THE MODERN JAZZ OUARTET v organizaciji Pokrajine Trst, odborništva za kulturo in javno vzgojo ter pod pokroviteljstvom predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Societa dei concerti -.Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET BORODIN. V cerkvi Santa Maria Maggiore bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 21. uri koncert simfonične glasbe in zborovskega petja z naslovom CERKVENA GLASBA SKOZI STOLETJA. Pod vodstvom dirigenta O. Di Piazze bodo organist L. Falilone in violončelist F. Ricardi di Netra ter orkester C. Monteverdi iz Rude in zbor G. Faure iz Romansa d lsonzo izvajali skladbe Carpentiera, Haydna, Mendelssohna, Batholdyja, Liszta in Gounoda. Musič Club Tor Cucherna Nocoj ob 22. uri bo na sporedu jazz glasba in revival 1940/1950. Izvajala bosta pianist Brooklyn Swing Ensembla iz New Vorka MITCH ROTHSTEIN in ANNA LAUVERGNAC. Jutri ob 22.30 bo v Musič clubu večer južnoameriške glasbe z ALBO MARIO LOPEZ DO MATOS. Spremljali jo bodo Franco Vallisneri (klavir), Roberto Pre-ver (bas kitara) in Giancario Spirito (bobni). __________gledališča______________ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gostuje v nedeljo, 29. t. m„ ob 19. uri v Mariboru na Borštnikovem srečanju s predstavo A. P. Čehova STRIČEK VANJA. S predstavo POVEST SLUŽKINJE ZERLINE H. Brocha gostuje SSG danes, 27. t. m., ob 11.00 in ob 19.30 v Mariboru, jutri, 28. t. m., ob 19. uri v Pesmicah ter v ponedeljek, 30. t. m., ob 19.30 v Mestnem gledališču v Ljubljani. ROSSETTI Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Nocoj ob 20.30 (red petek) bo II Picco-lo Teatro iz Milana uprizoril delo N. Ginzburg INTERVJU. Režija Carlo Bat-tistoni. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 5. novembra. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Danes, 27. t. m., ob 20.30 (red B) ter jutri, 28. t. m., ob 18. uri (red S) Haydnov koncert LA CREAZIONE, Dirigent S. Ar-giris, vokalni solisti P. Luši, A. Llorca, A. Tomicich. Zbor vodi I. Meisters. Prodaja Vstopnic pri blagajni gledališča. \ V torek, 7. novembra, ob 21. uri koncert Tržaškega tria. Izvajal bo Schubertove, Brahmsove in Ravelove skladbe. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Danes ob 20.30 ponovitev dela CO IE-RIMO PUTEI..., variete Carpinterija in Faragune. Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavljata svoja dela AZAD KARIM in H AMID TAHIR. Razstava bo odprta do 8. novembra. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11,00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00. V sejni dvorani knjižnice Biblioteca Statale del Popolo v Ul. Rosario 2 je na ogled razstava ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 12. novembra razstavljal JEAN-MICHEL FOLON. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius bodo jutri, 28. t. m„ ob 18. uri odprli razstavo slikarja FOLCA IACOBIJA. Razstava bo na ogled do 9. novembra po običajnem urniku. V galeriji II Tribbio je na ogled še danes razstava slikarja 'JORGEJA GAR-ZOLINIJA. V galeriji Malcanton je še danes odprta razstava ANNAMARIE D’ONOF-RIO DI BI ASE. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Miljah je do 31. t. m. odprta razstava grafičnih listov akademskega slikarja HAMA ČAVRKA. V galeriji Torbandena bo drevi ob 18. uri otvoritev razstave del VITTORIA BOLAFFLA. V galeriji II Tribbio bo jutri, 28. t. m., ob 18. uri odprl razstavo'slikar MARINO SORMANI. kino ARISTON - 17.00, 22.15 L'attimo fuggen- te, i. R. VVilliams. EXCELSIOR - 15.00, 22.00 Batman, i. Jack Nicholson, Kim Basinger. EXCELSIOR 4ZZURRA - Festival festivalov: 16.30, 21.45 Che ora e, r. Ettore Scola, i. Marcello Mastroianni, Massi-mo Troisi. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Bad Taste, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Lo zlo in-degno, i. Vittorio Gassman, Giancario Giannini, Stefania Sandrelli, □ NAZIONALE III - 16.20, 22.00 Match bestiale, □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 La piu bella del reame, i. Carol Alt, □ GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. MIGNON - 17.00, 22.15 Uccidete la co-lomba bianca, i. Gene Hackman, Jo-anna Cassidy. EDEN - 15.30, 22.00 Tutto animal, porn., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.00 Le avventure del Barone di Munchausen, fant., i. Oliver Reed, Valentina Cortese. LUMIERE FICE - 17.45, 22.15 Storia di ragazzi e ragazze, r. Pupi Avati. ALCIONE - 16.00, 22.00 Schiavi di New York, r. J. Ivory. RADIO - 15.30, 21.30 Home eros, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ D katerih telefonske številke začnejo s 741XXX in 744XXX. Interesenti so bili že obveščeni. Za zgoraj navedene naročnike, ki imajo v telefonskem imeniku za leto 1989/90 dvojno številko, velja številka v oklepaju, odpade pa številka, ki je bila veljavna do danes. I Uporabnikom bo na razpolago avtomatska telefonska služba, ki bo obveščala o spremembi telefonske številke vse, ki bodo klicali stare številke. % GRUPPO IRI ŠTET X, Soc teta It altana per IEser c iz m de /le Te/ecomunicaziom p. a. j SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Koncertna abonmajska sezona 1989-90 Danes, 27. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Vincenca de' Paoli, Ul. da Feltre 11 Milko Bizjak - orgle Na sporedu Walther Baiamonti, Stanley, J. S. Bach, Zupan, Lesjak in Bizjak. Vabljeni! Na razpolago so še abonmaji. Dvignete jih lahko od 10. do 12. ure na GM, Ul. R. Manna 29. razna obvestila Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi jutri, 28. t. m., ob 18.30 na svoj REDNI OBČNI ZBOR. Na programu so poročila odbornikov, razprava o bodočem delovanju in izvolitev novega odbora. Osnovna šola Karel Širok sporoča, da bo tudi letos TEČAJ TELOVADBE za odrasle v šolski telovadnici vsako sredo od 20. ure dalje. V pripravi je tudi tečaj slovenščine za odrasle. Prijave sprejemajo v šoli, tel. 391529. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letos svojo tretjo ŠTUDIJSKO ŠTIPENDIJO iz sklada Mihael Flaj-ban. Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo lastnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim višješolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1989/90. Za podrobnejša pojasnila o pravilniku in roku vlaganja prošenj naj se interesenti javijo na Sedežu slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Machiavelli 22/11. nadstr., tel. 65612, vsako sredo od 16. do 18. ure. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Novembra se pričnejo ure SODOBNEGA IZRAZNEGA PLESA pod vodstvom Milojke Garzarolli za mlade od 9. do 15. leta. Vpisovanje po tel. 213945 do ponedeljka, 6. novembra, ob 15. uri, ko bo v Prosvetnem domu sestanek s starši, gojenci in učiteljico. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Vsak četrtek ob 20. uri srečanje za dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ. Vljudno vabljeni. SKD Vigred obvešča, da bo PRVA VAJA otroškega pevskega zbora v četrtek, 2. novembra, ob 16.15 v društvenih prostorih. Dobrodošli novi pevci. Sekcija VZPI-ANPI E. Antonič iz Križa vabi vaščane v sredo, 1. novembra NA POLAGANJE VENCEV NA OBELEŽJA NOB. Zbirališče ob 10. up v vaškem Ljudskem domu. Tečaj modernih in standardnih plesov. V četrtek, 9. novembra^ se bo v telovadnici ŠD Polet začel TEČAJ MODERNIH IN STANDARDNIH PLESOV, ki ga bo vodil evropski znani baletni in plesni mojster ter koreograf Claudio Steiner. Podrobnejše informacije in vpisovanja v baru Prosvetnega doma na Opčinah med 9. in 20. uro. Tečaj je namenjen mladim in odraslim od 14. do 90. leta starosti. včeraj-danes Danes, PETEK, 27. oktobra 1989 SABINA Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 17.00 - Dolžina dneva 10.22 - Luna vzide ob 4.26 in zatone ob 15.45. Jutri, SOBOTA, 28. oktobra 1989 MILA PLIMOVANJE DANES: ob 1.38 najnižje -31 cm, ob 7.56 najvišje 49 cm, ob 14.32 naj nižje -46 cm, ob 20.35 najvišje 26 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,2 stopinje, zračni tlak 1024,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 17 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nives Podreka, Giuseppe Pedone, Jo'anna Lippolis, Giorgia Čepar, Michele Mancuso. UMRLI SO: 46-letni Fabio Gambardel-la, 70-letna Iolanda Dudine, 81-letni Daniele Pregare, 75-letni Virgilio Mauro, 55-letni Giuseppe Zacchigna, 64-letna Irene Chiaricgh, 75-letna Antonia Bajcic. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Zavije). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. GOSTILNA KRIŽMAN vabi na NAJLEPŠI KRAŠKI POLJUB Nagradno tekmovanje z ansamblom HAPPY DAV Jutri, 28. t. m., s pričetkom ob 20. uri. Za rezervacije tel. na št. 327002, 327115 in 327263. OSNOVNA SOLA KAREL ŠIROK priredi PROSLAVO OB 100-LETNIQJ ROJSTVA KABLA ŠIROKA jutri, 28. t. m., ob 11. uri v šolskih prostorih. Združenje staršev in učitelji vabijo na srečanje vse nekdanje učence in njihove starše ter takratne učitelje. šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo prva seja. dijakov in profesorjev petega letnika dopolnilnega tečaja za šolsko leto 1989/90 danes, 27. t. m., ob 16. uri na šoli. Pouk se začne v ponedeljek, 30. t. m. Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da bodo danes, 27. t. m., na sedežu šole volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Zborovanje staršev se bo ob prisotnosti g. ravnatelja in prof. razrednika začelo ob 18. uri, nato bodo sledile volitve. Vabljeni so vsi starši. mali oglasi PRODAM motor honda XLV 750, prevoženih 16.000 km, v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 200339. PRODAM drva po ugodni ceni. Tel. 200848. PRODAM zemljišče, 1.000 kv. m, nasproti lepe hiše na Pesku. Cena 18.000.000 lir po dogovoru. Tel. 771168 od 8.30 do 13. ure. PRODAM VW golf 1300 GL v odličnem stanju, mod. 86, 55.000 km. Tel. 822619 - Robert ali Serena. PRODAM trgovino v središču mesta. Tel. 731226 - urnik trgovin. PRODAM citroen viša 650, letnik 1983, prevoženih 50.000 km. Tel. 566858. PRODAM laverdo 125 c ustom, letnik 1984 v dobrem stanju in malo rabljeno. Tel. (0481) 78047 ob uri kosila ali večerje. PLINSKI ŠTEDILNIK s pečjo prodam. Tel. 420736. ZMRZOVALNO SKRINJO, novo, 135 1, prodam. Tel. 420736. ZASTEKLJENA balkonska vrata, veliko okno, drugo manjše, prodam. Tel. 420736, KUPIM hišo z vrtom v okolici Trsta. Tel. 774434. PROFESSIONAL ŠPORT, Ul. Udine 45/a - Trst, tel. 418315, obvešča, da je od 20. t. m. do 30. novembra 1989 v teku promocijska prodaja zimske konfekcije in opreme s popusti od 20 do 50%. DAJEM v najem nebivajočim opremlje-.no stanovanje, primerno za eno osebo. Tel. 228390. DAJEM v najem nebivajočim opremljeno hišico, primerno za eno ali dve osebi v okolici Proseka. Tel. 228390. SLUŽBA V RIMU: odvetnik išče odgovorno gospo/dično z vsaj delnim znanjem italijanskega jezika za nego in oskrbo njegove 80-letne stare mame. Preskrbljena soba in hrana, začetna plača 1.000.000 lir. Pismene ponudbe poslati na upravo Palače Hotela, Korzo Italia 63, 34170 Gorica. SPREJMEM otroka v varstvo na svojem domu. