RIŠKA DOMOVINA /MHEBI1C-/I1I-HOIME IN SPIRIT LANGUAM ONLY SLOV6NIAN MORNING NiWSPAPSR CLEVELAND S. 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1949 LETO LI.—VOL. LI. Direktno iz Washingtona poroča STEPHEN M. YOUNG Congressman-at-Large of Ohio No, ženske, ki ste včasih nosile na svitku posodo na glavi, ali bi te podstopile kaj takega, kot tale fant v Rimu, ki ai je zadel na glavo 5 zabojev peciva. Joj. če bi kam zadel VE5TI 9 Ul SLOVENIJE VSE REDOVNICE NA CE-.svojce fo-h, %! Predsedniška sreča “Bodi dober deček, pridno se uči, hodi v nedeljsko šolo in lepega dne boš lahko predsednik Zedinjenih Držav Amerike,” tako nekako so matere navduševale in spodbujale svoje nadebudneže. Sedaj pa izgleda, da bodo morale malo spremeniti. Izgleda, da ni kaj prida zapeljiva želja biti predsednik USA. Se komaj izplača gojiti take želje. Tom Dewey, Paul McNrtl, Bob Taft, John Bricker, Harold Stassen so kazali take želje, pa bi gotovo sedaj povedali, da bi si bili bolje želeli kaj drugega. Predsedništvo je kot riba: misliš, da jo že držiš, pa se ti izmuzne, da sam ne veš kaj in kako. Nasprotno se kar posili v roke takim, ki jim je “od usode” namenjeno. Harry Truman ni nikoli želel biti prezident, še sanjalo se mu ni o tem da kdaj bo. Bil je ves prestrašen, ko so ga privlekli na dan leta 1944 za podpredsednika. Ustrašil se je ko je umrl predsednik Roosevelt. Pa glejte, sedaj je kar za;štiri' leta vzel v zakup Belo Hišo.i Kar! “samo” je padlo. Pa še povrhu velik mož je postal v zgodovini Lausche priporoča in podpira akcijo pftti jetiki Columbus, Ohio. — Governer Frank Lausche je; proslavljal značilne uspehe borbe proti tuberkulozi v državi Ohio. Priporočal je, naj državna legislatu-ra da na razpolago potrebna sredstva, da se bo hiogel boj proti tuberkulozi uspešno nadaljevati. V zadnjih dveh letih so tuberkulozni, slučaji mnogo padli povsod kjer se je izvajal program, ki ga je priporočal že tekom svojega prvega termina ko je bil governer. V letu 1946 je Lausche imenovat odbor 21 članov, da preiščejo kako bi se v Ohio najuspešneje pobijala tuberkuloza. Nd podlagi programa, ki se je izdelal takrat se je bistveno povečalo število postelj za tuberkulozne po bolnicah, povišalo se je število bolniškega osobje, delil se je streptomycin bolnikom zastonj, izpopolnili so se kirurški in drugi bolniški laboratoriji in nove klinike so začele delovati. Governed Lausche hoče, da se zdravljenje tuberkuloze še izpopolni in razširi. NOVI GROBOVI Jakob Intihar Kakor smo že javili je umrl! Poizvedovalni kotiček Ujca Franceta Stake vuigo Ropetovega' iz Sp. Brnika, občina Cerklje na Gorenjskem, ki je odšel v Združene težave pred kakimi 30. leti, išče nečakinja Ana Rogelj vuigo Ropetova iz Dane« te bo odločilo glede zime Danes je Srečnica! V Ameriki pravijo, da pride danes na dan jazbec, da se ogleda po vremenu. Ako jazbec vidi svojo senco na današnji dan to pomeni, da bo še najmanj 6 tednov hude zime. V starem kraju so rekli če na Svečnico prej kane od strehe kot od sveče, bo še dolga zima. Mi pa pravimo bomo ie videli, kako bo. hudo operacijo. Sedaj se mudi v Karlsbadu. Najprej so razglasili, da je težko bolan. Potem so opažih, da ne sprejema nikakih bolniških obiskov in da sam zapušča sanatorij. Sedaj nihče več ne verjame, da je res bolan in so se razširile vesti, da ima zopet posebno misijo. Menda češki predsednik Gottvald nekaj hoče hoditj po svojih potih in se Moskva boji, da se ji ne bi na Če-Jakofo Intihar, po domače 'škem primerilo kaj podobnega Štangar na 1180 E. 61. St. Bil |kot se je v Jugoslaviji. je 69 let star. Bil je rodom iz | -------o------ vasi Žigmarje pri Velikih La- DeJ mesta »e je pogreznil ščah odkoder je prišel v Ame- Skrivnostno bivanje Višinskega na Češkem Praga. — Na češkem se mudi zadnji čas pomočnik zunanjega ministra Višinski. Ta sovjetski diplomat se pojavi vedno tani kjer je sovjetska politika v kakih posebnih težavah ali kjer je treba izpeljati kako posebno Ignac Piškur v spomin prve ob- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Obletnica— v V četrtek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega riko pred 47 leti. Žena Anna je umrla že pred 23 leti. Zad- Carbondale, Pa. — Del tukajšnjega mesta se je pogreznil za njih 23 let je 'bil uslužben pri l« do 20 čevljev, ker se je udrl Cleveland Twist Drill Co. Tu-‘rov antracitnega rudnika. Raka j zapušča sina Alberta in njene so 4 osebe, porušenih pa hčer Jane. V Evropi ima se-j je 14 hiš. To je sedaj že dva-štrp. Bil je član društva Na-'najsta nesreča slične vrste. prej št. 5 SNPJ. Pogreb bo v ------o------- petek zjutraj ob 9:15 iz pogreb- Kaplan senata ja umrl za nega Zavoda Zakrajšek v cerkev sv. Vida in potem na pokopališče Kalvarija, kjer ga bodo položili v družinsko grobnico, ■o- srčno napako letnice njegove smrti. Žalostna vest— Anton in Jože Grdina sta prejela žalostno vest. Brat Antona in oče Jožeta Grdine, Matija Grdina, je umrl na domu, v vasi Prevale, dne 15. januarja. Umrl je v 85 letu svoje starosti. Poročilo pove, da je imel velik pogreb na nedeljo popoldan na pokopališče poleg cerkve fare sv. Vida v Preserju. Vsem sorodnikom naše sožalje. Holy Name— Sestanek Holy 'Name bo v torek 8. februarja ob 9. uri zvečer v dvorani sv . Vida. Citali in razlagali bomo nova pravila, ki jih je sestavila in sprejela konvencija 30. januarja. Imeli bomo 'kratko sejo, nato pa gledali dva zelo zanimiva filma. Tudi okrepčila bodo na razpolago. Graduiral je— i Charles Merhar iz 11009 Clifton Blvd., je grauiral na Graduate School of Western Reserve University.. Iskreno četitamo. V nedeljo seja Lige— Člani odbora Stoterih in od- Moskva vpije zaradi Washington. — Rev. Peter Marshall, prezbiterijanec, ki je bil pred dvema letoma izvoljen za kaplana senata, je umrl za borniki .podružnice Lige Kato-srčno napako. niških Slovenskih Amerikancev b-*.' . ........... redovnice vrgli na cesto. USMILJENKE SV. VINCENCIJA PAVELSKEGA, ki so vršile dela usmiljenja v bolnici, v zavetišču sv. Jožefama stare ljudi, v Marijinem domu pa oskrbovale lastne stare sestre, ki so se izčrpale v delih ljubezni do bližnjega. V preteklem letu so še stare in bolehne tako zelo zaslužne sestre iz Marijinega doma pregnali in sicer ravno na praznik njihovega ustanovitelja sv. Vincencija 19. julija, torej vprav na njihov največji družinski praznik, da izgon še bolj boli. Te stare sestre so se potaknile na razne kraje, za bivališče staro graščino na Raki na Dolenjskem, a popolnoma prazno brez pohištva.-Nekaj starih in bolnih je našlo streho v romarski hiši na Dobrovi pri Ljubljani — a hiša je brez stekla v oknih in brez kuhinje. Redovno obleko so na povelje komunističnih oblasti' morale odložiti, a nimajo sredstev, da bi si drugo obleko kupile, pa če bi tudi denar imele, blaga ne dobijo v državnih trgovinah, “ker ne vršijo koristnega dela za ljudstvo.” Tri na dan Prosveta je pribila z velikimi črkami: “Zed. države zalagajo z orožjem ves svet izven “železne zavese.” — Mislite? Država Izrael je izven železne zavese in jo je do novejšega časa zalagala z orožjem češka komunistična vlada. Prav tako so izven železne zavese kitajski komunisti, ki jim je vse orožje dala Sovjetska Rusija. • • • Na najnovejšo oljkino vejico, ki jo baje vihti Moskva, bi rekel France Prešeren: Slep je, kdor se z Moskvo ukvarja — Stalin mu že vnaprej osle kaže! • • • Tudi v Alaski se hvalijo, da imajo letos izredno milo zimo. V januarju so imeli v Yukonu komaj 69 stopinj — pod ničlo. ivijo, da smo v ddbi, ko se človek srečnega počuti, kot je bilo nekako pred stoletjem in nekaj več, ko je vodil našo administracijo James Monroe. Davki in Harry Truman V letu 1943 je moral Truman vzeti na posodo, da je plačal takse na njegovo plačo kot senator. 