PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 110 (13.341) Trst, sobota, 13. maja 1989 V kabinetnem in ministrskem svetu Odobren programski dokument o vladnem gospodarskem manevru RIM — Pod vodstvom ministrskega predsednika Ciriaca De Mite se je včeraj v Rimu sestal kabinetni svet, ki je odobril programski dokument vladnega gospodarskega manevra za triletje 1990 - 1992. V primerjavi s prvotnim dokumentom je v kabintnem svetu prišlo do nekaterih sprememb, ki zadevajo tako dohodke kot stroške. Kot je po zasedanju povedal finančni minister Emilio Colombo, je pri novih dohodkih treba omeniti 3.000 milijard, ki naj bi izhajale iz manjših prispevkov podjetjem in iz prodaje državne imovine. Kabinetni s^et je po besedah finančnega ministra povišal tudi predvideno zmanjšanje stroškov s 6.200 milijard na 7.000 milijard lir. Kot je znano, naj bi v letošnjem letu z gospodarskim manevrom pridobili 18.500 milijard lir. Do tega zneska naj bi prišli z zmanjšanjem stroškov za 6.200 milijard, razliko pa naj bi dobili z novimi oblikami dohodkov. V triletju 1990 - 1992 naj bi država na različne načine dobila 59 tisoč milijard lir. Javni primanjkljaj naj bi se zmanjšal s pomočjo večjih dohodkov, ki naj bi jih po tem programskem dokumentu bilo za 35.600 milijard in zmanjšanju stroškov za 23.400 milijard lir. Da bi dosegli ta cilj, naj bi se davčni pritisk v prihodnjem letu povečal za 0,5 do 0,7 odstotka, na koncu triletja pa naj bi skupno dosegel 1,5 odstotka. Seveda pa so ti odstotki v tesni povezanosti z inflacijsko stopnjo, ki naj bi se letos ob koncu leta ustalila na 5,5 odstotkih. V popoldanskih urah je programski dokument odobril ministrski svet. Zakladni minister Amato je ob tem tudi povedal, da so za prihodnje leto predvidena sredstva v višini 135.800 milijard lir, potrebovali pa bi dejansko 153.300 milijard. Da bi pokrili ta primanjkljaj je ministrski svet predvidel nove dohodke za 9000 milijard lir, za 8.500 milijard pa naj bi zmanjšali stroške. Ministrski svet je tudi sprejel fiskalizaci-jo družbenih bremen v višini 5000 milijard v naslednjih dveh letih, odobril pa je tudi zakonski osnutek o davčnih olajšavah pri združevanju industrijskih podjetij in tako prižgal zeleno luč za kemičnega giganta Enimont. Gospodarski programski dokument bo sedaj vložen v parlament, ki bo o njem razpravljal že prihodnji teden. Po prihodu prvih tisoč marincev akcije Nimrod Dancer Panamska opozicija zahteva priznanje volilnega uspeha ZDA priznale predsednika Endara - Če bo Noriega odšel, bodo stranke opozicije pristale na sestavo začasne vlade PANAMA — V panamskem glavnem mestu vlada relativen mir. Trgovine in uradi delujejo redno, televizija oddaja že najavljene programe, nekatere restavracije in javni lokali pa zapirajo nekaj ur pred običajnim urnikom. Prihod prvih kontingentov ameriških marincev, ki bodo soudeleženi pri akciji Nimrod Dancer, je seveda dejstvo, ki ga ne kaže zanemariti. Stranke opozicije so včeraj improvizirale tiskovno konferenco in javile prisotnim novinarjem, da ne priznavajo razsodbe volilnega sodišča, ki je razveljavilo nedeljske predsedniške volitve. Prav zaradi tega bodo nadaljevale z bojem za priznavanje volilnih rezultatov. Opozicija pa je izkoristila prisotnost ameriških vojakov, da je ponudila panamski vladi načrt kompromisa. Glasnik ADOC Calderon Arias je namreč izjavil, da se je za sestavo nove vlade pripravljen pogajati z vojaškim režimom. Opozicija bi bila pripravljena sestaviti začasno vlado, pod pogojem, da se vlada »odpove« generalu Noriegi. Panamske obrambne enote (stranka FDP) bi morale poleg tega priznati za novega predsednika republike kandidata opozicije Guil-lerma Endaro, ki se včeraj ni pokazal v javnosti, ker se mora še zdraviti. Američani so vsekakor že včeraj priznali Endaro za novega predsednika panamske republike in izjavili, da je bila zmaga kandidatov opozicije tako neoporečna, da je ni mogoče prikriti. Stranka ADOC je posredovala podatke o rezultatih volitev. Po preštevanju glasov naj bi si ADOC pridobila 62 odstotkov volilcev, predsedniški kandidat opozicije pa je prejel 399 tisoč glasov, medtem ko jih je kandidat vladne koalicije COLINA Carlos Dugue prejel le 148 tisoč. Kljub pozitivni oceni Vsedržavnega sveta za javno šolstvo Novi učni načrti ne ustrezajo potrebam slovenske osnovne šole (VS M V torek je Vsedržavni svet za javno šolstvo šole * lz9lasoval mnenje o novih učnih načrtih za osnovne Predla s*ovenskim učnim jezikom. V spremembah, ki jih predstav odobreno mnenje, so formulacije, ki po mnenju s sloven nadzorPe9a, vodstvenega in učnega osebja šol tu z d s*iim učnim jezikom nasprotujejo v posebnem satu-jj J16 5- 10. 1954 vsebovanem zagotovilu, da učni načrti dovj^ 0 Proti narodnemu značaju učencev (namesto »zgo-ske9a ■ c OVeštva s posebnim ozirom na zgodovino sloven-človešt” 'milanskega naroda« VSJŠ predlaga »zgodovino slovenslf S Posebnim ozirom na zgodovino prebivalstva da« in „^9® jezika v odnosu z zgodovino slovenskega naro-'n italiian , u9em mestu namesto »zgodovino slovenskega Privedii r',s^e9a naroda s posebnim ozirom na proces, ki je vino Ua do narodnega zedinjenja obeh narodov,« »Zgodo-ozironi n 6 Prebivalstva slovenskega jezika s posebnim nacije in t Proces' ki le privedel do formiranja italijanske i® Predet021 nastanek slovenske narodne zavesti«). Zato proti sl°venskih šol prof. Samo Pahor glasoval 2 ''zdrža6^0' zastoPnica valdostanskih šol pa ga je podprla stavnjknm6111' Vsl os,;al1' vključno z južnotirolskim pred-Predct SO giasovah za mnenje v navedeni formulaciji. Prdi oSn t'I?ik slovenskih šol je ob tej priložnosti predložil štolah / Priporočila ministru glede ukrepov, ki naj bi v detnski ltal'janskim učnim jezikom v goriški, tržaški in vi-rnanjšinf0krailni omog°čili stvarno poznavanje slovenske ln s tem prispevali k boljšemu medsebojnemu razumevanju. Potem ko so s predlogi za črtanje posameznih odstavkov priporočila razni člani VSJŠ dokazali skromno razumevanje za manjšinsko problematiko, je bilo priporočilo odobreno soglasno. Kljub okrnjenemu besedilu je glavna vsebina priporočila ostala. V diskusiji se je posebno izkazal bivši rektor padovske univerze prof. Luciano Merigliano, ki je našemu predstavniku očital, da je občutljiv samo na probleme slovenske manjšine, zanemarja pa ostale številne manjšine, kot so to Albanci in drugi. Naš predstavnik je takoj predlagal, da Vsedržavni svet za javno šolstvo v tretje izglasuje priporočilo za zaščito vseh manjšin, ki je bilo na njegov predlog izglasovano že 24. 3. 1982 in 6. 11. 1985. Podpredsednik je sprejel, da se priporočilo v tem smislu da na dnevni red zasedanja sveta, ki bo kot zadnje v tej mandatni dobi sredi junija. Priporočilo, ki je bilo z okrnjenim besedilom odobreno soglasno, je povzetek dokumenta, ki ga je v navedenem smislu izoblikovala ministrska komisija za učne načrte osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom, pa ni prišlo do VSJŠ. Priporočilo objavljamo v celoti: Vsedržavni svet za javno šolstvo Upoštevajoč načela, ki jih vsebuje splošni didaktični načrt za osnovne šole in ki je bil odobren s predsednikovim odlokom dne 12. 2. 1985, upoštevajoč potrebo po doslednem izvajanju teh načel predvsem z ozirom na dejstvo, da se NADALJEVANJE NA 2. STRANI Visentini je včeraj delil »nagrade in kazni« Republikanci se zbližujejo s socialisti in grajajo KD # v v ^ y ^ , .1 IPlnflHp J* * < i* **4H%*G **«,***, * ** * m « |U **■* . «« fgi* Festival v Cannesu ni še povsem zaživel CANNES — Mednarodni filmski festival je po dvodnevnih pripravah končno stopil v živo dogajanja s projekcijo prvih dveh filmov tekmovalnega programa in otvoritvijo obrobnih sekcij, kvalitetno pa ni še zaživel. Po slavnostnem gala večeru, ko je predsi-nočnjim ponovno zablestela zvezda Sophie Loren, sta bila sinoči na vrsti francoski film Trop belle pour toi (Prelepa zate) Bertranda Bliera in španski film El ni ho de la luna Augustina Villaronge. Tako prvi kot drugi nista blestela, med obema pa je bilo zdaleč prepričljivejše francosko delo, ki sloni na sicer že tradicionalnem ljubezenskem trikotniku in trka na srce francoske publike, saj je režiser izbral tri izredno priljubljene igralce. Gerard Depradieu igra vlogo moža izredno prikupne gospe (Carole Bouguet) in ljubimca nadvse šarmantne, a odločno manj lepe Colette, ki jo interpretira Josiane Balasko, izredno znan debelušen in komičen profil francoske kinematografije. Stiske pravega trikotnika dušijo vse tri protagoniste, ki se bodo nato razšli, ker je za moškega menda nemogoče ljubiti ženo in ljubico na en mah. Manj uspešen je bil španski film, ki se opira na legendo o afriškem plemenu, ki je pričakovalo svojega boga in je bilo prepričano, da bo to belopolti otrok. To legendo dobro pozna mali David (Enrigue Saldana), ki je izgubil starše in meni, da bi lahko postal bog afriškega plemena. Ob takem povprečju je bil v sekciji Un certain regard deležen posebnega odmeva prvi italijanski film na programu v Cannesu II decimo clandesti-no režiserke Line Wertmuller. (ef) Na sliki (telefoto AP): Sophia Loren in Alain Delon sta prišla na gala predstavo v spremstvu sina Carla Pontija ml. in francoskega ministra za kulturo Jacka Langa. RIMINI — Medtem ko v Milanu še pripravljajo »prizorišče« kongresa socialistične stranke, ki se bo začel danes, je v Riminiju predsednik republikanske stranke Bruno Visentini v včerajšnjem posegu med vrsticami že napovedal, da bo prihodnji predsednik vlade Bettino Craxi. Visentini je mnenja, da vlade ne more več voditi demokristjan in ob tem utemeljuje, da če vlada v kratkem ne bo izkazala svojih sposobnosti in trdne volje, da se izkopa iz težav, je bolje, da pride do predčasnih volitev. Republikanski tajnik je svoj poseg popestril z duhovitostmi in hudobijami,- delil je graje in pohvale, priznaval zasluge in poraze. Spadoli-nija je opozoril, da se je v PRI vpisal šele leta 1972; strinjal se je s tezami La Malfe, vendar se je od njih pozneje močno oddaljil. Za Visentinija namreč težave vlade ne izhajajo iz sporov med KD in PSI, pač pa zato, ker sta ti dve stranki, vsaj od lanskega decembra, preveč složni in zato delata napake. Predvsem sta zgrešila ministra teh dveh strank, ker sta slabo začrtala smernice gospodarske politike vlade. »Decembra je Craxi začel pametno in NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sovjetski mirovni predlogi povzročili vrsto reakcij nadaljevanji s /. strani Pozitivne ocene v krogih NATO ZDA ponujajo SZ »svobodno nebo« BRUSELJ — Takoj po končanem obisku v Moskvi je ameriški državni sekretar James Baker na posebnem zasedanju Atlantskega sveta v Bruslju seznanil ameriške zaveznike z rezultati obiska predvsem pa z najnovejšim sovjetskim razorožitvenim predlogom, po katerem naj bi SZ do konca leta enostransko uničila 500 raket kratkega dometa. Ameriški zavezniki v paktu NATO so si bili enotni, da je sovjetski predlog pozitiven, vendar pa je v vrstah Atlantskega zavezništva še precej različnih pogledov, predvsem kar zadeva rakete kratkega dometa. Medtem ko ZDA in Velika Britanija odločno zagovarjata modernizacijo tega orožja, pa se ZRN, Italija in tudi ostale države potegujejo predvsem za pogajanja s Sovjetsko zvezo. Članice NATO so z zadovoljstvom pozdravile tudi sovjetski predlog o krčenju konvencionalnega orožja, dokaj odločno pa so se izrekli proti denuklearizaciji Evrope. O najnovejših sovjetskih