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Otrok". SPREJMEM kakršnokoli delo na domu: šivanje, krojenje, pletenje, sestavljanje igrač in podobno. Pismene ponudbe na poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Delo". IŠČEM varstvo za 9-mesečnega otroka od 1. marca 1990 dalje. Pokličite na tel. št. 226317 - Jelka. IŠČEMO trgovsko pomočnico za pekarno. Tel. 308682. TRGOVINA oblačil išče prodajalko-va-jenko z znanjem slovenskega jezika. Tel. (0481) 33150. KONZULENT za delo nudi podjetjem upravljanje odvisnega osebja- in vodenje plač. Tel. od 16. do 18. ure na št. 366286. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešča, da ima na razpolago krizanteme raznih barv po ugodnih cenah. SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12 priredi danes, 27. t. m., ob 20. uri PREDAVANJE prof. Jožeta Pirjevca na temo PRVA, DRUGA IN TRETJA JUGOSLAVIJA Vabljeni! vazne prireditve Mladinski krožek Boljunec prireja jutri, 28. t. m., ob 20.30 v občinskem gle' dališču France Prešeren v Bolj uncU PLES s skupino ŠANK ROCK. Vabljeni- SKD Igo Gruden prireja v nedeljo, 29 t. m., ob 17.30 gostovanje KUD Klasje iz Štanjela z igro Petročiča - Skrbinška VOZEL. Režiser Bojan Solgaršek. Vablj6' ni! Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 30. t. m., na lit6' ramo glasbeni večer posvečen šavrinsk6' mu pesniku ALOJZU KOCJANČIČU-Pesnika bo predstavila prof. Marija Češ-čut, spored pa bo obsegal tudi recitacij6 in izvedbo uglasbenih pesmi. Avtorja bomo počastili v Peterlinovi dvorani 5 pričetkom ob 20.30. KD Lipa organizira niz predavanj B® temo MLADOSTNIK IN NJEGOVI PROBLEMI. Sodelujeta psihologa Manja in Vinko Skalar. Vpisovanje na prvem srečanju', ki bo danes, 27. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu. Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec priredi v nedeljo, 29. oktobra, ob 15. url PROSLAVO OB 40-LETNICI postavitve spomenika padlim v NOB s sodelova-, njem osnovne šole Boršt, MePZ Slov6' nec-Slavec in Godbe na pihala Breg. čestitke prispevki Mitja Cuk in 100.000 lir : žina Opčine. Ob 1. obletnici smrti Jožefa Oz ruje Antonija Švagelj vd. Ozbič s ;biča d»: ,oV in vnuki 10.000 lir za Glasbeno rna jj. 10.000 lir za Center za rakasta p gofis® Namesto cvetja na grob inž- p j0jac Sancina darujeta Zora in Libero jpO 100.000 lir za Slovensko dobro® društvo. __ menjalnica TUJE VALUTE Ameriški dolar..... 1352. Nemška marka....... 733,46 Francoski frank.... 216,02 Holandski florint ... 649,38 Belgijski frank.... 34,951 Funt šterling...... 2173,60 Irski šterling..... 1950,40 Danska krona....... 188,33 Grška drahma....... 8,209 Kanadski dolar..... 1149,85 FIXING BANKOVCI 'MILAN -TRST 1340.--731. 213.50 647,— 34,40* 2150. 1940.- 185.50 7,70 1100, . FIXING 1 TUJE VALUTE MILAN Japonski jen ........ 9,522 Švicarski frank..... 836,750 Avstrijski šiling... 104,085 Norveška krona...... 196,210 Švedska krona....... 211,230 Portugalski eskudo . 8,565 Španska peseta ..... U.49 Avstralski dolar.... 1050,60 Jugoslov. dinar .... * ECU................. 1505,75 Ravnatelj, učno in neučno osebje p®' klicnega zavoda J. Stefan čestital Sandru in Klari, mali ESTER pa želu obilo sreče. Dr. Danilu Bubniču in gospe pošijl*' jo ob rojstvu vnučka MATJAŽA Prj*r čne čestitke Danila, Justina in Franč* Ob rojstvu vnučka MATJAŽA čestil® dr. Danilu Bubniču in gospe, novor®. jenčku pa želi vse dobro na življenjS" poti družina Kostnapiel. , Danes, 27. t. m., praznuje 86. rojst® dan teta JUSTA z Opčin (Skorčevat Vse najboljše ji ob tem lepem praznik želijo nečaki Silva, Bruno, Viktor 1 Pepka. V spomin na drage Pavla, Albina Slavka Olenika daruje dmžina Ol6®1 50.000 lir za KD Primorsko. Namesto cvetja na grob Andreja “ čarja darujeta Marija in Franc Čut 20.000 lir za ŠD Zarja. f V spomin na starše, sestro in brata na sestrično Marijo - Marto in v sP0llV na bratranca Drečka in Justino Grgič Križmačič daruje Mirko Pečar 25.000 za ŠZ Zarja in 25.000 lir za Pogr6°n društvo iz Bazovice.. r„ V spomin na Danico Starc in na ve a Regent daruje Lojzka Cijak 10.000 1® ŠD Kontovei. :e V spomin na svoje pokojne dar Lojzka Cijak 20.000 lir za vzdrževa spomenika padlim v NOB na Kontov® y. Ob obletnici smrti Karla Štoke spomin na preminule svojce dar®) ^ Marija, Maruška in Mira z druži® 50.000 lir za vzdrževanje spomenika P lim v NOB na Kontovelu. . V spomin na prvo obletnico' smrtL jjr dreja Starca daruje žena Dora 50.00 za partizanski spomenik na Kontov61 50.000 lir za ŠD Kontovei. V spomin na svoje pokojne dat®^ Lojzka Guštin s Kontovela 10.000 I1 ŠD Kontovei. Qfg- Namesto cvetja na grob Justin6 -m gori vd. Križmančič daruje Ivanka G 50.000 lir za TPPZ. flta V počastitev spomina na strica Bo9 yr darujeta Ladi in Silvo Guštin 50-6 za ŠK Kras in 50.000 lir za MePZ K° zvezda' AhraJ^ V spomin na dragega Franca ^ ^ darujeta žena in hči 100.000 lir za Mitja Čuk in 100.000 lir za Skupnost BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež Agencija Don Agencija Kol Ob nedeljah popoldne na Canale 5 V kino z Lellom RIM — RAI ga je upokojila in od- slovila, zato se je odločil za Berluscoji-Jev Canale 5. Lello Bersani, dolgoletni kovinar prvega televizijskega dnevni-Ka °AI, specializiran predvsem v kroniki in filmskem dogajanju, bo od ne-elje na glavni Berlusconijevi mreži v°dil popoldansko oddajo »V nedeljo v kino z Lellom Bersanijem«. Oddaja ,e namenjena predvsem tisti družinski Publiki, ki je nekoč obiskovala film-®ke dvorane ob nedeljah popoldne, se-Pa raje gleda film doma v udobju sv°jega fotelja. Prvi ciklus »V nedeljo v kino« bo Predstavil gledalcem italijanske fi.lm-Ke komedije šestdesetih in sedemde-setih let. »Pred in po predvajanju fil-®a,« je dejal Bersani, »bom v malem studiu skupaj z nekaterimi gosti -Predvsem rešiserji, igralci, dramaturgi Poklepetal o filmu, obenem pa bom skušal na kratko obnoviti, kaj se je do-Sajalo v Italiji, ko je film prvič prišel v n tok.« Ciklus bodo začeli z Risijevim 1 mom »II sorpasso« iz leta 1962, nada-Jevali z »Le voci bianche«, ki je leta M vzburil precej polemik, z »Una difficile« in z »La Grande Guer-*• »V bistvu,« je pojasnil Bersani, »bo o voden obisk v krajih, kjer smo že 'u in jih bomo tokrat lahko spoznali Jj urobneje in celoviteje.« Novinar je sl°v.a* tudi, da bo po ciklusu italijan-. lu filmskih komedij na vrsti holly-°odski film iz zlate dobe, nato pa 'tološka filmska produkcija. Na vprašanja novinarjev je Bersani dodal, da se po 44 letih z bolečino ločuje od RAI, a ni imel druge izbire. »Aprila lani sem bil upokojen,« je dejal, »in po poldrugem letu terminskih pogodb RAI ni bila več zainteresirana za sodelovanje z mano. Zato sem zelo zadovoljen, da mi je vitez dela Berlusconi ponudil sodelovanje, in to v času, ko Fininvest ni zelo zainteresirana za novinarje. Zato pri 66 letih z navdušenjem začenjam novo kariero.« Lello Bersani je bil sprejet v službo pri RAI leta 1945 kot radijski napovedovalec. Nato je postal novinar in delal pri radiu polnih 22 let, preden je pristopil v redakcijo prvega televizijskega dnevnika in v tem okviru se je ukvarjal s filmom, s kroniko in s športom. »O Giru sem poročal nič koliko krat,« je Bersani obujal spomine s kolegi, »in bil sem tako priljubljen, da je De Gasperi vselej zahteval, naj bom prisoten kot novinar, ko je hotel nasloviti javnosti poslanico. Kljub temu pa nisem dovolil, da bi me kdo pogojeval v mojem novinarskem delu. Tudi zato sem pri RAI končal kariero na isti stopnji, s katero sem začel: bil sem navaden novinar s sindikalno plačo brez vsakršne izredne doklade.« V nadaljevanju je dodal, da med oddajo na Canale 5 ne bo vabil v studio kritikov, da ne bi prekomerno obremenjeval poslušalcev. Filmska kritika bo »pokukala« tu pa tam v prebiranju časopisov iz dobe, ko so bili filmi predvajani prvič. Poplava reklamnih sporočil , RIM — V prvih osmih mesecih letošnjega leta je italijanskega potrošnika dtlSeglo 706.590 reklamnih sporočil, ki so bila objavljena na radiu, televiziji, za6Vnem časopisju in periodičnih listih. Levji delež reklamnih sporočil so si Da u °Vde komercialne televizije (skupno 59,8 odstotka) postaje grupe Fininvest ča ■ 41,9 odstotka. Ostala reklamna sporočila so bila objavljena v dnevnem ^sju (30,5 odstotka), v periodiki (6,9 odstotka) in na RAI (5,2 odstotka). ^ ®bne televizije so imele 8 odstotkov reklamnih sporočil več kot lani, dnevni-pa 11,2 odstotka več. Podatke je zbrala družba Nilsen. filmske premiere eva fornazarič Film o neapeljskih pobalinih Ko so film Scugnizzi predstavili v Benetkah, so novinarjem sporočili, da se bo tiskovne konference udeležilo preko deset oseb, kar seveda ni povsem običajno. Nadvse neobičajen je sicer tudi naj novejši film Nannija Loya, ki se je odločil, da bo posvetil najmlajšim Neapeljčanom dve uri filmskega razmišljanja. »Neapelj je izredno mikavna filmska tema, vendar ni lahko dobiti stik z mestom, ki utripa v soglasju s tempom folklorno obarvane "sceneggiate".« »Neapelj je mesto, ki ne pozna umirje- nih in uglajenih tonov, vse je kričeče, šokantno.« »V dobrem in v slabem so Neapeljčani temperamentni, odlične osebe ali prave barabe.« S temi trditvami seveda ne soglašam v celoti, ker sem trdno prepričana, da so Neapeljčani kvečjemu pristnejši od njihovih zadržanih sodržavljanov, ki živijo z glavo v severnih meglicah. Filmska produkcija in še bolj televizijski programi pa nam ponavljajo, da so Neapeljčani nekaki klovni, ki naj bi zabavali ves italijanski polotok. Nanni Loy se je tokrat pomeril v filmu, ki je nekje na meji med dokumentarno reportažo, namenjeno televizijskim sociologom, in ponovnim obnavljanjem mita neapeljskega humorja. Mnogim je bil njegov film zelo vščeč in so bili povsem iskreni, ko so dejali, da jih je globoko ganil, ker je tako pristen. Sama sem si že v Benetkah zastavila vprašanje, ki ga nisem razrešila niti ob ponovnem gledanju filma. Spraševala sem se, kdaj oziroma v kateri sekvenci, je izgubil Loyev film svojo svežino in vsrkal vase nekaj dokaj neprijetnih prvin žanrskega Neaplja. Točnega trenutka nisem ugotovila, ko sem se pripravljala na pisanje kritike, pa sem z začudenjem odkrila, da bi že omemba filmske fabule najbrž predstavila bodočemu gledalcu povsem »žanrski« film. V neki neapeljski kaznilnici za mladoletnike se skupina ne povsem pokvarjenih »scugnizzov« pripravlja na gledališko predstavo. Na oder bodo postavili glasbeno komedijo in tako bodo vsem pokazali, da je mogoče tudi male zlikovce ponovno vključiti v družbo. Gledališka predstava nudi seveda možnost podrobne analize (žalostnih) življenjskih zgodb posameznih »scugnizzov«. Naj pa vsekakor priznam, da so prav ti mali Neapeljčani pomagali Loyu, da je njegov film ohranil neko dostojanstvo, ki je gledalcem všeč. današnji televizijski in radijski sporedi lili iilllllll lil ____RAI 1_____________ 94n f^Rtualno: Uno mattina lO ln Han.: Santa Barbara 104o 'Ivanji dnevnik ly5s pok.: Laurel & Hardy 12 q- preme in dnevnik Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in l3j giallo '4-0n Pnevnik - tri minute RlO ^krlka: Fantastico Bis glasbena oddaja: Tam 15.00 A?