K Obalnih m Prav zato življenjsk območjem pomen. Favna ka intenzivn zadnjih n raziskova OMREŽJE ptic Slov Italije. K sklopa » splošnega popisov, stabilnost upravljan 2014). AČJI PASTIR okrišč v Slovenij ima naravni rezerv imi okolji na Be »Jezerca« z ok čjih pastirjev Škocj o raziskovana, sam ekaj letih. Po izho l v okviru proje NATURA 2000, ki enije (DOPPS), v s ačji pastirji so bili Program monitor popisa favne ka je bila raziskava i populacij nekater je habitatov s stali SLIKA 1: Sladko na Be Erjavecia 29 17 JI ŠKOCJA i ni v izobilju, sla at Škocjanski zato rtoški bonifiki, ra oliškimi manjšimi anskega zatoka je pa sem imel prilož diščni raziskavi v l kta ADRIAWET 20 ga je izvedlo Dru odelovanju s še trem izbrani kot ena od inga in ohranjanj čjih pastirjev in p med drugim usm ih ogroženih vrst šča favne kačjih p vodni del naravnega re rtoški bonifiki (Foto: NSKEGA ZA dkovodnih pa je š k pri Kopru, zlasti zbremenilnikom R izviri, toliko več bila v zadnjih dvaj nost kačje pastirje etu 2010 sem v let 00 – JADRANSKA štvo za opazovanje i projektnimi part ciljnih skupin v o a biotske raznov rimerjave s stanj erjena tudi v oce ter pripravo smern astirjev (BEDJANIČ zervata Škocjanski zat M. Bedjanič). TOKA e posebej malo. s sladkovodnimi ižane - Aro in ji odonatološki setih letih dokaj tod popisovati v ih 2013 in 2014 MOKRIŠČA ZA in proučevanje nerji iz sosednje kviru delovnega rstnosti«. Poleg em iz preteklih no velikosti in ic za urejanje in , 2010a, 2013a, ok Erjavecia 29 18 O najzanimivejših rezultatih omenjenih raziskav sem že pisal v biltenu Erjavecia (BEDJANIČ, 2010b, 2013b), v skoraj isti sapi smo v našem biltenu lahko brali tudi o sredozemskem kamenjaku Sympetrum meridionale na tem območju (BEDJANIČ et al., 2010), še posebej imenitna – in kakopak tudi zabeležena v biltenu Erjavecia – pa so bila favnistična presenečenja iz leta 2012, ko so v Škocjanskem zatoku nadebudni naravoslovni fotografi v objektiv ujeli temnega slaniščarja Selysiothemis nigra in pasastega kamenjaka Sympetrum pedemontanum (ŠALAMUN, 2012). Danes verjetno ni več nikogar, ki bi dvomil, da ima sladkovodno mokrišče na Bertoški bonifiki in pravzaprav celoten naravni rezervat, veliko odonatološko vrednost in potencial in prav gotovo bomo o zanimivih najdbah s tega območja gotovo še brali in pisali. Namen pričujočega prispevka je potegniti črto pod poglavje doslej zabeleženih vrst kačjih pastirjev v Škocjanskem zatoku in pripraviti strnjen pregled do sedaj zbranih rezultatov, s poudarkom na raziskavah zadnjih dveh let. Čeprav sem za območje naravnega rezervata leta 2010 navajal že zglednih 34 vrst in napovedal možnost novih najdb (BEDJANIČ, 2010a), je bil znaten porast v številu zabeleženih vrst v zadnjih letih kljub temu presenetljiv. Poleg že omenjenih dveh zanimivih novih najdb iz leta 2012, sem v letu 2013 na območju Škocjanskega zatoka po pričakovanju popisal še 2 vrsti – modrega bleščavca Calopteryx virgo in malega rdečeokca Erythromma viridulum – ki sta bila v preteklosti že znana iz bližnje okolice, medtem ko je bila najdba ogrožene loške zverce Lestes virens vestalis večje presenečenje, saj gre za prvi podatek na obali Tržaškega zaliva nasploh (BEDJANIČ, 2013a, 2013b). Do leta 2014 je tako favna kačjih pastirjev Škocjanskega zatoka štela že 39 vrst, popis letošnje raziskave pa je postregel še s prvim opazovanjem prodnega paškratca Erythromma lindenii, ki zaokroža število tod zabeleženih kačjih pastirjev že na okroglih 40 vrst iz 7 družin (TABELA 1). Rezultate terenskega dela v letih 2013 in 2014 sem pregledno združil v tabeli, v kateri je predstavljen celoten seznam vrst kačjih pastirjev, ki so bile na območju naravnega rezervata Škocjanski zatok zabeležene do septembra 2014. Pri vrstah, ki so v TABELI 1 naštete po posameznih družinah, so navedena tako latinska, kot tudi slovenska imena. Pri posameznih vrstah je predstavljena njihova kategorija ogroženosti po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/2002, 42/2010), označene pa so tudi vrste, ki so zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS št. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007, 96/2008, 36/2009, 102/2011 in 15/2014). TABELA 1 Škocjanski z pastirjev, pri označene vr novi vrsti, z terenski pod 40 vrst, ki s zvezdicami : Seznam vrst kačjih pas atok. V stolpcu »LATINSK čemer so ogrožene vrste ste, zabeležene v okviru abeleženi leta 2012 (np atki raziskav, izvedenih v o bile doslej najdene na označene vrste, ki jih BED Erjavecia 29 19 tirjev, ki so bile med let O IN SLOVENSKO IME« so označene s temnejšo ba raziskave BEDJANIČ (201 r. ŠALAMUN 2012a, 201 letih 2013 in 2014, v za območju naravnega rez JANIČ (2010a) ne navaja i 1991-2014 zabeležene po družinah razvrščene z rvo. V zadnjih 5 stolpcih 0a), dodana sta tudi liter 2b). V predzadnjih dve dnjem stolpcu pa je v pov ervata Škocjanski zatok, in so nove za raziskovano v naravnem rezervatu abeležene vrste kačjih so najprej z zvezdico aturna podatka za dve h stolpcih so povzeti zetku označenih vseh pri čemer so s tremi območje. V okviru 29 vrst k raziskave v letu 20 ačjih pastirjev. S Erjavecia 29 20 13 je bilo v Škocj tanje favne kačjih anskem zatoku sku pastirjev v letu pno zabeleženih 2013 je precej Erjavecia 29 21 odstopalo od videnega v letu 2010, kar je bilo do neke mere pričakovano. Prvi razlog je nedvomno napredujoče zaraščanje in sukcesija, ki se na velikem delu območja kaže v skoraj izključni prevladi trstičja ter napredujoči osenčenosti kanalov in jarkov. Oboje nima pozitivnega vpliva na vrstno pestrost in velikost populacij večine vrst kačjih pastirjev, gre pa seveda za naraven proces. Drugi razlog so nedvomno tudi dokaj neugodne vremenske razmere v letu 2013. Izmed vrst, ki sem jih opazoval v letu 2010, nisem našel sinjega presličarja Platycnemis pennipes, zelene pazverce Lestes viridis in povodnega škratca Coenagrion scitulum, medtem ko velja iz leta 2013 obratno za najdbe modrega bleščavca Calopteryx virgo, loške zverce Lestes virens vestalis, malega rdečeokca Erythromma viridulum in ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula. Tudi v okviru raziskave v letu 2014 je bilo skupno zabeleženih 29 vrst kačjih pastirjev, vrstna sestava in številčnost njihovih populacij pa sta ponovno nekoliko odstopali od prejšnjih let, tudi spričo ponovno zelo specifičnih vremenskih razmer. Tudi v letu 2014 so bile v primerjavi z leti 2010 in 2013 opažene razlike v vrstni zastopanosti skoraj izključno pri enakokrilih kačjih pastirjih, z izjemo odsotnosti zelenomodre deve Aeshna cyanea iz skupine raznokrilih kačjih pastirjev. Tako v primerjavi z letom 2010 ponovno nisem opazoval zelene pazverce Lestes viridis in povodnega škratca Coenagrion scitulum, v primerjavi z letom 2013 pa ni bilo na spregled loške zverce Lestes virens vestalis in bledega kresničarja Ischnura pumilio. Sem pa v letu 2014 v Škocjanskem zatoku po dolgih letih ponovno opazoval pasastega bleščavca Calopteryx splendens, znova tudi modrega bleščavca Calopteryx virgo, pa sinjega presličarja Platycnemis pennipes in ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula, sploh prvič na območju naravnega rezervata pa na območju Jezerca še prodnega paškratca Erythromma lindenii. Med