10,000 dolarjev je takrat zaslužil. V prihodnjih štirih letih mu na posodo ne bo treba jemati. Lahko bo nekaj primaknil ženi za obleke in hčeri za šolo v glazbi ni petju. Kongres mu je povišal za več kot 90,000 dolar- vrštlcč ga prosimo, naj ji sporoči sedanji naslov g. Frapceta Stare in kar o njem ve. KARMELIČANKE pri Ljubljani so pravtako raz; gnali. To so redovnice strogega spokornega življenja, ki nikomur niso nikdar nič žalega storile, se niso vmešavale v nobeno politiko, njih “politika” je molitev in žrtev za vse ljudi, tudi za komuniste. Pa morda je komuniste prav to grizlo, da so za nje molile. Izgnali so jih 15. oktobra na praznik sv. Terezije — največje svetnice karme-ličanskega reda, ki so ga vsako leto Slovesno obhajale. Kje se sedaj nahajajo, nam ni točno znano. MARIJINE SESTRE ČUDODELNE SVETINJE. — V Ljubljani znane pod ljudskim nazivom "Marijance,” zelo priljubljene, ki so stregle bolnikom po domovih, so prav tako pre- Hotel pogorel v Wisconsin i -<■■■ .. j ( Rjpon, Wis. — tu je pogorel hoted Grand View. Začelo je goreti. v najvišjem nadstropju v sobah za služinčad. V nekaj minutah je bila vsa stavba v plamenih. 48 gostov je bežalo na ulice kar v nočnih oblekah, deloma pa so jih reševali študentje ostro obsoja ameriško univerzo v WHshingtonu, ki je odslovila tri profesorje, ker so Člani komunistične stranke.: To, pravi Pravda, je teptanje civilnih svo-bodščin. v-;- njeni. iz bližnjega College-a 6 oseb po-na Selu jev na leto. Po novem zakonu bo grešajo, 2 sta precej težko ra-Truman prejemal 100,000 dolarjev letno kot plačo od katere mora plačati takso in 90,000 dolarjev za hišne izdatke, ki so davka prosti. Predsednik san) ni začenjal in pospeševal misli, da se mu zviša plača. Komisija, ki ji ie pred- bo. preklicati zakon, ki izvzema železniške družbe od protitrus: tovskih Odredb jn ki ga je sprejel prejšnji kongres, sporazumi medsebo j nem- trgovanj u' bodo predmet hudih;debat, s Kanado' sedoval bivši predsednik Hoover moramo razpraviti pakt o St. je to predlagala. Lahko pa kar j verjamemo, da je bil Truman srečen, ko je lahko ta zakon potrdil. V zadnji volilni kampanji je Lawrence Seaway, izboljšati 'in razširiti jao treba zakon o naselitvi jbegjli^fev, izpopolniti bo treba MarsMšldt načrt in treba bo resno vzeti v roke vprašanje ro- bil Wallace najbogatejši kandi- jaške pomoči zapadno-evropskim dat, Truman pa najrevnejši. Kongres bo veliko delal V kongresu nas čaka veliko de la. Lahko pričakujete, da bomo imeli dolge in pomembne seje. Med predmeti, ki jih moramo vzeti v razpravo, so nekateri sle-gnali iz Vincentinuma — tudi deči: razveljaviti moramo Taft- narodom. Odstranili smo zaklopko na njihov največji družinski praznik Čudodelne svetinje 27. novembra, ko se obhaja obletnica prikazovanja Marijinega sv. Katarini Laboure. že iz tega se vidi vso satansko sovraštvo do redovnic, da jih izganjajo samo na take dneve, ko dvakratno bo- USA priznava Izrael in Trans-Jordan Washington!. — Predsednik 1»- Skromno posestvo v Šmart-Truman je izdal odredbo, ki da-] nem pri Ljubljani, kjer so imele je poplno priznanje državi Iz- n«™'*1 in hiso za °dd»h boleR- rael in enako priznanje tudi državi Trans-Jordan. Pričakujejo, da bo sedaj Izrael gotovo sprejet tudi v Zvezo Narodov, ko se sestane glavna skupščina v aprilu. Hartleyev zakon, vp03taviti je treba takso na preveliko dobičke, razpravljali bomo o,višjih taksah na korporacije, zgraditi moramo našo oboroženo moč kot prvo obrambo proti sovjetskim napadom na zapadno Evropo in Kitajsko, razmotrili bomo potrebo naše pomoči Kitajski, razpravljati moramo o vpostavitvi kontrole cen, stanovanske na- in ga uporabljajo za svoje name; ML POMAGAJMO JUHI nim sestram, so ie preje odvzeli jemnine naj še še naprej nadzo- rujejo, morda bo treha recijoni-rati predmete, ki jih imamo pre- razpravo, oleomargarinska __ [2:30 v šoli šv. Vida. Washington. I- Predsednik [d01?0 nismo imeli seje. Treba Truman je imenoval dosedanje- Je da poživimo naše delo. Se- ga Postmaster General Jesse M. Donaldsona zopet na isto vladno mesto za prihodna štiri leta. Narežite najnovejšo slovensko knjigo Koledar Svobodne Slovenije je gotovo največja in najbogatejša slovenska knjiga kar jih je dolga leta izšlo Vmed Slovenci v tujini. Kdor hoče. dobiti resnično podobo dogodkov doma v starem kraju med vojno, mora čitati' to knjigo. Kdor hoče dobiti pravo sodbo o tem kako škodo so komunisti napravili našemu narodu, mora čitati to knjigo. Kdor hoče imeti zanesljive podatke o življenju v begunstvu, mora čitati to knjigo. Knjiga je pisana v najlepšl slovenščini, ima sov in veliiko slik. Je velika knjiga in obsega dvesto strani. Uprava Ameriške Domovine je iz uslužnosti našim pridnim ljubem, ki so se komaj naselili v Argentini pa že ustvariti tako lepo delo, prevzela razprodajo te najnovejše slovenske knjige. Stane $2.75, s poštnino pa $3.00. Ves izkupiček gre za upravo lista Svobodna Slovenija, ki ga izdajajo naši novo-naseljeni bratje v Argentini. Vsaka slovenska družina v USA naj bi imela to nekaj prelepih novih pesmi,:knjigo. Pošljite naročilo in pri-umetniški del, pripovednih spi-1 ložite naročnino. Razoe najnovejše svetovne vesti NANKING, KITAJSKA. — Kitajski komunisti so ponovno zahtevali, da mora kitajska narodna vlada predvsem aretirati Chiang Kai-Sheka in vse tiste, ki so poleg njega na komunistični listi vojhih zločincev. Komunistični odgovor narodni vladi pravi, Takozvani Rules Committee v! da je to predpogoj, da se komunisti sploh spuščajo v razgovore o zadnjem kongresu je bil grobo- ustavitvi civilne vojne. kop vse dobre zakonodaje. Republikanci in južni demokratje so ^a imeli v rokah. Ta odbor je pokopal vprašanje stanovanj za veterane, vprašanje najemnin, vzajemne trgovske sporazume Vlada je odklonila vse te komunistične zahteve in je posebej naglasila, da nima nobenega razloga ukrepati karkoli proti Chiang Kai-Sheku. RANGOON, BURMA. — Združene države in Velika Britanija skušajo rešiti svoje državljane, ki so čisto po nedolžnem padli in še več drugih koristnih in v metež civilne vojne v Burmi. To so predvsem misijonarji, ter naprednih zakonskih predlogov, taki, ki so se tam posvečali socijalnemu. delu. Nekaj jih je že uspelo pobegniti v kraje, ki so mirni in nekaj jih je že nrišlo pod zaščito britanskih in ameriških oblasti. Civilna vojna v, Burmi še traja, vlada je očistila nekaj mest in napravila red, uporniki so se pa umaknili v druge pokrajine in ponekod pomnožili svoje napadalne čete. Doslej ni poročila, da bi bil kak Evropejec ubit. Noben zakon ni mogel priti pred zbornico, če ni bil poprej sprejet v tem odboru. Demokrati so sedaj to odpravili. Sprejeli so novo določilo, da more predsednik vsakega odbora apelirati naravnost na zbornico, če kak zakon, ki je bil sprejet v njegovem odboru ne t>ride pred plenum vi 21 dneh- Republikanci in neka- NEW YORK. — Litvanci so priredili zbor svoje narodnostne grupe, na katerem so slikali strašno usodo litvanskega naroda pod sovjetsko okupacijo. Govorniki so ugotavljali, da so Sovjeti v Iitvaniji pobili ali pa v dolgoletne zapore spravili, nad polovico malo, civilne pravice bodo prišle teri južni demokratje so se radi, svetnih izobražencev in nad polovico duhovnikov. Duhovnikov je tega razburjali ali zakon je vse-]bilo pred sovjetsko okupacijo okrog 1,600, sedaj jih je samo še takso bo delala preglavice, treba eno zmagal z 275 proti 142. 