® Village Aktualno: Novi kazen-ski postopek in njegovi 15.00 PjfRagonisti 17.55 , ladmska oddaja: Big! 15.05 Parlamenta in vesti Nanizanka: Santa Bar- I9.i0 k ra Nanizanka: E’ proibito l9'40 a re ' Bon Ton Almanah, vreme in 20.3o Sevnik dni: Le nuove avven-dre dei Robinson (pust., fUA 1979, r. John Cot-r' !■ Robert Logan, Su- 22.05 n Damante) 22.15 p ,evnik 23.3q iu° . ,R°si-Waters n ord rock, nato Effetto O.15 aotte 6-45 p?,*15 (iz Saint Vincenta) °dPrta šola RAI 2 'Eh. RAI 3 7.00 Risanke 8.10 Film: La bella brigata (dram., Fr. 1936, r. Juli-en Duvivier, L Viviane Romance, Jean Gabin) 9.30 Tečaj angleščina in francoščine za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie 16.10 Iz parlamenta - vesti 16.25 Film: Addio alle armi (dram., ZDA 1932, r. Frank Borzage, i. Gary Cooper, Hellen Hayes) 18.00 Videocomic in šport 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Horoskop in dnevnik 20.30 TV film: Una donna tut-ta sbagliata (2. del) 22.00 Dnevnik - nocoj 22.10 Zabavna oddaja: Si fa per ridere 23.00 Nanizanka: II brivido delLimprevisto 23.30 Nočni dnevnik 23.45 Film: L arciere del re (pust., ZDA 1955, r. Richard Thorpe, i. Robert Taylor, Kay Kendall) 12.00 Gledališka predstava: Šest oseb išče avtorja (Pirandello) 14.00 Deželne vesti 14.30 Aktualno: Aladinova svetilka 15.30 Prvenstvu v biljardu 16.55 Odprti prostor 17.15 Nanizanki: I mostri -Modella di lusso, 17.45 Vita da strega - Un fan-tasma cagionevole 18.15 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanka: Blob 20.00 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Aktualno: Telefono giallo, vmes (22.00) Dnevnik - nocoj 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Film: I cingue segreti del deserto (vojni, ZDA 1943, r. Billy Wilder, i. Franchot Tone, Anne Baxter, Akim Tamiroff) 0.45 Dnevnik - v kiosu 0.55 Dok.: Pred 20 leti fif RTV Ljubljana 1 | 10.10 Mozaik. Tednik, 11.00 nadaljevanka Sofija Ko-valevska (D. Vasiliu, 1. del) 12.15 Kronika Borštnikovega srečanja 12.30 Video strani 15.55 Žarišče (ponovitev) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.). Tednik 17.40 Spored za otroke in mlade: Nejc in Tina v etnografskem muzeju, 18.20 Prgišče priljubljenih pravljic - Lenuh Po-ležuh (8. del), 18.35 nanizanka Pika Nogavička (6. del) 19.05 Risanka, TV Okno 19.17 Naše akcije 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dok.: Po stopinjah 21.00 Nanizanka: Kriminalna zgodba (zadnji del) 21.55 Dnevnik in vreme 22.05 Zabavnoglasbena oddaja: Obraz za film 22.55 Film: Dečki iz Brazilije (krim., ZDA 1978, r. Franklin Schaffner, i. Laurence Olivier, Gre-gory Pečk, James Ma-son) TV Koper 13.30 13.40 14.45 15.30 14.45 16.30 18.00 18.15 18.50 19.00 19.30 20.00 21.45 22.30 22.55 TVD Novice Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (pon.) Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji (pon.) TVD Novice Nočni boks (pon.) Bezbol - prvenstvo Major League Rubrika: Pillole Wrestling Spotlight TVD Novice Odprta meja TVD Stičišče Nogomet - mednarodna tekma Rubrika o košarki: Sot-tocanestro TVD Novice Rubrika: . Veliki tenis (ured. Rino Tommasi) RTV Ljubljana 2 19.00 Domači ansambli: ansambel Marela (pon.) 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Balet: Royal Ballet iz Londona 21.50 Poskusni satelitski prenosi di=niZanki; Fantasilan-9-00 A^8-00 Hotel RETE 4 ITALIA 1 vito 8 R pranzo e ser- 14,15 ti 8 Čari genitori, 15q0 Pie 1 gi°co delle cop- °ddai1: Agen-Martfl Rtnm°niale (vodi 6 offrn ?Vi>' 15-30Cerco Iuari,J.^0dl Massimo Kvizi. '“m ponuja 17.30 _Doppio slalom, O.r ..Babilonia, 18.00 f9.oo 1, prezzo e giusto, 2Q3n Hamom1000 dei 9'19-45 '3° Variet0e91^ e marito .lnalmente ve- ssB5esi7urizl°co' >■»» 2-00LounGk;anPetrocelli, 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La valle dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nadaljevanka: Febbre damore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanki: Quincy, 20.30 L'ispettore Morse 22.30 Rubrika o filmu: Ciak 23.20 Aktualno: Money - takse in investicije, stroški -ekonomija vsakdanjega življenja 23.50 Film: Ragazza da uccide-re (dram., r. Juras Herz, i. Lija Prachar, Daša Ves-kmova) 1.40 Nanizanka: Ironside 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Deejay Television 15.20 Variete: Smile 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Classe di ferro, 22.00 Valentina 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Rubrika: Calciomania 0.40 Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Television 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dok.: Beyond 2000 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Amore, piombo e furore (vestern, It. 1978, r. Hellman-Brandt, i. Fabio Testi, VVarren Oates) 22.15 Šport: Forza Italia 23.30 Rubrika o motorjih 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: La notte senza leg-ge (vestern, ZDA 1958, r. Andre De Toth) TELEFRIULI TMC ODEON 9.30 Nanizanka: Ouattro in amore 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 TV film: Ai confini delle tenebre (3. del) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clipclip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Programma Cico-gna (kom., ZDA 1982, r. VVilliam VViard, i. Susan-ne Pleshette) 11.30 Nanizanka: Firehouse Sguadra 23 12.00 Rubrika 12.30 Rubrika o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.30 Musič box 17.15 Nad.: I ragazzi di cellu-loide, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: La piovra II (2. del) 22.00 Nan.: Jessica Novak 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: II grande te-atro del VVest 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: II salotto di Franca 1.15 Vesti: News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ekologija; 8.25 Orkestralna glasba; 9.00 Folklora jug. narodov; 9.25 Beležka; 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Melodije 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: črno na belem; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val -radio za vas; 19:20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska slika in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 17.35 Puz-zle; 18.35 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 Otroška oddaja: Kaj veš, kaj znaš, mali Ciciban; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba. Pogovori med sindikati in industrija Na prvem mestu vprašanja varstva okolja Pokrajinski tajniki sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL so te dni pričeli ciklus pogovorov s predstavniki Združenja industrij cev. Doslej sta bili že dve srečanji, v prihodnjih tednih pa se bodo sestali še štirikrat in vsakokrat razpravljali o specifičnih vprašanjih. Tako so se namreč dogovorili pred kratkim, s ciljem, da bi poživili sodelovanje, ki je zašlo nekoliko v stagnacijo. Prvi dve srečanji sta bili namenjeni obravnavi dveh na Goriškem prav gotovo trenutno najbolj aktualnih vprašanj. Tako so na prvem srečanju vzeli v pretres sicer zapleteno problematiko industrijskih odpadkov, na drugem srečanju pa je bil govor o nadaljevanju izgradnje tekstilnega centra ter o možnostih za ponovno zaposlitev delavcev nekdanje tovarne Cotonificio Triestino. * Predstavniki združenja industrij cev so predstavili izsledke raziskave, ki jo je opravilo združenje glede proizvodnje industrijskih odpadkov na Goriškem. Letno proizvedemo od sedem do osem tisoč ton tekočih in trdih odpadkov. Podjetja si pomagajo kot vedo in znajo. Ustanovitev posebnega podjetja (konzorcija) bi pomenila razrešitev številnih vprašanj. Vsekakor bodo tako ali drugačno rešitev opredelili v sklopu študije, ki jo je naročila Pokrajina. Predstavniki sindikatov so izrazili , zadovoljstvo nad dosedanjimi ukrepi a obenem jasno povedali, da ostaja eden glavnih ciljev bodoče strategije "čista tovarna", oziroma takšni proizvodni ciklusi, ki najmanj obremenjujejo okolje. Ob tem velja zabeležiti, da se na tem področju vendarle nekaj premika in javna razprava, v pokrajinskem svetu, v sredo zvečer je dokaz takih premikov. Na drugem srečanju med delegacijo sindikalnih zvez in združenja industrij cev so razpravljali o trenutnem položaju v tekstilni industriji, zlasti kar zadeva uresničitev načrta za tako imenovani tekstilni center in pa možnosti zaposlovanja viška delovne sile iz nel-katerih kriznih ali že zaprtih tovarn. Glede prvega aspekta so na srečanju evidentirali nekatere nove dejavnosti tekstilnega sektorja. Gre predvsem za proizvodnjo oblačil in konfekcije nasploh. Glede zaposlovanja viška delovne sile, so sindikalni predstavniki predlagali industrijcem, naj konkretno preverijo razpoložljivost podjetnikov in realne možnosti za ponovno vključitev v proizvodnjo zlasti delavcev bivše tovarne Cotonificio Triestino. Confcoltivatori o vprašanju konzorcijev za melioracije Načrt Dežele za poenotenje še ne zadovoljuje kmetov Deželni načrt za delno poenotenje kmečkih namakalnih konzorcijev ne navdušuje vseh kmetov v goriški pokrajini. Te dni je zasedalo pokrajinsko vodstvo Confcoltivatori in obravnavalo preureditev, ki jo je določila Dežela. V nižinskem delu Furlanije bodo z združevanjem ohranili 5 namesto dosedanjih 16 konzorcijev. Namen združevanja je v tem, da bi namesto razdrobljenih konzorcijev z velikimi upravnimi stroški zaradi premajhne površine, imeli odslej večje enote, kar bo privedlo do racionalizacije in zmanjšanja stroškov. Problem, ki se postavlja pri tem, pa je le delno poenotenje goriških konzorcijev oz. še nadaljnja delitev pokrajine na dva dela. Doslej je na Goriškem delovalo šest konzorcijev, ki so prav zaradi velike razdrobljenosti imeli precejšnje težave in nabrali izdatne izgube v poslovanju. Štiri od V Gorici bo 9. in 10. novembra organizacijska konferenca CGH V Gorici bo 9. in 10. novembra deželno zborovanje sindikalne zveze CGIL, kjer bodo razpravljali o novih smernicah in ciljih te največje sindikalne organizacije v Italiji. Gre za nekakšen odmev na vsedržavno programsko konferenco, ki je bila namenjena iskanju izhoda iz kriznega obdobja sindikalnega gibanja. Pred deželno programsko konferenco, bodo v raznih krajih dežele področna zborovanja. Tako so prejšnje dni v Vidmu razpravljali o vlogi malih industrijskih in