mirovnih predlogih pa je včeraj v Varšavi spregovoril italijanski zunanji minister Andreotti. Te predloge je ocenil kot pozitivne, še posebej pa je poudaril pomen dogovora o koledarju pogajanj o strateškem orožju, o jedrskih poskusih, kakor tudi o srečanju odbora za izvajanje sporazuma o protiraketnih sistemih in pospešitvi ženevskih pogajanj o prepovedi kemičnega orožja. Andreotti je posebej poudaril tudi enostransko krčenje konvencionalnega orožja. Glede raket kratkega dometa pa je bil Andreotti mnenja, da je treba predlog SZ pozdraviti, celotno zadevo pa podrobno preučiti, ker število, ki ga predlaga SZ, še ni zadovoljivo glede na velikanska nesorazmerja, ki vladajo na tem področju. Pozitivno mnenje pa je o celotni zadevi izrekel tudi zahodnonemški kancler Kohl, ki se je včeraj v Bonnu sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Ševardnadzejem. Kohl je dejal, da je po tem srečanju še bolj prepričan, da je potrebno okrepiti mirovna pogajanja med Vzhodom in Zahodom. Zahodnonemški kancler je še povedal, da bodo bolj.konkretno o celotni zadevi razpravljali že prihodnji mesec, ko bo v Bonn dopotoval sovjetski voditelj Gorbačov. Sovjetski predlogi pa so imeli odmev tudi v Washingto-nu. Predsednik George Bush je v odgovor obnovil že 30 let star predlog o »svobodnem nebu«, ki ga je prvi podal Ei-senhower, zavrnil pa Nikita Hruščov. Ta predlog predvideva svobodne prelete vojaških izvidniških letal nad ozemljem, ki ga nadzoruje »nasprotna« stran. S tem bi bil po mnenju Američanov mogoč reden nadzor nad vojaškimi aktivnostmi. George Bush pa je poleg »vojaškega« ponudil tudi »civilni« odgovor. Predlagal je namreč zmanjšanje komercialnih omejitev in odobritev mednarodnih posojil SZ, če bo ta dovolila Židom odhod iz Sovjetske zveze. • Novi učni načrti na področjih, kjer živijo jezikovne manjšine, večkrat ponudi priložnost za poglabljanje razumevanja in sodelovanja med pripadniki različnih jezikovnih skupin in to ne samo v osnovni šoli, priporoča gospodu ministru sledeče: V šolah z italijanskim učnim jezikom v tržaški, goriški in videmski pokrajini, naj z ustreznimi ukrepi pripomore k uresničitvi načel in konceptov, ki jih vsebuje splošni didaktični načrt. Primerna moralna in civilna vsebina ukrepov bi namreč lahko ustvarila plodno in realno okolje razumevanja in sodelovanja med skupinami različne narodnosti in kulture, v korist razumevanja in sožitja med narodi. • Republikanci daljnovidno razlikovati med svojimi napakami in napakami stranke ter napakami socialističnih ministrov,« pravi Visentini. Neusmiljena pa je tudi njegova ocena o položaju državnega gospodarstva in strategijah vlade za zajezitev inflacije. »Zakladni minister, socialist, je zagrenjen zaradi lastnih napak, ker ima še nekaj čustev, ministrski pod- predsednik De Michelis pa se za svoje napake ne zmeni, ker je brez duše.« Visentini je govoril tudi o komunistih in je pohvalil njihovo samokritiko. Dejal je, da ne bi smeli od KPI zahtevati ničesar več, saj so pokazali veliko demokratičnost in temeljito prenovitev stranke. Ob tem je omenil Berlinguer-jev govor o svobodi in pluralizmu ob priložnosti 60. obletnice oktobrske revolucije. »Komunisti si bodo zaslužili še večje zaupanje, če bodo bolj dosledno sodelovali pri gospodarski sanaciji države,« je povzel govornik. O stališču republikancev glede možnosti predčasnih volitev je govoril tudi La Malfa, vendar ne z govorniškega odra pač pa v pogovoru z novinarji. Očitno je želel omiliti Visentini-jeve trditve. »Če bi se trenje nadaljevalo v nedogled in če bi se politični položaj še zaostril, bi bile predčasne volitve najmanjše zlo,« trdi La Malfa. Od Visentinija pa ga nekoliko ločuje tudi ocena, ki jo La Malfa daje demokristjanom, saj meni, da lahko pokažejo več, kot so doslej. Z Visentini-jem pa se povsem strinja glede odgovornosti, ki jo ima KD zaradi ošibitve vlade. Republikanci in liberalci trdno zaupajo v tako imenovani laični pol, s katerim se skupaj z radikalci pripravljajo na evropske volitve. Laični pol a je za republikance prej možnost za odoče vladanje kot pa prvi korak k levi alternativi, kot rad poudarja Oc-chetto. G. r. Medtem ko Jevnikar zahteva sestanek z De Mito Spetič kritičen do sprememb zakona o obmejnih področjih RIM, TRST — Poročali smo, da so se v Rimu v sredo z ministri De Mic-helisom, Santuzom in Maccanicom sestali nekateri parlamentarci vladne večine dežel Furlanija-Julijska krajina in Veneto ter predsednika deželnih vlad dveh dežel Biasutti in Bernini. Na tem rimskem sestanku so dosegli sporazum o novem besedilu zakona o obmejnih področjih. Pri nas se vrstijo izjave politikov in gospodarstvenikov. Tržaški industrije! so zadovoljni, ker je prišlo do sporazuma med FJK in Venetom, vendar pa bodo dokončno sodbo povedali, ko bodo seznanjeni z besedilom novega zakonskega osnutka. Rimski »vrh« je ocenila tudi komunistična skupina v senatu. Senatorja Spetič in Battello sta poudarila, da je vlada zamudila polne tri mesece, saj je senat začel razpravo o besedilu, ki ga je že bila odobrila poslanska zbornica že prve dni februarja, da je bila prekinjena prav na zahtevo vlade. S tem da zakon spet klestijo in se bo moral vrniti v zbornico, je njegova odobritev čedalje bolj vprašljiva. Komunisti bodo v senatu vztrajali pri tem, naj se zakon nemudoma odobri brez vsakršne spremembe. Senator Spetič je izrecno poudaril, da besedila v vladni večini dogovorjenih popravkov k zakonu niso še znana, vendar ni več dvomov, da so prisotni soglasno predlagali ukinitev člena, ki je priznaval Slovencem v Italiji in Italijanom v Jugoslaviji pomembno povezovalno vlogo ter namenjal njihovim kulturnim ustanovam 24 milijard lir v treh letih. Izgovor, da bodo prispevki itak dodeljeni z Maccanicovim osnutkom so neprepričljivi, meni sen. Spetič, predvsem zato, ker je bil zakon za obmejna področja že odobren v zbornici in je torej opravil del svoje poti v parlamentu, medtem ko je Mac-canicov osnutek trenutno šele v začetni fazi in predmet polemik, a se vlada o njem sploh še ni izrekla. Poleg tega pa je na srečanjih vseh parlamentarcev iz naše dežele bilo doslej večkrat poudarjeno, da je sklad 24 milijard lir bil mišljen kot »sanacija« preteklih finančnih stisk slovenskih kulturnih us- tanov zaradi pomanjkanja globalne zaščite. Prav zato ni bila v celoti izčr- pana postavka iz finančnega zakona, kjer je ostajalo 10 milijard lir kot kritje prvih stroškov morebitnega zaščitnega zakona, za katerega je bilo vsem jasno, da ne bo odobren takoj. Komunistična skupina, je še dejal sen. Spetič, se bo zato v senatu zavzemala, da bi člen s podporo manjšinama ostal nespremenjen in upa pri tem na podporo slovenskih organizacij in ustanov. V zvezi z glasovi, da je bil iz omenjenega zakona črtan tisti člen, ki govori o prispevkih Slovencem v Italiji in Italijanom v Jugoslavijo, je brzojavko predsedniku rimske vlade De Miti poslal deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar. V njej je napisano, da stranka obsoja izpad določila, ki je bilo bistveno za zakon o obmejnih področjih in ki sta ga pričakovali obe narodnostni skupnosti. SSk poziva ministrskega predsednika, naj se zavzame za ponovno vključitev člena. V brzojavki je še ponovna prošnja SSk, da bi ministrski predsednik De Mita sprejel njeno odposlanstvo za razpravo o zaščitnem zakonu za Slo- Zaradi požara v predoru dva delavca ob življenje BOČEN — V brennerskem predoru na italijansko-av-strijski mejije včeraj zgodaj zjutraj prišlo do hude nesreče, v kateri sta umrla dva delavca. Skupina delavcev je stene predora oblagala z zaščitnim poliuretanskim materialom, ko je nenadoma izbruhnil požar. Plameni so oplazili 25-letnega Orazia Casciana in 30-letnega Gian-carla Ravarottija, ki sta že na kraju podlegla poškodbam. Drugih pet delavcev so prepeljali v bolnišnico zaradi hudih opeklin in zastrupitve s plinom. Promet na avtocesti Alpe-Adria je bil več ur ustavljen (Telefoto AP) V Splitu in na Reki stavkajo pristaniščniki SPLIT, REKA — Stavka splitskih pristaniških delavcev, ki se je začela pred dvema dnevoma, je trajala tudi včeraj navkljub dejstvu, da je delavski svet delovne organizacije Luka po večurni razpravi s stavkajočimi sklenil, da bodo zamenjali direktorja delovne organizacije, direktorja delovne skupnosti in pomočnika generalnega direktorja za razvoj. Povod za stavko, ki je ne vodi poseben organizacijski odbor in zato tudi ni bilo moč dobiti natančnejših pojasnil, je bil očitno pravkar kupljeni stroj za pretovor. O njegovi funkcionalnosti in uporabi se še zmeraj prerekajo delavci in strokovnjaki. Z delom je prekinilo tudi nekaj sto delavcev luškega ozda Rijeka in sicer zaradi nizkih osebnih dohodkov. Poprečni osebni dohodek luško-transportnih delavcev v tem ozdu je bil 2,9 milijona dinarjev. Delegati v delavskem svetu niso sprejeli zahteve za povečanje osebnih dohodkov, ampak so potrdili prej sprejet načrt razpodelitve za to trome«°žj«. (juj SLAVONSKI BROD — Na železniški postaji v Donjib Andriievcih pri Slavonskem Brodu je včeraj prišlo do hude železniške nesreče. Ekspresni vlak, ki vozi na progi Benetke-Beograd, je takoj potem, ko Je privozil na postajo iztiril in trčil v ustavljeni tovorni vlak. Strojevodja ekspresnega vlaka in njegov pomočnik sta bila pri priči mrtva, v naletu pa je bilo poškodovanih kar deset vagonov. Žal pa je med žrtvami tudi 15-letna učenka, ki je v trenutku, ko je prišlo do naleta, stala na železniškem P6 Tudi gmotna škoda je zelo velika. Poleg poškodovanih vagonov in popolnoma uničene elektrolokomotive, je na postaji prišlo do okvare celotnega električnega omrežja, uničenih pa je približno 100 metrov tira. Tehnično osebje Jugoslovanske železnice bo skušalo ugotoviti, kako je prišlo do nesreče. Ni izključeno, da je strojevodja s preveliko hitrostjo pripeljal na postajo. LJUBLJANA —* »To so pravi problemi in rešujejo se na pravi način,« bi lahko v kratek stavek strnili oceno slovenskega izvršnega sveta o razgovoru, ki ga je imel predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič v četrtek s predsedniki vlad vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Oceno je včeraj izrekel podpredsednik slovenske vlade Janez Bohorič v pomenku s slovenskimi in jugoslovanskimi novinarji in orisal potek razprav, glavna obravnavana in tudi sporna vprašanja ter na koncu naredil kratek prerez slovenskega gospodarskega trenutka. Podpredsednik Bohorič je dejal, da na splošno ocenjujejo razgovor in stališča zvezne vlade pozitivno, ker dosledno vztraja pri začrtanem liberalnem programu. Prvič tudi ni prišlo do konfrontacije med republikami in vlado, temveč med samimi republikami, vlada pa je ohranila, ali pravzaprav pridobila, vlogo vrhovnega arbitra. Seveda je bilo slišati tudi nekatera ostro ločena stališča, potekali sta polemika in ostra razprava, nekatere podatke preverjajo, predsedniki republiških in pokrajinskih vlad pa se bodo z Markovičem ponovno sestali v torek. Vlada je izpolnila obljubo in bo predstavila bistveno manjši proračun, predvsem pa bo vseboval vse državne izdatke, torej tiste, ki so bili že doslej navedeni v proračunu, kot tudi tako imenovano izvenproračunsko porabo. Naredili so rebalans in ugotovili, da bo sodeč po dosedanjih trendih jugoslovanska inflacija letos dosegla 487 odstotkov, realni družbeni proizvod se bo povečal za odstotek in pol, nominalni narodni dohodek za 459 odstotkov in osebni dohodki