V Trstu, v sredo 22. decembra 1915. Letnik XI tr sja vsak dan, t»i!i ob nedfljali in praznikih, ct 3 zjutraj. L"ica Sv Frar. . Avs*e& L 20, L nadstr. — Vd « r.: pobijajo ureć i. . stt. rfeiraaklraaa p;sma m n* sprejemajo in rok »piai se ne vračalo •« -i otfr . -mi urednik Štefan r- na. Lai'nik koam* Tisk 'iskarne .Ec.uiJ'. vpi«"« za«*«®« * i . o-i v Trstu, ulica Sv. fiao.iika Asiiitega 9t. /a. Telefon ured:i:ftva in ::?rave ?ev. 11-57. Nirotnloi tnala: Za celo ...........K 21— Zt pol leta . . . -................. tri mesece . . j . J............ /t nedeljsko i £ d a j o ca celo .......... za pu .............. ...... 2.60 Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računafo na milimetre v Strokosti ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Omrtnlce, zahvale, poslanice, oaUsi denarnih zt* -T®4*0* ..............mm po 20 vin. Oglasi v teksta list« do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta........ ... . i— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinost.'. Naroiataf ta reklamacije se PofHJajo up r a vi HaU. Pljuje se Izključno 1» upravi .Edinosti«. - Ptata in toii se v Trstu. Vvac9i « insmJt^L " nkhajau v ulici Sv. Frančiška AaUkega ft. » — Po*aoi*aniial4ni račun 9. «41.65? Pretled najnovejših đosođkov. Italijanska fronta. — Toix>vski boji na Tirolskem. Dva napada na Vrh sv. Mihela odbita. Balkansko bojišče. — Novi uspehi naših čet pri zasledovalnih bojih v Crnigori. Obstreljevanje Varne po ruskem črno-morsketn brodovju. Predstojeće izkrcanje ruskih čet v Varni? Rusko bojišče. — Ru^ki napad pri Rate » ki ob Styru odbit. Napadi raznih ruskih poizvedovalnih oddelkov odbiti. Sicer nobenih važnih dogodkov. Zapadno bojišče. — Pri Holluchu zav-zeii Nemci en angleški zakop. Tn-ska bojišča. ~ Angleži in Francozi opustili tronto pri Anaiorti in Ari Burnu na (iallpolskem polotoku in odšli na drugo boiiSče. Na ostalih frontah položaj neiz-premenjen. Razno. — Izjava grofa Tisze v ogrskem parlamentu glede nadaljevanja vojne do skrajnosti. — Zmaga Gunarisove stranke pri volitvah na Grškem.__ ~T aiflfiisis-ilaSBitesa Ml DUNAJ, 21. (Kot.) Uradno se objavlja: 21. decembra 1915, opoldne. Artiljerijski boji na tirolski fronti se na-i jat i d je jo. Dve italijanski stotntfi, ki ste po?kušali prodirati ponoči proti Vrhu sv. Mibe'a. ste blii uničeni. N fi^-tnik načelnika generalnega štaba: pl. Hr.fer. fml. Poročilo Ccdorne. IX NAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 19. decembra: Snežni vinarji v gorovju, dež in megla v ravnini motijo operacije, ne da bi zato i « alo delovanje naših čet počasnejše. Na severnem p' bočju Vrha sv. Mihela so naši pehotni oddelki obšli sovražni, v naše črte namaknjen strelski jarek in so se ga polastili z nepričakovanim napadom. Nasprotnik je izgubil 115 ujetnikov, med njimi 2 častnika. Balkansko bojišče. 01 NAJ, 21 (Kor.) Uradno se objavlja: 21. decembra 1915, opoldne. Z;*-ledov alni boji proti Crnogorcem so se končali tudi včeraj z osvojitvijo ene sovražne postojanke severno Beran. Naše čete so v zadnjih dveh dneh privedle o-fcofi 600 ujetnikov. N;:i stnik načelnika generalnega štaba: pl. Hnfer. fml. LiRLlN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. decembra 1915. Položaj je v splošnem nei i premen jen. Vrhovno armadno vodstvo. A MSTERDAM, 20. (Kor.) Neki tukai-t J1 list poroča iz Londona: Le majhen de! bežečili Srbov le dosegel grško Ma-ced'-nijo. Med tem ko je prodiral sovraž-skozi Sta-o Srbilo, je odšel večji del -rb^i h mož vojno - neobvezne starosti ro cestah, vodečih proti zapadu in jugozapadu. Ženske in otroci so ostali veči-i oma doma. Na Kosovem polju se je zbralo 75(1.000 beguncev; 250.000 jih je sklenilo. da se vdajo. Na iisoče jih je umrlo na begu v Albanijo in Čmogoro vsled lakote i; mraza, ali pa so jih raztrgali volki. SOLUN, 20. (Kor.) Zavezniki izvršujejo važna dela za utrjenie Topsina. Angleži so zahtevali porofno izpraznitev Ai-vatli Baldze. _ Rusko črnoniorsko arotScvjc ured Varno. BUKAREŠT, 2\ 2. Hofer, fml. BERLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. decembra 1915. V noči od 19. na 20. t. m. je neki ruski prednji oddelek zasedel blizu pred našo fronto se nahajajočo vas Dekši (tik jugovzhodno Visdija). Včeraj je bil zopet pregnan iz nje. Južio Vigonovsfceea jezera in pri Ko-ščuhnovki (sever)zapadno Cartorijska) so bili sovražni poizvedovalni oddelki