1700 v službi. Cerkve morajo plačevati izredne davke. daj je zopet v razpravi begunski zakon v kongresu. Priprave za doselitev slovenskih beguncev so se začele izvrševati V Av-triji. . O vsem tem bomo slišali poročilo in tudi o drugih dogodkih v zvezi z 'begunci. Napraviti moramo načrt za letošnje leto in dogovoriti se mora-moramo kako ibomo napravili vse kar je potrebno, da bomo mogli obvladati naloge, ki morajo hiti izvršene, da bi se razselitev beguncev mogla v redu izvršišti. Zato je res treba, da pridemo vsi zastopniki vseh slovenski župnij v Clevelandu na sejo. Vesela vest— Pri Mr. in Mrs. Adolph Somrak, Maple Grove, Willoughby, O. se je 27. Jan. zglasila tetka štorklja in jim prinesla krepkega sinčka, ki je tehtal ob rojstvu 6 funtov in 12 unč. Čestitke! Graduacija— Fred Krečič, Jr. sin poznane družine Mr. in Mrs. Fred Krečič iz 3588 E. 78. St. bo danes graduliral na Western univerzi kot biologist Na isti univerzi bo nadaljeval študije še do konca tega semestra in sicer namerava gmduirati še v kemiji. Mnogo uspeha želimo nadarjenemu mlademu Slovencu. Letna sejo— Rainbow Hunting Klub bo imel v nedeljo ob 110:30 dop. svojo letno sejo v šoli sv. Lovrenca. Vsi člani naj gotovo pridejo na to sejo. Iz zapada— Iz Seattle, Wash, pozdravlja Andrej Kaluža. Piše, da je tam še vedno jako hud mraz. Radio vsak dan obeta lepše vreme, pa je -samo glas vpijo-ega v puščavi. Na bolniški postelji— Mre. Ana Zalar, 1038 E. 70. St, se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. Prijateljice so prelene, da jo ob priliki obiščejo. "■ TgBRlfiKA DOHOVnra, FEBRUARY 2, 1949 s® ameriška Domovina i im | ang------- - ilB -»mst— 1\1I ■IIC/lli-HOMI (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Ctilr Are. HEndenon 0661 ClereUnd S, Oble Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays__ FEBRUARY sin MON TOt WB> TOU «1 sat 12345 6 7 8 9 10 11 11 131415 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 2728 NAROČNINA Za Zed. države *8.60 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months. bežen zagotovljeno zmago nad sovraštvom, vemo, da peklenska vrata ne bodo premagala gradu zidanega na skalo. Toda tudi to vemo, da je pripustil, da je nastopila strašna peklenska tema, grozovita orgija sovraštva v naši domovini, kjer smo mislili mi in vsi, ki so Slovence poznali, da smo katoliški narod, vemo, da se lahko to tudi na zapadu zgodi. Zakaj pa ne? Nikar mi ne dokazujte, da zapad komunizma noče. Tudi Evropa ga ni hotela. Pa je zapad privedel komunizem tja. Nihče ne ve, kaj in kako bo privedlo komunizem na zapad, če Luči ne bo, da bi se pota dobro videla. Tega se moramo zavedati posebno mi, ki smo bolj izkušeni, kot dru,gi. . Ne bomo izpolnili našega poslanstva, če ne bomo vse storili kar je v naših močeh, da bi nevarnost vsi spoznali in če ne bomo sami taki, kakršni so bili tisti, ki so betlehemsko zvezdo videli, ko so se dopolnili časi. Muran. Odpri srce, odpri roke... P. Bernard Ambrobi Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Fust Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. ________________________, No. 23 Wed., Feb. 2, 1949 Objsvečnici, prazniku Luči (Ta članek je napisal slovenski naseljenec, delavec v kanadskih gozdovih.) Ali bo zelo napačno, če se za ti pazljivvhoteli inna vlakih, spremembo pomudimo nekoliko Ženske in moški so prihajali v nri Loizu Adamiču namesto pri kavarno na videz prodajat cvetite, cigarete, č o k o lado in razglednice, so bili zelo ver- Mislim, da ne bi bilo odveč graditi, utrjevati in popravljati notranjo, duhovno fronto proti komunizmu, da ne bomo begunci le radi zunanjih vzrokov, temveč delavci, ki smo predvsem radi svojega prepričanja postali tudi begunci in ostajamo aktivni tudi v novihi razmerah kot ljudje, ki ravnajo po svojem prepričanju, zvesti tudi v hudem. Hudo je izgubiti brata, mater, očeta, sestro, ženo, otroke, imetje, zdravje', izgubiti vse do življenja. Vendar, kdor je le radi tega nasprotnik komunizma, ker ga je pahnil v veliko nesrečo, bo ostal to le dotlej, dokler ne, bo pozabil na te udarce in izgube. Človek pa kaj hitro pozabi vse grenke ure. Tako bi se moglo zgoditi to kar se je zgodilo 7 mnogimi “starimi ruskimi” begunci, da so namreč sami ali pa vsaj njihovi otroci zabredli v komunizem, pred katerim so nekdaj bežali. Moramo si vedno znova klicati pred oči kaj je bistveno pri našem katoliškem stališču do komunizma, da nas nikoli ne bodo zavedle zunanje razmere in da bomo dopolnili poslanstvo, ki smo radi njega šli po svetu. Ljudje smatrajo, da si stojita nasproti “demokratični” in pa "pefokraki” sve,t, da sta ločena med se-boj z železno zaveso, da se borita za nadoblast, če pa se za to slednjo pogodita, lahko drug ob drugem lepo v miru živita. Temu pa ni tako. Bistvena in odločujoča linija leži okoli cele zemeljske oble, povsod je, v vsaki državi in vsakem narodu — ta linija teče, skozi dušo in srce vsakega zemljana. Tu je fronta kjer padajo odločitve; in sicer ne za demokracijo ali komunistično diktaturo samo ampak za vse več in globlje: za Boga ali Satana. Dve velika pola, nastavljena kakor mogočna magneta na srce slehernega človeka, sta ob tej liniji razvila svoje prapore. Na prvem polu je napis v preprostih toliko ponavljanih besedah: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Na drugem je v žarečem ognju stavek: Vsako verovanje v Boga je opij za človeka. Drugi pol oblikuje sovraštvo brezbožnega nasilja. Na eni strani ideja ljubezni, milobe in usmiljenja, na drugi pa ideja sovraštva, surovosti in krutosti. Betlehemski hlevček in moskovski Kremelj. Kaj se Vam zdi, kje bi raje bili? Med pastirji v hlevčku, v globoki, tihi radosti, ki polni duh« in telo ali pa tam v glavnem stanu modernega satana, boga sovraštva, v brlogu kjer človeške zveri renče in preže druga na drugo in na vse izven brloga. Po dvatisoč letih je hudobni duh ustanovil v Kremlju svojo centralo na zemlji. Ne bi se; moglo to zgoditi, če bi ne bili ljudje tega zaslužili. Ugašali so v svojih srcih žarek za žarkom betlehemske luči dokler ni nastopila tema. Neizprosen zakon. Toliko je bilo brezboštva na zemlji, da je morala nastopiti duhovna puščava. V tej puščavi se je dvignil vihar, ki podira, ruši, uničuje plod in zemljo odnaša da gole, mrtve čeri še, pod nebo štrle. To je hudičevo delo. To je delo sovražnika človekovega, ki je ustvarjen po božji podobi. Prisilili smo hudiča, da je ustano.vil na zemlji podružnico pekla. Vsak brezbožnik dobro ve kje je njegova centrala in čuti z njo. v Kjerkoli pa zasije peterokrako solnce pekla, tam je strašna žeja in hrepenenje po Luči iz Betlehema. Bog je moral pripustiti to grozno sredstvo, komunizem na svetu, da bi otopeli ljudje videli in slišali in čutili zdravilnost njegovih navodil in opominov. Toliko božjih opominov smo preslišali toliko svaril in manjših kazni omalovaževali, pa je prišel bič, dovolj žgoč, da bi se zdramili in zdrznili tisti, ki so milosti še vredni. Ali se bo streznil-in zdramil svet, “zapadni” svet brez rdeče knute? Ali se bo zdramil brez pekočega ognja peterokrake? Koliko mož, ki vodijo zapadni svet vodi betlehemska Luč? Koliko jih je takih, ki Boga slutijo in so voljni, da po njegovem redu žive in svet vodijo? Koliko delegatov plenuma Zveze Narodov je božjih sinov po svojem življenju, koliko jih želi da uveljavijo božjo postavo? Ali je čudno, da miru na svetu ni in ni? Vsakdo, kdor se v svojem srcu ni odločil za betlehemsko Lučko, za to zvezdo vodnico, dela vede ali nevede za “peterokrako.” Ni torej fronta le ob žejezni zavesi, tudi v Združenih državah, v Kanadi, po celi zapadni Evropi, da povsod je še. Tu izpred železne zavese se bo v bodoče vrag še posebno trudil, da pogasne Kristusovo Luč da uniči zadnje srce, ki v njem gori ta vir srečnega življenja. Vemo, da se za končno in poptolno zmago zamanj trudi. Vemo, da ima lju pri Lojzu Adamiču namesto pri beguncih. (To se pravi, če ni Lojze šel v Tifcovino te dni kot — begunec iz Amerike . .?) Rad bi namreč, to se pravi jaz, nekoliko odgovoril na neko opazko Petra Koprive. Peter pravi, da je sam Tito poklical Adamiča na obisk in na — pomoč! Peter je padel žebelj na glavo. Oh, koliko veim o tem — jaz!' In bom; tudi ipovedal, čeprav mi bo morda Lojze spet zagrozil s tožbo, kakor mi je pred leti, dasi je ostalo po Loj-zovi milosti samo pri grožnji. Da, Tito je poklical Adamiča na pomoč. In Adamič se je odzval. Pa ni dosti mislil, kakšne nasvete bi dajal Titu. Ko je spravljal svoje stvari skupaj za kovčeg, je stisnil v žep neko drobno knjigo, pa je sedel na sam-ofnč. Tole knjigo bom bral Titu, je rekel sam pri sebi. Gotovo ibo veliko zalgela, saj Tito meni ja verjame, in ves svet ve, da sem tisto knjigo spisal — JAZ, slavni pisatelj Lojze Adamič. .