za 483 odstotkov. Državni izdatki bodo manjši za 27 odstotkov, še zlasti bo manj dohodkov, ker se vsi viri zmanjšujejo, predvsem zato, ker je vlada že razbremenila gospodarstvo z manjšimi carinami za uvoz. Zato vlada pritiska na republike, da povečajo svoje prispevke, in to je zdaj prvo sporno vprašanje pri katerem že usklajujejo podatke, ponovno bodo o tem govorili v torek. Zmanjšali bodo proračun JLA in prvič predstavili vse izdatke tako za neposredno porabo armade, kot za vojaško ali »namensko proizvodnjo«, kot jo uradno imenujejo. Predvideno je bilo 5,2 odstotka družbenega proizvoda, zdaj vsoto Slovenska vlada pozitivno ocenila Markovičev načrt znižujejo na 4,6 odstotkov, predvsem na račun namenske proizvodnje. Temu sta se uprli Srbija in Bosna in Hercegovina, češ da sredstva ne bodo več zadoščala za vojaško industrijo. Predsednik Markovič pa je vztrajal in argumentiral, da jo tak predlog armade, ki namerava svojo proizvodnjo posodobiti, reorganizirati in jo predvsem tržno usmeriti. Ponovno se je izkazalo, da je JLA v nekaterih razpravah presenetljivo moderno in v konkretnem primeru tudi racionalno usmerjena v tržno gospodarstvo. Prišlo je do konflikta med razvitimi in nerazvitimi pri določanju sredstev za pomoč nerazvitim, saj so nerazviti zahtevali enako metodo kot pri armadi in torej stari odstotek narodnega dohodka (0,53%), zmanjšanega za 15 odstotkov, in' to naj bi se delilo po starih metodah. Razviti pa so zahtevali jamstvo, da bo investiranje sredstev uspešnejše. Enotno sprejeta usmeritev pa je bila, da se družbena in splošna poraba ne sme povečati za več kot naraste družbeni proizvod. Dosegli so pomemben premik, ker se je bistveno zmanjšala zunaj proračunska poraba. Sedaj pa zahtevajo, da vse republike in pokrajini in predvsem vse občine po enakem vzorcu poenostavijo svoje proračune. Predsednik Markovič je že večkrat ponovil, da ne bo izdelal nekakšnega posebnega protiinflacijskega programa, temveč da je celoten program vlade protiinflacijski. Zato pa so se lotili omejevanja in gašenja slavnih žarišč inflacije. O razbremenitvi gospodarstva in predvsem o zmanjšanju državnega celovitega proračuna smo že govorili, so pa še nekatera druga izredno važna žarišča. Predvsem je to klirinški saldo z SZ, ki narašča in že dosega 2.500 milijard dolarjev, ker se je v prvih mesecih tega leta povečal za 400 milijonov dolarjev. Markovič namerava v kratkem povsem izenačiti pogoje klirinške in konvertibilne ma-njave. Precej pa bodo uveljavili enake plačilne roke. Pri izvozu v SZ namreč Narodna banka plačilo izplača takoj, v zahodne države pa običajno čez dva meseca. V razmerah divje inflacije je to nadvse velika prednost. Sedaj bodo za dva meseca zadržali vsa izplačila na račun Sovjetske zveze. Pripravljajo pa še druge drastične ukrepe. Protestirala je Srbija in nekatere južne republike, vendar je bil Markovič izredno odločen, češ da bo Sovjetska zveza iz svojih razglogov drugače enostavno ustavila uvoz, ker hoče uravnovesiti menjavo. To pa bi imelo še veliko hujše posledice, ki ne bi prizadele podjetja (s severa države), ki so že sama uravnovesila uvoz z izvozom s Sovjetsko zvezo. Enaka načela veljajo tudi za dolgove držav v razvoju, kjer bodo odsvetovali kupčije, za katere ne bo že vnaprej zagotovljeno kritje. Izredno visok aktivni saldo imamo sedaj na primer z Irakom: dosega 700 milijonov dolarjev. Federacija se zadolžuje pri Narodni banki, kadar potrebuje denar, in to je močan vir inflacije. Postopoma bodo to zmanjševali, v drugi polovici leta pa bodo dolgove začeli vračati, tako da bo letos ta račun uravnovešen. Zadnji najpomembnejši vir pa je v nekritih menicah, s katerimi podjetja rešujejo svoje likvidnostne težave. Dokončna rešitev pa je v novi zakonodaji, a trenutna v restriktivni kreditni politiki in zavesti, da je treba sprejeti menice samo če nimajo kritja. Končni izhod je torej v restriktivni politiki, ki bo za 20 do 40 odstotkov zmanjšala celotno emisijo in ki mora po mnenju vlade privesti do konkretnih rezultatov. Seveda bodo restrikcije tudi generator socialnih napetosti, česar se vlada dobro zaveda. V tem je verjetno tudi bistvo celotnega problema, saj z Juga že prihajajo vesti in kritike na račun Markovičeve vlade, češ da nima antiinflacijskega programa in da jo je treba zrušiti. Vendar vlada odločno koraka po začrtani poti in vztraja pri ohranjevanju realne obrestne mere, realnega deviznega tečaja, liberalizaciji uvoza in sprostitve osebnih dohodkov. Podjetje izplača toliko, koliko zasluži in kolikor ima v banki denarja- Zlasti občutljive so obrestne mere, ki jih nameravajo prepustiti medsebojnim tržnim odnosom, eskontna obrestna mera Narodne banke pa mora upoštevati realno rast inflacije. Pozitivno so ocenili razgovore z Mednarodnim denarnim skladom, ki je pripravljen izplačati nov kredit v višini 360 milijonov dolarjev. Vsa osnovna sistemska in druga vprašanja se ujemajo s stališči sklada, vendar ta zahteva tudi nekatere izrazito antiinflacijske ukrepe, o čemer bodo se govorili. , Podpredsednik Bohorič je na koncu navede še nekatere zanimive podatke o slovenskem gos podarskem položaju. Slovenska gospodarsk^ podoba je izredno dinamična, po lanskem zastoj je proizvodnja pričela naraščati in se je v prij* treh mesecih tega leta povčala za 4,3%, jugos vansko povprečje pa znaša 2,6%. -e Lanski padec je bil koristen, industrija se J preusmerila in sedaj dela za trg, zaloge se nj šujejo, kar ie jamstvo za nadaljnji poziti trend. G)1U V Čilija j C v o Cii it* ----- ]^0' milijonov dolarjev, od tega 911 milijonov n vertibilna tržišča. Uvozila je za 944 milijono larjev. Suficit narašča, uvoz pa prav tako. totica Cene so samo aprila narasle za 29,6 o g , (skoraj odstotek na dan), v razdobju apn . oV, v_____j _ oju “F* tkoV. april 1989 pa so se zvišale kar za 611 178 Februarski povprečni osebni dohodki so »»i starih milijonov dinarjev, realni osebni ) Pri Slavonskem Brodu j nalet vlakov: 3 mrtvi i kar je jamstvo za nadaljnji pozi nd- i 09l Slovenija je v štirih mesecih izvozila za ^ slovenskih delovnih ljudi pa še ve^n° Fečjeih-tudi v primerjavi z jugoslovanskim povp BOGO SAMSA Po kratkoročni makroekonomski analizi zavoda ISCO Gospodarski razvoj sicer ugoden paziti pa je treba na inflacijo Kosmati narodni dohodek bo letos narasel za 3,6%, leta 1990 pa kvečjemu za 3%. Letošnja stopnja inflacije se bo ustalila pri 6,5% in se prihodnje leto ne bo opazno znižala. Obračun s tujino se bo še poslabšal: letošnji skupni primanjkljaj utegne doseči 13.000 milijard lir in se 1. 1990 še povečati. Takšne so napovedi o gibanju italijanskega gospodarstva, kot izhajajo iz kratkoročne makroekonomske analize zavoda ISCO. Ta predvideva, da se bo letos realni dohodek povprečnega uslužbenca vzpel za 1% manj kot lani (3,5%), medtem ko se bo zasebna poraba zvečala za 3,8%. Fiksne bruto investicije naj bi to leto narasle za 4,7%, cena dela pa naj bi se dvignila za 8% v storitvenih panogah in za 6% v industriji. Skratka, italijanski gospodarski scenarij bo ostal v realnem pogledu še naprej pozitiven, vendar bo treba računati na rizik, ki tiči v naraščanju cen. Treba je, pravi ISCO, odstraniti negativne učinke neravnovesij na področju javnih izdatkov. Ladjarji EGS proti "evropski trdnjavi“ Ladjarji iz držav EGS menijo, da pomorski prevozi sodijo med mednarodne trgovinske dejavnosti, zato želijo, da ostane sodelovanje s tretjimi državami tudi po letu 1992 konstruktivno. Bojijo se namreč, da ne bi po združitvi zahodnoevropskega tržišča dvanajsterica postala nekakšna "evropska trdnjava". Te misli je izrekel generalni tajnik Komiteja združenj ladjarskih družb v ES Herbert Holst na včerajšnjem zasedanju v Bruslju. Holst se je zavzel zlasti za ohranitev sodelovanja z državami EFTA (Švica, Avstrija, Švedska, Norveška, Finska in Islandija), ki so pač najzvestejše "stranke" ladjarjev EGS. Junija morda nove državne vrednotnice Če se bo naslednja emisija blagajniških zapisov (BTP) obnesla, bi se lahko zakladni minister Giu-liano Amato odločil za izdajo novih državnih vrednotnic CTO, in to že v prihodnjem mesecu. To je povedal sam minister ob včerajšnji rimski predstavitvi prvih dveh publikacij iz serije Econo-mia in tasca, ki ju je založil Mar-silio in sta naslovljeni "Le pensio-ni degli italiani" (avtor Giuseppe Vitaletti) ter "I nuovi BOT" (Silvio Benčini). Po ugotovitvi, da majske emisije zakladniških kreditnih pisem (CCT) ni bilo zaradi upočasnitve nakupov, je Amato utemeljil zamisel o novih vrednotnicah (CTO) s potrebo po inovacijah spričo bližanja leta 1993. V Vidmu so proslavili 20-letnico ustanovitve kmečko-obrtnih posojilnic Te dni je bila v salonu furlanskega parlamenta na videmskem gradu slovesna proslava ob 20-letnici ustanovitve Deželne zveze kmečkih in obrtnih posojilnic. Proslave se je udeležil tudi minister za prevoze Santuz. V svojem nagovoru je med drugim poudaril vlogo in pomen, ki ju imajo raznotere manjšine v Evropi, tudi jezikovne. Zavzel se je za širjenje vzajemnostnega duha, ki preveva zadružno gibanje. Zato je treba slejkoprej pomagati vsem onim, ki so v družbi tako ali drugače odrinjeni. Po pozdravnem nagovoru videmskega župana Bressanija je spregovoril častni predsednik zveze Delser, slavnostna govora pa sta imela sedanji predsednik Marangon in predsednik vsedržavne zveze Dal-le Fabbriche. V imenu deželne uprave je spregovoril odbornik Turello. Proslave so se udeležili številni predstavniki vseh 31 posojilnic iz naše dežele. V lepem številu so bili navzoči tudi zastopniki štirih slovenskih posojilnic, ki dejavno sodelujejo v vseh organih zveze že od same ustanovitve. Za to so jim bila podeljena spominska priznanja. Prejela ga je tudi vdova po pokojnem inž. Milanu Sosiču z openske hranilnice, ki je bil član prvega upravnega sveta deželne zveze, (mab) v L F Rimu zasedanje o konvertibilnosti rublja Sovjetska zveza vse vabljivejša Naglo razvijanje odnosov tudi s Taivanom V torek, 16. t. m., bo v Rimu zasedanje o "mednarodnem denarnem sistemu in konvertibilnosti rublja" v priredbi Centra za proučevanje evropskih skupnosti z univerze v Pavii. Spregovorili bodo profesorja Dario Velo in Giuseppe Palladi-no ter sovjetski ekonomist Andrei Anikin. Zasedanje le še potrjuje, kako veliko je zanimanje za odpiranje sovjetskih vrat zahodnim izkušnjam. V ta okvir sodita tudi zadnji novici: prodiranje italijanskega Finsiela v SZ in krepitev odnosov SZ-Taivan. Vodstvo družbe Finsiel bo konec meseca podpisalo sporazum o dobavljanju informatičnih storitev sovjetskim partnerjem (know-how, strokovna pomoč in joint-ventures), danes pa bodo trije sovjetski gospodarski izvedenci dopotovali na Taivan, kjer se bodo kot opazovalci udeležili 22. zasedanja pacifiškega gospodarskega sveta. Taivan je lani izvozil v SZ za 3,5 milijona dolarjev ( + 500%), iz nje pa uvozil za 3,1 mil. dol. blaga (trikrat več kot 1. 