odbiti. Vrhovno armadno vodstvo. Gentra! Ruski - obusten. PETROGRAD, 20. (Kor.) Poseben carjev ukaz odpušča generala Ruskega kot vrhnega poveljnika severnih armad. General obdrži svoja mesta v državnem svetu in vrhovnem vojnem svetu. Car izjavlja v lastnoročnem pismu generalu, da je veliko vojaško delo, ki je je izvršil general, da izpolni težavno nalogo obrambe glavnega mesta, resno izpodkopalo njegovo zdravje, vsled česar potrebuje nujno okrcpčila in oskrbe. Car se zahvaljuje generalu Ruskemu za dosežene sijajne rezultate in upa, da ga vidi zopet kmalu na čelu njegovih čet. Z zopciinsia BolliCo, BERLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. decembra 1915. Zapadno Hollucha je ne!:i nemški oddelek zavzel en angleški zakop in odbil ponočen protinapad. Na mnogih mestih fronte živahni topovski boji. Nobenih važnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON. 19. (Kor.) (Uradno poročilo.) \ čeraj zjutraj jc spustil sovražnik proti naši črti severovzhodno Yperna, ki jo je istočasno srdito obstreljeval, oblake plinov. Razven na posameznih točkah, kjer je bil odbit sovražnik še predno je prispel do naših črt, smo sovražniku celo preprečili izhod iz jarkov. Naše odredbe proti plinu so se izkazale kot zadostne. Naša črta je ostala povsod nepoškodovana. Sovražna artiljerija je razvijala neobi- no oblečen tako kot oni sladki gospodiči na buljvarju des Italiens. — Ta stari gospod ie šel h gospe Bran- cador ? — Da, kajti ta gospod je tudi eden rednih obiskovalcev moje najemnice. Sel je torej nav zgor, ne da bi me bil vprašal po čem, in ni še bil četrt ure tam gori, ko se je začul krik, kakor da bi nekdo klical na pomoč, in sicer tako močno, da je branjev-ka. ki je bila tam zadaj na dvorišču v svojem skladišču in je že zapehnila vrata, vrata zopet odpehnila in ... — Potem? — Strela! Potem je ona lepa plavolasa gospodična pritekla po stopnjicah navzdol, da je preskakovala kar po štiri stopnjice naenkrat in drsela po ograji. Klobuka ni imela na glavi in njeni dolgi, lepi, plavi lasje so se vlekli za njo. Bila je, kot da je zblaznela, tako bleda je bila. Z vrvico sem ji odprl vrata, ne da bi bila rekla: čajno srdito delovanje vzhodno Yperna in zapadno in južno Messinesa. Slovo Frencha od čet LONDON, 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Fekimaršal French je v poslovilnem povelju četam izrazil prepričanje, da ni več daleč zmagoviti izid njihovih sijajnih činov. Dosedanje uspehe je pripisovati nepopiačljivemu junaškemu razpoloženju sijajnih armad. Angleške izgube. LONDON, 20. (Kor.) Včerajšnji seznam izgub izkazuje 79 častnikov in 985 mož. Angleška spodnja zbornica, LONDON, 20. (Kor.) V spodnji zbornici je izjavil državni podtajnik Tennant, da znašajo angieške izgube na Balkanu dosedaj 32 oficirjev in 1246 mož, med njimi en oficir in 85 mož mrtvih. Vest o uspešni, z neznatnimi izgubami izvedeni umaknitvi angleških čet iz zaliva Suvla in Anaforte in o odpremljenju na neko drugo bojišče, je bila pozdravljena z odobravanjem. Ministrski predsednik Asquith je izjavil, da se je odpoklic teh čet izvršil vsled pred kratkim storjenega sklepa kabineta. — Dogovorjeno je bilo, da se zniža predlagano podaljšanje zakonodajne perljode parlamenta od enega leta na osem mesecev. Oojnl svet pil Joffra. Včerajšnja graška *Tagespost« piše: Opis sestanka vojskovodij naših sovra-žnikov-zaveznikov nahajamo v »Figaru«. Prizor se je vršil v majhni vasi, Joffrovem glavnem stanu. Nastanjeni so tu zuavi, ki so v tej vojni morali pretrpeti že tako strahovite žrtve. Koliko njihovih tovarišev je moralo pasti za vsak hrabrostni križec, ki ga toliko o-nih, ki so ostali živi, nosi na prsih. Postavili so se na obeh straneh senčnatega drevoreda. Njihov mladi, zagoreli polkovnik, čigar oči se veselo lesketajo pod očali, je komandirah Pozor, prezentirajte puško! In sedaj stoje ravno in nepremično kot stebri. Najbolj pokoncu se drži in najponosneji je zastavnik: mlad, visok, kre.pak; častna legija, vojni križec in cSru-ga častna znamenja iz Maroka in Tunisa na prsih. Bradati tamburmajor je pogledal z lesketajočimi očrni svoje ljudi, zamahnil s svojo z bakrom okovano palico, in signal jc prekinil tišino. Glave so se IiijH)-ma okrenile, častniki s potegnjenim mečem stoje kakor bronasti kipi, zuavi kažejo življenje le še v svojih očeh. Zastavnik je napel roke, da bi držal ravno zastavo, ki