||| Ta knjiga ali knjižica ali pamflet — šteje samo 32 strani —je izšla v Ameriki leta 1935 in ima naslov STRUGGLE. Po naše: Boj. Opisuje tedaj vladajočo Aleksandro diktaturo in vsaj med vrsticami — napoveduje tisti diktaturi — konec. Snov za knjižico je Adamič že par let poprej zbral. In glejte, ko je ibiila knjižica v javnosti, je bilo Aleksandrove diktature res že konea Lojze A-damič se je torej izkazal za dobrega preroka. jetno tudi posebni agentje. V nekaterih mestih ni bilo mogoče dobiti licence za to branjarijo, če ni bil cloyek voljan stopiti službo teror j a kot postransko službo..” » * * Adamič je spet za hip prenehal, se odkašljal in obrnil oči na slpodnjo polovico strani 5 v knjižici. In. je bral: Slišal sem praviti o ‘skrivnostnih’ pobojih; toda videti je bilo, da je vsakdo vedel, kdo jih je zakrivil. Neko noč, malo preden sem jaz prišel v Jugoslavijo, so ijili ubiti štirje komunisti v Zagrebu; v stanovanju enega od štirih. Razlaga: policijski napadalci so vdrli v stanovanje in jih podrli s pu-šami, ki se njih pok ne sliši. To so storili na podlagi pisanega naročila (en izvod tega naročila sem sam videl) Aleksandrovega miifistra za notranje zadeve, ki je pisal vsem policijskim načelnikom v večjih mestih, naj sjgjta.vU9.8R94 no*tet dflne radikalce v svojih krajih.” šlA » * ♦ Adamič je Obrnil list in bral na strani 6: “Več in več zgodb sem slišal o strahotnih mučenjih v Bel-grajski Glavnjači ( glavni stan policije), pa še v drugih podob- šolo škilil." Kako j« Adamič prišel šiv spred Tita po teh besedah, o tem zaenkrat še ne morem poročati. Vse podrobnosti mi še niso znane. Toliko pa vem, da se je Pdter Kopriva zelo zelo zmotil. Ko ee Adamič vrne med naš v Ameriko, nebo pisal o “raju” tam, ampak bo napisal novo epohalno knijgo z naslovom: ALEXANDER WAS A BABY — TITO KNOWS HOW. ftfll Jaz kar ne morem razumeti, kako da Peter Kopriva skupno s sosedom Mihom tako slabo misli o Adamiču. No, saj bosta ta hudobna človeka lahko sama brala novo Adamičevo knjigo in brala jo bosta najbrž potem, ko bo Tito že “finish”, kakor je bil Aleksander, ko je Adamičev STRUGGLE prišel na trg v Ameriki. O, Peter Kopriva, Lojze A-damič je-mojster! o AL PA NE Ker že obtožujem svoje občut- jaz sem se zazdel že kar potrjen nih sred: Zagrebu, lišyih zakona ,, Sarajevu i JAMES T. GRIFFIN V kampanji za nabiranja v sklad Rdečega križa v Clevelandu, bo služil kot glavni načelnik James T. Griffin, manager Sears, Roebuck & Co. Kot podpredsednik bo služil James A. Foltz. Kampanja za Rdeči ljive prstke, ki bi jih ne dal za vse na svetu polhu poduhat, naj povem še eno, ki je pripomogla, da sem jih pozneje tako verno varoval. Toliko časa sem naganjal brata Janezka, da se me ni mogel odkrižati in mi je res zaupal koso, tisto, ki je imela najkrajša kosišče in tudi primeroma kratko rezilo. Take so imeli za obiranje okrog kamenja, dočim so polagali z dolgimi travo po tleh po ravnini. Brat je bil namenjen v Trepetence, da tam pokosi prilično fliko in jaz sem se mu vsilil za so-hosca. Dolgo se je branil, enčeš da še ne znam, da bom koso kam zataknil, ali pa kresal ž njo po kamenju. Ustil sem se, da že znam in naj me le vzame s seboj. On pa, da mu bom samo v napotje in v zamudo, ker bo moral poleg'svoje brusiti še mojo koso. Nak, tUto pa ne, moje pa že ne bo brusil, da jo znam sam in da mora dati tudi meni osovnik. še enkrat me je skušal pregovoriti od moje namere in' mi je živo slikal roko brez prstov, ki si jih bom porezla pri brušenju. Tudi to sem mu pobil na celi črti in končno se je vdal. On jo je rezal naprej, jaz sem obiral pa za Ajim. Kar ni hotela ko3a odrezati, sem pa potlačil, pa bolj ozke redove sem delal. Najbolj mi je bilo všeč brušenje kose. Trikrat sem zamahnil, pa kosec. Računal sem, da me bodo kmalu začeli jemati na žernado. O meni se ne bo pelo: ta kosa je rujava, ne reže travce več . . . ki jo znam pa tako nabrusiti, še prehud bom in tisti, ki bo pred menoj, bo moral dobro pritiskati, da ga ne bo moja ko3a po škarpih. Pripovedovali so, da tisti, ki so bolj počasi v vrsti, radi ponujajo mehur s tobakom onemu zadej, da še nekoliko zamoti.' Meni ga ne bo noben ponujal, ki sem še mlečen pod nosom, zato ne bo drugače, da me bodo postavili za prvega, ki so vedno samo najboljši kosci. Vse me bo občudovalo, ki sem'tak junak in da mi kosa tako lepo poje, pa tudi noben ne zmore rezati tako širokih redov. Tako sem slikal svoj nov poklic, ki sem ga kar naenkrat našel in mahal s kosiščem v travo in po travi. Kadar se je zaletela krtina v mojo koso, se je zaprašila pr3t po zraku, da je bilo veselje. In če se je postavil kak skrit kamen kosi po robu, da je zažvenketalo, je brat vpil name, da bom koso izmaličil in kaj da se latim, če ne znam in ki je vedel, da ne znam, pa da me bo spodil domov, če ne bom pazil. Kakopak! V tem me zmoti bratov klic: joj! Pogledam kaj je in smeje mi pove, da je pravkar s koso prerezal žabo na dvoje, pa da si žaba tega ne jemlje nič k srcu, Ko je pred nekaj tedni letos stopil. Lojze Adamič ipred Tita, ni nič čakal, da bi ga Tito vprašal za svet. Samo mičkeno se je poklonil, potem je zravnal svojo visoko postavo, segel v žep, izvlekel bukvice in začel brati na glas. Stran 4: “Da bi zatrla te revolucionarje . . , ima diktatura -poseben zbor 15,000 skrivnih agentov (4,500 samo v Belgradu.) Ti skrivni agentje se bavijo skoraj samo s političnimi ‘zločinci’. Ima pa še tudi 60,000 uniformiranih žandarjev, ki . . neprestano iščejo Rdeče. . . Stotine špijonov v armadi tudi drži svoje ostre poglede na revo-lucijonarj ih vseh barv ..Končno ima kralj štab sv-ojih osebnih špijonov, ki jih različno cenijo na 30 gor do 100. Tudi ti pazijo na radikalne elemente in priganjajo druge špijone na delo.” * » • Do sem je Lojze bral Titu iz svoje knjige, (potem-se je odkašljal in obrnil pogled na stavke pri tleh na isti strani v bukvah: “Ko sem se r-azgovarjal s svojimi novimi prijatelji in znanci v restavracijah ali kavarnah, so ti ljudje le šepetaj e govorili, tudi če niso razpravljali politike in gospodarstva . . Mnogi strežaji in strežajke, mi je bilo povedano, so tajni agentje za diktaturo, in tista dva možakarja pri sosedni mizi sta bila tudi zelo verjetno, skrivna in reda v in drugih krajih. K mično, ko sem hodil ■po deželi in študiral .razmere, sem začel srečavati može in fante, komuniste in druge,’ na tucate jih je bilo (drug z drugim -so me seznanjali), ki so bili mučeni ali so preživeli več časa v ječi, ali pa oboje. Pripovedovali so mi o sebi in drugih, kaj so skusili. Nekaterim sem namignil, naj popišejo svoja doživetja. Storili so in jaz sem jim odkupil rokopis.” Adamič je spet prenehal, se oddahnil in obrnil list na stran 8: ‘Ali kralj Aleksander ve v podrobnostih, kaj se godi pod njegovim terorističnim režimom? Ko sem jaz govoril ž njim v njegovi -palači, ga seve- blagajni-ka je bil imenovan I. F. Freiberger, načelnik izvršnega odbora Cleveland Trust banke. Mr. Griffin je toi-1 rojen v Cincinnati, O., in vedno nudi svojo -pomoč pri javnih organizacijah. Od 1. do -17. marca se ho vršila kampanja za zbiranje v sklad Rdečega križa po vseh Zed. državah. Kvota je določena za $60,000,000. Za Greater Cleveland je določena kvota $875,250. -------o------- Javno spoznavanje Anglija- — Nihče ne more 0-porekati trditvi, da je prav spoznavanje Ono, kar nam omogoča graditi opore za življenje. In to v veliki meri. Vendar pa smo dolžni odpreti srce, sprejeti vase poznana dejstva in jih __ne ožiraj e se na družbo, socialne in moralne okoliščine uvrstiti med zbirko spoznanj, iz kaiterih si začrtamo smer in pot k dobremu. Vzemimo tale primer: Kaj je doživel, kaj je -pretrpel, kaj je spoznal in česa se je naučil Slo- Joj, kako