1987). Obilen dotok deviz v Jugoslavijo V prvem trimesečju letos je turistični priliv v Jugoslavijo dosegel 239,5 milijona dolarjev, kar pomeni 35% več kakor v prvih treh mesecih lanskega leta. Pristojni krogi v Beogradu napovedujejo, da bo celoletni pritok deviz od turizma znašal 2,2 milijarde dolarjev in da bo Jugoslavijo obiskalo najmanj 9 milijonov tujih letoviščarjev. Lanski dobiček (36 J milijarde lir) za 33% večji od predlanskega Lep poslovni uspeh družbe Lloyd Adriatico Upravni svet tržaške zavarovalnice Lloyd Adriatico je te dni odobril poslovni obračun za leto 1988 in izrazil veliko zadovoljstvo spričo doseženih rezultatov, kot so, denimo, lep dobiček, okrepitev premoženjske strukture in še posebej uravnovešenje portfelja. Čisti dobiček je dosegel 36,3 milijarde lir (32,8% več kot predlanskim), pri čemer je odpadlo 32,8% na odškodninsko področje in 3,4% na področje življenjskega zavarovanja; porast dobička je tako več kot enkrat večji od vrednostne pomnožitve premij, katerih obseg je znašal lani 818 milijard lir. Lastna sredstva družbe so se povzpela do vrednosti 222 milijard lir, premoženjske in finančne naložbe pa so se povečale za 13,47% s predlanskih 1.099 na 1.247 milijard lir. Člani upravnega sveta so izrecno poudarili uspehe družbine politike, ki je usmerjena v iskanje čim boljšega ravnovesja med avtomobilskimi in drugimi zavarovalninami: tako se je prav občutno okrepil sektor življenjskega in nezgodnega oziroma bolezenskega zavarovanja (nezgodni sektor je napredoval za 16,05%, bolezenski pa kar za 54,92%), medtem ko se je delež zavarovanja civilne odgovornosti avtomobilistov na celovitem obsegu odškodninskih storitev znižal s predlanskih 61,49% na zdajšnjih 58,86%. Področje življenjskega zavarovanja je bilo pri celotnem letnem prometu 1988 soudeleženo v razmerju 11%, kar je za 2% več kot leto prej. Na rednem občnem zboru, ki bo v ponedeljek, 26. junija, bodo delničarjem predlagali razdelitev enotne dividende vrednosti 380 lir za vsako navadno delnico in 410 lir za vsako varčevalno delnico. Kakšen razvojni model za Benečijo Na pobudo skupine Mladina in okolje Nediških dolin bo drevi ob 20. uri v poliambulanti Krajevne zdravstvene enote v Špetru javna razprava na temo "Kakšen razvojni model za Benečijo?" Beseda bo tekla o vplivih, ki jih imajo številni kamnolomi, razne delavnice, kunčerejska farma in med drugim še farmacevtska družba Fidia na reko Nadižo in na siceršnje okolje, v katerem prebiva skoraj samo slovensko prebivalstvo. Spregovoril bo tudi župan Špetra Marinig. iiiMiii i r 4 ilaf Wij llfcii u: .t ■ "... ■ ■ ... illlllll VAŠE ^HNANCff^MVESlfciJE ¥ IIIil ...lil TRŽAŠKA BORZA ■ m j: ? MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM 10.5 12.5. 10.5. 12.5. URADNE KOTACIJE Fidis 6650 6610 Generali 41405 Gerolimich 108 104 Lloyd 17950 Gerolimich risp 94 95 Lloyd risp 9550 SME 3770 3800 RAŠ 30180 29650 Štet 3760 3750 RAS risp 13250 12980 Štet W 10 — — Sai 19350 19080 Štet W 9 — — Sai risp 8330 8.100 Štet risp 3435 4050 Montedison 2148 2140 Tripcovich 8680 8430 Montedison risp 1227 1222 Tripcovich risp. nc 3970 4050 Pirelli 3230 3180 Att. Immobiliari 4260 4250 Pirelli risp 3245 3210 FIAT 9170 9090 Pirelli risp. nc 1960 1920 FIAT priv 5970 5925 Snia 2686 2650 FIAT risp 6013 5940 Snia risp 2680 2650 Gilardini 16950 16900 Snia risp. nc 1525 Gilardini risp 13220 13350 Rinascente 4950 4920 Dalmine 329 330 Rinascente priv 3120 3120 Marzotto 7890 7860 Rinascente risp 3360 3330 Marzotto risp 7780 7880 Premuda 2000 2120 Marzotto risp. nc 6649 6590 Premuda risp 1500 1500 SIP 2900 2880 NEURADNO TRŽIŠČE Sip risp 2550 2560 I. C. C. u 760 760 Rastogi 408 399 SO. PRO. ZOO 850 850 Comau 3070 3075 Carnica Ass 10500 10300 _____________________________12.5. spr, % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP maj 1989 10,5% .... BTP junij 1990 10,5% .... BTP maj 1990 .......... BTP marec 1989 12,5% ... BTP januar 1990 ....... : ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% ... 101,70 +0,30 CCT ECU 1982/89 14% ... — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 103,90 —0,05 CCT ECU 1984/91 11,25% . 103,65 +0,14 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,75 +0,15 CCT ECU 1985/93 9% ____________ 98,20 +0,36 CCT ECU 1985/93 9,6% .. . 100,25 +0,40 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 96,75 —0,05 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 100,60 +0,20 CCT april 1992 10%............. 94,95 —0,05 CCT julij 1992 IND............. 97,25 —0,10 CCT januar 1991 IND......... 101,10 — CCT julij 1993 IND.......... 97,95 — _____________________________12.5. spr. % CCT december 1990 IND . . 101,40 — CCT februar 1991 IND .... 101,00 —0,05 CCT februar 1997 IND______ 92,35 —0,11 CCT junij 1993 CV IND . . . . 98,45 +0,05 CCT marec 1991 IND........ 100,20 —0,05 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,15 —0,05 CCT sept. 1993 CV IND . . . 97,40 — CCT avgust 1992 IND....... 97,55 — CCT avgust 1993 IND....... 95,30 +0,05 CCT 1983/93 TR 2,5% .... 89,00 —1,11 CCT avgust 1988/93 IND . . — — CCT avgust 1990 IND....... 99,55 +0,05 CCT avgust 1991 IND....... 99,85 — CCT avgust 1995 IND....... 93,65 — CCT avgust 1996 ............. 93,05 —0,21 CCT april 1991 IND ........ 100,20 —0,05 CCT april 1992 ................. — — CCT april 1995 IND .......... 92,50 — CCT april 1996 .............. 93,10 —0,05 CCT december 1990 IND . . 101,40 — CCT december 1991 IND . . 99,70 — CCT december 1995 IND . . 93,50 —0,21 —______________________12.5. spr. % IjVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Slivar . . . pitoni . . ^ridania ■ erugina....................... — ^VAROVALSTVO - BANČNIŠTVO ^[[eanza Ass............... 37700 j^eanza Ass. risp. por. pitana............ . . >Sonia .............. Ga,'na Ass. ord........... 17450 l®nerali Ass.............. 41010 A?lla Ass................. 10999 U6l|le ................... 11300 u £0ndiaria spa liri revidente ....... Adriatico ........... 17950 fraz.................. 29650 T0i risp. port............ 12980 Un:° 0rd.................. 20200 -• 8950 —0,44 5935 —0,08 B°l priv 37700 —0,78 37100 —3,38 14955 —0,16 2215 —0,27 17450 —0,85 41010 —0,70 10999 —0,10 11300 —0,92 72300 —0,48 24600 —1,40 17950 —1,26 29650 —0,16 12980 —1,29 20200 —1,94 17050 —2,45 4081 —0,26 9199 —0,33 1975 + 0,20 32500 + 1,24 20600 — Ba[lda Comm. Italiana .... num Cr65° di Roma ................ 9199 'ifterh0 ltaliano ............ 1975 Medi anca Pdv................ 32500 'bbanca................... 20600 ^'flNA INDUSTRIJA - CEMENT Lgl Burg° ord................ 13770 ,70nBress°................... 22500 MorGadori ................... 26800 B0lindori Priv............... 16200 —0,79 Cani ■ Editoriale............. 5440 —0,27 |taic®n,ir ................... 3539 —0,30 dfenti.................. 113000 —0,17 —0,36 —2,17 —0,70 12.5. spr. % Unicem................ 22900 —0,65 Unicem risp........... 11060 +0,45 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp ....................... 4168 +1,90 Fidenza Vetrar 1000 ........ 8045 — Itaigas .................... 2164 —1,18 Mira Lanza.................. 40900 —0,21 Montedison 1000 ............ 2122 —1,30 Montefibre ................. 1410 +0,’64 Pirelli ..................... 3180 —1,42 Pirelli risp................. 3210 —1,68 Recordati ord............... 12120 —0,16 Saffa........................ 9802 +0,12 Siossigeno.................. 33700 —2,31 Snia BPD ..................... 2652 —1,48 Snia Fibre .................. 1650 —1,19 Snia Tecnopolimeri....... 6420 +1,64 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE__________________ Rinascente................... 4880 —0,40 Silos Genova.................... — — Standa ..................... 26050 —1,32 Standa risp. port........... 10300 —0,86 Alitalia cat. A............. 2145 —1,15 Alitalia priv............... 1340 —1,32 Italcable.................. 11890 — SIP ......................... 2860 —0,34 SIP risp. port............... 2560 +0,15 Sirti........................ 9175 —0,81 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE__________________ Ansaldo Trasporti ........... 5040 — Tecnomasio................... 2230 — Bastogi................... 399,25 —0,31 12.5. spr. % Bonifiche Siele 39605 + 1,03 Bonifiche Siele risp 11680 — CIR - Comp Ind. Riunite . 5560 —1,06 CIR risp 5470 —1,17 Cofide 5440 + 0,16 Comau Finanziaria 3075 Editoriale SpA 3400 — Euromobiliare 6048 — Ferruzzi Agric 3052 —0,22 Fidis 6583 —0,25 Fimpar 2110 — Finarte 4790 —1,23 Fiscambi Holding 6850 —2,00 Fiscambi risp 2500 i— Fornara 2909 —1,22 Gaic 22000 —0,90 Gemina 1778 + 0,67 Gemina risp 1736 + 0,28 Gerolimich . 103,50 —3,27 Gerolimich risp. port. . . . 95,00 + 0,52 IFI priv 17645 —1,17 IFIL fraz 4515 —0,44 IFIL risp. port. fraz 2600 —0,30 Iniziativa Meta Iniziativa Meta risp — — Italmobiliare . 154650 — Pirelli & C 8250 —0,60 Riva Finanziaria 9700 —2,02 Sabaudia Finanziaria . . . — Sabaudia risp. nc — — Saes 2290 —1,29 SME 3762 —1,41 SMI Metalli 1485 + 0,27 SMI Metalli risp 1390 + 0,72 SOGEFI 4515 —0,55 Štet 3419 —0,63 Štet risp. port. 3101 —0,06 12.5. spr. % Tripcovich 8410 —2,77 Tripcovich risp. nc 4053 + 0,09 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4250 —0,93 Calcestruzzi 14760 —0,27 Cogefar 5495 + 0,09 Del Favero 5151 —0,75 Grassetto SpA 15880 + 2,38 IMM Metanopoli 1447 + 1,82 Risanamento Napoli . . . 29120 — Vianini 4080 —0,48 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3239 + 0,24 Danieli & C 8490 —0,11 Data Consyst . . .. 12650 + 0,51 Fiar SpA 23600 —1,66 Fiat 9102 —0,76 Fiat priv 5925 —0,83 Fiat risp . . . . 5939 —1,09 Franco Toši . . . . 24500 + 1,23 Gilardini 16900 + 0,05 Magneti Marelli 2902 —0,17 Merloni 3170 —1,55 Necchi ord 3695 —0,13 Olivetti ord . . . . 8970 —0,38 Olivetti priv . . . . 5375 —0,09 Pininfarina . . . . 10220 —0,48 Rodriguez SpA 9890 —1,50 Safilo . . . . 8750 Safilo risp 8190 + 1,36 Saipem 3329 —0,26 Saipem risp 3189 — Tekneeomp 1400 —1,54 12.5. spr. % CCT december 1996 IND . . 93,05 —0,11 CCT ECU febr. 1994 ............. — — CCT ECU maj 1994 ........... 89,80 —0,11 CCT EFIM avg. 1988 IND . . — — CCT ENI avg. 1988 IND . . . — — CCT februar 1991 IND______ 101,00 —0,05 CCT februar 1992 IND .... 97,20 —0,21 CCT februar 1992 9,8% ... 101,50 — CCT februar 1995 IND______ 95,95 — CCT februar 1996 ........... 93,35 —0,05 CCT februar 1997 IND______ 92,35 —0,11 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,70 —1,76 CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,75 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,55 — CCT januar 1991 IND....... 101,10 — CCT januar 1992 IND....... 98,40 — CCT januar 1992 11%_________ 98,00 +0,20 CCT januar 1993 IND....... 97,00 +0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 99,05 — CCT januar 1997 IND....... 93,10 — CCT januar 1995 IND....... 98,45 +0,05 CCT januar 1996 IND....... 94,30 — CCT INAM jan. 89 12,5% . . — — CCT jul. 88 EM 83 IND_____ — — CCT julij 1990 IND ....... 99,55 —0,10 CCT julij 1991 IND........ 99,95 —0,05 CCT julij 1995 IND........ 94,20 —0,11 CCT julij 1996 ............. 93,85 — CCT maj 1991 IND.......... 100,55 — CCT maj 1992 ............... 96,95 — CCT maj 1995 IND.......... 93,25 — CCT maj 1996 ............... 93,80 — CCT maj 1997 IND....... 93,35 —0,11 CCT marec 1991 IND........ 100,20 —0,05 CCT marec 1995 IND........ 92,45 +0,05 CCT marec 1996 ............. 93,15 —0,05 CCT marec 1997 IND........ 93,30 —0,05 CCT nov. 1990 IND...... 99,50 —0,05 CCT nov. 90 EM 83 IND .. . 101,35 — CCT nov. 1991 IND......... 100,05 — CCT nov. 1992 IND......... 97,30 — CCT nov. 1995 IND........... 93,35 —0,11 CCT nov. 1996 IND........... 92,95 —0,16 CCT oktober 1993 IND________ 97,20 — CCT okt. 88 EM 83 IND . . . — — CCT oktober 1990 IND ... . 99,35 —0,05 CCT oktober 1991 IND ... . 99,75 — CCT oktober 1995 IND ... . 