jo maje veter. Nekdo prihaja iz vrta. Stopil je počasi skozi vrata, z roko ob čepici in je tudi obstal. To je on, to je vodja, to je Joffre. Počasi stopa ob obeh vrstah in upira svoje oči v oči vsakega zuava. Sedaj je pri zastavi. Pozdravil jo je kar najresneje, si ogledal lepega zastavnika, ki ni trenil s trepalnicami, potem pa ie zagledal štiri ruske častnike, katerim je hotel izročiti odlikovanje. Pričakovani gostje, katerim izkazuje Francoska čast. da jih pozdravlja po svojih krasnih zuavih, prihajajo drug za drugim. Prvi je general Willemans, načelnik generalnega štaba hrabre armade kralja (belgijskega) Alberta; potem pa sin nesrečne Srbije, atletski polkovnik Štefanovih. Nato je prišel general Zilinski, pokoncu in elegantno, roke v žepu svojega sivega plašča s položenim ovratnikom, s prikup-ljivim izrazom okoli ust. Oni mali, navidezno strogi in osorni mož, čigar pogled je skrit za veliko čepico, ki se mu vidijo le bele brke in profil, ki je take barve kot tla, je general Porro, ki pozdravlja ravno tako kot bi hotel groziti. Joffre, hišni gospodar stopa od drugega do drugega, jim stresa roke, predstavlja; vse njegovo vedenje kaže veliko dobrovoljnost. Na njegovo povabilo je odšla vsa odlična družba v njegovo stanovanje in zuavi se morejo končno odpočiti. Nekoga ni bilo pri sprejemu, a prišel je pozneje. Od konca drevoreda sem prihaja majhen mož. Širok, zardel, ledenega pogleda. trdih potez, čigar brke so na koncih zavite navzdol. To je French. Ht>di, ne da bi hitel. Ko je prišel do francoske zastave, je obstal, se počasi obrnil na desno. prosim! ... kakor je navada, in je pobegnila na ulico. Prav gotovo pa še ni bila petindvajset korakov daleč, pa jc že pridrvel za njo eden onih dveh možakov, ki sta jo prej pripeljala s seboj, oni z dolgo brado. Pridrvel je za njo po stopnjicah nizdol in kričal: malopridnica. ničvredni-ca, iresramnica! Izrekel ji je še celo vrsto drugih grdih imen in psovk, ki se jih nisem zapomnil in zaradi katerih bi vam vstajali lasje na glavi, če bi jih bil slišal... Nato pa je prišel tudi stari gospod po stopnjicah, toda popolnoma počasi, in rečem vam, da ni delal hrupa. Mimogrede je stopil v mojo sobo ter mi dal pet frankov, da bi molčal. Toda kakor hitro ste mi vi, gospod, dal v čisto nasprotni namen petnajst frankov, sem razumel takoj, da je bila rnoia dolžnost, da govorim. — Vem dovolj sedaj, — ie dejal Maurice; — hvala vam. Torej ste zadovoljen z menoj, gospod? svečanostno pozdravil in si nato, kot Joffre prej, ogledal vojaštvo. Ko je prišel do vrtnih vrat, je Joffre, ki so ga bili obvestili, da je dospel njegov tovariš, razoglav stopil iz vrta. Stari maršal se je ustavil za trenutek, toda Joffre mu je pomignil: Le nadaljujte. Počakal je, da ie French dokončal pregledovanje, a veter je razpiha-val goste bele lase vojskovodje, ki je srečen, da more pokazati angleškemu vojskovodju svoje lepe francoske vojake. Maršal je dokončal pregledovanje. Prijazno sta si podala roke. Joffre je prijel nato Frencha izpod pazduhe in ga odve-del s seboj. »Odmor!« — Bronasti kipi so se zgenili in so zopet oživeli. Častniki so zopet vte-knili meče v nožnice. Glasovi množice naraščajo v vetru. Bližnji gozd začenja šumeti .... V mali rdeči hiši se je šest vojskovodij vsedlo okoli mize; v njihovih rokah je življenje šestih dežela---- S turških bojišč. CARIGRAD, 20. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: V noč! od 18. na 19. in 19. t. m. dopoldne so pričele naše čete v oddelkih Anaforte in Ari Burnu po srditi topovski predpripravi proti sovražnim postojankam s pripravami za napad. Da zadrži te predpriprave, le izvršil sovražnik popoldne na vsej fronti oddelka Sedati Bahr, potem ko je nekaj časa streljal s poljskimi topovi vseh vrst in topovi monitorjev In križark na naše postojanke, napade z vsemi svo«»ni silami, ki pa so se vsi izjalovili ob ogromnih izgubah sovražnika. Naskakovalcl so bili pognani nazaj v stare —»stojanke. Nato je sovražnik, polem ko je uvldel, da ne bo mogel uiti posledicam našega na severu napredujočega napada, v velikem neredu vkrcal v noči od 19. na 20. t. m. del svojih čet iz oddelka Anaforta in Ari Burnu. Vendar pa sovražnik kljub gosti meftfi ni mogel zabraniti, da ga naše četa ne bi zasledovale na njegovem umikanju. Zadnje danes došlo pGročilo pravi, da so naše čete Anaforio in Ari Burnu očistile sovražnika, tako da