je pela kosa. Znal sem naprej in nazaj, kakor sem videl brata. Vse je šlo lepo naprej in pretrpel, more biti jasno vsakomur. In kaj je spoznal: Spoznal je trhloat, zaslepljenost, -rnržnjo, strankarstvo ih sovraštvo, ki je bajno cvetelo v Sloveniji pred vojno. Spoznal je nesposobnost onih, ki so vodili narod. Spoznal je, da je to privedlo do dejdnj, nevrednih Slovenca: trganj slovenskih zastav 5» paktirauje z Italijani in Avstrijci. da nisem o tem vprašal.. Toda venec, emigrant, star petindvaj- sodim, da mu je vsa reč popolnoma znana. Malo preden je v-postavil svojo diktaturo, je parlament razpravljal v glavnem o vsem tem, kar pišem v tem članku, in vse je bilo objavljeno v mnogih jugoslovanskih časopisih . .. Sicer pa je nepo-bitno dokazano, da Aleksander more vladati samo s pomočjo takega terorja.” * t t Adamič je prenehal, zaprl bukvice, pogledal Titu naravnost v oči in mu podal bukve. Pri tem takole zinil: “Ti moj ljubi Tituš, jaz ti ne bom bral tukaj le ves dan. Vzemi bukvice, ki sem jih JAZ SAM spisal, pa beri do konca, saj pravijo, da bereš angleški. Beri do konca in sam aase preštudiraj, kje si jemal dobre nauke za svoje vladanje. Poleg tega -pa še to premisli, koliko si zboljšal svoj teroristični si- policista. Ravno tako si moral bi- stem, odkar si tudi v Hitlerjevo seit let, zaposlena Angliji kot rudar. Do izbruha vojne leta 1941 je živel s starši srečno in veselo. Nato pa -so ga Nemci izgnali v Srbijo, kjer so starši dobili zaposlitev, fanta pa je navdušenje -zaneslo v partizanske odrede. A spoznal je in ušel, pretolkel se je preko Usitaške Hr-vaitske v Slovenijo.. Italijani so ga pri množičnih aretacijah zajeli in deportirali na Rab. — Predno je Italija kapitulirala, je bil poslam v Treviso. Od tam so ga -poslali Nemci v Ljubljano. Taval je lačen in brez sredstev okrog in končno vstopil domobranstvo, da se je rešil glaldlu. Boril se je po Dolenj »kem, maja 1945 se'je umaknil na Koroško, bil predan, se prebil nazaj, životaril je tri leta po avstrijskih DP taboriščih, se odločil za Anglijo in bil poslan v rudnik. Da, to je doživel in kaj je sraittSLTea ,■ Ustavil sem se in se smejal lepemu prizoru. M e h a n ič n o zgrabim za travo, obrišem koso in jo začnem brusiti, enkrat od kosišča proti koncu, pa zopet od konice nazaj proti ko3išču. Brusim in gledam žabo, katere prednji konec je iskal zadnjega, da bi prišla spet skupaj. Pozabil sem, kaj delam, pa ne zadolgo. Naenkrat začutim, dš sem začel brusiti s prstom in potegnil s kazalcem lepo po ostrini, kot bi potegnil z nožem po kuhani repi. Nič me ni zabolelo, takoj že ne. Gledal sem prst.in čakal, kaj bo. No, to je trajalo 3amo hip, potepi Spoznal je laž in prevaro in- sg pa jz dokaj žedne rane pri. ternadonal-nega komunizma. — Spoznal je, kako neomejena svoboda napravi iz človeka zver. Spoznal je nasilje in zahrbtnost drugega totalitarizma — italo-nemškega fašizma. Spoznal je može, ki so bili v nesreči poklicani ohraniti narod s skupnim naporom vseh na-rodlnih sil, ki so ibili poklicani združiti Slovence, praiv vse Slovence, v skupnost, ki bi mogla kljubovati terobj u. -Spoznal pa je tudi, kaj so ti možje delali, kako so se kosali med seboj, kdo -bo na višji lestvici, kdo bo imel avto, kdo bo imel založeno shrambo doma, kdo bo varno prinesel svojo glavo skozi vojni vihar. Spoznal je razcepljenost e-migrantov - Slovencev, spoznal je hujskače, spoznal je laž in hinavstvo, ki dta se še -bolj raz-evela v emigaciji, spoznal je, da je iponovno onim, ki naj bi emigranlte vodili, več “trdno me3to” — za vsak slučaj če se vrnemo — kot pa usoda emigrantov. Spoznal je, da so le komunisti oni, ki izrabljajo najbolj bedasta nesoglasja med emigranti. * » * Česa se je naučil? Verovati v kaj več kot v denar in “stolček.” Delati — ne zase, ampak za druge, za Slovence. In naučil se je misliti s svojo glavo. Drobnič Andrej. kazala kri. Pa je bilo moje košnje konec. Takoj, ko sem zagledal kri, je že zletela kosa v bližnji grm, z levico sem stisnil prst, potem sem pa zatulil, da je brat kar poskočil. Brat priskoči in hoče videti prst. Ni3em mu ga hotel pokazati, ker sem se bal, da mi bo kri odtekla, če prst izpustim. Pa nisem dosti opravil pri njem. Vlekel me je k grmu, kjer je naglo nabral nekaj pajčevine, mi jo na debelo ovi-1 okrog ranjenega prsta, del na vrh nekaj svežih leskovih lističev, vse povezal z ruto, nato šele me je*začel zmerjati. Videlo se mu je, da bi me najraje obrcal, pa me ni, kaj vem, zakaj da ne. Precej časa potem sem imel prijetno življenje, ker sem mogel rabiti samo levico in kaj boste opravili z eno roko, posebno še z levico. Doma so me v^eli v šolo tudi oče, sestra Francka me je pa milovala, kadar sva bila sama. No, tisto moje spoznanje s koso je bilo prvo, zadnje pa ne. Enkrat v poznejših letih sem preštel vse brazgotine na kazalcu in naštel sem jih devet, ki so vsi od kose. Koliko se jih je pa že zaraslo, da jih ni več poznati! Torej, vidite, kot kosec se nisem posebno obnesel. Da sem imel pa kdaj koso v rokah imam pa še danes zelo jasne dokaze. Torej tak prst ni, da bi ž njim dražil polhe. pp r TOiaRTftTg PCMOTOrt:FEBRUARY 2, V Libijski puščavi ROMAN “Glejte, to je libijska pušča- Čemu stojite in zijate, kakor bi val" je dejal dragoman Manr sur in ponosno zamahnil z roko. Največja puščava na »vetu ! — Ako bi potovali odtod proti zapadu naprej in naprej in bi ne krenili ne na levo ne na desno, bi prišli po dolgem potovanju do prvih hiš šele — v Ameriki! In te 'besede vam, vzbujajo domotožje, kajne, gospodična Adams?” Pa gospodična Adams ga ni čula. Vsa njena pozornost je bila obrnjena drugam—. Sadie jo je zagrabila za ramo z eno roko in je kazala z drugo živahno preko puščave. “Poglejte, poglejte, teta! Ali to ni slikovito in lepo—?” je vzklikala in živo zanimanje ji je pobarvalo lica z lahko rdečico. “Poglejte, gospod Stephens! Ali nam ni še samo tega manjkalo — pa je 'piopolna! Poglejte tiste jezdece na kamelah, ki so pravkar prišli gričev tamle!” Oči vseh so se obrnile v puščavo. Dolga vrsta jezdecev je vrela iz ozke soteske med dvema kamenitima gričema. Rdeče turbane so imeli na glavi in dolgocevne puške so jim visele križem črez hrbet. Pesek se je prašil izpod neg njihovih brzih kamel. Na mah je zamrlo gostobesedno govoričanje in grobna tišina je zagrnila griučo izletnikov, da je bilo čuti brenčanje nadležnih muh, ki so jih obletavale. Polkovnik Coehrane si je pravkar prižgal užigalico — pa pozabi] je nanjo. Stftnel je puščavo, držeč v eni roki cigareto in v drugi užigalico, ki mu je prigorela do prstov in ga 10-žgala—. Belmont je nalahno zažvižgal. Dragoman je obetal s po- 1_J '_L!_i __iJ J__ _ *._ __1 bili otrpnili —?” Dragoman ae je vzdramil, pa zaman je poskušal, da bd izgle-dal mirno. “Ne vem, kdo da ao” je dejal in glas se mu je tresel. ‘Kdo so tile — ?” je kriknil Francoz Fardet. “Saj sami vidite, kdo da so! Oboroženi jezdeci ma kamelah, beduini, kakršne ima egiptovska vlada v službi tod na meji—!’’ “Saj res — ti bi utegnili bi- ti!” je olajšano dejat Belmont 8ameznih darovalčev od dne 4. in “vprašujoče gledal .polkovni- julija ^ x darovali na sestam- izza Iz urada tajnice clevelandske podružnice Lige kat slov. Amerikancev Ker se je nabralo že precej- štor, Babbitt Rd.; Mrs. Frances šno število imen darovalcev, ki so tako blagohotno darovali za reveže, za begunce, v blagajno clevelandske podružnice Lige K. S. A., katera potem odpošlje doneske na glavni stan Lige, iz kaitere hlagajne se potem stori kar največ mogoče za begunce, jih želim tukaj zabeležiti. Iz prejšnjih seznamov, se je pomotoma izpustilo ime Joe Debel jak, 22560 Ivan Ave., $2.00. Sledeča imena pa »o imena po- ____ «-»ti -in,- II dno zasinelo barve ka. “Zakaj bi naj ne bilo tako? Zakaj bi naj ne bili tile ljudje beduini — naši zaveiznJki?” “Na tej strani reke ni beduinov, ki bi nam biliiprijazni”, je rekel .polkovnik z osornim poudarkom. “To vem čisto zanesljivo. Nima zmdsla, da bi si prikrivali položaj. Pripraviti se moramo na najhujše!” — Pa nihče se ni genii. Kakor okatneneM so stali v plašni zmedeni gruči in. stremli ven po puščavi. Njihovi živci so otopeli kakor od nenadnega udarca in zdelo se jim je, da sanjajo sanje, neresnične, meglene, nemogoče sanje.