93,30 — CCT oktober 1996 IND______ 92,80 —0,05 CCT sep. 88 EM 83 IND . . . — — CCT sep. 1990 IND......... 99,40 — CCT sep. 1991 IND......... 99,75 — CCT sep. 1995 IND......... 93,50 —0,16 CCT sep. 1996 IND...... 93,10 —0,11 CTS marec 1994 IND........ 72,00 —0,21 CTS april 1994 IND ......... 71,40 —0,42 ED SCOL 1975/90 9% ________ 100,30 — ED SCOL 1976/91 9% ________ 100,50 +0,50 ED SCOL 1977/92 10% ... 100,00 — REDIMIBILE 1980 12% ... 104,50 +0,05 RENDITA—.355% 71,00 — Čeprav župani še niso izdali uradnega dovoljenja za kopanje Po podatkih KZE je tržaško morje skoraj povsod primemo za kopanje Podatki s posveta o nasilju nad otroki Pojav maltretiranja omejen a v zaskrbljujočem porastu Nenavadno zgodnje poletno vreme je v zadnjih tednih že marsikoga privabilo na plaže. Že za praznike okrog 25. aprila in med prvomajskim mostom so plaže tržaške pokrajine mrgolele sonca in vročine željnih meščanov (ki jih letošnja zima sicer ni preveč premrazila). Čeprav je bila temperatura morja še precej nizka — v zadnjih dneh se je sukala okrog 16 stopinj Celzija — so si nekateri pogumneži privoščili tudi kopanje v morju. Odsotnost alg, ki so lani marsikomu pokvarile veselje do kopanja, je mnoge prepričala, da so poskusili skok... v neznano. Podatki o onesnaženosti našega morja, kljub poletni vročini, namreč še niso bili objavljeni. Prav tako pa niso zdravstvene oblasti in — zanje — župani izdali dovoljenja za kopanje v morju. Zato smo se obrnili na bio-toksiko-loški laboratorij in na laboratorij za sanitarno kemijo Medkrajevnega urada za preventivo Tržaške krajevne zdravstvene enote, ki redno merita stopnjo onesnaženosti morja v Tržaškem zalivu. Laboratorija redno posredujeta podatke tudi zdravstvenim oblastem, ki v skladu z odlokom predsednika republike št. 470 iz leta 1982, določijo, ali je kopanje v morju priporočljivo. Naj takoj povemo, da se po analizah in izračunih omenjenih laboratorijev lahko mirne duše kopamo skoraj v vseh kopališčih naše pokrajine. Aprilska merjenja so namreč pokazala, da je morska voda z mikrobiološkega in kemijskega vidika skoraj povsod brezhibna. Ker pa je bilo aprila vreme zelo muhasto, izvedencem KZE ni uspelo opraviti vseh petih merjenj, ki jih določa zakon. V teh primerih — tako so storili tudi letos — morajo izvedenci izračunati povprečno onesnaženost prejšnjega leta. Kopanje je torej priporočljivo le, če je bilo leto prej vsaj 80 odstotkov vzorcev neoporečnih. Na podlagi lanskih podatkov in na osnovi letošnjih merjenj, ki potrjujejo lanske podatke, je morje — z mikrobiološkega vidika onesnaženo samo v petih krajih (morsko vodo merijo na 24 točkah obale). V devinskem portiču, v kopališčih Pristaniške ustanove in železničarjev, v kopališčih Muggesan in Velikih motorjev je morska voda v glavnem nasičena z raznovrstnimi bakterijami, ki prinašajo virusne bolezni. Žato so omenjena kopališča že štiri leta zaprta. Tudi ob obali Ribiškega naselja, kjer sicer ni kopališča, stalno beležijo previsoke količine bakterij. Količina bakterij je v teh krajih namreč krepko nad varnostno mejo, ki jo določa ministrstvo za zdravstvo. Vsak deciliter morske vode bi moral vsebovati skupno največ 2 tisoč kolibakterij oziroma največ sto fekalnih kolibakterij in sto fekalnih streptokokov. V omenjenih krajih pa je vsebnost fekalnih kolibakterij in streptokokov vedno nad varnostno mejo. V kopališču Muggesan so 26. aprila izmerili celo 1609 fekalnih kolibakterij in streptokokov na deciliter morske vode, to je kar 16-krat več, kot določa ministrstvo. Hudo onesnažena je tudi voda v kopališčih železničarjev in Pristaniške ustanove, kjer so istega dne izmerili 918 fekalnih kolibakterij in 542 streptokokov na deciliter vode. Treba je sicer pripisati, da količina bakterij stalno niha, saj je odvisna od vremena, morskih tokov, plime in oseke ter vetrov, tako da je le z izračunom enoletnega povprečja mogoče ugotoviti, kje je voda onesnažena. To so tudi storili letos izvedenci KZE. Za previsoko količino bakterij sta v glavnem kriva nezadovoljivo čiščenje grezničnih odplak in nezadostno število čistilnih naprav (človeške odpadke je mogoče sterilizirati le tako, da najprej kloriramo in nato dekloriramo odpadne vode). Včasih pa tudi slabo vreme prispeva svoje, saj se je že več- krat pripetilo, da je zaradi neurja prišlo do okvar na kanalizacijskem omrežju, iz katerega se odpadki izlijejo v morje neposredno pred kopališče. Drugače je s kemijskim onesnaženjem, ki pa — kot rečeno — ni zaskrbljujoče. Vsebnost škodljivih snovi je bila namreč vedno pod varnostno mejo, kar je tudi razumljivo, saj je industrijsko onesnaženje — prav zaradi pomanjkanja velikih industrij — zelo omejeno. Naj vsekakor zapišemo, da laboratorij za sanitarno kemijo analizira PH, barvo, prosojnost vode, količino mineralnih olj, količino snovi, ki prekrijejo površino vode in preprečujejo izhlapevanje, količino fenolov in odstotek prostega kisika, (bg) Zadnji eklatantni primeri maltretiranja otrok in nasilja nad njimi dramatično opozarjajo, da je ta pojav močno prisoten v naši družbi in to skoraj v vseh slojih. Zelo verjetno je tudi, da so ob dejstvu, da se o njem vedno več govori, ljudje razvili posebno občutljivost do nasilja nad otroki in da to pomaga k njegovemu pogostejšemu razkrivanju. Družba pač doživlja neke vrste »ciklično« občutljivost do posameznih pojavov. Tako je pred leti bilo »aktualno« vprašanje norosti in norišnic, nato vprašanje spolnega nasilja nad ženskami, sedaj pa se sredstva javnega obveščanja s posebno pozornostjo ukvarjajo z nasiljem nad otroki. Da ne bi vse ostalo zgolj pri verbalnem zgražanju in z željo, da bi povezali vse strokovne in družbene komponente, ki delajo v stiku z mladoletniki, so Juridični inštitut tržaške ekonomske fakultete, Univerza Trst, Pokrajina Trst in Študijski center »Lo Stato e le riforme« priredili dvodnevni vsedržavni seminar, ki se je pričel včeraj v konferenčni dvorani ekonomske fakultete. Na srečanju sodelujejo številni strokovnjaki iz vse Italije, ki se z vprašanjem nasilja in maltretiranja otrok ukvarjajo iz različnih zornih kotov. Tako so včeraj zjutraj spregovorili o tem, kako je mogoče ugotavljati primere nasilja tako pri zdravih kot pri handikapiranih otrokih, v popoldanskem delu pa so obravnavali vprašanje vloge zdravstvenih, sodnih in socialnih delavcev ter seveda šolnikov. Danes se bo seminar zaključil z razpravo o tem, kako bi morale ravnati javne službe in ustanove. Danes bodo udeleženci predvidoma izglasovali tudi resolucijo, v kateri bodo pod- robno našteli vse pomanjkljivosti javnih ustanov, zraven pa bodo tudi predlogi, kako jih konkretno odpraviti. Kot je včeraj poudaril direktor Juri-dičnega inštituta in eden od pobudnikov seminarja P. Cendon, je maltretiranje otrok, predvsem med domačimi zidovi, problem, ki ni in ne sme biti le juridičnega značaja. Za zaščito otrok je ponekod dovolj služb, vendar te so medseboj nepovezane in preveč fragmentarne. Da se je treba lotiti vprašanja predvsem s preventivnimi ukrepi, saj sta za prizadetega otroka represija in kriminalizacija vedno prepozni, pa je za njim poudaril primarij oddelka za prvo pomoč pri tržaški otroški bolnišnici Burlo Garofolo A. G. Marchi. Zdravnik je naštel tudi vrsto podatkov, ki so jih zadnja leta zbrali v Bur-lu. Gre za prijave primerov otrok, pri katerih so zdravniki zasledili znake telesnih poškodb ali spolnega nasilja, in pa za otroke, ki so jih starši zapustili. V triletju 1980-82 je bilo teh prijav 51, v naslednjih treh letih 93, v zadnjih treh pa 84. Na 1800 otrok, kolikor jih v enem triletju povprečno pregledajo na oddelku za prvo pomoč v Burlu, so te številke relativno majhne. Bolj zaskrbljujoč pa je drugi podatek, in sicer primerjava med maltretiranimi otroki in celotno populacijo otrok, o kateri vemo, da vztrajno pada (leta 1981 bilo na Tržaškem 43.776 otrok, starih do 15 let, leta 1987 pa 31.852). Ta vrednost je leta 1981 znašala 3,9 promila, leta 1987 pa 8,8 in se je torej več kot podvojila. Statistike zdravnikov v Burlu so nadalje pokazale, da se je v istem obdobju pojav nasilja nad otroki v družinskem okviru skoraj podvojil. Po odobritvi v poslanski zbornici bo zdaj romal v senat Osnutek zakona o reformi osnovne šole ne upošteva potreb slovenskega šolstva V sredo, 10. maja, je poslanska zbornica izglasovala zakon o reformi osnovne šole. Ta zakonski osnutek je bil prvič predložen v poslanski zbornici aprila 1985 in ponovno decembra 1987. Na njegovi osnovi so medtem v šolskem letu 1987/88 stekli v prvih razredih osnovnih šol novi učni načrti, ki bodo s prihodnjim šolskim letom uvedeni že v tretje razrede. Pred tem mora priti do odobritve reformnega zakona, ker poučevanje tujega jezika, naravoslovja in informatike v tretjem razredu predpostavlja predmetni pouk in podaljšanje šolskega urnika. Eksperimentalno so nekatere osnovne šole uvedle novi urnik že v letošnjem šolskem letu. Do intenzivnejše razprave o reformi osnovne šole je prišlo junija lanskega leta v ožjem odobru VII. komisije za šolstvo v poslanski zbornici. Od tega trenutka dalje je odbor Sindikata slovenske šole sledil z veliko pozornostjo in prizadevanji vsemu dogajanju v zvezi z zakonskim osnutkom. Na srečanju z merodajnimi predstavniki slovenskih osnovnih šol smo še isti mesec izluščili glavne pomanjkljivosti v zvezi z uvajanjem reforme v slovenske šole. 3. julija smo razposlali izoblikova- ne predloge vsem možnim političnim in sindikalnim sogovornikom v Rimu. Po petletnem premoru smo jeseni sklicali Šolski odbor, ki ga sestavljajo, poleg deželnega SSŠ, slovenski komisiji KPI in PSI, šolska komisija SSk, Odbor za šolstvo SKGZ, SP, SSO in ZSKD. Na seji smo izdelali dokončno besedilo sprejetih predlogov in predstavniki strank, med njimi je bil tudi sen. Spetič, so se obvezali, da bodo po svojih poteh vplivali v Rimu za dopolnitev zakonskega osnutka. Obljubljeno nam je bilo tudi srečanje z načelniki skupin v VII. komisiji poslanske zbornice. Sindikat slovenske šole je potem poskusil nešteto poti, porabil veliko časa, denarja in energij, da ne bi zamudili nobene priložnosti za uveljavitev naših predlogov: od srečanja s samim ministrom, do namestnika šefa njegovega kabineta, od podtajnika, ki je zadolžen za reformo osnovne šole, do posameznih poslancev v komisiji in izven nje, od sindikatov, do šolskih uradov vladnih strank. V stalnem stiku je bil s podtajnikom prosvetnega ministra. Do pomladi je kazalo, da bodo zakonski osnutek odobrili na zakonodajni seji komisije, ker pa ni prišlo do soglasja med strankami, je pred mesecem dni bil predan v razpravo poslanski zbornici. Na seji 4. maja je bil zakonski osnutek člen za členom odobren in 10. maja je prišlo do njegovega izglasovanja v celoti. Po telefonskih vesteh iz Rima v poslanski zbornici ni nihče predložil nobenega popravka v našo korist. Besedilo sprejetega zakona mora zdaj v pristojno senatno komisijo. Po doseženem soglasju v komisiji preide za dokončno odobritev v senatno zbornico. Vsi naši nepretrgani enoletni napori za prilagoditev reforme razmeram slovenskih osnovnih šol SO se izkazali brez učinka: delovali smo osamljeno razen redkih izjem. Kaj bo v prihodnjem šolskem letu na slovenskih osnovnih šolah, če bo tudi za nas veljaven predpis, da o poučevanju tujega jezika v manjšinskih šolah odločajo krajevne uprave, da morajo imeti didaktična ravnateljstva od 50 do 70 učnih moči oz. od 40 do 60, v primeru da obsegajo več občin, če bo šolski skrbnik brez našega sodelovanja