obrtniških podjetij v okviru nove gospodarske politike. V ponedeljek, 30. oktobra, bo zborovanje v Gemoni (Huminu), naslednjega dne pa bodo v Gorici poglobili temo Sindikat kot zagovornik individualnih in kolektivnih pravic. Vrsto srečanj bodo sklenili 7. novembra v Pordenonu. Deželna programska konferenca v Gorici se bo odvijala pod geslom: Za novo delavsko zbornico CGIL, za sindikat v večnarodnostni stvarnosti, za pluralistične odnose in nove pravice. Občni zbor SPD Gorica V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo drevi redni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Na skupščini se bodo planinci pomenili o opravljenem delu, zastavili program nalog za prihodnje leto in tudi za naslednja leta, ko bo treba na dostojen način obeležiti 80-letnico ustanovitve društva (1991). Dnevni red predvideva tudi obnovitev društvenega odbora. Naj povemo še, da so planinci poskrbeli tudi za primeren kulturni program. Na občni zbor so namreč povabili člane zbora KD Skala iz Gabrij. Prvi sklic 42. občnega zbora SPD Gorica je napovedan za 20. uro, drugi pa za 20.30. Po novem letu bencinski boni tudi za drugi in tretji avto? Po približnih ocenah je v goriški pokrajini v voznem stanju, to je, da jih lastniki redno uporabljajo, okrog 73 tisoč avtomobilov, čeprav krožijo že avtomobili z registrsko tablico 193 tisoč. Točnih podatkov žal ni na razpolago. Pri avtomobilskem klubu razpolagajo s podatkom za leti 1986 in 1987. Takrat so ugotovili 67.310, oziroma 69.064 avtomobilov. Po precej točnih ocenah se je število novih avtomobilov večalo za približno 2,5 odstotka letno. To pomeni, da kroži danes na cestah na Goriškem od 72.500 do 73.000 avtomobilov. V povprečju pomeni to en avtomobil na niti dve osebi. Zakaj igra s številkami? Preprosto. Bliža se konec leta in spet je govor, koliko goriva po znižani ceni bo prejel vsak upravičenec. Letošnja porazdelitev je bila izredna, saj so lastniki večjih avtomobilov prejeli nakaznice za preko tisoč litrov goriva, kar pokriva povprečno letno porabo. Nekaj manj goriva so prejeli lastniki manjših avtomobilov. Takih izrednih okoliščin pa najbrž ne bo več. Slišati je, da naj bi nakaznice z novim letom prejeli tudi za drugo in (kjer pač z njim razpolagajo) tudi tret- Občni zbor sekcije SSk v Števerjanu Konec prejšnjega tedna je v Sedejevem domu v Števerjanu bil občni zbor sekcije SSk za Števerjan in Jazbine. Pozdravil je predsednik Hadrijan Corsi, predsedoval je dr. Mirko Špacapan, ki je govoril tudi v imenu pokrajinskega vodstva stranke. Marjan Terpin pa je pozdravil v imenu deželnega vodstva. Govoril je tudi deželni svetovalec Bojan Brezigar. Mirko Humar je v svojem tajniškem poročilu podal podroben pregled delovanja sekcije. Omenil je tudi nastope svetovalcev SSk v občinskem svetu. Iz njegovega izhaja, da opozicija skuša stvarno prispevati k izboljšanju delovanja občinske uprave, ki je po njegovem zašla v upravno krizo. Še zlasti huda je bila njegova ocena povišanih pristojbin in raznih dajatev, ki da so za nekatere prebivalce skoro nevzdržne. Po obširni razpravi, v kateri je sodelovalo veliko mladih članov, so izvolili 19-članski odbor. Izpopolnjevalni tečaj za učitelje V avli zavoda Fermi v Ul. Diaz 20 se danes nadaljuje izpopolnjevalni tečaj za učitelje in profesorje v obveznih šolah, ki ga prireja Inštitut za družbeno in versko zgodovino. Danes bo ob 16. uri Pierpaolo Dorsi iz Državnega arhiva v Trstu govoril o didaktični uporabi dokumentarnega gradiva. Sledila bo razprava, nato pa skupinsko delo z načrtovanjem didaktičnih vzorcev na osnovi pripravljenega gradiva. Vodita jo Ani in Stojan Sossi iz Križa Trgovina 3A Šport v Tržiču posluje v Drevoredu S. Marco Trgovina s športno opremo 3A Šport v Tržiču se je pred dobrim mesecem dni preselila s Korza del Popolo v bližnji Drevored San Marco 5. Trgovina, ki jo že dobrih sedem let vodita Ani in Stojan Sossi iz Križa, je s tem nedvomno postala prostornejša. Podjetni par, ki je med drugim član Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, je primerno uredil nove prostore, kjer lahko kupec nabavi naj novejšo športno opremo. Bliža se zimska sezona, zato je kotiček s smučmi, smučarskimi čevlji in pisanimi vetrovkami že dobro založen. Ani in Stojan nudita obiskovalcem tudi vse druge športne pripomočke, od lokov in puščic, do telovadnih copat, trenerk, vsakovrstnih žog, ribiških palic in celo najnovejših mountain bike. Vse to seveda poleg domačnosti in prijaznosti. Na sliki (foto Čubej): Ani in Stojan Sossi v novih prostorih športne trgovine v Tržiču. je vozilo v družini. Kontingent goriva (46 milijonov litrov), omogoča, da bi zagotovili precejšnjo količino goriva po znižani ceni tudi za drugi in tretji avto v družini. Če bi vsi upravičenci prejeli enako količino goriva bi vsakdo prejel nakaznice za okrog 630 litrov goriva. Izračun je dokaj preprost, ko vemo, da znaša letni kontingent bencina 46 milijonov litrov. Menda pa se pri Trgovinski zbornici še naprej ogrevajo za diferenciacijo: večjim avtomobilom pripade večja količina goriva in seveda obratno. Odločitve sicer še ni bilo nobene, vendar se zdi, da so stališča v okoljih, kjer bodo v kratkem odločali o tej zadevi, precej različna. Zlasti kar zadeva kriterije glede lastništva drugega in tretjega vozila in glede uveljavljanja pravice do nakaznic tudi za avtomobile, ki niso registrirani kot last fizičnih oseb, ampak pravnih oseb (podjetij). Precej težav zaradi megle Megla, ki se že nekaj dni zadržuje ne samo nad Padsko nižino pač pa že skoraj nad celo severno Italijo, je tudi včeraj povzročila nekaj nevšečnosti na Goriškem. Na srečo je pri nas, razen nižinskih predelov pokrajine, fenomen nekoliko omiljen in gostota megle nekoliko popusti v toplejših dnevnih urah. Tako je bilo tudi včeraj, ko je sredi dopoldneva posijalo sonce in občutno izboljšalo vidljivost na cestah, ki je dotlej bila zelo slaba. Po podatkih prometne policije je bil zaradi megle v jutranjih in nato spet v večernih urah promet upočasnjen, razen tega pa niso beležili težjih prometnih nesreč, ki bi jih povzročila megla. Težave imajo vse te dni tudi na ron-škem deželnem letališču. Predsinoči so morali letališče zapreti zaradi slabe vidljivosti že okrog 18. ure in so ga lahko odprli včeraj šele po 10. uri, ko je pristalo letalo iz Rima. V jutranjih urah so včeraj odpadli trije poleti (proti Milanu, Rimu in Miinchnu). Čez dan nato niso imeli težav in so celo sprejeli letalo iz New Yorka, ki bi bilo moralo pristati v Benetkah, pa so ga zaradi megle preusmerili v Ronke. Zvečer se je megla spet zgostila in povzročila zaprtje letališča. prispevki ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA Predstavitev publikacije 30 let ZSKP in zbranih del skladatelja prof. Mirka Fileja Jutri, 27. oktobra, ob 18. uri v sejni dvorani goriške pokrajine PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 teh so sedaj združili v Konzorcij za soško nižino, ki bo zajel 22.550 hektarov površine. V njem bodo združeni dosedanji konzorciji za spodnjo soško nižino, za krminsko-gradiščansko območje, za Moščenice in za območje Prevala. Prav slednja dva najbolj bremenijo deficiti. Iz novega goriškega konzorcija sta izostala dosedanja konzorcija "Rotta Primero" in "Isola Moro-sini", ki so ju priključili novemu konzorciju za južni del Furlanske nižine- Confcoltivatori ne soglaša s to rešitvijo in opozarja, "da so se kmečka združenja in goriški pokrajinski svet večkrat soglasno izrekli za poenotenj® vseh'konzorcijev v pokrajini. Res je' da so člani dveh konzorcijev na gr®' deškem območju za rešitev, ki jo predlaga dežela, ker je zanje cenejša. Toda Confcoltivatori meni, da bi morala prav Dežela zagotoviti pogoje, da bi poenotenje vseh šestih območij na Goriškem bilo sprejemljivo za vse. P® sedanjih predlogih bi namreč združil) štiri deficitarne goriške konzorcije, ki tudi vnaprej ne bi imeli pogojev za učinkovito ekonomsko poslovanje. Razstava gob Gobarsko društvo v Krminu vabi jutri in v nedeljo na ogled razstave gob, ki jo prirejajo v prostorih osnovne šole I. Nievo v Goriški ulici 2». Razstavo bodo odprli jutri ob 18. uri. v nedelio pa bo možen ogled med 9. ib 20. uro. razne prireditve n V prostorih Javnega večnamenskega socialnega centra bo drevi zadnje 0 predavanj iz prvega ciklusa predavan) krožka Natura. Dr. Luisella Milani in d • Marina Cabrini bosta govorili o stopo) onesnaženosti Jadranskega morja. Predavanje bo ob 20.30. izleti Sekcija VZPI Doberdob in upokojen ci Iz Doberdoba prirejajo v soboto, j ’ novembra, enodnevni izlet v Begunj ' Kranj in na Brezje. Vpisovanje in p0® robnejše informacije pri Mili, do vključno 10. novembra. razna obvestila Namesto cvetja na grob Mirkota Ger-goleta daruje Vilma Gergolet 20 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Doberdobu. Ob prvi obletnici smrti Karla Semoliča iz Jamelj daruje družina Semolič 50 tisoč lir za godbo na pihala Kras in 50 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Doberdobu. Namesto cvetja na grob Albina Pahorja darujeta Franjo in Marija Žvanut 20 tisoč lir za Dijaško matico. Ob življenjskem jubileju Avgusta Šte-karja, daruje SPD Gorica, 50 tisoč lir v Sklad za postavitev spomenika deportirancem v nemških taboriščih. Za združenje "La Salute" so z raznimi nameni prispevali: prijatelji, ki se zbirajo v gostilni Al Falegname 50 tisoč lir, Luca in Chiara Grinnover 50 tisoč lir, Maria Gargano 50 tisoč lir, družina Braidot-Grusovin 44 tisoč lir, Loretta De Forna-sari 50 tisoč lir. Občina Doberdob obvešča, da j® zdravstvenem domu v Ronkah na razp lago cepivo proti gripi. Občani, ki se * lijo cepiti, to lahko storijo do sobote, t. m., vsak dan od 10. do 11. ure. KD Oton Župančič priredi 11. nove bra martinovanje v domu Andreja Bu . la v Štandrežu. Pojasnila in prijave P Marti Zorn v Klancu, tel. 21407. .j KD Jadro v Ronkah prireja 3. te klekljanja. Odvijal se bo ob sredah 15. in 17. uro. Interesente vabijo, naj P v hitijo s prijavami, ker se bo tečaj price prihodnjih tednih. Slovensko stalno gledališče iz 'x^0. obvešča, da se nadaljuje vpisovanje a b nentov vsak dan od 17.30 do 19.00 l sobotah od 10.00 do 12.00) v Kulturo domu v Gorici, Ul. Brass 20 (tel. 3328»!