—. Jezdeci so prihajali izza griča ki je ležal kako miljo v stran od Abusira ob potu, ki so po njem malo poprej 'prišli izletniki. Ni bilo prav dotočnega, dvoma več _ zagazili so v dobro pripravljeno in skrbno prikrito zasedo —1 Pot nazaj h “Kleopatri” in v Wadi Haifo jim je bila zaprata —! Cela vojaka jih je bila, teh nepričakovanih jezdecev, se je zdelo, kajti sedemdeset mož na kamelah, ako jezdijo drug |Za drugim, pokrije velik prostor in prah in pesek, ki ae je dvigal za njimi, je še povečaval njihovo število v iedalcev. ku v Newburgh« in celotna vsota je bik že v računih. Po $5.00 šo dahovali: Anton Miklaucie na Revere Ave., Louis Debeljak na Ivan Ave. Jos. in Mary Kadunc E. 166 St., Mr. Michael Venček E. 78 St, Mr in Mrs. John Hudak E. 78 St., Joseph Debeljak, Ivan Ave., Mr. in Mrs Joe. Hrovat, St. Catherine Ave. Mrs. Frances Modic E. 64 St. Po $3.00: Mr. in Mrs. Apton Gregorač, E. 71 iSIt. Po $2.00: Frances Lukač, Prince Ave.; Jennie Urbančič, Orleans Ave; Mrs. Jakob Jančar, Prince Ave.; Nick Tomc, Raima Ave.; Angela Aijnik, Prince Ave.; Mre. Jera Urban, cic, E. 78 St.; Frances Cercek, Kovačič, E. 237 Sit.; Mrs. J. Gustinčič, Abby Ave.; Mr. in Mre. John Per, Carl Ave.; Mollde Nousek, Schenely Ave. Po $1.00; Katarina Turk, Fuller Ave., Robert Bruno, Fuller Ave.; John Derite, Ivan Ave; Mary Unetilc, Arcade Ave.; Frank Mirite, E. 114 St.; John Sluga, Thames Ave.; Agnes Rus, Rosewood Ave.; John Potočnik, Euclidj O.; Mrs. Anna Habeon, Reno Ave.; Anton Habjan, Remo Ave:; John Ro-zak, Prince; Louise Glavan, St. Catherine Ave.; Mr. in Mrs. Vi-tigoj, Carl Ave.; Anna lesko-vee, E. 172 St; Joseph Peru-sek Westropp Ave.; Matt KralJ, E. 254 St.; Mary Rogelj, E 81 St.; John Rogelj, E. 81 St.; Frank Stefančič, E. 200 St.; Louiise Srebemak, Union Ave.; Matt Leskovec, E. 172 St.; Frank Perildo, E. 81 St.; John Srebemak, Union Ave.; John Fonda, Lenacrave Ave.; Ignac Novak, Holmes Ave.; Mr. in Mrs. A. Skrabec, Carl Ave.; Frank Sraj, E. 80th St.; Theresa Zupančič, E. 80th St; Helen Zupamfcic, E. 81 St; Frank Bricel, Grand Division; Anton Skeri, E. 82nd St.; Anton Kor- Bubnich E. 80th St.; Mary Baznik, E. 68th a.; Mrs Theresa Bizjak, Vineyard Ave.; Joseph Hoceivar, E. 78th St; Mr- in Mre. Hodnik, Eagleemere Ave. Neimenovani pa so darovali skupno svoto $25.05. Dne 28. julija, ko je priredil Odbor stoterih,” pozdravni večer, prevzv. škofu Gregoriju Rožmanu pa so darovali sledeči svoto $109.00: Pio $10.00: Mrs. Frances Brancel, E. 59., Mr. Frank Pirc, E. 47th St, in Mrs. Anna Zakrajšek, 6016 St. Ctair Ave. Po $5.00: Mr. Louis Srpan Marcella Rd., Mr. in Mrs. Martin Meriel, Prince Ave., Mre, Mary Unetič, E. 209 St; Emily in Agatha Silbteer, Mr. Frank Valter, E. 155th St. Mr. Frank Narobe, Pythias Ave. Po $3.00: Miss Mary Farc-nik, E. 76th St.; Mis Mary Hribar, Holmes Ave.; Mr. Matt Te-kavec, Goiter Ave.; Mr. John Petrič, Mrs. Fanny Brodnik, Gudnay Ave. iqi Mre. Frances Skubic, Lucknow Ave. Po $2.00; Mrs. Prances Krajc E. 155th St.; Mr. in Mre- Anlton Cek, Ivan Avei; Mrs. Urška Strmolija, Mrs. Mary Suancar, Mrs. Anna Bandi, Edna Ave.; Mr. Louis Rozman, E. 76 St Po $1.00: Mrs. Mary Marinčič, E. 82nd St.; Mre. U. Trtnik, Lindberg Ave.; Mre. Frances Ob tridesetletnici potovanja iz Rusije v Jugoslavijo (Jože Grdina) (Nadaljevanje) Ta fant je pa dobro razumel, da je bližnji vsak človk, pa naj bo tujec ali pa domačin. Nikoli prej in ne pozneje ga nisem srečal in nič mi ni bil dolžan, pa mi je napravil veliko uslugo. Še danes se ga z hvaležnostjo spominjam, za njegov odločni nastop, ki je bil vreden donskega kozaka in protiboljševiškega borca. Fant je imel obvezano roko zaradi rane, ki jo je dobil v boj u iproti bolj jševikom, pa se je vozil na dopust in tako meni zelo prav prišel. Rusi, ki so se vračali v svojo domovino kot mi. To je bilo povpraševaja, ko smo sedeli okrog dveh miz na kolodvoru, zlasti so me zanimali Rusi, ki so se vračali iz Avstrije; eden je bil nekaj mesecev celo v Ljubljani, pa mi je pravil marsikaj. Slovence je pohvalil, da so dobri ljudje. Take po-hale je seveda človek vesel o svojem narodu. Prav gotovo je bilo marsikateremu Rusu v Sloveniji primeroma kar dobro, vsem pa najbrže ne. Je odvisno, h kakšnim ljudem prideš, potem ali si pri kmetu, ali ga- Rusiji, ponekod kar dobro, krašeni kolodvor ponosnega Rostova. Tu sem pa izstopil, ker ta vlak tudi dalje vazi] ni. Na rostovskem kolodvoru pa ljudi od vsepovsod, med njimi tudi dosti vojnih ujetnikov in sicer ruskih, ki so se vračali iz Nemčije in Avstrije, precej pa tudi naših avstrijskih, ki ao bili na enakem 'potu kot jaz; samo, da so bili iz raznih krajev Rusije, razumeli Avstrijci kot Rusi, saj šel dan, Union Ave.; Joseph Ko- Kranc, Mrs. Frances Novak, Anderson Ave.; Dr. Paul W. Welsh, Citizen’s Bldg.; Mary Zlitz, Demmiison Ave.; Jennie Mi-klaucdc, Revere Ave.; Steve Markolia, Schaefer Ave.; Mr. in Mrs. Cesar, E. 81 St.; John Verh, Ivan Ave.; Mrs- Sestam, W. 60th St.; Frank Potočnik, E. dno zasinelo barvo. Drugi pa so se Spogledovali in obhajalo jih je neprijetno čuvsitvo, dia nekaj ni prav. Polkovnik je prvi pretrgal moreči molk. “Preklicana stvar, Belmont!” je dejal polglasno. “Zdi se mi — tista edina možnost med stom! — se je uresničila —1” v if Ul. “Kaj naj to pomeni, Man- vac, Way Ave.; Frank Zefrin, E. 114th St.; Mary 'Nemanich, E. 43 St.; Jennie Pugelj, Plymouth Ave.; Agnes Kolenz E. 43rd St.; A. Dolinar, Vineyard Ave.; Mrs. F. Sokach, Ivan Ave.; Mary Baznik, Prosser Ave. ; Anion Potokar, Renwood Ave.; Anlton Stostar, Lindberg Ave.; M. J. Grdina, Waterloo 69th Pl.; Joseph Modic, Nor-Rd.; Anna Cek, Ivan Ave.; wood Rd.; Mre. Ursula Pozorel-11, E. 104th St.; Mrs. Anton Milavec, Nauman Ave.; Mary Fer- John Kužnik, E. 82nd St.; Louis Kužnik,.E. 81 St.; Mary Vodičar, E. 236 St.; Mrs. Frank To- 74tJh St.; Mr. in Mrs.;mažič, Vineyard Ave.; Mre. Mre. Frances Perme, Tyronne, Mr. Anton Arko, Ormiston Ave.; Mr. Louis Kosmerlj, E. 155th St.; Mre. Mary Izanec, E. 167th St.; Mre. Josephine Grdina, 'St. Clair Ave.; Mrs. Hrastar Prosser Ave.; Mrs. Helena Mally, E. 63rd St. in Mre. Josephine Kolenc, E; 63rd St. Od neimenovanih je prišlo skupijo $7.00. Meseca avgusta so bili prejeti sledeči darovi: Fara Marije V-nebvoaete je poslala svoto nabrano v ktalekti dne 8. avg — $708.91 ampak Slovenca nisem tu na-nobenega. Bili so Madža-Slovaki, Hrvatje, Nemci in drugi. Ampak nič zato: Avstrijci smo bili in kmalu smo si bili prijatelji in prav tako z vili, še uvrstili v ravno čeno črto, rog je JJripavo zapel in vsa dolga črta se je premaknila. Rdeči turbani so zamigotali, beli turnusi so zavihrali v zraku in v naglem diru so se bližali jezdeci Abusdru, da se je rumenkasti pesek puščave v gosti megli valil izpod' kopit dolgonogih kamel. V tem hipu so se postavili sudanski vojaki pod giričem v dvo-red, s puškami v rokah. Na sur?” je vzkliknil Belmont hri- kratko povelje narednikovo, I'inwlta in.J- ..1......! -- -cvL pavto. “Kdo so tile ljudje in, Vas muci glavobol! Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. Mandel Drug 15702 Waterloo Road Cleveland 10. Ohio SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St KB 858t riTAMIN*? .