ni os-al tamkaj noben sovražen vojak in da so v teh oddelkih naše na morje došle čete odvzele sovražniku o-gromen plen, obstoječ v šotorih, municiji in topovih. Vrh tega je padlo eno sovražno povodno letalo vsled našega ognja v morje. Voditelj in opazovalec sta bila ujeta. Na ostalih frontah je noložaj neizpre-rnenjen. LONDON, 21. (Kor.) Uradno se objavila, da so bile čete iz zaliva Suvla in Anaforte s topovi in zalogami vred uspešno odpravljene na drugo bojišče. CARIGRAD, 20. (Kor.) iz vojnega poročevalskega stana se poroča, da je neko angleško letalo na ambulanco grofa Ho-henberga za dardanelsko fronto kljub veliki zastavi vrglo bombe. Gospa namestnika šefa zdravstvene službe 5. armade, Raghib beja, ki je služila kot bolniška strežnica in je bila rodom Dunajčanka, je bila ubita. Dalje sta bila dva vojaka ubita, dva ranjena. CARIGRAD, 20. (Kor.) Vesti o popolnem porazu Angležev in izpraznitvi ana-iortskega in ariburnskega odseka so se izvedele tu v poznih večernih urah in so pobudile v vsem mestu velikansko veselje. Za jutri se pričakuje radostne demonstracije. KOELN, 21. (Kor.) »Kolnische Zeitung« poroča iz Aten: Po zanesljivih poročilih so bile angleške in francoske čete skoro popolnoma umaknjene iz Imbra. Teneda in Lemna. Pred odhodom se je skoro povsod pokazalo veliko ozlovoljenje radi odhoda na srbsko fronto. Na Imbru ;e prišlo do upora, tekom katerega je bilo ubitih 5 ali 6 višjih oficirjev generalnega štaba. Sele po obljubi, da pridejo številna ojače-nia, je bilo mogoče pripraviti čete za vkrcanje. Po poročilih iz Mudrosa vlada tamkaj velik strah pred napadi nemških podvodnikov na angleško brodovje, nahajajoče se v pristanišču. Ukrenjene so bile izredne varnostne odredbe. Stare ladie so bile pripeljane z Pireja; svetiljni ki so bili izven pristanišča potopljeni, pristaniške samo pa zaprto z žičnimi mrežami. — Da. -- Dobi o. Zelo me veseli. Vratar je nato zopet vzel v roke svoj časopis tei se je zopet vsedel v svoj naslanjač. V tein pa je Maurice hitro stopal navzgor po stopnjicah. Ko je prišel v tretje nadstropje, je pozvonil. Odprla mu je sobarica, ki jo že poznamo. — Gospa FJrancador? — je vprašal. — Stanuje tukaj, gospod, a je odšla od doma. — Vratar mi je povedal drugače. — Vratar ne ve, kaj govori. — No, torej, če je madame Brancador odšla z doma, počakam, da se vrne. — Najbrž boste moraJ precej dolgo čakati, gospod. — Nič ne de; imam dovolj časa. Angleške in turške Izgube v Mezopotamiju CARIGRAD, 20. (Kor.) »Agence Tel. Milli« dementira angleška uradna poročila 9. t. m. o velikih turških izgubah v Mezopotamiji in izjavlja, da turške enote, ki so se ob začetku bitke pri Ktesiphonu zapletle v boj, obstoje še danes polnošte-vilno. Angleži pa nasprotno zatajujejo polovico svojih izgub. Tisoče angleških mrtvecev je bilo pobranih na bojišču. Število angleških ranjencev je bilo ogromno, turški plen pa velikanski. Hagnatska zbornica. Znamenite izjave grofa Tisza. BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Magnatska zbornica je rešila indemnitetno predlogo in več manjših predlog. Tekom debate se je oglasil za besedo ministrski predsednik grof Tisza. Vsled velike hripavosti je govoril le s težavo, prosil je zbornico o-proščenja, ker vsled hipne slabosti ne more sedaj reagirati na politične izjave, ki so padle v tej debati. Na to je izjavil ministrski predsednik, da nismo mi izvali te vojne, nismo mi hoteli oropati v miru živečih sosedov, ali ta usiljeni nam boj hočemo izvojevati do konca. Koliko časa bo trajala vojna, to je odvisno od tistih, ki so Jo izzvali. Mi se bomo nadalje vojevali, da svojo varnost in neodvisnost zagotovimo za bodočnost, in sicer tako dolgo, dokler ne uvidijo sovražniki, da ne morejo doseči svojih sebičnih* cJijev. Naša zmaga odpravi za bodočnost nevarnost motenja miru, dočim bi zmaga enten-te pomen jala stalno ogrože vanje miru. (Živahna pohvala.) Hrvatski sabor. ZAGREB, 21. (Kor.) Hrvatski sabor se je sestal k drugemu vojnemu zasedanju. Predsednik je otvoril sejo z nagovorom, ki je začel s poklonstvom vladarju. Potem se je predsednik spominjal junaških čet in njihovih izkušenih voditeljev. Po pre-čitanju došlih spisov je predsednik priobčil, da je mandat poslanca tiinkoviča, ki že dve leti biva izven Hrvatske, proglašen zapadlim in da naj vlada razpiše novo volitev. Prihodnja seja jutri. Nemški državni zbor. BERLIN. 