^ Občina Sovodnje obvešča, da D ^ spominske slovesnosti ob dnevu tur potekale po sledečem razporedu: 1- ^ vembra, ob 10. uri v Rupi, ob 1°-2 - v Peči, ob 10.45 v Sovodnjah, ob H-Gabrjah in ob 11.45 na Vrhu. jje Na območju celotne Doberdo ,j občine bodo od 31. t. m. dalje P°Ttev smeti vsak torek in petek. Preure razporeda je v zvezi z nabavo poseb vozila za smetarsko službo. kino Gorica dei CORSO 17.30-22.00 »Le avventure barone di Miinchhausen«. pr®' VERDI 17.15-22.00 »Batman«. VITTORIA 17.30-22.15 »La soffitta«-povedan mladini pod 18. letom- Tržič eSe ENCELSIOR 18.00-22.00 »Indiana 1'ultima crociata«. ^0 TEATRO COMUNALE - OBČI^ tor-GLEDALIŠČE 18.00-22.00 »Vog» nare a časa«. Nova Gorica ,# SOČA - Nova Gorica 18.00 >Koin .»Ra'I,b° , voda«. SVOBODA - Šempeter 20.00 III«, 22.00 »Vedno pripravljena«-DESKLE 19.30 »Carstvo sonca«. jORlCl Vi- DEŽURNA LEKARNA V Gt Občinska lekarna v Štandrezu sv. Mihaela — tel. 21074. fičV DEŽURNA LEKARNA V ^Z\\1 Alla salute - Ul. C. Cosulici tel. 711315. pogrebi Danes ob 12.45 (zaprtje krste)^ g0ga Maurencig iz bolnišnice Jane v Dolenje. Mariborski gledališki festival Na Borštnikovem srečanju Bemhardtov Komedijant Prišel je tudi dan Primorskega Gramskega gledališča. Bil je v sredo, °cn° na sredi Borštnikovega srečanja, zaradi česar ni moglo (PDG namreč) Predstaviti nič drugega kot Bernhard-°Vega Komedijanta, saj je v Maribo-ru Prav njihov festival. Tudi o tem kot na Primer o predstavah SSG smo že aa široko pisali ob premieri, lahko le Potrdimo za daljne primorske bralce, a je predstava dobro tekla in da jo je odarno (z aplavzi) mariborsko ob-. tostvo z užitkom gledalo, nagradilo ? Potrdilo (spet z aplavzi), seveda). l>G je s Komedijantom na daljši tur-. eji po Štajerski, jaz pa vseeno obža-ujem, da ni prišlo v Maribor s Cyra-n°]em... Vsak selektor pa se odloča po jV°j6m okusu in kriterijih, tako tudi otošnji usklajevalec Jernej" Novak. J>koli in nikdar ne bo zadovoljil vseh, bl1 bi to čudež. rak čudež pa je vsekakor prelepo °nčn° vreme, prekrasna, s pisanim '“lem obarvana štajerska jesen, ki Poročevalca obdaja, mu vsiljuje in grozi z nič kaj gledališkimi misli, ki pa jih mora kljub vsemu, čeprav z muko, zbirati in strniti na papir, da o gledanju in spremljanju sporeda ne govorimo. Zadovoljiti sebe in poklic je zelo težko delo. Pa bo že šlo, saj smo zakorakali v drugo polovico prireditve, ki se po umetniški plati obeta kar se da vabljiva, saj morata nastopiti še ljubljanska Drama SNG in še enkrat (v nedeljo) Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Članica našega teatra Bogdana Bratuž pa je že sinoči na malem odru SNG začela z nastopi v Mariboru in okolici. Predstavlja Brochovo mo-, nodramo v adaptaciji in režiji Žarka Petana Povest služkinje Zerline. In še nekaj: v Maribor je prišel letošnji dobitnik Borštnikovega prstana. Vsi že vedo, kdo je, a tega ni mogoče še zapisati. Neverjetno! Kljub temu si bomo privoščili šalo: začetnici sta D. B., kar prav gotovo ni kolega Danilo Bizjak iz športne redakcije našega dnevnika. MARIJ ČUK Publikaciji Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju Knjigi o narodnostnih vprašanji Raziskovalna ustanova italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, rovinjski Center, bo kmalu izpolnila vrzel v svoji, sicer bogati znanstveni literaturi z narodnostno problematiko. Čez približno dva meseca bo izšla revija z imenom Sociološke raziskave, v prihodnjem letu pa bodo začeli izdajati novo zbirko Etnija. Center za zgodovinske raziskave v Rovinju je v dveh desetletjih izdal 30 tisoč strani v 79 knjigah, kar je ne- dvomno uspeh, ki bi ga bil vsakdo vesel. Podrobneje ga je predstavil direktor prof. Giovanni Radossi na nedavnem študijskem srečanju v Benetkah, kjer se je italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji prvič predstavila v tako popolni podobi. Center s svojimi osmimi stalnimi zbirkami posega v številna področja zgodovinsko kulturne dediščine istrskega in širšega prostora. Vse bolj so se kazale potrebe po temeljitejših analizah družboslovja, jezikoslovja in drugih socioloških problemov, za narodnostno skupnost aktualnih zlasti v zadnjih dveh letih. Hitrejše vključevanje takih projektov doslej so oteževala tesno odmerjena finančna sredstva in tudi odsotnost strokovnjakov s teh področij. Vrzel, ki se je v Centru za zgodovinske raziskave v Rovinju dobro zavedajo, bodo zapolnili že v prihodnjih dveh mesecih. Revija Sociološke raziskave bo zajela vsa aktualna vprašanja, ki osvetljujejo položaj italijanske narodnostne skupnosti pri nas in nakazujejo možnosti njenega razvoja v prihodnosti. Če bodo le uspeli zagotoviti dovolj raziskav, naj bi izdali po dve številki letno. Sodelavce so poiskali v vrstah italijanske skupnosti v Jugoslaviji, prav tako pa tudi strokovnjake iz Slovenije in Hrvatske in sosednje Italije. Že predstavljeni reviji socioloških raziskav naj bi se v prihodnjem letu pridružila še nova zbirka narodnostne problematike z imenom Etnija. MIRJAM MUŽENIČ Priznanje slikarju Min Bambiču Znani slovenski slikar, likovni kritik in izumitelj Milko Bambič je bil v nedeljo deležen novega priznanja. Na ex temporu, ki je bil v nedeljo v Boljun-cu, so mu prireditelji podelili zlato plaketo za njegovo dolgoletno sodelovanje na tovrstnih likovnih preizkušnjah. Nedeljski je bil že 21. ex tempore, ki ga v oktobru prireja kulturni krožek II Carso. Prireditve se je udeležilo veliko število slikarjev in slikark. Ocenjevalna komisija, ki ji je že peto leto predsedoval prav Milko Bambič, je dodelila prvo nagrado slikarki Murzijevi. Njeno sliko bo odkupila Tržaška pokrajina. Med slovenskimi umetniki se je najbolje odrezala slikarka Tatjana, ki je prejela pohvalno priznanje. Občinsko nagrado je prejela za svoje vztrajno in uspešno delo Med letošnjimi nagrajenci, ki so fr®Jeli piransko občinsko priznanje, je ; Gi Matična knjižnica Piran. Nagrado tp Prejela za vztrajno in uspešno delo i r Prispevek k razvoju splošnoizobra-ktv^. dejavnosti v občini. Piranska ližnica je v svojem 33-letnem delo-jp ju s sistematičnim nabavljanjem . Poslovne in strokovne literature in ^Ggimi oblikami knjižnične vzgoje ^Pešno izpolnila zastavljene naloge širjenje bralne kulture, popu-z hiranje knjižničnega gradiva in se-i a.Gjanje obiskovalcev knjižnice s lav l?evniki in drugimi kulturnimi de-l^Gi, ki »krojijo« podobo slovenske r65'ePrav je občinski ljudski odbor Pisk izdal odločbo o ustanovitvi Ljud-ye knjižnice leta 1956, so bili knjižni-st dodeljeni sedanji prostori šele na ttpj^ga leta dan 1958. Pri tem je po-“Go omeniti za tisti čas pomembno Predstava MGL danes v Portorožu j ®revi bodo delavci Kulturnega kongresnega centra Portorož Pef organizirali gledališko pred-nitV°' No spored je šaloigra Pes-k°Va žena prihaja, ki jo je napi-■t. znani slovenski dramatik tli ne Partljič, zrežiral pa Mile Ko-hp' Pei° pripoveduje o soprogah tonikov in pisateljev, ki si na ^['čne načine želijo uspeha j, °Ph možičkov. V igri nastopajo lv ne Kuntner, Marjana Klanšek, la r ^ezernik, Janez Škof, Marija 'k in drugi. (B. Š.) dejstvo, da so za pionirje tedaj uredili poseben prostor. V počastitev Prešernovega dne so leta 1959 odprli pionirski oddelek, imenovan pionirska knjižnica, ki je bila za Pionirsko knjižnico v Ljubljani med prvimi v Sloveniji. Z odločbo SO Piran (20. 1. 1965) je bila dotedanja Mestna knjižnica preimenovana v Matično knjižnico Piran in je leta 1967 pridobila vse prostore v pritličju sodnijske palače, kar je omogočilo posodobitev pionirskega oddelka s skladiščem in nabavo dodatnih polic za knjige - vse to pa je pomenilo izboljšanje delovnih pogojev, ki so jih delavci knjižnice s pridom izkoristili za razvoj knjižničarske stroke v občini. Dejavnost knjižnice je bila prisotna tudi v Portorožu, kjer je v prostorih hotela Riviera od leta 1970 do 1974 delovala turistična knjižnica, o njenem delovanju pa so poleg navdušenih uporabnikov pohvalno poročali v slovenskem in hrvaškem tisku, Radio Koper in strokovni knjižničarski krogi. Omeniti velja tudi nekajletno delovanje posebnega družboslovnega oddelka - marksistične knjižnice (ustanovljena leta 1977), ki je v podstrešnih prostorih sodnijske palače omogočala študij velikemu številu dijakov, študentov ter delavcev, ki so se izobraževali ob delu. S prenovitvijo in razširitvijo prostorov leta 1982 je knjižnica dobila tudi prepotrebno in dolgo pričakovano čitalnico, ki pa danes komajda sprejme veliko število zainteresiranih obiskovalcev, to pa je tudi najbolj očiten dokaz, da je nujen nov poseg - povečanje čitalnice, za kar se vodstvo knjižnice že dalj časa zavzema, vendar so to zaenkrat še vedno neuresničene sanje delavcev in uporabnikov knjižnice. Na pobudo občinske kulturne skupnosti Piran je leta 1981 IS SO Piran dodelil Matični knjižnici pravico upravljanja s hišo Cirila Kosmača, v kateri je vrsto let prebival velikan slovenske književnosti - Ciril Kosmač. V spominski sobi je prof. Jaro Dolar uredil stalno razstavo o življenju in delu Cirila Kosmača: njegove knjige -izvirniki in prevodi, prevajalsko delo, ustvarjalnost v slovenskem filmu in drugo dokumentacijo. V Kosmačevi hiši se je v preteklih letih zvrstilo lepo število razstav in kulturnih prireditev. Poleg redne knjižnične dejavnosti je bilo torej delovanje knjižnice izredno plodno in vsebinsko bogato, kar med drugim dokazujejo tudi številna srečanja z uveljavljenimi slovenskimi književniki in kulturnimi ustvarjalci. Čeprav knjižnica še vedno nima lastnih primernih prostorov (obstoječa čitalnica je premajhna) za razne knjižne in podobne literarne večere, srečanja s pisatelji in še kaj, je kljub temu uspešno opravljala in še naprej opravlja svoje kulturno poslanstvo ali kot je nekoč poudarila dolgoletna ravnateljica piranske knjižnice Marjana Lenassi - uspešno delovanje knjižnice ni pomembno le za piransko občino, temveč tudi za primorsko knjižničarstvo in slednjič tudi za slovensko, katerega sestavni del je tudi Matična knjižnica Piran. Za uresničevanje zastavljenih knjižničnih programov in opravljanje spremljajočih dejavnosti gre iskrena zahvala knjižničarkam: Mariji Kramar, Nadi Leban, Olgi Drenik in Kseniji Petaros, kakor tudi vodstvu knjižnice -bivšim ravnateljicam Mariji Sovre in Marjani Lenassi ter sedanjemu vodji knjižnice Slavku Gabercu, ki uspešno nadaljuje delo svojih predhodnikov. VLADIMIR BERNETIČ višji knjižničar pri Morsko-raziskovalnem centru Dela Franceta Grudna v koprskih galerijah Pretekli petek so v koprskih galerijah Loža in Meduza otvorili pregledno razstavo 37-letnega slikarja iz Ljubljane Franceta Grudna. Gruden je sicer zaključil študij kemije (barve, ki jih uporablja pri slikanju, so njegova izdelava), vendar sedaj že vrsto let deluje kot samostojni umetnik. Razstavlja že od leta 1980, sodeloval je tudi na številnih skupinskih predstavitvah doma in na tujem. Grudnovo slikarstvo, z izrazitim občutkom za ravnovesje med ostro zarezano konturo in modelacijo barvne površine, lahko razumemo kot logični nasledek tistih modernističnih dosežkov polpretekle zgodovine, ki sta jih v slovenskem prostoru zastopala predvsem slikarja Stane Kregar in Zoran Mušič. »Njegova dela«, piše Andrej Medved v uvodnem delu kataloga, »so podobe "magičnega spektakla", spectacle magique, onstran realitete, stvarnosti, pogojene z zavestjo in mišljenjem, čeprav imamo tu in tam občutek, da gre za "naturalistično" abstrakcijo, ki ni povsem prekinila z resničnostjo«. Tokrat je predstavljen ciklus zadnjih desetih let umetnikovega ustvarjanja, ki zajema preko dvajset del. Na sliki: France Gruden: Peta šetnja, 1984. Zgodovina idrijskega zdravstva izšla ob 500-letnici idrijskega rudnika Odlično delo dr. Pfeiferja o idrijskem zdravstvu 9os1qv eGska medicina dela, pa verjetno tudi ju-'ako, Gska, se je začela v Idriji. Da je temu S’tGpo7,^11 'zvedel pred leti, ko sem bil v Idriji na 3® rudrm 0 življenju in delu zdravnika idrijske-V ‘Griji ri dr. Ludviku Gerbcu (1805-1880), ki je G9ot0y-j elal malo manj kot 40 let. Takrat sem ?e de]a 1 da vemo zelo malo o zgodovini medicino Seda- ?lr°nia zdravstvenega varstva delavcev. ,*Gi 2N končno vemo veliko. Ne samo o zgodo-£ako s avstva, pač pa tudi zelo veliko o tem, Mko Sq Gekoč kopali in pridobivali živo srebro, Sn , nupon ni P'ti ia Golevali, kako so živeli, koliko in kaj so ft> • Gih yradta zelo veliko zvemo o Idriji in Id- to po zaslugi knjige dr. Jožeta Pfei-• ,'Zciai dovina idrijskega zdravstva. Knjigo df adi nn110Ina založil Mestni muzej Idrija v ri 1 Pet6r R°d izvodov. Recenzenta sta bila prof. /ala j0 jPRrt'sov in prim. dr. Drago Mušič, lekto-feb inJ nMavica Bric, opremila pa sta jo Franjo r.7.edbo ip Uc' Skočir. Grafično opremo oziroma ta, 0 lenn°pravil Franjo Jereb. Knjiga, ki je iz-de]jeriy JP,domiselno grafično opremljena je 16 ;„S°cialn! 