■rt M MŠ leek yew he* i yw da#« «• J* b»M»ya» •»«*•*• tagMeOewd*. USThLeeee^Mle e«e>y ‘ MU* šen. I rm *» aae la Wfft 5? jiih je načeloval, so se razkropili v redko črto im, so polegli za skale ob obronkih griča. Rrrrrk — je zapelo in puške so bile pripravljene za strel. In tedaj so se vzbudili izlet-|niki iz svoje okamenele groze. Njihova nepremična otrplost se je ižprevrgla v divjo, onemoglo vnemo. Kakor preplašene kokoši na dvorišču če plane med nje jastreb, tako so begali in tekali sem ter tja po ozki planici vrh griča, brezmiselno, brez pravega namena. Ni jim šlo v glavo, čisto nemogoče se jim je zdelo, da bi res ne bilo več pomoči zanje, da jim je vsaka možnost iza begodreza-na —. Zopet in zopet in vedno nanovo so hiteli ma rob strme stene, ki je padala v reko na vzhodni strani griča, — pa tudi najmlajši in najdrznejši izmed njih bi ne bil mogel priplezati po njej nazvdol. Obe ženski sta se vsaka ob svoji strani krčevito oklepali Mansurja, kakor bi pričakovali pomoči od njega, ki je bil odgovoren za varnost izletnikov. Stephens, suhi, resnobni, edinole svojih paragrafov in knjig vajeni odvetnik, je stal tesno ob gospodični Sadie, kot bi jo hotel braniti s svojim življenjem — pa je pri tem dregata! na vsem telesu od razburjenosti in strahu. (Dalje prihodnjič.) drugod slabše. Vsekako pa res tako slabo gotovo ne kot je bilo za nas v tistem gozdu, pred katerim me še danes dbide groza, ko se spomnim nanj. 'Kaj tako hudega pa že res ni bilo v Sloveniji in najbrž ne v celi Avstriji. Sicer smo se pa prav dobro ko BLAG »amen, bodite uver-jene, da bodo molitve beguncev spropile božjega blagoslova na vas im vse vaše. Bog bo pa tudi gotovo na poseben način poplačal vsem tistim, ki site na kakr-šekoli način pripomogli do tako lepega uspeha. Mr. Anton Grdina, v popolno izplačilo svoj obljube $160.; Vsa čast ini najiskrenejša za-] hvala je na mestu, temu vrle-! mu narodnemu delavcu Mr. Am- smo vsi prav dobro razumeli, kaj se pravi biti ujetnik, ki u-žije dosti zaničevanja in ponižanja. Zato smo si bili kar kmalu prav domači in zaupni drug drugemu kakor kaki otroci. (Dalje prihodnjič) ■------o------- šef je karal šef pisarne: "Vedno hočete dopust, oni dan ste šli v hribe, zdaj pa hočete k pogrebu svoje tašče, samo zabave imate v glavi.” HALI OGLASI 2.00 račun svoje obljube - f-Neimenovana i* EuClid Olga A Jelerck, Creekview ave...... Mrs. Frances Kaucdc, E. 67 St. .......... Meseca septembra pa prejela pismo old Mre. Helene Tomažič, blagajničarke skup- Lastnik prodaja Naprodaj je delikatesna tr- ZTSSPS ZSZSZ«<* “ “eSSSs-afeiHiiSF žep, iz katerega lajša trpljenje mk ima interese drugje. Po-drugim. Ko se je pričela nova; kličite za podrobnosti E-* zbirka od strani clevelandske 8528. Slovenci imajo prednost. 150.00 5.00 1.00 sem podružnice Lige Kat. Slov. A-merikambev, je bil Mr. Grdina tasti, ki je obljubil $500.00; $200.00 je dal takoj in potem v dveh loibrokih po $150.00 je iz- nih podružnic (Clevelandskih) plafial to svojo obljubo meseca Civilizacija, baaal — Kljub temu, da se le prav dobro obnaša pri jedi, pa se dve in pol leti stara gorila “Achille” ne počuti nič kaj preveč dobro v rivalskem vrtu v Baselu, Švica, ko mu je serviram zajtrk. Gotovo pa bo precej spremembe, ko bo “Achill" dorastel pet čevljev in se bo v njem pokazala prava gorilina moč. Slov. Ženske Zveze, s priloženim čekom v »svoti $2000.00 — preostanek velike prireditve vršeče se, dne 22. avgusta na Re-cher Ave. Tu je v resnic! zopet lep dokaz, kaj skupnost in pa požrtvovalnost zmoreta. Res, veliko sa prisad j ale članice teh skupnih podružnic, a ta nadvse krasen uspeh maj jim bo v pravo zadovoljstvo in nekakšno odplačilo za ves trud in žrtve. Ker je bilo to velikansko delo za ta- (25) Išče stanovanje septembra. Edini trgovec, ki je toliko žrtvoval — zato pa je naša slovenska narodna dolžnost, da to upoštevamo in kadar pri-, lika pride, ga podpirajmo dejansko. Mr. in Mrs. Jos. Gorkos, Star Ave. $30.00; Mr. Leo Troha, Miller Ave., Euclid, Ohio, $25; Mr. Frank Mervar, Wade Park Ave., na račun obljube, $30.00; Neimenovana te Collinwooda, $20.00; Mre. Kodelja, E. 156 St. na račun obljube, $10.00; Mre. Johanna Mervar izročila preostanek od prodaje peciva— z dmte 28. julija $10.66; Mre. F. Baraga Prinesla, $5.00; Mr. Petkovšek, Addison Rd. $2; Mr. Resnik izročil iz Newburske naselbine $100.00. Pregled: Sreda julija meseca, pri zadnjem mlajem poročilu je bilo v blagajni...........$262.84 Meseca julija je bilo dohodkov še ......... 109.00 Meseca avgusta ......1,190.20 Meseca septembra pa . .2,382.65 Slovenski zakonski par išče 3 ali 4 sobe med 55. in 79. cesto ter St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 7682 ali EX 5607. —(25) Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, v prvovrstnem stanju, dvojna garaža, plinska gorkota, cena zmerna. Prodaja jo lastnik sam. Zglasite se na 415 E. 147. St. zgorej, blizu Lake Shore Blvd. Telefon KE 8237. (25) Je bilo denarja $3,944.69 Na glavni stan Lige Kat. Slov. Amer. je bilo poslanega............$3,532.20 Za tisk se je plačalo.. 78.00 Skupna izplačila $3,610.20 — Skupina Bahnmskih otokov šteje okrog 3,000 malih o-točkov. Odprta vrata v svobodo. — Demokratski svet je uradno odpri vrata beguncem, ki so morali bežati pred komunisti. Uprava v zapadnem delu Berlina je s posredovanjem, ameriških angleških in francoskih okupacijskih oblasti odprla dobrodelne urade ds pomaga tistim, ki so pribežali tja izza “železnega zastora.” Slik« mm kaže skupim, takih beguncev, ki so dobili zavetje in pomoč v takem uradu. Pravijo, da pribeži u ruske zone Berlina do 150 oseb na dan. , Je bilo v 'blagajni 1. okt..............$ 334.49 Imena darovalcev od meseca oktobra naprej pa pridejo na vrsto prihodnji teden. Do tedaj pa bodite iskreno pozdravljeni. Maria Hoehevar, taj. Za Clevelandsko podružnico L. K. 13. A. Jako lepa prilika Blizu 185. ceste je naprodaj 6 sob moderna hiša v jako lepem stanju; dvojna garaža, cementni dovoz, se lahko takoj vselite. Znižana cena na $11,500. V Collinwoodu je naprodaj mesnica in grocerija; star, esta-bliran prostor, ki dela dober promet; dobi se tudi stanovanje za nizko najemnino. Se mora prodati. V Euclidu je naprodaj prijazen bungalow 4 sobe in sončna soba, klet pod vso hišo, furnez na plin; garaža. Cena samo $7,000. John Knific 820 E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288 (Feb. 2, 4.) Novo poslopje Na 480 E. 200. St. je naprodaj novo poslopje, 2 veliki prodajalni; izvrsten prostor za lekarno; prostor za parkanje. Pokličite KE 2222. (25) _____L ■ T'" ' "T JOHN OBLAK 1146 E. 61. St HE 2730 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom ort najbolj«, oo-ttevi la nadaolventnl podporni orsanfanciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKBNOTl GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. aramtex poaovtoa, February 2,1949 m.i _________ 1 FANT S KRESINJA MATICIC IVAN vživeti tu, kjer si, lepšega nik- j “Pol janec, duša draga, pozdrav jer ne naj deš. Milena, sentimen-.i j en nied nami! Vsepovsod te i-talna duša, ne misli na kresne ■ Sčemlcr, in če bi te ne našli, na pluljane!” kanec sveta bi šli za tabo. Bol- Ona dvigne glavo. Molče sejn( »mo, večno koprnimo po vi- “Kako se zabavate, gospodi lepe sanje. Vid?” ga je vprašala, ko sta prišla iz gneče. ‘‘Hvala, iprav prijetno se mi zdi.” ‘‘Družbe imate dosti. Zanimivo je, da ste našli toliko znancev.” “In znank .. .” “Da. Tudi z mojim bratom sta se našla. On vas zelo čisla, večkrat je govoril o vas, se spominjam.” “In vi, Milena ste se kaj spomnili kdaj name?” Milena se nasmehne: “Ne vem nič ne tečem. Kako pa vi, ste se kdaj name, Vid?” “Da, tolikokrat sem mislil na tiste čase!” “Site mislili, res?” “Seveda sem mislil, toda z leti mi je vse zmedlelo kakor sanje, od katerih ostane le še spomin.” “Da, res. Tako bridko se zasuče življenje 'ta zaduši vse mi Ah, Vid, vam ni življenje še ničesar zadušilo, prineslo vam ni nobenih razočaranj ; vse je še nedotaknjeno pred vami.” “Sentimentalni ste, Milena, prav kakor ste bili nekoč.” “Se vam zdi? Nekoč sem bila tudi taka? Se spominjate? Torej me še poznate?” “Milena, pridete tudi vi z družbo na Kršeno brdo?” “Ste jih res povabili?” “Ne, nikogar nisem vabil, sami so se povabili. No, nič zato.” “Zares, lepo mora biti na Kresnem