21. (Kor.) Potem, ko je državni tajnik Helfferich opetovano posegel v debato. Je državni zbor sprejel de-setmilijardni kredit. Prihodnja seja jutri. BERLIN, 20. (Kor.) Državi.} zbor je razpravljal o predlogi glede pripravljalnih predlog za obdavčenje vojnih dobičkov. Tekom debate je državni tajnik Helfferich izjavil, da pride vsled vojne pri vseh okoi-ščinah do kolosalnih davčnih bremen, ne glede na visokost vojne odškodnine, na katero naravno računamo. Nemški patri-jotizem se bo izkazal ne samo v znamenju posojil, ampak tudi v plačevanju davkov. Vsi govorniki so se izrekli za davčno predlogo. BEROL1N, 21. (Kor.) Državni zbor je sprejel predlogo o desetmitijardnem kreditu in se je odgodil nato do 11. januarja 1016. ___ Cesarjeva zahvala nadvojvodi Karlu Štefanu DUNAJ, 20. (Kor.) Nj. Veličanstvo je blagovolilo najmilostneje izdati naslednje ročno pismo: »Ljubi gospod stričnik nadvojvoda Karel Štefan! Kot pokrovitelj vsevkupnega vojnega skrbstva ste razvil z družabnega in državnega stališča dragoceno delovanje v korist onim vrlim vojakom, ki, na polju časti oškodovani na svojem zdravju, potrebujejo ljubeznivo vodeče roke, da najdejo pot k državljanski eksistenci, zgrajeni na poštenem delu. Uporabljajoč vse pomočke moderne vede in tehnike, so po Vašem toplem sodelovanju pospeševana podjetja dala številnim vojnim invalidom nov življenski pogum, in posebno akcija za nabavo umetnih u-dov in skrb za oslepele velja tudi v širokih krogih inozemstva za vzor. Hvaležno priznavajoč ta dela tolažilnega in opo-gumljajočega človekoljubja Vam izrekam svoje pohvalno priznanje. — Dunaj, 16. decembra 1915. Franc Jožef 1. r.« — - Ali je kaj zelo nujnega, o čemer želite govoriti z gospo? — Da, nekaj zelo nujnega. — No, potein vam povem čisto resnico, gospod. — Zelo me ho veselilo. — Gospa je doma. — To sem vedel. — Toda gospa je šla zelo pozno spat. Sedaj je šele poli devetih, in spala bo prav gotovo do poldneva. -- Seveda, če je nihče ne zbudi. Toda upam, da jo zbudi kdo? — Kdo? — Vi, gospica. — O ne! — Potem jo zbudim sam. Maurice je stopii korak dalje, kakor da hoče stopiti v stanovanje. Sobarica mu je zastavila pot. (Dalje.) Sfran fl. »EDINOST- Jtev. 354. V Trsta, dne 22. decembra 1915. Fonografski posnetek cesarjevega glasu. DUNAJ, 21. (Kor.) Predsedstvo pomožnega fonda za vojaške vdove in sirote je priblo na patrijotieno idejo, da da napraviti ionografski posnetek cesarjevega glasu, da tako narodi monarhije in njih prijatelji zadobe priliko, čuti glas monarha. Cesar se je izjavil pripravljenim in je takoj ustregel prošnji. Znameniti posnetek se je izvršil dne 14. decembra v schon-brnnnskem gradu. I/prememba v belgijskem ministrstvu. PARIZ, 20. (Kor.) »Temps« javlja iz »Le Havra«: Izvrši se izprememba v belgijskem ministrstvu, ker bosta grof Coblet d' Alvi« " Pavel Mydann enako kot E-mil . . edle imenovana za ministra brez portfelja. »Temps« pripisuje imenovanju ki je videti kot čista formalnost, znaten pomen, ker bodo sedaj vodilni možje socijalistov in liberalne levice sodelovali v vladi._ Nemci potopi, dosedaj 734 sovražnih trgovskih ladij. BERLIN. 20. (Kor.) Listi objavljajo statistiko, glasom katere je bilo od pričetka vojne do konca novembra t. L potopljenih skupno 7.34 sovražnih trgovskih ladij z 1,447.628 tonami, med temi 624 angleških trgovskih parnikov._ Zaustavljanje poštnega prometa med Ameriko in Švedsko. \V ASHINGTON, 20. (Reuterjev urad.) Švedski poslanik je sporočil vladi Zedi-njenih držav da so angleške vojne ladje zaustavil .iie zavoje, ki so bili na potu iz Zedinjenih držav na švedsko. Državni tajnik Lansing je naprosil nato angleškega veleposlanika, da bi mu dal na razpolago tostvarni materijal. General Dewet izpuščen v svobodo. JOHA NESBLRG, 20. (Reuterjev u-rad.) General Dewet in 118 drugih ujetnikov, ki so bili obsojeni zaradi veleizdaje, je bilo izpuščenih v svobodo. Spomin na katastrofo Titanica. NEWYORK, 20. (Kor.) \Vhite Star Line je privolila v odškodnino 664.000 dolarjev preostalim katastrofe Titanica. Le desetina zneska gre v Anglijo. _ Položaj. 