vrste, ki v naravnem rezervatu Škocjanski zatok niso bile opazovane že dalj časa, tako sodita le bledi peščenec Onychogomphus forcipatus in rjava deva Aeshna grandis, ki sta oba znana zgolj iz posamičnih podatkov. Med vrste, ki na raziskovanem območju niso bile zabeležene po letu 2010, pa sodijo grmiščna zverca Lestes barbarus, zelena pazverca Lestes viridis in povodni škratec Coenagrion scitulum. Po letu 2012, mi kljub načrtnemu iskanju v letih 2013 in 2014, v naravnem rezervatu ni uspelo ponovno zabeležiti pasastega kamenjaka Sympetrum pedemontanum ter temnega slaniščarja Selysiothemis nigra. Razveseljivo je, da so populacije ogroženih vrst, kot so zgodnji trsničar Brachytron pratense, deviški pastir Aeshna isoceles, črni ploščec Libellula fulva in sredozemski kamenjak Sympetrum meridionale, v Škocjanskem zatoku močne in stabilne. Ena od ciljnih vrst raziskav v letih 2013 in 2014 je bil tudi rdeči voščenec Ceriagrion tenellum, ki sem ga ob močno zaraščenem jarku na južnem delu krožne poti na Bertoški bonifiki opazoval 22-VI-2013, 19-VII-2013 in 8-VIII- 2013, vendar brez izjeme le posamične osebke. Leto 2014 ni obetalo nič dobrega, saj vrste do konca maja na lokaciji iz prejšnjih let nismo našli. Kanal ob krožni poti je bi praktično jugovzho mostu, to populacij se na tem VII-2014 izvirali iz populacij čemer im naravneg Pomembn zaraščena dosledno ugotovitv naravova slovenski vrst kačji S jugo Čisto za z fazo svoj obiskova nova osr l preveč zaraščen i ni bilo več vi dnem kotu naravn rej dejansko tik iz e rdečega voščenca majhnem območj . S tem je postalo razbremenilnika re e rdečega voščenca am v mislih pre a rezervata in kan o je spoznanje, d življenjska okolja manjka. Zgodbo ijo, da mokrišče n rstveno vlogo in i obali Tržaškega za h pastirjev. LIKI 2& 3: Reguliran o vzhodne meje zavaro Ceria aključek še povejm e preobrazbe, saj se lce s parkirišči in i ednja in male o Erjavecia 29 22 n zasenčen s trstičj deti. Med stikanj ega rezervata, pa ven meje zavarov . Opazovanja samč u vrstila še 8-VI-2 jasno, da so tudi ke Rižane oz. Are na tem območju s d leti reguliran o al na južnem delu a vrsta tod naselj , medtem ko na pr o rdečem vošče a Bertoški bonifiki ma kot največje s liva velik potencia dsek Are predstavlja v vanega območja, pome grion tenellum (Foto: o, da Škocjanski z je že pričela grad griščem, postavljen pazovalnice, reko em, tako da odprte em ob kanalu A sem se 31-V-20 anega območja, ra kov, samičk, parčk 014, 28-VI-2014 i osebki iz leta 20 . Razmere za naseli o očitno vsaj mesto dsek Are v jugo krožne poti na B uje dobro osončen eveč osenčenih in ncu lahko ponov nedvomno odličn ladkovodno življe l in pomen za prež zhodno od mostu, tore mben habitat za rdeče M. Bedjanič). atok v teh dneh že nja in urejanje sodo bo hlev z oboro nstruirana pa bo vodne površine re v skrajnem 14, vzhodno od zveselili močne ov in parjenj so n zadnjič še 31- 13 najverjetneje tev in preživetje ma ustrezne, pri vzhodnem kotu ertoški bonifiki. a in ne preveč zaraščenih delih no sklenemo z o opravlja svojo njsko okolje na ivetje ogroženih j tik izven ga voščenca doživlja zadnjo bnega centra za za pašno živino, do tudi druga opazovali EUR in j urejevaln preobleki Škocjansk SLIK navd opon Predstavl naravova Slovenije na Bertoš in upravl kolegom uspehov t ZAHVAL Za pomoč logistično svojih tere Kastelic. Z šča in servisni ob e v veliki meri fin ih del ponudil javn . Vse to bo obisko ega zatoka. A 3: Z že potekajočo kot sodoben izobražev ihnjeni z naravo obmo ašali trstičje, medtem ptičje gne jeni podatki in rezu rstvena pobuda in za ohranitev Škoc ki bonifiki, zelo