brdu.” “Pridite še vi, Milena, boste videli moj dom!” “Hrupna družba mi posebno ne ugaja. Vendar bi šla rada, toda ne samo m eno uro; za mesec dni bi šla, za leto, za zmeraj. . . Kdaj ddhajate?” “Nu, morda jutri ali pojutrišnjem, kakor ibo naneslo.” “Imate prenočišče?” “Čemu mi bo, se me izplača.” Ustavita se ob deblu košatega kostanja. “Izplača se, zakaj ne. Toda nlcicjp imate preveč družbe. Vid, ah, ti tamt moj izgubljeni! Kako me gledaš s svojimi veselimi, iskrenimi očmi.” gledata; njen izraz je trpek, njelgov nekoliko drhti. Vid se opira naokrog; “Pojdiva, Milena! Pogrešali naju bodo!” “čakaj še trenutek, nisi mi še obljubil, če prideš jutri. Pridi, Vid, pričakovala te bom.” lira pil lUc iua. v™ j « ~ | p v/j c; im *po *** r' lUUiuavi pwijctm *“*‘**»*,y govori; “O, gospa Ida, z gospo ljana ti jo diha. In sredi pojto-|ne zaklade, a jih nihče ne zna Mileno sva namenjena na tobo- če te kresne poljane orje Po-1 odkopati. Vid Poljanec jih je »inskem sencu, v mestni zaduh lini propadamo. Vid Poljanec, na tvoje Kresno brdo zrem, vidim ga visoko nad gozdom. Tam je, luč, plamteč ogenj, tam je večen kres. Prisluškujem, slišim peseim čudno lepo, pesem kresne zemlje. Iz žitnega klas- “Bom videl,” reče on. Molče ja valbvi, izpod konjskih kopit Sonja vzdihne: “Ah, prekrasno, gospod Bizelj! Kar naprej bi poslušala!” Zdaj se vstopi pred omizje Siratk ter prične vzneseno: “Slišim balalajke, poslušam bajke in vidim Poljanca. Ni ga premamil mik mesta, ni ga izvabila žeja in .svet. Mi pa gledamo v tujimloi, po tujini hlepimo, po dolarjih in frankih in po vsem tujem Jišipu. Tujini hočemo služiti za vsako plačo, iz tujine pomilovati to našo pohlevnost. Pa Zatem si družba naroči čevapčiče, ražnjiče ter tursku ka-fu. Bosanec prinese mimo košaro debelih Čebuljev ter ponuja omizju, češ, da so Čebulji velike palme (pahljače. Celust se pošali: “Evlo, Poljanec, bambusov oreh. Vzemi si ga, takega nimaš na vrtu.” “In bom tebe povabil, da ga DOm VlUel, 1«VC VII. iUWUVC ja Va/lVVl, 'ir£p VU IYVIIJOWWJa iwj/.v L V Hrtov JJVHICVIIWBI. «• se vračata k mizi. Takoj za nji- pozvanja, nabrušena kosa ti jo ne vidimo domačega obilja. V ma pride gospa Ida. Vid jo o-j poje in vsa visoka in divna po- j domači poljani imamo zakopa- Mileno sva namenjena na tobo- če te kresne poljane orje Po- odkopati. Vid Poljanec jih je gan, greste tudi vi z nama?” j Ijančev Vid, orje ki seje za sla- pa naS«l. Na Kresnem brdu so “Hvala, ga imam dovolj,” od-jdki kruh,, ki nam ga nihče na zakopani dolarji. Poljančev Vid vrne Ida malce slabe volje. “Lo-, svetu z vsem svojim iprosvetlje-jjh odkopava, izorava polne mijo ga, da se bo tobogan po-Jnim umom izumiti ne more, čejskrinje jih ima, polne kašče, drl" Kmalu zatem se usuje dru-jga pridne roke ne ugnetejo v zato pa ima žuljave roke, dražba k mizi in Ida šepne Vidu: zemljo in če ga zemlja ne da.jgoeene .blagoslovljene. Saj to “Veste, prenočevali boste pri Naj živi naš orač, naj poje, naj ge sliši kakor bajka balalajka. nas, kakor sva se dogovorila.” ljubi! Natočite mi zvrhano ku-10, Vid Poljanec, zdravstvuj po, da jo izpijem do dna na nam in popelji nas k svojim za-zdiavje Poljanci! oraču!” kladom!” Vsi vstanejo in trkajo: “Živio j; Omilzje burno nazdravlja Po Poljanec!” Hjancu taSiraku Vid skomigne z ramo: “Morda, ’kakor bo pač naneslo.” “Nič mlcrda in kakor bo naneslo. Povabljeni ste in upam, da ise ne boste izneverili vabilu.” Družba s truščem in smehom sede k mizi. Gospa Ema pohvali čelustro: “Zdaj vem, da si mož, Cekistra. Akrabiks, stal si ti|p-top, čeprav ga imaš pod kapo.” “Gospodično Sonjo je pa zanašalo, da se mi je ubbžica kar smilila,” pripomni Bohunc. “Seveda, ker ni bilo pravega kavalirja zraven,” de Sonja. Gospa Ema pogleda zdaj Vida: “Glejte, glejte ženina! Ja, kod si pa hodil, kje si bil?” “Gospod Poljanec, res ni lepo, da niste šli z nami,” mu o-čita Sonja. “Prav je, da te ni bilo,” reče Milena mu izpuli iz gumbnice Boltar, “vsaj nisi videl, kako ga rožo in jo spusti na tla. “Kaj gospoda lomi, kadar je malo o-ti bo roža, sprejmi rajši mojo.” kajena. S prsi si izpuli svojo in jo za-j Vid se med splošnim seda- V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE, ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI IN NIKDAR POZABLJENI SOPROG IN SKRBNI . OČE Anton Korošec takne njemu. “Na, Vid, za spo- njem ih presedanjem izmuzne min name.” Nato mu položi ro- damam ter prisede na konec mako na ramo im šepne: “Ce bos'ze med Troho in Travna. Druž-j,utri še tu, pridi me obiskat, ba prične zdaj prepevati. Naj-Vid! Samo za /trenutek, se še p,rej napoje tfcfto: "Adi me boš kaj pogovoriva. Stanujemo na kaj rada imela?”, potlej še o-Trojansfci cesti dvajset. Pridi, no: ■ “Odpiraj, dekle, kamrico.” Vid, ves dan te bom čakala. Za Platem pregovorijo Vida, naj še gotovo pridi! Ah, tako neiz- on katero naprej zapoje. Po mernioi sem sama, leto za letom kratkem obotavljanju res zapogama. ... On si išče družbe, a je tisto: “Dve .leti in pol sva se ki je mimo v Gospodu zaspal 2. februarja 1946 Tri leta hladni grob Te krije in spomi11 1111111 žalosti srce, večni Bog, Ti daj plačilo, spavaj v 'grobu zdaj sladko. Zdaj ko svetu dal si slovo, dragi soprog in ljui oljeni oče, lahka naj Ti hladna bo gomila, dokler spet se združimo. Žalujoči ostali: jaz iščem samote. Zoprno mi postaja to mestno življenje; u-bija me, saj .nikjer ne vidim veselih, svetlih žarkov. Pridi, Vid! Kako rada bi bila na tvojih sončnih poljanah.” “Milena, pomiri se, ne bodi žalostna. Saj je lepo v mestu, nu, seveda, zame je lepše tam zunaj. Zate ipa tam ni. Kaj bi ti na naših poljanah? Moraš se PRANCES KOROŠEC, soproga, in OTROCI. midva ljubila. Ida ga pogleduje ognjeno, SJomja |z&lj ubijemo, a Milena z zastrtimi očmi Še preden dobro odpojo, se močno okajeni vstopijo ob omizje Žeh^e, Sirak in Bizlj. Najprej varašajo po Poljancu. Ko družba pokaže nanj, se vstopi Bizelj pred omizje ter prične ,s poetičnim zanosom: — Cleveland. O. 2. feb. 1949. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Ignac Piškur ki je zaspal v Gospodu dne 2. februarja 1948. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, resnice sonce Ti ne ugasne: na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: FRANCES PIŠKUR, soproga; IGNAC, JOSEPH in ‘TONY, sinovi. Cleveland, O. 2. feb. 1949. Leo Sunny, dobro poznani godbenik v michiganskih nočnih klubih, lahko igra na svoj bas tudi stoje na glavi. V takem položaju lahko preigra cel komad in bas mu poje prav tako kot bi normalno stal poleg njega in igral. Seveda to svojo izveibanoift pokaže le za zabavo gostov. -AND TO WORST 6 VET TO COW —in nsjhnjSe šele pride prideš obirat," odvrne Vid in res kupi Čebulj. Nekaj bo že zraslo,' sl misli. "Lansko leto sem jaz enega kupil,” reče Celustra, “a sem ga potlej rajši snedel na jesdhu in olju.” (Dalje prihodnjič) VABILO NA formalno otvoritev MAPLE HEIGHTS POULTRY NA 17330 BROADWAY v četrtek 3. februarja Prijazno se priporočamo našim rojakom in gospodinjam zlasti v Maple Heightsu in newburški naselbini za poset naše nove trgovine. Postregli bomo vedno z najboljšo perutnino, vsake vrste, živo in očiščeno, s svežimi jajci, itd. Naša posebnost bo postreči za večje priredbe — svatbe, bankete, veselice, itd. Lahko naročite po telefonu in vam pripeljemo na dom—MOntrose 2369 ali MOntrose 1917-J. ANDY HOČEVAR IN SINOVI Sl PRIPOROČAMO ZA POPRAVIM FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0, 6605 ST. CLAIR A VENUE PRANK CVELBAR, lastnik. Naša specielnM^e^evažaH^kiavHje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca < H Najmlajša med švedskimi sodniki. — Smehljajoča se Miss Kerstin Ekecrantz, stara 21 let,'je najmlajša sodnica na švedskem. Kljub temu, da je še eno leto premlada, kot se tam zahteva starost za sodnike, je dobila Miss Ekecrantz posebno dovoljenje od švedske vlade, da lahko posluje in predseduje sodnim obravnavam. WHISKERS rano NLiMcsiMCf