19 po9lavij: ' 'G 17 . e m zdravstvene razmere v Idriji v a v ldrijj>lVen' Problemi in organizacija zdrav-prizai_v Prvi polovici 18. stoletja zdravstva in so- c'41n "zadevarv Gega Var,,.anie za izboljšanje zdravst' va a . vi idrVi9 v Idriji sredi 18. stoletja vGvnost zdravnik J. A. Scopoli in njegovih ScGpol i! Idriii (1754-1769) ^ . j^darjiij (175P*S *30^ezens^'b stanj pri idrij- idrljskihV°Vo delovanje v Idriji in njegov pri- razmer - Stanje zdravstva in socialne stiske idrijskih rudarjev v letih 1773-1784 - Zdravstveni in socialni problemi v Idriji po nenadnem dvigu proizvodnje v Idrijskem rudniku (1785-1796) - Zdravstvo v Idriji na prelomu 18. in 19. stoletja - Množičen pojav merkurializma pri idrijskih rudarjih po jamskem požaru leta 1803 in prizadevanje za odpravo posledic - Idrijska zdravstvena služba med francosko zasedbo Idrije (1809-1813) in reorganizacija rudniških zdravstvenih in socialnih ustanov po dohodu Francozov - Zdravstvene in socialne razmere v Idriji v zgodnjih desetletjih fevdalnega obdobja (1821-1846) - Zdravstvene in socialne razmere v Idriji sredi 19. stoletja in odmevi marčne revolucije med idrijskim delavstvom - Zdravstveno in socialno stanje v Idriji v kritičnem obdobju rudnika v letih 1851-1870 - Gerbčev prikaz merkurialnih zastrupitev pri idrijskih rudarjih v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja in njegove izkušnje pri zdravljenju merkurializma - Gerbčevo poročilo o splošnih zdravstvenih razmerah v Idriji iz leta 1871 - Zdravstvene razmere in socialni problemi idrijskih rudarjev v razgibanem desetletju 1871-1880 - Zdravstveno in socialno varstvo idrijskih rudarjev v letih 1881-1890 - Soc.ialna zaščita rudarjev, delovni pogoji v 'rudniških obratih in zdravstvene razmere v Idriji ob koncu 19. in v prvih letih 20. stoletja Knjiga je opremljena s 6 portreti, 18 fotografijami in 4 skicami, v vsaki strani pa je grafični lik Merkurja. Poleg mnogih zanimivih podatkov so v knjigi odlični opisi zastrupitev z živim srebrom, da pa bi jih bolje razumeli, nam je avtor postregel z opisi rudnika, kopanja rude in s skicami naprav in priprav za pridobivanje živega srebra in rude cinabarita. Ti podatki so tako izčrpni, da jih tudi rudarji z veseljem preberejo. Sicer pa so rudniški zdravniki morali svoj rudnik dobro poznati. Iz knjige pa tudi zvemo, da je rudarski zdravnik Scopoli predaval metalurgijo in kemijo na javni metalur-ško-kemijski šoli v Idriji. Isti znani Scopoli je kasneje predaval metalurgijo in kemijo na rudarski šoli v Banski Stiavnici in ob koncu svojega življenja kemijo in botaniko na univerzi v Pavii. Dr. Pfeifer je v knjigi citiral Paracelsusa (1493-1541), ki je v svoji knjigi o rudarskih boleznih posebej omenil Idrijo in poročal, da so »vsi ljudje, ki tam žive, skrivljeni in hromi, nadušlji-vi in prezebli, brez upanja, da bi še kdaj popolnoma ozdraveli«. O idrijskih rudarjih je pisal tudi goriški rojak Pierandrea Mattioli (1500-1577), ki je Idrijo tudi obiskal. Poudaril je, da delavci, ki žgejo rudo, dobivajo vnetje dlesni, izgubljajo zobe, in se začno močno tresti. Le redki med njimi, če so še tako krepki, zdrže pri tem delu štiri leta brez bolezenskih znakov. V knjigi je opisov zastrupitve še in še. Pravzaprav bi jo morali prebrati vsi tisti, ki se ukvarjajo s poklicnimi boleznimi, da bi videli, da so že v tistih časih mislili na preprečevanje bolezni. Že omenjeni Mattioli je v svoji knjigi zapisal leta 1544, da so se delavci pred živosrebrnimi hlapi ščitili z mehurji, s katerimi so si pokrivali obraz, pri praznjenju retort pa so si preko nosu in ust prevezali platnene krpe. Tisti, ki so opuščali te varnostne ukrepe, pa so po njegovem prepričanju zbolevali hujše od previdnejših. Knjigo Jožeta Pfeiferja Zgodovina idrijskega zdravstva je vredno prebrati. Prebrati in prebirati zato, da vidimo in spoznamo, kako so nekoč mislili na človeka delavca, da spoznamo, kakšno je bilo nekoč zdravstvo, da ugotovimo, kako so gledali nekoč na zastrupitve z živim srebrom (opisi zastrupitev so odlični!), da zvemo kaj več o upravljanju idrijskega rudnika, da spoznamo tako čislane in spoštovane zdravnike in znanstvenike tudi z drugih plati z vsemi njihovimi muhami in človeškimi slabostmi. Da je avtor vložil izjemno velik napor, nam pričajo viri, ki jih je naštel ob koncu vsakega poglavja. Seštel sem jih! Število me je presenetilo, nič več in nič manj kot 1081 virov je avtor uporabil. Izredno marljivo delo! In največ teh virov je bilo zapisano v pisani gotici. In kdo jo zna še danes brati? Le redki! Eden teh je avtor. Tako smo dobili res odlično delo, na katerega smo lahko ponosni in so lahko ponosni tudi tisti, katerim je avtor posvetil svoje delo: »Ob 500-letnici idrijskega rudnika posvečam knjigo spominu idrijskih zdravstvenih delavcev, ki so v preteklih stoletjih skrbeli za zdravje idrijskih rudarjev in jim dajali pomoč v zdravstvenih stiskah.« doc. dr. ANTON PRIJATELJ spec. medicine dela Kvalifikacije za košarkarski pokal evropskih prvakov Lahka zmaga milanskega PhiKpsa BRACKNELL TIGERS - PHILIPS 95:111 (43:53) BRACKNELL: Hayles 15, James 14, Bett 3, Scantlebury 15, Roberts 22, Balo-gun 11, Seamen 15. PHILIPS: Chiodini, Aldi 8, Pittis 18, D-Antoni 10, G o verna, Anchisi, Riva 29, Montecchi 20, McAdoo 30, Meneghin. BRACKNELL — Milanski Philips je z veliko lahkoto v predtekmovanju pokala evropskih prvakov v Bracknell premagal domačo angleško ekipo. Bojazni v milanskem taboru pred začetkom srečanja so bile torej odveč, saj je trener casalini jasno izjavil, da se njegova "stara" peterka te angleške ekipe boji, saj jo trenira izkušen Amerikanec, igralci pa so hitri in navdušeni, čeprav jim verjetno manjka izkušnja. No, McAdoo in tovariši so z lahkoto in velikim dostojanstvom vodili ekipo do končne zmage, ki ni bila nikoli v dvomi, čerpav so se Angleži nasprotniku nekajkrat približali. Tudi tokrat, kot že na Mc'Donalds Openu, se je izkazal Pittis, ki ni cel "večni up" temveč že svetla realnost milanske peterke, poleg njega pa še McAdoo (o tem pravzaprav ni bilo nobenega dvoma...), Riva in Montecchi. Mike D’Antoni Slavni Meneghin pa ni niti stopil na igrišče... POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV LIMASSOL — V Limassolu na Cipru je v konkurenci pokala pokalnih zmagovalcev beograjski Partizan rutinsko pre- magal domačine ekipe Apolon s 82:41 (45:41). Partizanu je zadostoval nivo zahtevne trening tekme, da je odpravil res skromne nasprotnike, ki so le amaterji. Beograjčani so se tako uvrstili v naslednje kolo pokala pokalnih zmagovalcev, saj imajo skupno razliko v koših 182:139. KOPAČEV POKAL SARAJEVO, LIMASSOL Košarkarji sarajevske Bosne so na tekmi Koračeve-ga pokala na tujem z lahkoto premagali belgijsko peterko Bobcata s 100:78 (47:41), tako da bo povratna tekma v Sarajevu le formalnost. Čeprav so domačini uvrščali dva solidna Američana, so bili le nemočni pred napadi Raduloviča (28 točk), Mitgroviča (28) in Primorca (25). Kljub zmagi Alna Knorr kvalificiran FABRIANO — Čeprav so domačini Alna sinoči doma v tekmi veljavni za italijanski košarkarski pokal premagali Knorr iz Bologne se vseeno niso kvalificirali v naslednje kolo tega tekmovanja, saj je koš razlika nagradila prav premagane Bolonjčane. kratke vesti Danes Senna pred prizivnim sodiščem PARIZ — Danes bo prizivno sodišče mednarodne avtomobilske zveze FIA sklepalo o prizivu mclarena proti diskvalifikaciji Senne na nadeljski veliki nagradi Japonske, na kateri je matematično izgubil svetovni naslov. Kot znano sta takrat Senna in Prost trčila, Brazilec pa je nadaljeval tekmo ter tudi osvojil prvo mesto. Vendar pa je naredil vsaj dve nepravilnosti. Po vsej verjetnosti bodo trije še neznani člani razsodišča odbili priziv in tako potrdili zmago Nanninija na Japonskem ter že tretji svetovni naslov Francoza Prosta. Naslednja tekma bo VN Avstralije v Adelaidu 5. novembra. Nakajima k tyrrellu TOKIO — Japonski pilot formule ena Satoru Nakajima je včeraj podpisal pogodbo, ki ga veže za dve sezoni k tyrrellu. Pri lotusu bodo njega in Pigueta nadomestili z Warwikom in Donnellyjem, pri tyrrellu pa bo njegov timski tovariš Italijan Aleši. Piguet pa bo po vsej verjetnosti podpisal za benetton. Tyrrell ima trenutno motor ford, od leta 1991 pa bo prešel k hondi. Bertiju "zlatega nogometaša" MILAN — Mladi Interjev reprezentant Nicola Berti je včeraj osvojil nagrado "zlatega nogometaša", ki ga po referendumu med športnimi novinarji dodeljujejo najboljšemu italijanskemu nogometašu staremu največ 24 let. Berti je za las prehitel igralca Fiorentine Roberta Baggia. Izid v korist Bertija je namreč bil 70:68. Jutri v košarkarskem prvenstvu D lige Spet derbi za borovce tokrat proti Autosandri »Fantje redno in pridno trenirajo, že so pozabili na minulo kolo, ko so visoko izgubili z Virtusom iz Vidma in z zmernim optimizmom čakajo na derbi z Autosandro,« je začel naš kratek pogovor tehnični vodja Borovega članskega moštva Dorče Okretič pred jutrišnjim derbijem D lige z Autosandro. In nadaljeval: »Derbi je pač derbi. Favorita na takih tekmah ni. Naša forma je, ne glede na sobotni spodrsljaj proti Virtusu, v vzponu. Seveda vsi bi se veselili zmage v tem derbiju. Novi točki bi bili predvsem dobrodošli glede vzdušja v ekipi.