načrtoval prehod v novo ureditev osnovnih šol, tudi v zvezi z združevanjem razredov in šol? ŽIVKA MARC Vas vabi v prenovljeno trgovino na ogled nove modne kolekcije. KORZO ITALIJA 25 - TEL. 65366 Kulturne prireditve v novi knjižnici v Saležu Skupna usoda knjige in grafike Novo občinsko knjižnico in kulturno središče v Saležu bo zgoniška občinska uprava uradno predala namenu jutri ob 10.30 na uradni otvoritvi, ki bo poleg priložnostnih govorov obsegala tudi nastop mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda in osnovnošolske mladine. S to pobudo se uresničuje program zgoniške občinske uprave, ki predvideva ureditev primernih prostorov za kulturno in splošno družbeno dejavnost v vseh vaseh občinskega ozemlja. Krajevna skupnost Salež je tako obogatena s stavbo, ki naj bi postala središče študijskega, kulturnega in umetniškega delovanja. Občina Zgonik je gradbena dela uresničila s prispevki deželne vlade, Sklada za Trst, Kraške gorske skupnosti in s posojilom osrednje državne hranilnice in posojilnice. Prva prireditev (upravi je pri tem priskočilo na pomoč društvo Rdeča zvezda) pa se je v novih prostorih odvijala že v četrtek zvečer z nadvse uspelim kulturnim večerom, katerega so se poleg lepega števila krajanov, udeležili tudi številni ugledni gostje, med katerimi so bili senator Spetič, predsednik SKGZ Palčič in predsednik KGS Pečenik. Po pozdravnih besedah domačega župana Miloša Budina, se je pozornemu občinstvu najprej predstavil pesnik Marij Čuk, ki je prebral nekaj pesmi iz svojih starejših pesniških zbirk. Njihova vsebina pa je bila nadvse aktualna. Nato so se oglasile strune ob mojstrski izvedbi kitarista Igorja Starca. V novih prostorih občinske knjižnice so isti dan otvorili razstavo šestih zamejskih likovnikov in sicer Zore Koren-Škerk, Marjana Kravosa, Klavdija Palčiča, Klavdije Raza, Lojzeta Spacala in Edija Žerjala. Razstavljena dela je predstavila Barbara Gruden, ki je v sodelovanju s Frankom Vecchie-tom tudi pripravila ta tematski prikaz umetniške ustvarjalnosti. Gre za zanimiv izbor figurativnih in abstraktnih grafik, ki s svojo sporočilnostjo in raznolikostjo živo pričarajo opazovalcu lepoto likovne umetnosti. Grudnova j® ovorila o skupni zgodovinski usodi njige in grafike, saj je ta pravzaprav nastala v funkciji pisane besede. Sinu či pa so v Saležu v sodelovanju z <3°' riškim Kinoateljejem predvajali slovenski film Tuga Štiglica Poletje školjki. b. S. Na sliki (foto Magajna) pesnik M®' rij Čuk bere svoje poezije pred st® vilnim občinstvom. Napoveduje se razgibano politično soočanje Volilna kampanja bo privabila v Trst vidne voditelje strank Volilna kampanja za evropske volitve bo privabila v našo deželo in tudi v Trst mnoge ugledne strankine voditelje, ki kandidirajo za mesto v Strasbourg. Predvolilne obiske so že napovedali komunistični sekretar Achille Oc-chetto, zunanji minister Giulio Andreotti in republikanski voditelj Giorgio La Malfa, ki so nosilci list KPI, KD in PRI, fašisti pa že vzklikajo o »sveti nacionalni vojni za obrambo italijanstva ogroženih Bočna in Trsta«, v kateri se bo baje v prvi osebi angažiral njihov državni kolovodja Fini. Na manjšinsko problematiko, seveda iz zelo različnega zornega kota, bodo med volilno kampanjo opozarjali tudi "uradni" zeleni, ki si prizadevajo za izvolitev Južnega Tirolca Alexa Langerja, ustanovitelja zelo uspešne bocenske alternativne liste. Kot zanimivost naj navedemo, da je med kandidatih zelenih smejočega se sonca tudi lider francoske kontestacije iz leta 1968 Daniel Cohn Bendit. Slovenska skupnost je medtem včeraj uradno objavila kandidatno listo manjšinskega kartela, ki jo odpira oporečnik Južnotirolske ljudske stranke in bivši dolgoletni podpredsednik bocenske province Alfons Benedikter. Sledijo tržaški pisatelj Boris Pahor, deželni svetovalec Unione del popolo venelo Ettore Beggiato, voditelj Union Furlane Roberto Visentin in val-dostanski poslanec Luciano Caveri. Kandidati so še predsednik dežele Sardinije Mario Melis, pokrajinski svetovalec Okcitanskega gibanja Dino Matteodo, zastopnik Južnega gibanja Salvatore Farina, manjšinski strokovnjak iz Francije Guy Heraud, pisatelj in izvedene za manjšinske probleme Sergio Salvi, bivša deželna svetovalka Furlanskega gibanja Cornelia Puppini, zastopnik SSk Andrej Bratuž in še predstavniki Unione del popolo venelo Giancarlo Dal Pra, Furio Gallina ter Gianni Butterini. SSk ima kandidate v vseh volilnih okrožjih. Stranke in gibanja, ki so podpisale ta volilni pakt, so se sporazumele za rotacijo morebitnih izvoljenih v evropskem parlamentu. Rotacija je bila sicer vključena tudi v sporazumu leta 1984, edini izvoljeni poslanec Sardinske akcijske stranke Columbu pa je ostal v Strasbourgu vseh pet let, kar je ustvarilo trenja in polemike v tem volilnem zavezništvu. Sporazum o rotaciji je bil sedaj, kot kaže, natančneje zastavljen, tako da so se morali vsi kandidati pred notarjem obvezati, da bodo v primeru izvolitve ostali v evropski skupščini le določeno časovno dobo. Sardinski kandidat (po vsej verjetnosti bo to predsednik deželne vlade Melis), ki ima največ možnosti za izvolitev, naj bi ostal v Strasbourgu največ tri leta, potem pa naj bi prepustil mesto predstavnikom drugih manjšin. V Trstu pa se že konkretno govori, da bo po evropskih volitvah, ne glede na rezultate, prišlo do politične krize na Občini in Pokrajini. Upravna kriza grozi tudi deželni vladi, posebno potem, ko je odbornik Gonano zapustil PSDI in se politično približal socialistom. S. T. PSI in LpT orisali sporazum o kandidaturi posl. Camberja Voditelji tržaške federacije PSI in Liste za Trst so včeraj orisali vsebino in pomen sporazuma o kandidaturi listarskega poslanca Giulia Camberja na listi PSI za evropske volitve. Na tiskovni konferenci na ronškem letališču (izbrali so ga kot pomemben vezni člen med Trstom in Evropo) so Cecovini, Staffieri in Gambassini za LpT in Carbone, Perelli in Seghene za PSI poudarili, da je sporazum o Camberjevi kandidaturi nekakšno logično nadaljevanje "politično inteligentne operacije", na osnovi katere je bil pred dvema letoma sam Cam-ber izvoljen v poslansko zbornico, socialist Agnelli pa v senat. Vsi so enotno zanikali, da bi sporazum predvideval tudi odprtje krize na Tržaški občini po volitvah. Socialisti so pri tem poudarili, da je sicer tudi njihov nedavni pokrajinski kongres potrdil važnost sodelovanja z Listo in da vsekakor že dve leti zagovarjajo nujnost, da bi tildi Lista bila sestavni del večine, ki upravlja Občino in pokrajino. Nočemo zrušiti večine, je zagotovil Perelli, pač pa jo kvantitativno in kakovostno razširiti. Gambassini pa je pripomnil, da bi bil tak sporazum o odprtju krize povsem odveč, saj vsi dobro vedo, da bomo po evropskih volitvah priča krizam na vsedržavni in na deželni ravni, po vsej verjetnosti pa tudi na občinski. Na tiskovni konferenci so tudi poudarili, da je vsedržavno vodstvo PSI (Martelli in sam Craxi) odločno pod- prlo operacijo in sklenilo, da da Camberja na tretje mesto kandidatne liste, medtem ko je Lista za Trst zahtevala le šesto. Tako socialistični kot listarski predstavniki so polemizirali z drugimi strankami, ki so kritizirale volilno zavezništvo, še posebno pa jih je zbodel očitek komunističnega neodvisnega kandidata Ceschie (ki ga sicer niso izrecno imenovali), da "se PSI druži s tistimi, ki bi hoteli tudi v Trstu uvesti apartheid". "Kdor to pravi, ni razumel čisto nič", je dejal Carbone, Staffieri pa mu je pritrdil: "Mi nočemo odvzeti manjšini niti vejice od tega, kar že ima, čeprav je to več od tistega, kar imajo druge manjšine v Evropi, nočemo pa bilin-gvizma ". Listarski tajnik je tudi zagotovil, ne da bi ga kdo od prisotnih socialističnih voditeljev demantiral, da glede manjšine "mi in socialisti hočemo ene in iste stvari". Na tiskovni konferenci so tudi zanikali, da bi furlanski socialisti kritično gledali na volilni sporazum. Kandidatura furlanskega socialista Brava ne predstavlja konkurence Camberju, ker ni med nosilci liste. Prav tako pa so zanikali, da bi socialisti kdajkoli zahtevali, da bi Camber v primeru izvolitve v Strasbourgu pustil svoje mesto v rimskem parlamentu Segheneju. Na tiskovni konferenci je bil seveda prisoten tudi sam Camber, ki pa je ves čas le molčal, (tm) Upravni odbor TKZE se je umestil Položaj Cecovinija (PLI) še nerešen Prejšnjo sredo se je prvič sestal novi upravni odbor Krajevne zdravstvene enote za tržaško pokrajino. Po številnih upravnih in političnih zapletih so sedaj njegovi člani socialist Jacopo Rossini, ki je tudi njegov predsednik, liberalec Giuliano Cecovini, socialist Vincenzo Di Pace, demokristjani Dome-nico Del Prete, Paolo Revelant in Giovanni Scarpa ter komunistka Diana De Rosa. Giovanniju Scarpi je predsednik Rossini poveril odgovornosti podpredsednika. Kot prvi formalni akt je odbor pozval Giuliana Cecovinija, naj do 15. maja pojasni svoj položaj, kajti njegova zaposlitev v okviru otroške bolnišnice Burlo Garofolo je nezdružljiva s funkcijo v upravnem odboru KZE. Iz istega razloga se Cecovini ni udeležil seje. Upravni odbor je nato ratificiral 45 sklepov, ki jih je predsednik sprejel v času od svojega imenovanja (20. april) do umestitve upravnega odbora in nadaljnih 94 tekočih upravnih sklepov. Danes na Opčinah tradicionalno srečanje obmejnih železničaijev Danes zjutraj se bodo železničarji slovenske in italijanske Primorske srečali na Opčinah na tradicionalnem Srečanju prijateljstva, ki ga obmejni železničarji prirejajo letos že petnajstič. Kot rečeno, se bodo železničarji srečali letos na italijanski strani meje. Ob 8. uri se bodo zbrali na obmejni železniški postaji na Opčinah, kjer bo slovenske kolege - primorskim železničarjem se bo pridružila tudi delegacija iz Ljubljane - sprejel predstavnik italijanskih državnih železnic inž. Saffi. Ob 8.10 bodo z vlakom odpotovali na Prosek, kjer si bodo ogledali hleve in kjer je na sporedu prva "osvežitev". Nato se bodo po Tržiču popeljali v Červinjan, kjer si bodo ogledali novo železniško postajo. Od tod jih bo železna cesta povedla v Portogruaro, kjer jih bo sprejel tamkajšnji župan. Po kosilu pa se bodo z avtobusom odpeljali v turistično mestece Caor-le. Dolinska PSI o problemih občine Prejšnji teden se je sestalo tajništvo dolinske sekcije PSI, ki je razpravljalo o raznih aktualnih političnih in upravnih problemih dolinske občine. Prisotni so podali oceno o splošnem političnem trenutku in sprejeli sklep, da se čim-prej sestanejo s tržaško federacijo stranke za razpravo njenega stališča do slovenske manjšine. Prisotni so še sklenili, da se bodo sestali tudi s predstavniki socialistične stranke v tistih izvoljenih telesih, ki tako ali drugače vplivajo na razvoj našega teritorija, in sicer v ustanovi EZIT, v KZE (glede zdravstvenega okrožja), pri ACEGA (glede metanizacije občine). Med tem časom so se predstavniki dolinske sekcije že sestali s podpredsednikom EZIT Minittijem, s katerim so razpravljali o obrtniški coni, o problemu kanalizacije in osrednje čistilne naprave ter o problemu čistega okolja v industrijski coni. Posvet KPI o odnosih med Italijani in Slovenci Izkrivljeno italijanstvo škodi Trstu Italijanska kultura na Tržaškem lahko odigrava veliko vlogo za uveljavitev ustvarjalnega sožitja med Italijani in Slovenci, a le pod pogojem, da se bo pravočasno otresla kvarnega vpliva demagoških zaščitnikov lažnega in praznega