21. decembra. Uradno poročilo šteje izgube Italije, v četrti bitki ob Soči na 70.0UU mož. To strašno število stopa kakor ognjen znak pred oči. Četrtič so poizkusili Italijani, da bi na soški fronti prodrli. Vsa vojna jih stane že nad pol milijona mrtvih in ranjencev, : ier je pa — ker se tu bije boj večinoma z artiljerističnimi sredstvi, — razmerje med ranjenimi in mrtvimi vojne najneugodneje. Te izgube kažejo to vojno od strani Italije kot blazno divjanje — proti sebi. kajti izgube niso v nobenem razmerju s tem. kar bi mogla Italija doseči v tej voini Blaznost je tem hujša, ako pomislimo, ca morda nobena vojskujočih se držav ni imela tako malo upravičenja za to vojno. Zediniena je že davno, kolikor je mogla pritegniti k sebi dežel na podlagi narodnega principa. Sedaj morajo krvaveti stotisoči njenih sinov v boju za prisvojitev rr1 rajin, ki ne spadajo k Italiji ne po svoji legi. ne po zgodovini, ne na podlagi narodnega principa, najmanje pa po čustvovanju svojega prebivalstva čigar sinovi se ravno sedaj z brezprimerno klasično hrabrostjo bore — proti temu, da bi prišli pod Italijo! Ta vojna torej ni le blazna, ampak je naravnost zločin od strani Italije — in ne le zločin proti naši državi, ampak tudi proti italijanskemu in proti našemu narodu kot takemu, ker mora prelivati reke krvi, da brani svoj prag. Naglašali smo vnovič to z ozirom na vedno ponavljajoče se zatrjevanje od strani Italije, da je stopila v vojno v svrho osvobojeuiu malih narodov, zlasti pa Srbije! Sedaj govori Italija o pomoči Srbiji — sedai, ko je vse kraljestvo že zasedeno po četah centralnih vlasti, ko je srbska vojska potisnjena iz lastne dežele in je tudi v!:' ^rbije iskal zavetja izven meja sve „ezcle. Sicer moramo že verjeti, da je Italija ooslala in da pošilja v Albanijo precejšnje ,tevi!o čet in vojnega materijala. Število italijanskih čet v Albaniji znaša baje, o-koli 150.0*X>. Nu, ni bogve kaj, ali nekaj je že!! Toda tudi tu, kakor vedno in povsod, si moramo ob znani — odkritosrčnosti in nesebičnosti (!!) Italije staviti vprašanje: zakaj, čemu, kaj nameruje v resnici?! Nekateri menijo, da bo Albanija služila Angliji in Italiji kot baza za nadaljne operacije na Balkanu, dočiin Francozi pridrže Solun za operacijsko bazo. Seveda se morejo take vesti sprcjeni.t. ' z. največjo previdnostjo kot domneve, ali pa celo kot produkt žurnalistične pohlepnost. ki hoče vedno kaj novega nuditi čitati jem. Nu. kako potrebna in upravičena je i vidnost v teni slučaju, vzpričo vesti o rooperiranju Italije na Balkanu, o ekspediciji Srbiji v pomoč — to nam ova-ja milanski rSecolo s hvalevredno odkri-tosren< stio. Pozdravlja sicer uspela italijanska «?krcanja v Albaniji z veseljem, ali svari, nai se pomen te italijanske akcije ne precenjuje, da se ne bi vzbujale prevelike nade! Izkrca vanje italijanskih čet je v glavnem hipoteka (vknjižba) na tista Območja, ki so Italiji na srcu! Končno se »Secolo« nadeja, da izkrcavanja v večjih merah ne bodo več potrebna, kajti Italija fma koriMneie in važneje naloge! — Ali razumete ta miiansko-italijanski "<>vor?! Italija pošilja čete v Albanijo, da anijo, kar je niej na srcu! Sicer pa ima opravi- la drugod! Altro che — pomoč Srbom! In če še ne razumete, vam mora odpreti oči to-le opozorjen je v »Secolu« na naslov entente: »Kakor znano, narava Italije ne dovoljuje kake večje ekspcdicije v srce Macedonije. Najkrajša pot tjakaj je preko Soluna!« Ali ni to vljudno italijansko povabilo: vi Francozi in Angleži i-mate Solun v rokah. Od tam je odprta pot v »srce Macedonije!« Izvolite torej, potrudite se in premagajte Bolgare in centralne vlasti in ponesite pomoč Srbiji... jaz, junaška in nesebična, za svobodo drugih vneta Italija bom v tem branila in čuvala v Albaniji, kar — je meni, Italiji, na srcu!« Milanski list ima prav: zavezniki Ita-hje naj ne goje velikih nad v italijanska izkrcavanja v Albaniji. Razglas. Cena decaturiranega špirita. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Na podlagi ministrske naredbe, izdane 8. 11. 1915 drž. zak. Štev. 332, se določa na ukaz c. kr. namestništva v Trstu najvišja cena 90% denaturiranega špirita za Trst in okolico na Kl'27 za liter v prodaji na drobno. Za blago, ki i m? nad 90 c>o, se cena za prodajo na drobm izračuna na ta način, da se prodajna cen^ ki je določena za 90% blago v prodaji na drobno, razdeli z 90 in se pomnoži z litrskimi odstotki alkohola, ki se nahajajo v blaeu najvišje vrednosti. Vrednost posode ni všteta v to ceno. Trgovci so obvezani prodajati špirit v zadrtih posodah. Prodajalci morajo v svojih obratih nabiti določbe navedene ministrske naredbe. kakor tudi najvišje, za denaturirani špirit v prodaji na drobno določene cene. Trst, 2J. decembra 1915. Dr. Fabrizi 1 r. Razglas. Nakupovanje inozemskega blaga. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Svari se občinstvo, naj ne sklepa kupnih -ogodeb za nakupovanje inozemskega blaga, za katero ni dovoljen izvoz, ker se za sedaj ne more izposlovati izvozno dovoljenje. Nikakor naj se ne uvažujejo obljube, da se bc pozneje izposlovalo dovoljenje izvoza. Morejo se pa sklenati pogodbe v kup-čijskih zadevah na podlagi ponudeb samo za »postajo loko v tuzemstvu«, ako se je točno določilo že naprej, da se za blago pogojena cena izplača šele po izvršenem uvozu m prejemu. Trst, 21. deccmbra 1915. Dr. Fabrizi I. r. • Bonntt gesti. Umrla je včeraj po dolgi bolezni gospodična Vlasta Slavikova, hčerka g. Fdvarda Sla vika. V c\e \ zorne mladosti, stara komaj 17 let, se je prestli'a tja, kjer ni več bridkosti in težav, zapuščajoč tu v globoki žalosti one, ki so jo ljubili kot dobro hčerko in mi'o sestrico. Pogreb se bo vršil jutri, 23. t. m , ot> 10 dopolane izpred hiše žalosti v Kolonji na no\i Openski cesti 126. Blagi pokojrrc5 bodi lahk zemlja, ki jo bo pokrivala, po tej bridki izgubi težk^ prizadeti rodbini pa naše najiskrenejše sožalje» Odlikovanje. Cesar je višjemu finančnemu svetniku primorskega finančnega rav-natelis va, g. Radovanu Milko viču, povodom zaprošene trajne up< kojitve podelil b ez pristojbine naslov dvornega svetnika. Pošiljalcem vojnopoštnih zavitkov I Do- znajemo, da se vkljub ponovnim najstrožjim opominom mnogokrat prav nič ne upoštevajo pogoji razpošiljanja vojnopoštnih zavitkov. Predvsem se občinstvo še vedno ne ozira na prepoved, da se vojnopošt-nun zavitkom ne smejo prilagati jestvme in drugi predmeti, ki se radi pokvarijo. Pri poskusnem pregledovanju teh zavitkov pri glavnih vojnopoštnih uradih se je ustanovilo, da so jim priloženi predmeti najraznovrstnejše vsebine, (sveži kruh, kolači, med, sveže sadje — posebno grozdje — sveži sir, smetana, maslo, paradižniki, pečeno meso, perutnina, mast vsake vrste, moka, smokve, zelje, dalje tudi opojne pijače vseh vrst, užigalice in drugo probno. Razume se samo ob sebi, da je bila vsebina že docela pokvarjena ali gnila in so torej ti zavitki izgubili vsako vrednost, tembolj, ker so postali tudi priloženi opremni predmeti, sredstva proti mrazu, in tobak, popolnoma nerabni. Veliko število zavitkov je prekoračilo dopustno najvišjo težo in dobile so se celo pošiljke težke do 30 kg. Omoti vojnopoštnih zavitkov so bili zelo pomanjkljivi. Za ovoj se še vedno uporablja tanek papir, povoščeno platno pa le redkokedaj. Mnogoštevilni zabojčki s tankimi deščicami so dospeli razbiti, ali so pa bili tako slabo zabiti, da so konci žebljev ranili po-slLioče uradnike. Ovoji iz papirja so bili popolnoma nezadostni, tako da je izpadla vsebina že medpotoma. Le v redkih slučajih so bili zavitki prevezani z vrvico. Naslovi so bili večinoma pritrjeni s pečatnim voskom na zavitkih, ali pa nanj nezadostno privezani kot papirne zastavice in lesene deščice, tako da so se večinoma raztrgali in izgubili. Zelo redko je bilo navedeno na pošiljki sami stanovanje pošiljatelja; v zavitkih ni bilo pridjanega prepisa naslova prejemnika, tako da ni bilo mogoče dostaviti onih zavitkov, pri katerih je naslov odpadel ali pa se zabrisal. Naslovi so bili pisani s svinčnikom ali z barvami in zato nečitljivi, ker so se med prevozom odrgnili. Z ozirom na vse to, da so poštni Uradi prejeli najstrožja navodila v svrho, da se odpomore tem nedostatkom, opozarjamo občinstvo najnujne-je, naj odslej pri pošiljanju vojno poštnih zavitkov pred vsem v svojem lastnem in v interesu svojcev na bojišču strogo izpolnjuje določene pogoje, oziroma se vestno izogiblje tu gori označenim nedostatkom! Povdarjamo še posebno, da je bila za odreditev dotičnih omejitev merodajna edino le korist strank! Končno opozarjamo, da se vojnopoštni zavitki — razun za vojnopoštne urade št. 11, 39, 51, 125, 149, 169, 186, — sprejemajo na poštah samo prve tri dni vsakega tedna. Prodajalne aprovizacijske komisije bodo v petek, na božični večer, odprte do 7, ure zvečer. Na italijanskem bojišču je padel junaške smrti za domovino {opničar Leopold Kocjan iz Sežane. Pokojnik je bil vrl narodnjak, član različnih narodnih društev, pošten in obče priljubljen mladenič. Bojeval se i na severu in bil ranjen pri Grodku. Zopet se je vrnil na rusko bojišče in se udeležil