« Autosandra, ki kot borovci trenira in igra, v pričakovanju razpoložljivosti telovadnice Suvich v Trstu, v prostorih Doma pristaniščnih delavcev, je prav v 4. kolu osvojila prvi prvenstveni točki v tej ligi na račun močnega San Daniele-ja, ki je proti Tržačanom prvič izgubil. Meneghelova ekipa je proti San Danieleju igrala zelo odločno, požrtvovalno in borbeno ter z veliko voljo po zmagi. Še zlasti se je izkazal Tommasin, ki je dal kar 38 točk, zelo dobro pa je igral tudi Marpino, ki je dal 25 točk. Naši fantje so se za to srečanje temeljito pripravili. Razen Petra Ažmana, ki si bo operiral za meniskus prihodnji teden, so ostali igralci nared. Srečanje Bor Radenska - Autosandra bo jutri v telovadnici pristaniščnih delavcev s pričetkom ob 18.30. Smrt Jerzvja Kukuczke: kruta usoda večno drugega Poljski alpinist Jerzy Kukuczka je nenadoma zaslovel, ko so se predstavniki sredstev množičnega obveščanja nenadoma zavedli, da se v boju za osvojitev vseh štirinajst osemtisočakov na svetu slovitemu in že mitičnemu Reinholdu Messnerju nevarno približuje neki za širšo javnost povsem neznani Poljak, Jerzy Kukuczka po imenu. In kakšno je še celo bilo začudenje časnikarjev, ko so spoznali, da lahko tale Poljak Messnerja čelo prehiti v tej bitki, ki jo oba papirnato ustvarjena nasprotnika nista nikoli priznavala. Veliki Reinhold je nato pod pritiskom svojih sponzorjev "pohitel" ter "nasprotnika" prehitel, ki je nato tudi sam osvojil vseh štirinajst osemtisočakov, vendar očitno prepozno. Za javnost je postal številka dva, za izvedence pa ne. Kukuczka je namreč večino svojih himalajskih vrhov osvojil po prvenstveni smeri ali v zimskih razmerah, medtem ko je Messner predvsem svoje zadnje vrhove osvajal "po liniji najmanjšega odpora", v glavnem po normalnih smereh in z veliko "zunanjo" pomočjo. In sedaj Poljaka vsi poznajo kot štev. dva. Škoda, ker je to krivica. Jerzy Kukuczka se je pred dnevi smrtno ponesrečil v južni steni osemtisoča-ka Lhotseja, v še nepreplezanem peklenskem zidu kamenja, snega in ledu, v tisti steni, katero je Messner imenoval za "alpinistični izziv leta 2000". Kukuczka je skoraj uspel. S soplezalcem Pow-lowskijem je dosegel višino 8300 m ter tako za 50 m "prehitel" Matijevca in Kneza, ki sta leta 1980 v tej steni prišla še najvišje. Na strmem ledeniku mu je spodrsnilo, vrv ni zdržala njegovo težo in Kukuczka je zgrmel v prepad. Njegovo truplo še iščejo. Vedno je dosti tvegal, vedno je dosti izzival, sedaj pa se mu je usoda mašče- vala. Dosti je dosegel, zato pa je bil prepričan, da se mu ne more nič zgoditi-Prepričan je bil, da je postal nesmrten-To je bila njegova usodna napaka. Kukuczka se je že večkrat nanovo rodil. Zadnjič je bilo leta 1986 v Karakoru-mu, ko je osvojil drugi najvišji vrh na svetu K2 po fantastični prvenstveni smeri v južni steni, po tisti, ki jo je Messner na papirju samo programiral, a se je ni nikoli lotil, saj je raje dosegel ta vrh po normalni smeri. V oklepu viharja na K2 je ostal skoraj deset dni. Ko smo bili vsi prepričani, da zanj ni več pomoči, se je vrnil. Zmagovalec. Toda satn-Torej poraženec. Soplezalec Tadeus Pi' otrowski je namreč ostal na gori. Takrat sem ga spoznal. Bil je uničen človek, a obenem zelo človeški, human, celo ponosen. Čakal je le na helikopter, da ga odnese v dolino. Bil je sit vsega in vseh in se je stalno nekaj jezil. Sedat na člane pakistanske vojske, ki so prileteli s helikopterji, jih napolnili s praznimi plinskimi jeklenkami ter odpeljali, tiste pa, ki so bili potrebni pomoči, Pa pustili na ledeniku. Z jeklenkami se bogato služi, z alpinisti pa ne... Sedaj na preveč vsiljive in radovedne in nediskretne Korejce, sedaj na naravnost nesramne trekingaše, ki so ga občudovali kot boga. Njega, človeka... Nekajkrat sva govorila, ter se domenila, da se spet nekje vidiva, ko bo končalo to sr.... fshit v njegovi perfektni angleščini). In res sva se srečala na enem od tolikih seminarjev o alpinizmu, visokogorja ipd., torej sejmu ničevosti. Razveselil me je. Ker je bil debelušen, torej človek, in nič kaj podoben klasičnim velikim alp>' nistom, ki jih sestavlja le mišičevje, p°' nosen pogled, lahna vzvišenost nad svetom in kar mnogo pozerstva. Jerzy je rad kadil, pil, jedel, ob besedi dieta se je smejal na vsa usta, saj je bila njegova dieta le Himalaja. Bil je simpatičen in tako otroško naiven, da bi mu takrat rad rekel, bodi vsaj malo Messnerja, ponujal se sponzorjem, da boš vsaj z večjo lahkoto odhajal na odprave, ki so draga stvar, bodi vsaj malo življenjski, ved1 kaj veljaš in kdo si, bodi dragocen, sat si Kukuczka... Seveda če bi mu takrat slučajno to povedal, bi me ne poslušal sicer bi ne bil čudoviti Jerzy. Tudi sedal bi ga rad vprašal marsikaj. To se dogaja vedno, ko ni več mogoče... Nekaj pa ved1 zagotovo. Tudi če si bil vedno drugi, sl bil vedno srečen. Reven in srečen, kot se to rado dogaja... DUŠAN JELINČIČ Trener Juventine bo Claudio Man Štandreška Juventina, ki nastopa v nogometnem prvenstvu 1. amaterske lige, ima od sinoči novega trenerja. Ruggera Oriona, ki je odstopil zaradi nesoglasij z igralci, bo na klopi nadomestil Claudio Mian. Mian je trener z večletnimi izkušnjami v tej ligi, kjer je lani vodil ekipo San Canziana, še prej pa Fi-umicella in Gradeža. Pri Juven-tini bo še nadalje ostal zdravnik dr. Giorgio Taucer, ki skrbi za telesno pripravo igralcev. K temu gre dodati še pozitivno novost, da se je enajsterica Juventine ojačila z novim igralcem, 24-letnim Klavdijem To-masijem, ki je doslej nastopal z Lucinicom v promocijski ligi. Tomasi se tako vrača v klub, pri katerem je začel svojo nogometno kariero preden je prestopil v mladinske vrste Pro Gori-zie in nato k Lucinicu. naše šesterke v mladinskih prvenstvih Na Goriškem začetek prvenstva under 18 Prejšnji teden so se na Goriškem začela prvenstva under 18 v ženski in moški konkurenci. Pri moških bosta branili slovenske barve 01ym-pia, ki se lani ni udeležila tega prvenstva, in Soča, ki je v lanski sezoni osvojila drugo mesto. Letos pa se ni prijavila ekipa Val Naš prapor, ki je lansko leto osvojila prvo mesto. Letošnje prvenstvo under 18 moški bo nekoliko krajše od lanskega. Prijavilo se je šest ekip, deseto in poslednje kolo pa bo na sporedu že v tretjem tednu decembra. V prvem kolu sta gladko zmagali le 01ympia in S. Luigi, ki je bil lansko leto tretji, lanski podprvak Soča pa je potegnila krajši konec, vendar po petih setih igre. IZIDI 1. KOLA: S. Luigi - Turriaco 3:0, Torria-na - 01ympia 0:3, ACLI Ronchi - Soča 3:2. LESTVICA: 01ympia, S. Luigi in ACLI Ronchi 2, Soča, Torriana in Turriaco 0) UNDER 18 ŽENSKE Žensko prvenstvo so razdelili na dve skupini, saj se je prijavilo kar enajst ekip. V skupini A bo slovenske barve branila ekipa Agoresta, v skupini B pa bo nastopala Soča. V prvem kolu je ekipa Agoresta zmagala z gladkim izidom, Soča pa je prestala prvi počitek. SKUPINA A IZIDI 1. KOLA: Farra - S. Luigi 3:1, Fincantie-ri - Mossa 3:0, Agorest - Libertas Gorizia 3:0. LESTVICA: Agorest, Farra, Fincantieri 2, Mossa, Libertas Gorizia in S. Luigi 0. SKUPINA B IZIDI 1. KOLA: Azzurra - ACLI Ronchi 1:3, Torriana - Villacher Bier 0:3. Počivala je Soča. LESTVICA: ACLI Ronchi, Villacher Bier 2, Soča, Azzurra in Torriana 0. MJ NA TRŽAŠKEM UNDER 18 - ŽENSKE BREG - BOR 0:3 (4:15, 4:15, 9:15) BREG: T in N. Canziani, E. in T. Žerjal, Per-tot, Gaburro, Giorgi, Sancin, Seganti, Kralj, Ota. BOR: Vidali, Fučka, Grbec, Sancin, Vitez, Gulič, Callegaris. Tekma se je že od vsega začetka zasukala v korist borovk. Domačinke so se skozi vso tekmo borile, očitno pa jim ni šlo od rok. Zgrešile so mnogo servisov in napravile precej naivnih napak. Borovkam pa se je zmedenost v domačih vrstah zelo dobro obrestovala in tako so osvojile kar mimogrede prva dva seta. Tretji set je bil bolj izenačen. Brežanke so skušale reagirati, a je bilo prepozno in zmaga je bila že v rokah borovk. (Ota) V nedeljo na stadionu na Kolo nji Bor Infordata prireja zanimiv atletski miting Atletsko društvo Bor Infordata bo v nedeljo na stadiji Kolonja v Trstu organizator zadnjega mitinga na stezi v deze^: Društvo bo namreč ta miting, na katerega je povabilo tu atletske klube s Primorske (AK Koper, AK Postojno in A Novo Gorico) namenilo počastiti 30-letnico ŠZ Bor in 120-le1^ ce ustanovitve prvega slovenskega športnega društva v Trs Sokola. e. Kljub sorazmerno poznemu terminu in zato tudi rizkan« mu, bo vreme povsem sodeč omogočilo normalne pogoje t movanja in s tem tudi primerno počastitev obeh pomenih mejnikov slovenske zamejske telesno-kulturne dejavnosti, b ležba bržčas ne bo masovna, saj se je glavnina kakovostne) ^ atletov iz dežele že poslovila od treningov in tekmovanj $ letošnjo sezono. Marsikdo pa ima prav gotov še odprte računnti, preteklo sezono, ki bi jih rad, ob seveda primernem vreme' poravnal še ob tej zadnji priložnosti. Tekmovanje je namen) v kategorijam mlajših in starejših mladincev ter članov, seveo moški in ženski konkurenci, zmagovalci v posameznih disc V nah in kategorijah pa bodo prejeli pokale. ,qV Tekmovanje se pričelo ob 10. uri. Od članov AD Bor data bosta med ostalimi nastopila v svojih disciplinah tudi udia Coslovich in Igor Sedmak. Od njiju tokrat ne pričakuj 0 dobrih rezultatov, saj sta eba že pred 14 dnevi zaključila se av in sta zdaj na začetku priprav za naslednjo. Pa vendar ima P^0, to dejstvo (neobremenjenost) svoje prednosti, za katere Pa^ tej mimo, da bodo nadomestile padec v formi. Claudia bo jj priložnosti preizkusila novo kopje za mete med 55 in 60 rn, ^ v ga je pred dnevi društvo kupilo in s katerim bo tekm°va naslednji sezoni. (I. P.) danes igra za vas - danes igra za vas Lenart Vidali totocalcio Ascoli - Milan X Bari - Cesena X Bologna - Atalanta 1 X Cremonese - Fiorentina 1X2 Genoa - Napoli X 2 Inter - Lazio 1 Juventus - Sampdoria 1X2 Roma - Lecce 1 Udinese - Verona 1 Reggina - Torino X Triestina - Padova 1 Arezzo - Lucchese 1 X Carrarese - Modena 1 X Lenart Vidali (letnik 1962) iz Bazovice spada že celo vrsto let med najboljše alpiniste v deželi. S tem športom se bavi približno deset let, prej pa se je posvečal predvsem jamarstvu. Za sabo ima približno 150 smeri (samo letos jih je preplezal 30), udeležil pa se je tudi himalajske odprave SPDT na Južno Anapurno. Lenart Vidali je bil tudi izbran v odpravo Alpe-Adria, ki se bo prihodnje leto povzpela na osemtisočaka Everest in Lhotse. Prejšnji teden je Livio Semolič pravilno napovedal osem izidov konjske dirke - konjske dirke V Neaplju lahko poskusimo bazo v sk. 2, kjer je Marlon Caf favorit. V sk. X bi omenili Maliko LB, ki je pred kratkim osvojil podobno shemo. V sk. 1 je dober Mint di Jesolo, ki ima dober sprint. V Bologni nam pri sk. X ugaja Es-condido, saj je pustil dober vtis na nedeljski dirki. V sk. 1 bi omenili Detectorja, v sk. 2 pa se je v zadnjem obdobju Griče zelo izkazala. V Firencah bo dirka