italijanstva. Ni mogoče, da razni Camberji in Senesi (predsednik nacionalističnega odbora za italijanstvo Trsta, op. ur.) tako grobo izkoriščajo negotovosti in protislovja italijanskega dela mesta ter vihtijo zastave, ki bi bile v vsakem "normalnem" italijanskem mestu že zdavnaj preživele. Trst bo torej lahko enakopravno sprejel slovensko stvarnost le, ko se bo italijanska večina čutila res italijansko in ko bo svetla tradicija italijanske kulture končno prodrla med najširše plasti tržaškega prebivalstva. Stelio Spadaro je trdno prepričan v to svojo politično in kulturno tezo, ki jo je jasno razčlenil tudi na včerajšnji javni debati KPI o odnosih italijanske kulture do manjšinskega vprašanja. Po njegovem mnenju sta bili KPI in krajevna levica na sploh glede teh vprašanj preveč let v defenzivi, kar so spretno izkoriščali nacionalisti in tisti, ki še danes hočejo, da bi naše mesto še dalje živelo na robu italijanske kulture, v nekem čudnem "tržaškem limbu", katerega negativne posledice so vsem na dlani. Konkretno izhodišče za razpravo je bil zakonsk osnutek za zaščito, če jo tako lahko sploh imenujemo, slovenske manjšine, ki ga je v vladnem imenu oblikoval minister Maccanico. Spadaro je glede tega poudaril, da hoče vlada s tem predlogom ustvariti temelje za oblikovanje dveh ločenih družb in dveh ločenih narodnosti, to se pravi škodljivo logiko, ki se že uveljavlja na Koroškem in predvsem na Južnem Tirolskem. Ta usmeritev žali tudi Luciana Ceschio, ki je posegel v debato in napovedal, da se bo v primeru preštevanja manjšine uradno proglasil za Slovenca v prepričanju, »da bo to storil kot demokratični Italijan, ki je trdno prepričan, da se manjšinske pravice ne morejo na noben način meriti s številčno prisotnostjo Slovencev«. Ceschia je tudi spet omenil sporno, po njegovem neverjetno volilno zavezništvo med tržaško PSI in LpT in se polemično vprašal, ali se ti dve sili identificirata tudi pri obravnavi manjšinskega vprašanja, pri čemer je pripravljen na javno soočanje tako z melonarji kot s socialisti. O Maccanicovem predlogu je v sklepnem posegu govoril tudi senator Stojan Spetič, po mnenju katerega je ta osnutek žaljiv za vse Italijane, katerim minister hočeš nočeš očita narodnostno nestrpnost, saj ne priznava Slovencem pravic tam, kjer so Italijani v večini, kot npr. v mestnem središču. Zaščita manjšine ni ter ne sme imeti značaja izrednega zakonskega ukrepa, kot razglašajo nekateri, ampak je naravni ukrep, ki sodi v moderne odnose med ljudmi in državami ter v združeno Evropo, ki je, vsaj na tem področju, še zelo daleč od vsakdanje tržaške stvarnosti. S. T. Nočni tatovi na pohodu po mestnih trgovinah Tudi v noči med četrtkom in petkom so policisti imeli opravka z dvojico tatov, ki je bila na nočnem pohodu po mestnih trgovinah. Na policijski operativni centrali so okrog dveje ure prejeli namreč telefonski klic, da sta dva fanta skusala vlomiti v lekarno na vogalu med Ul. Kfascag-ni in Staroistrsko cesto. Fanta sta bila namreč tako glasna da sta zbudila tam zraven stanujočo žensko. Ko so agenti prihiteli na Staroistrsko ulico, so ugotovili, da tatovom ni uspelo vlomiti v lekarno. V bližini pa so v parkiranem avtomobilu zasačili mladeniča, ki se je izgovoril rekoč, da se mu je avto pokvaril. Ker je bilo pričevanje ženske zelo natančno - fanta je namreč videla, kako sta skušala vlomiti v lekarno in kako sta nato parkirala avto-niobil so nočnega "voznika", kateremu je ime Ennio Grattagliano in je že večkrat imel opravka s pravico, odpeljali na kvesturo. Tu so agenti izvedeli od kolegov, da so neznanci vlomili tudi v prodajalno sadja in zelenjave v Ul. Venezian. Ker je fant izjavil, da je večer preživel v diskoteki Fashion v Ul. Madonna del mare (to je v bližini omenjene prodajalne) in Ker so pri njemu našli precej visoko vsoto denarja, okrog tisoč lir, so fanta osumili, da je zakrivil tudi to krajo. Grattagliano je bil poleg tega brez vozniškega dovoljenja, tako da so ga gladko poslali v Coroneo. Njegovega do-'Unevnega pajdaša pa niso izsledili. Sestanek o ureditvi openskega strelišča os Vprašanie ureditve openskega strelišča tudi v luči nedavne-p Predloga tržaške federacije PSI bo v središču pozornosti Drir - jk°Y?ga sestanka v openskem Prosvetnem domu, ki ga §p r,ela sekcija Zveze borcev ANPI za Opčine, Bane in Ferluge. b0 bo ob 20. uri. Prireditelji vabijo na množično udelež-vp fvsih borcev ter domačinov, saj gre za kočljivo in občuteno Verjetno že junija proces proti Giorgiu Stančiču Preiskovalni sodnik Filippo Gullotta je zaključil preiskavo proti 43-letnemu Giorgiu Stančiču, uslužbencu podjetja IRET, katerega so aretirali februarja, ko je hotel čez mejo s svežnji tajnih vojaških dokumentov. Bil je to načrt "Sorao" (izdelala ga je družba Meteor iz Ronk), eden od bistvenih komponent obrambnega elektronskega sistema "Katrin". Za izročitev teh dokumentov sovjetski obveščevalni službi naj bi Stančiču obljubili 150 tisoč dolarjev. V preiskavo sta vpletena tudi njegova »sodelavca«, agenta KGB Vitalj Alexandrovič Popov in Ni-colaj Kirikovič Smetankin, ki pa se prav gotovo ne bosta predstavila tržaškim sodnikom. Proti njima so sicer izdali mednarodni zaporni nalog, verjetno pa ni težko uganiti, da sta jo pravočasno popihala v Sovjetsko zvezo. Proti trojici sta Gullotta in preiskovalni svetovalec D'Amato sestavila šest obtožb. Če nekoliko poenostavimo sodni jezik, se bo Stančič moral braniti pred porotnim sodiščem zaradi združevanja v kriminalne namene, sodelovanja pri korupciji, špijonaže, sodelovanja pri večkratnih poskusih zbiranja in predajanja političnih in vojaških tajnosti ter sodelovanja pri poskusu odkrivanja državnih tajnosti. To so zelo hude obtožbe, ki bi v primeru, da jih sodišče prizna za resnične, lahko pomenile tudi dosmrtno ječo. Proces proti Stančiču, ki je vse od aretacije v koronejskem zaporu, bo predvidoma že prihodnji mesec, ko se bo umestilo porotno sodišče. Rop v čevljarski delavnici Grozil je s škarjami in ukradel bomo vsoto Ko so agenti letečega oddelka včeraj nekaj pred 13. uro prejeli telelonski klic, da je neznanec oropal čevljarsko delavnico El caligher v Ul. del Bosco 3/a, so se -misleč, da je šlo za pravi oborožen rop - na vrat na nos odpravili v omenjeno ulico. V čevljarski delavnici pa jih je pričakalo presenečenje, saj so odkrili, da je ropar ukradel samo 50 tisoč lir in da je delavcu grozil z škarjami, ki jih je našel v delavnici. Šele ko si je 18-letni delavec Massimo Stanco oddahnil, pa je agentom uspelo izvedeti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Stanco je namreč sam poklical policijo, vendar je bil po odhodu roparja tako zmeden, da je po telefonu povzročil pravo paniko. Ob 12.30 se je Stanco že odpravljal, da bi zaprl trgovino, ko se je na pragu pojavil mladenič, ki ga je vprašal miloščino. Fant je dejal, da mora kupiti zdravila za bolno hčer, a da nima denarja. Stanco mu je odvrnil, da mu ne more dati denarja, češ da delavnica ni njegova in da gospodarja, ki bi mu lahko to dovolil, ni. Odgovor pa mladega "berača" ni zadovoljil, zato je s pulta pobral škarje in z njimi skušal odpreti blagajno. Ker mu to ni uspelo, je škarje uperil proti Stancu in mu zagrozil, naj sam odpre blagajno. Prestrašeni Stanco se seveda ni obotavljal in je svojemu napadalcu takoj izročil 50 tisoč lir. Roparju je bila ta borna vsota očitno dovolj, saj je takoj odvrgel škarje in vzel pot pod noge. Agentom je bil dovolj bežen opis, da so lahko izsledili mladega roparja, saj - kot so pozneje ugotovili - je bil že njihov stari znanec. V Ul. S. Cilino je patrulja pičlo uro po ropu izsledila 23-letnega Morena Saiza, ki seveda nima hčere, toliko manj pa je potreboval zdravil. Vse si je izmislil, "podvig" pa ga bo po vsej verjetnosti drago stal, vsekakor veliko več, od skromne vsote, ki jo je vzel. Saiz je prejšnjo noč že prespal v Coroneu, danes pa ga bo zaslišal namestnik državnega pravdnika Drigani. Mednarodnega kriminalca bodo morda izročili tržaškim sodnikom Tržaško sodstvo bo v kratkem verjetno le imelo možnost, da zasliši mednarodnega kriminalca Anthonya Tan-nourija, ki je pred leti organiziral v Trstu veliko mrežo za razpečevanje mamil. Pariško državno pravdništvo je namreč pristalo na to, da bi ga izročilo italijanskim sodnim oblastem. Tanno-uri, ki je libanonskega porekla, a je pred poldrugim letom postal francoski državljan, bi se moral zagovarjati tudi pred sodiščem v Trentu zaradi prodaje orožja Libiji. Dejstvo, da je Tannouri postal francoski državljan, pa bo verjetno oviralo njegovo izročitev Italiji. Mnenje pariškega pravdništva namreč ni odločilno, saj o njegovi morebitni izročitvi Italiji lahko odloča samo vlada. Prav ta mu je namreč dodelila francosko državljanstvo, pa čeprav je bila obveščena, da italijanske sodne oblasti zahtevajo njegovo izročitev (do prekrškov, katerih je Tannouri obtožen, je prišlo namreč veliko prej, kot je ta postal francoski državljan). Tannouri pa se mora med drugim oddolžiti tudi francoski pravici, saj je bil zaradi davčne utaje (ki bi se sukala okrog 54 milijonov frankov) obsojen na pet let zapora. Da bi vnovčila vsaj del tega denarja, je francoska vlada prodala vse njegovo imetje. 25. maja pa se bo ta mednarodni goljuf in kriminalec moral zagovarjati tudi pred sodiščem v Aix en Provenceu, ki ga dolži, da je ogoljufal švicarsko družbo Sasea. Leta 1986 naj bi tej družbi prodal namreč kar dva milijona 383 tisoč delnic tržaške zavarovalnice Generali. Kljub temu da je Tannouri dobil denar, pa ni nikoli izročil delnic. 13. 5.1987 13. 5. 1989 Ob 2. obletnici smrti drage žene Ivanke Benin por. Volčič se je spominjajo mož in sorodniki Trst, 13. maja 1989 Ob izgubi drage mame izrekajo Veri najgloblje sožalje cerkvene pevke iz Boljunca pismo uredništvu Spolna vzgoja na šolah in sporni film o splavu Spoštovano uredništvo, Že nekaj dni, odkar sem slučajno izvedela, da so na nekaterih slovenskih šolah (gotovo na učiteljišču in teh. zavodu "Žiga Zois") predvajali film o splavu, o katerem so že pisali italijanski dnevniki in o katerem je bocenski državni pravdnik Vincenzino Luži izjavil, potem ko ga je zaplenil, da je "grozljiv in pretresljiv", se sprašujem, kaj bi o takem predvajanju rekel pater Bernard Hearing, učitelj teološke morale. Odkar so mu operirali glasilke, pater Hearing ne more več poučevati, zato še bolj vneto piše in uči, kako se živi Kristusov zakon v ljubezni, zvestobi in svobodi. Uči duhovnike, kako ne smejo biti gospodarji človeške zavesti, predvsem v etiki zakona. Med drugim trdi: »Spovednik naj nikdar ne predpisuje zakoncem, koliko otrok naj imajo in kdaj naj jih imajo.