bojev ob Dnjestru in Prutu. Želja, da bi branil svojo ožjo domovino, se mu je izpolnila letos v avgustu. Prišel je na jug. Boril se je Junaško na dobrdobski planoti ter je bil odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost. A le prehitro ga je dohitela sovražna granata in neizprosna smrt mu je ugasnila luč nadebudnega življenja. Pokopan je na Grižah. Lahka ti zemlja domaČa! — Namesto cvetja na grob padlemu so zbrali sežanski vojaki v Puli znesek 16 K za CMD, ki se je izročil sežanski ienskl podružnici. Darovali so: Mahorčič Franc 2 K, Štolfa Franc 2 K, Škrinjar Anton 1 K, Merlak Kari 1 K, Ozbič Anton 1 K, Jakob Kocjan, brat padlega 4 K, mati padlega 4 K, in Tajko Brcar 1 K. V nedeljo, na dan sv. Štefana, ob 4 pop. se ne odpre na$ hram prosvete samo za mestne Slovence, temveč tudi za naše okoličane, ki so vedno drage vol|e prihajati v naš Narodni dom k predstavam. Koliko rajši pridejo pa v nedeljo k »Marijani", ker ved6, da je polovica čistega dobička namenjena slovenski Šolski družbi, a druga polovica našim hrabrim boriteljem n* jugu. Mec današnjimi oglasi posebej opozarjamo na oglas tvrdke I v a n č i č in K u-rinčič v Gorici, ki se je vsled vojnih dogodkov morala preseliti iz Gorice v Dorn-berg v prostore bivše trgovine Andreja Pahorja. Tvrdko, ki se ji je posrečilo vkljub velikim težavam rešiti vso zalogo, priporočam' prebivalstvu Vipavski doline. Mestna zastavljalnica. Danes ob dopoldanskih urah se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 135. zastavljeni meseca junija 1914. na zelene listke, in sicer od št. 167.400 do it. 168.900, ob popoldanskih urah pa nedragoceni predmeti serije I t, zastavljeni meseca julija 1914. na bele listke in sicer od št. 202.800 do št. 203.200. Nesrečna starka. — Včeraj popoldne ob polištirih so pripeljali na zdravniško postajo 73Ietno begunko Rozino Smukovo, katera je po nesreči padla na javni ulici ter si pri tem zlomil kost v desnem stegnu. Zdravnik je nesrečni starki podelil najnujnejiD pomoč, a potem jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Zlomila st je roko. 17letna Ivanka Ko-pašič-va, ki stanuje pri Sv Mariji Magda leni št. 271, Je včeraf opoldne padla z neke lestve ter si pri tem zlomila desno roko za pestjo. Morala je ra zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik roko naravnal in p^vil za silo ter ji potem svetoval, naj gre v mestno bolnišnico. Igraje. Včeraj popoldne se je 11 letni Spartah Lukež, ki stanuje v roditelji v u-Iki I'. Oastaldi št. 11, lovil na ulici z drugimi svojimi sovrstniki. Pri tem je pa nesrečni Spartah padel ter se do krvi pobil nad desnim očesom. Hitel je nato jokaje domov k materi, ki ga je spremila na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izlečil in povezal rano. — Tudi lOletnemu Špiridijonu Makajiču se je na igri pripetila nesreča. Splezal je bil na neki 3 metre visok zid, a ko je bil že na vrhu, je revež cepnil nazaj doli. No. k sreči si ni storil hujšega, nego precejšnjo bunko na levih rebrih. Tudi njega je mati spremila na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil slučaju primerno pomoč. Pazite na otroke. Antonija Brandolino-va, ki stanuje v hiši št. 461 v ulici P. Re-vollella, je včeraj dopoldne ob polidva-najstih prinesla na zdravniško postajo svojo dveinpolletno hčerko Viktorijo, ki je imela precejšnjo krvavečo rano na čelu. Otrok >e bil namreč padel in padel s čelom ob neko posodo. SE MALI OGLAS 1:: □□ □□ se računajo po 4 Btot. besedo. Mastno tiskane beaede se računajo enkrat red. — Najmanjia : pristojbina anaia 40 atotink. : □□ □□ Umrli so: Prijavljeni |i| Ae fcndi ni nđ in jih obresti registrcjvavts zadrug* z omejenim poroštvom TflSV . Piaz~a doli a Caserma itv. 2, I. nad. - TRST (v lastni palači) vhod po glavnih stopnjirah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 51/,0/, na menice po 6*/« na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE. od VMtaa*. Ae ta*li ni nđ in jih obrestuje po 4U Vetja stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. acntrl davek au£afc zavod mjd. - Vtaga »e lafcfco po aao krono. - ODDAJA DOMAČE NA»MUALKIK~ (HRANILMB PUSlCE). Poštno hranilni^ni račun lt> <*>4. TEGEFON %t. 962 Ima varnostno c&ilco (a> jo oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJS VLOG r-AO 10 NILlXwHOV KRON. Gfiue m: d 9 « 12 « ti 3 da 5 pspili Izj&bp u iuk dtinau ab mišk srh 1*3