zelo zanimiva, favorita pa v bistvu ni. Mi poskusimo v sk. X z Gilom KS, ki lahko računa na zmago. V sk. 2 bi omenili Grimaldella BS, ki ima dober izhodiščni položaj, v sk. 1 pa je solidna Erulena, ki ima dober Sprint. V Palermu bo Banyo (sk. 1) nazadoval v kategoriji in bi se moral boriti za zmago, v sk. X pa bi se mu moral zoperstaviti Desclot, kot presenečenja pa lahko omenili konja Garofalo Rosso (sk. 2). V Milanu (galop) je verjetno Hoh-tiroli (sk. 2) najboljši konj. V sk. 1 bi se moral izkazati De la Treble, v sk. X pa ima Tell Madrik primerno težo in se bo gotovo boril s prvimi. V Rimu (galop) lahko Lookong Love (sk. X) celo zmaga. V sk. 1 ima vaga Pierina dober Sprint, v sk. 2 pa bi se lahko v boj za zmago vključil Delphine Keller. Dirka tris Naši favoriti: Gagliolo (12), Yan-kee Champlain (17), Filo del Lario (8). Dodatek za sistemiste: Ebolowa (3), Eruco (4), Ettore Mas (10). totip 1. — prvi 2 drugi 1 X 2. — prvi X drugi 1 2 3. — prvi X drugi 2 1 4. — prvi X 1 drugi 2 5. — prvi 1 2 drugi X 6. — prvi X 2 drugi 1 obvestila ZSŠDI „ 2<>' obvešča, da bo danes, 27. t. R,jnad uri v Prosvetnem domu na UP. red: seja košarkarske komisije. DneV2,jsiie' 1. imenovanje koordinatorja kom 2. program za sezono 1989/90. SMUČARSKA SEKCIJA ŠZ OLVMPIA . a sfliU- vabi otroke in vse, ki jih zanima ličarska dejavnost, na predsmucartorU-lovadbo, ki se bo pričela v n°va sHe” Sledilo bo učenje in treniranje ciif gu. Prijave in podrobnejše in,°(3ofi£:a v športni trgovini Kosič K2 v ja Raštel 21 (tel. 531884). ŠZ 01ymP d»<>■ letos priredila tudi otroško tel ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane, predvsem Pa da 5 ke tečaja jadralnega padalstva, »k* udeležijo rednega članskega s sede ki bo danes, 27. t. m., ob 20.30 žu odseka (Ul. Carducci 8/2 7a.' N'ev|a Alpinista Massimo Sacchi ažai Carpani bosta med drugim P tV diapozitive s plezarije iz Gre j jj, A v lomitov ter Karnijskih in Juhi ŠZJADRAN sporoča, da je Jadranov vetnem domu na Opčinah, u‘-i,čin5V torio, 1 (tel. 213403) odprt za o ned vsako jutro (razen ob sobota ljah) od 10.30 do 12.30. pr« urad v 0S' e«' 3 E* v BS V ■ 7' . Barcelona tri leta pred letnimi olimpijskimi igrami S Juanom Antoniom Samaran-ctlem, predsednikom mednarodnega olimpijskega odbora, si ni 6ll° Barceloni težko prisvojiti organizacije olimpijskih iger za leto ^92. Odločitev v njeno korist je Padla 17. oktobra 1986, zadeva pa Barcelona’92 Q9y g we C0O6 9? S a An -ghii -eie-vto ’m Znak OI1992 j® bila odločena po zaslugi spre-9a Samarancha že prej. Sama-JPch je namreč v Barceloni do-K^čin m si je na tak način hotel ^staviti v prestolnici Katalonije imenik. Zakaj prav v Barceloni in ne v Madridu jj^sekakor je Barcelona mesto, ki (jj ? določene pogoje za samo kan-blp Uro- v resnici nima posebno ^ steče in raznolike športne tra-Prpri' v duhu današnje dobe pa W . tavlja velik gospodarski popral in je v tem pogledu daleč prestolnico Madridom. Kan-Lg Ihra je predstavljala izziv špjbji tudi v utrjevanju dokaj-l0i.. Upravne samostojnosti Kata-p4 be, ki se upravičeno postavlja industrializacije Španije v ie ni- nekaj letih. Konec koncev P0s?bmpiada že dalj časa priložit) Za razkazovanje učinkovitosti bo^a'Predka in športni dogodki, ki 2Suo svetovno javnost zajeli od le'i?Iija do 9. avgusta 1992, bodo ki grobni del velikih premikov, vsake OI beležijo. Piža lcina dlimpica" - sedež orga-letp^^kega odbora - se je v po-kot hVr°čini pomikala počasneje, Pred 1 se za tako zadevo mislilo. -Meglo bi moralo vsaj za nekaj dni odpraviti nedeljsko deževje. Upor v zaporu v ZDA: poškodovanih 42 oseb " <** v ** Italija zavrača libijske zahteve V Libiji ubili nekega Italijana TRIPOLIS, RIM — Libijska džamahirija je včeraj za 12 ur pretrgala vse stike s svetom ob »Dnevu žalovanja za libijskimi deportiranci v Italiji«. Kot je sporočila libijska tiskovna agencija Jana so od 6. ure zjutraj do 18.00 zvečer prekinili vse mednarodne telefonske, telegrafske in teleks povezave, prav tako ni z libijskih letališč vzletelo nobeno letalo namenjeno v tujino in so odpovedali vse prihode letal iz tujine. Vse zastave so spustili na pol droga v spomin na tisti »tragični 26. oktober leta 1911, ko so italijanske okupacijske sile začele z množično deportacijo Libijcev«. Pred informacijskim mrkom pa je Jani še uspelo poslati v svet vest, da so predsinočnjim neznanci ubili 35-letnega Roberta Ceccata, ki je delal v Libiji. Libijska agencija je še poudarila, da zločin ni politično obarvan, da ga je treba pripisati navadnim kriminalcem, ki so Roberta Ceccata oropali in ubili. Italijansko zunanje ministrstvo je takoj poklicalo libijskega veleposlanika v Rimu in zahtevalo pojasnila, saj so odnosi med Libijo, ki zahteva dodatno izplačilo vojne škode, in Italijo, ki trdi, da je leta 1956 izpolnila svoje obveznosti, skrajno napeti. Včeraj se je izvedelo, da bo libijska potniška ladja Garnata drevi ob 18. uri izplula iz neapeljskega pristanišča. Italijanske oblasti niso dovolile 846 potnikom, da bi se pridružili delegaciji svojcev deportirancev, ki so obiskali kraje deportacije in s® poklonili spominu na grobovih v Italiji umrlih Libijcev. Policij8 je celo preprečila novinarjem in radovednežem, da bi se pribl1" žali ladji. Libijski .»turisti« niso namreč skrivali, da je njih®v glavni cilj podpreti Gadafijeve zahteve o plačilu vojne odško11' nine. Včeraj dopoldne pa je bila v rimski mošeji žalna sveč8" nost »za žrtvami holokavsta med italijansko okupacijo«. . Zaplet ob dnevu žalovanja se bo torej po vsem sodeč iztek® brez hujših posledic. Andreotti je »libijskim turistom« zažel® »srečno pot«. Predsednik zunanjepolitične komisije na Mont® citoriu, Piccoli, ni hotel sprejeti delegacije Libijcev, večina P° litičnih sil pa je obsodila libijsko zadržanje. Za demokristj8®, Casinija bi morala Italija prenehati z nudenjem, posojil Gad811 jevemu režimu. Za komunista Forlea je vse skupaj velika n® umnost, take oblike protesta so dobesedno smešne. Povs®1^ drugačnega mnenja je le demoproletarec Russo Spena, ki j® pismu Andreottiju zahteval, da Italija javno rehabilitira žrt »pokolov, ki jih je zagrešila sabaudska vojska v Libiji«' _ predsednika RAI Mance pa je sekretar DP zahteval, naj predv8 jajo film Puščavski lev, ki so ga v Italiji z nekim fašističn1 členom prepovedali. V kaznilnici Čamp Hill v ameriški zvezni državi Pennsylvania je v sredo prišlo do upora zapornikov, ki so kot talce za nekaj ur zadržali 8 paznikov in zaporniških uradnikov. Zaporniki so na različnih koncih podtaknili tudi 4 požare, ki so jih gasilci pogasili. Med uporom je bilo 42 oseb ranjenih, zaporniške oblasti v Čamp Hillu pa niso posredovale drugih podrobnosti v zvezi z uporom. Ve se le, da je tam zaprtih 2.607 oseb, kar je 45% nad zmogljivostmi zapora (Telefoto AP) Kako osvajajo Američani? Z vrtnicami in nežnostjo NEW YORK — Ljubezen. Kaj pojmujejo Američani s to besedo? Pustimo vse, kar spada v lahko ali težko erotiko, in ostanimo kar pri romantičnem pridihu, ki veje iz besedice »love«. Tako so si vsaj zamislili reklamno akcijo, ki naj bi podprla novi prodajni artikel družbe American Greetings: kartončke in pisemca za zaljubljence »Couples«. Zato so organizirali tekmovanje, ki je bilo namenjeno vsem parom v štirih ključnih stopnjah zaljubljenosti. Po zmagovalcih so nato sestavili spisek »ameriškega načina« ljubezni. Pa poglejmo še mi, kako se tej stvari streže v ZDA. Zmagoviti »zaljubljenci«, to je osebe v prvi fazi ljubezenske omotice, so tisti, ki pošiljajo izvoljenki na ducate vrtnic, nato pa jo po šet-stih letih zasnubijo in ji ponudijo prstan z briljantom, ki so ga položili na dno kristalne kupe, v katero so dami natočili najfinejšega šampanjca. * Kaj pa zmagovalca skupine »ljubezen«? Dama ima 46 let, soprog Tl, v nekaj letih pa sta »iz ljubezni« shujšala kar 70 kilogramov. Ni sicer znano, kdo od obeh je shujšal za koliko, to pa nima nikakršnega pomena. »Ljubezen je najboljša shujševalna kura«, sta izjavila soglasno in sedaj že potujeta na romantično križarjenje. Najbolj zaljubljen par pa nedvomno sestavljata Benny in Sharon Bueford. Gospa je priznala, da vstaja mož pred njo in ji v mrzlih zimskih jutrih segreva avtomobil, pa ne samo motor, ampak celo notanjost vozila, tako da je ne bi zeblo na poti v urad, kjer jo redno čakajo sveže rdeče vrtnice. Moževo dodatno darilo, seveda. Zakonca Bueford sta res enkratna in najbrž ne bi spadala na kartončke. Prej v knjigo rekordov. V mafijski vojni v ( atami letos umorjenih že 96 oseb CATANIA - Mafijska vojna v Catanii in njeni okolici je včeraj zahtevala že svojo 96. letošnjo žrtev. Pod streli neznanih morilcev je padel 32-letni Giuseppe Pistorio, po poklicu vrtnar sicer pa že star znanec policije. Do umora je prišlo v Drevoredu Fleming, kjer je Pistorio urejal zelenico, ki loči oba vozna pasova drevoreda. Morilci so se vrtnarju približali ob 7. uri zjutraj in ga iz neposredne bližine večkrat ustrelili v glavo. Prič zločina ni bilo. Pistorib je prišel iz zapora 7. julija letos, kjer je »sedel« zaradi združevanja v kriminalne namene mafijskega kova in razpečevanja mamil. Pripadal naj bi mafijski tolpi Benedetta »Nitta« Santapaola, ki je že dalj časa na begu, zaradi umora generala Carla Alberta Dalla Chiese in pokola na obvoznici, v Palermu pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. Po mnenju preiskovalcev včerajšnji umor nima nobene zveze z umorom v sredo, ko je bil ubit 21-letni Concetto Aiello, medtem ko je bil 33-letni Antonino Aiello le ranjen. Po mnenju policije pa je bil prav Antonino cilj sredinega mafijskega napada. Mafija pa je morila včeraj tudi v Geli, kjer so ubili 24-letnega pastirja Paola Lombarda. Njegovo truplo so našli ob pokrajinski cesti, ki vodi v Butero. Ubit je bil z lovsko puško, ki so jo morilci nabili s šibrami za volkove, mladeniča pa so zadeli štirje streli. Lombardo naj bi pripadal mafijski družini Alferi, ki naj bi bila med tistimi, ki najbolj »aktivno« sodelujejo v spopadih med posameznimi klani. V ZDA umrla pisateljica Mary McCarthy NEW YORK — V starosti 77 je v New Yorku za rakom n® znana ameriška pisateljica M McCarthy. Rodila se je 21. jhyeVVr 1912 v Seattlu, po študiju v N . Yorku pa je bila zaposlena profesorica. V ZDA je postala na s svojimi ironično-realish® romani in novelami o s°a u\e-ameriški družbi, zakonu, Pr°nci' mih spolnosti in ženske etn u0 pacije. Odlikoval jo je noV^„tika' spreten jezik in odlična stih Ob leposlovju je bila znan^ ese-zaradi svojih ostro kritični ^lejev z družbeno-politično Pr matiko. del8 Med njena najbolj znan gjje sodijo romani The Companj Keeps (Ljudje, s katerimi s ueni® ži), 1942, The Groves of Ac®d 0f (Akademov gaj), 1952; A s.0_0dj8)’ Embarassment (Izvir nelati 1950; The Group (Skupma)- ;-in Birds of America (Ptice ke), 1971.