u javcem naravnega ornitologom z ves udi v prihodnje! A pri usklajevanju tere pomoč se zahvaljuje nskih opazovanj in a zanimive odonatol Erjavecia 29 23 jekti. Projekt, kate anciran s strani EU osti infrastrukturo valcem omogočalo ureditvijo infrastruktur alni center. Zanimivi čja - nosilni stebri obje ko bo osrednja opazov zdo… [Vir: arhiv NR ltati raziskav zgov projekt Društva z janskega zatoka in spešna tudi iz odon rezervata – čudov eljem čestitamo in nskega dela v Škocj m Borutu Mozetiču fotografije kačjih p oške razprave se zahv rega vrednost pre , bo po dobrem l naravnega rezervat še zanimivejše in e bo Škocjanski zatok arhitekturni načrti obje ktov bodo na primer s alnica v obliki valja sp Škocjanski zatok] orno kažejo, da je a opazovanje in p ureditev sladkovo atološkega vidika ite oaze na pragu zaželimo obilo n anskem zatoku ter te in Igorju Brajniku. astirjev je prijazno aljujem Aliju Šalamu sega 3 milijone etu gradbenih in a v povsem novi doživete obiske zaživel tudi ktov so svojo obliko ominjala na bila vizionarska roučevanje ptic dnega močvirja . Kot snovalcem Kopra – lahko aravovarstvenih renske napotke in Zanimive podatke posredoval Mirko nu. Erjavecia 29 24 LITERATURA BEDJANIČ, M., 2010a. Kačji pastirji (Odonata): Priprava izhodišč za monitoring in vzdrževanje habitatov na območju naravnega rezervata Škocjanski zatok. Elaborat za Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Slovenska Bistrica. 55 str. BEDJANIČ, M., 2010b. Odonatološke novosti iz Škocjanskega zatoka pri Kopru. Erjavecia 25: 28-30. BEDJANIČ, M., 2013a. ADRIAWET 2000: Monitoring favne kačjih pastirjev (Odonata) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok ter priprava smernic za urejanje in upravljanje habitatov s stališča favne kačjih pastirjev – vmesno poročilo. Elaborat za Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ProNatura, Braslovče. 10 str. BEDJANIČ, M., 2013b. Drobtinice in ocvirki: Loška zverca Lestes virens vestalis tudi na obali Tržaškega zaliva in druge odonatološke novice iz Škocjanskega zatoka pri Kopru. Erjavecia 28: 43-47. BEDJANIČ, M., 2014. ADRIAWET 2000: Monitoring favne kačjih pastirjev (Odonata) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok ter priprava smernic za urejanje in upravljanje habitatov s stališča favne kačjih pastirjev – končno poročilo. Elaborat za Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ProNatura, Braslovče. 73 str. BEDJANIČ, M., D. KLENOVŠEK, S. POLAK, A. ŠALAMUN & D. VINKO, 2010. Novi podatki in pregled pojavljanja sredozemskega kamenjaka Sympetrum meridionale v Sloveniji. Erjavecia 25: 5-14. ŠALAMUN, A., 2012. Temni slaniščar Selysiothemis nigra, nova vrsta v Sloveniji… in druge zanimive fotografske najdbe v Škocjanskem zatoku in drugod po Sloveniji. Erjavecia 27: 5-7. (M. BEDJANIČ) PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI IN OGROŽENOSTI BARJANSKEGA LESKETNIKA SOMATOCHLORA ARCTICA NA POHORJU Pohorje je v naravoslovnem oziru nekaj posebnega in to še prav posebej velja za barjansko ovršje tega najobsežnejšega gorovja na nekarbonatni podlagi v Sloveniji. Tudi v odonatološkem smislu so pohorska visokobarjanska življenjska okolja izredna zanimiva – pa ne toliko zaradi vrstne raznolikosti, ampak zaradi nekaterih barjanskih posebnežev, ki jih drugod skorajda ne srečamo. V okviru projekta LIFE+ NARAVA z naslovom »Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji – WETMAN 2011-2015«, sem v letih 2011 in 2014 med drugim popisoval tudi kačje pastirje na izbranih pilotnih območjih na ovršju Pohorja (BEDJANIČ, 2011a; 2014). Naloga je kot osrednjo vsebino obsegala