« Na žalost je pater Hearing precej osamljen in ima veliko tožiteljev; najhujši je mon-signor Carlo Caffarra, ki ga poznamo vsaj po trditvah, da je že kontracepcija umor (škoda da ni Giuliano Ferrara povabil Hearinga, namesto malo briljantnega Caffarro, na svojo oddajo o splavu!). Všeč bi mi bilo še kaj več napisati o tem patru, a je namen tega pisma izvedeti, če so mladi, ki so si ogledali film o splavu, bili prej deležni tudi spolne vzgoje in s tem vzgoje o občevanju, kontracepciji, ljubezni in materinstvu oziroma zaželeni nosečnosti. Kdo ve, če se ti mladi, ko srečujejo probleme spolnosti, obračajo na družinske posvetovalnice, ki so vse nekaj drugega od tistega, kar bi jim določeni krogi radi naprtili in sicer to, da so samo razdeljevalci tablet proti zanositvi in kraj, kjer se lahko splavi. Predolgo smo se ženske in napredni del moških borili, da smo prišli do zakona, ki bi bodočim generacijam pomagal, da bi materinstvo postalo kvalitetnejše in da ne bi ženske umirale ali kakorkoli drago plačevale odločitve za splav; pot do zakona ni bila lahka in ženske nismo pripravljene popustiti pred ponovnim ostrim in organizira- nim napadom na ta zakon in to so dokazale vse ženske, ki so tako množično odšle v Rim na manifestacijo v obrambo zakona, ki želi izboljšati - v mejah možnosti - problem abortusa, ki je eden ključnih družbenih vprašanj, kot je bil od vedno. Pa še o filmu; ob vsem kar se dogaja okoli nas, film sam na sebi verjetno ni bil tak, da bi ga mladi ne prenesli; sicer bi o tem lahko kaj več povedali samo tisti, ki so si film ogledali; sama upam, da ga bom prej ali slej lahko videla in si tako ustvarila lastno mnenje. Predvajanje tega filma pa lahko pomeni samo eno; stvari so se na šolah res spremenile na boljše, če o predvajanju ni vedel vsaj eden od ravnateljev, nič. Do nedavnega je bilo izredno težko prirediti še tako nedolžno predavanje o spolnosti. Vesela sem, da je danes dana taka možnost, da bodo dijaki lahko videli in slišali še marsikaj, poleg filma o umoru fetusa. O. Cupin Šolarji iz Šoštanja obiščejo vrstnike iz Gropade-Padrič Danes dopoldne obišče osnovno šolo Karel Destovnik - Kajuh Gropa-da-Padriče skupina šolarjev in šolnikov istoimenske šole iz Šoštanja v Sloveniji. Obisk se uvršča v že tradicionalne stike obeh šol, ki sta pobrateni že od leta 1972, ko je bila šola v Gro-padi-Padričah poimenovana po partizanskem borcu-pesniku Kajuhu. Srečanje bo na domači šoli, kjer bodo učenci pričakali goste s pozdravi in kratkim kulturnim programom, prav tako s svojim programom se bodo predstavili tudi učenci iz Šoštanja. Šola vabi vaščane, da se tega srečanja, ki bo okrog 11. ure, polnoštevilno udeležijo. gledališča koncerti VERDI Nocoj ob 17. url (red S) bo na sporedu zadnja predstava Donizettijeve opere LINDA IZ CHAMOUNIKA. Dirigent bo Gianfranco Mašini, režiser pa Alberto Fassini. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (red 2. sobota) bo na sporedu Shakespearovo delo SEN KRESNE NOČI v izvedbi gledališke skupine Glauca Maurija. Režija G. Mauri. V abonmaju odrezek št. 11. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Danes ob 18. uri dramsko branje knjige S. Slataperja MOJ KRAS z Glaucom Maurijem in Robertom Sturnom. Vstop prost. Od 24. do 28. t. m. bo Teatro Slabile Furlanije-Julijske krajine uprizoril Pi-randellovo TRILOGIJO. Režija Giuseppe Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic se zaključi 16. t. m. pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. GRISTALLO - LA CONTRADA Danes ob 16.30 In ob 20.30 bo na sporedu predstava Carpinterija in Faragune DUE PALA Dl CALZE Dl SETA Dl VI-ENNA. Režija: Francesco Macedonio. Ponovitve si bodo sledile do 21. maja po običajnem urniku. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja do 18. t. m. svoja dela slikar PETER WALDEG. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 6. junija odprta razstava Bruna MUNARIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V razstavni dvorani Letoviščarske ustanove v Miljah - Ul. Roma 20 - bo do 16. t. m. odprta razstava slikarke REVE' -Renate Velicogna Bliznakoff. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.00, ob praznikih od 11.00 do 12.30. V Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti 3 - je odprta razstava slikarja Paola PAS-CUTTA. Urnik ogleda: ponedeljek, sreda in petek od 18. do 20. ure. Sobota in nedelja od 11. do 13. ure. V studiu PHI - Ul. S. Michele 8/1 - je do 26. t. m. na ogled fotografska razstava FABIANA MAZZARELLE. SKD Vigred iz Šempolaja vabi na ogled razstave ročnih del in slik domačih ustvarjalcev jutri, 14. t. m., od 9.30 do 12. ure in od 16. do 20. ure v društvenih prostorih. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8, je do 24. t. m. na ogled razstava slikarke VESNE BENEDETIČ. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. ure ter ob praznikih od 10. do 13. ure. Darujte v sklad Mitje Čuka VERDI Spomladanska simfonična sezona 1989. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631948) je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Kulturni krožek G. LA PIRA v sodelovanju s kulturnim krožkom IL SEGNO in univerzitetnim krožkom prireja 15. t. m. ob 21. uri v Luteranski cerkvi - Largo Panfili - KONCERT komorne glasbe. Gi-orgio Marcossi (flavta), Črt Šiškovič (violina), Lorenzo Massimbeni (viola) in Fe-derico Ricardi di Netro (violončelo) bodo izvajali Mozartove in Stamitzove skladbe. Vstop prost. kino ARISTON - 17.00, 22.15 Le cose cam-biano, kom., r. David Mamet, i. Don Ameche. EKCELSIOR - 17.30, 22.15 New York stories, □ EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Le relazioni pericolose, i. Gleen Glose, Michelle Pfeiffer, □ NAZIONALE I - 16.15, 22.00 La mosca IL, fant., ZDA, r. David Cronenberg, i. Jeff Goldblum, □ NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Fantas-mi da legare, r. Neil Jordan, i. Peter OToole. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Notti peccaminose, pom., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 La leg-ge del desiderio, pom., □ □ GRATTACIELO - 17.15, 22.00 II libro della giungla, Walt Disney. MIGNON - 16.30, 22.15 Talk radio, r. Oliver Stone. EDEN - 15.45, 22.10 Le schiave del sesso, pom., □ □ VITTORIO VENEJO - 15.45, 22.00 Betrayed - Tradita, r. Costa Gavras, i. Debra VVinger, Tom Berenger. CAPITOL - 17.00, 22.00 Sotlo accusa. LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Salaam Bombay, dram., r. M. Nari. ALCIONE - 17.00, 22.10 Mignon e partita. RADIO - 15.30, 21.30 Super hostes da crociera, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani, Feriugi vabi prebivalstvo in predstavnike vseh domačih organizacij v Prosvetni dom v ponedeljek, 15. t. m., ob 20. uri na sestanek glede vprašanja ureditve openskega strelišča. S knjigo RAPSODIJA V TREH STAVKIH stopa Miran Košuta prvič samostojno pred bralno občinstvo in strokovno javnost. To pa je priložnost za slovesnost in predstavitveno srečanje, na katerem bo o novem tržaškem proznem avtorju spregovoril dr. Matjaž Kmecl, nekaj akordov pa bo prispeval kitarist Marko Feri. Prisrčno Vas vabimo v Tržaško knjigarno, Ul. sv. Frančiška 20, v torek, 16. maja, ob 18. uri. Založništvo Tržaškega Tiska Zveza slovenskih kulturnih društev Združenje pihalnih orkestrov Primorske s pokroviteljstvom Občine Milje Revija pihalnih orkestrov Primorske Jutri, 14. maja, ob 17. uri v gledališču G. Verdi v Miljah. Sodelujejo: GODBA NA PIHALA KOVINOPLASTIKA LOŽ, GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE, PIHALNI ORKESTER PDP SVOBODA ANHOVO, FILARMONICA Dl S. BARBARA - MILJE in POSTONJSKA GODBA. V sodelovanju z Deželnim sedežem RAl-Radio Trst A - v Trstu. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v okolico Ljubljane, grad Bogen-šperk, Zagorje itd. v sredo, 17. t. m., ob 7. uri izpred deželne palače na Trgu Ober-dan. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 13. maja 1989 BUDISLAV Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 14.50 - Luna vzide ob 13.14 in zatone ob 2.33. Jutri, NEDELJA, 14. maja 1989 BINKOŠTI PLIMOVANJE DANES: ob 2.25 najnižja -2 cm, ob 3.39 najvišja -2 cm, ob 10.57 najnižja -24 cm, ob 18.50 najvišja 32 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,7 stopinje, zračni tlak 1011,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Maddalena Nano, Paolo Meterc, Sonia D Amelio, Luca Cambo, Federico Pacileo. UMRLI SO: 68-letna Anna Fabiani vd. Laurencic, 75-letna Lionella Romanello vd. Verbi, 91-letni Francesco Maraspin, 84-letna Vera Bembic por. Geremia, 81-letni Dante Cotterle, 47-letni Giorgio Vi-sintin Vatovec, 78-letna Mafalda Lega. OKLICI: agent JV Fabrizio Svetina in pomožna zdravstvena delavka Paola Adamolli, uradnik Elvis Peric in poklic-.na bolničarka Barbara Ban, uradnik Tulijo Belluschi in Solnica Chiara Ponte, uradnik Renato Bemi in uradnica Giu-seppina Della Sala, delavec Alessandro Vascotto in šolnica Fabia Mazzarri, elektrikar Paolo Lipossi in gospodinja Laura Lonzar, šofer Roberto Fachin in prodajalka Alessandra Leghissa, karabinjer Gian Luigi Garello in gospodinja Cristina Rosso, delavec Roberto Vascotto in gospodinja Silvia Monsellato, zavarovalni agent Mario Ive in gospodinja Sabrina Anceschi, kuhar Dario Florian in pomočnica Elena Dintignana, uradnik Paolo Sinatra in prodajalka Uda Pignataro, agent JV Alessandro Salerno in trgovka Serena Andreassich, delavec Alessandro Cocian-cich in prodajalka Daniela Casagrande, izvrševalec storitev Pasguale Lombardi in gospodinja Tatiana Novello, uradnik Riccardo Marchesan in prodajalka Franca Modri, trgovski agent Tullio Cus in trgovka Elena Fanelli, uradnik Rocco Ouagliariello in študentka Suši Virgolin, uradnik Flavio Burba in trgovka Rosetta Gallo, trgovski agent Franco Motti in uradnica Irena Lampe, trgovski agent Fabrizio Brusadin in trgovka Elena Pre-donzani, zidar Antonio Battisti in frizerka Tiziana Loj, šofer Aguilino Martini in delavka Bruna Minca, uradnik Giampao-lo Zentilomo in uradnica Laura Biagini, upokojenec Mario Gradara in upokojenka Giovanna Brainich, upokojenec Ful-vio Santon in gospodinja Maria Paren-zan. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. maja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 JBarkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141 - 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 3, Ul. Flavia 89 (Zavije). PROSEK (tel. 225141 - 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141 - 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. V4>!ik> GLEDALIŠČE PRIDITE NAS GLEDAT! Večer študentov akademije za gledališče iz Ljubljane Lučka Počkaj, Irena Zubalič, Darja Reichman, Dario Varga, Borut Veselko in Maja Aduša Vidmar izvajajo dela Ivanke Hergold, Dominika Smoleta, Gregorja Strniše in Daneta Zajca. Danes, 13. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu! Pred 50 leti sta se na ta dan vzela ANGELO in ŠTEFANIJA PIERI iz Praprota Še veliko srečnih skupnih dni jima želijo sin Ruggero, Breda. Tamara s Štefanom in Gabrijela. razne prireditve Danes, 13. t. m., bo gost Slovenskega kulturnega kluba (Ul. Donizetti 3) pisatelj Boris Pahor. Predstavitev z naslovom TRST V PAHORJEVIH DELIH bo imela prof. Marija Cenda-Klinc. Gledališki krožek SKK bo prebral nekaj odlomkov iz njegovih del. Žačetek ob 18.30. Vabljeni v polnem številu! KD Kraški dom vabi v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 v Bubničev dom na srečanje s senatorjem Stojanom Spetičem, ki nam bo govoril O GLOBALNI ZAŠČITI IN O OZADJU POLITIČNE TER PARLAMENTARNE DEJAVNOSTI. KD Prosek-Kontovel vabi na srečanje s senatorjem Stojanom Spetičem na temo GLAS IZ RIMSKIH MLINOV v torek, 16. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Zbori Vesela pomlad z Opčin vabijo na KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Srednje pedagoške šole iz Kromeriža pri Olomoucu na Češkem, ki bo v petek, 19. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodelujejo MPZ, DPS in EPS. prispevki TPK Sirena daruje 200.000 lir za obnovo bolnice Franja. V počastitev spomina Dušana Furlana darujejo Rafko, Olga ter Saško in Nadja z družinama 60.000 lir za obnovo bolnice Franje. V počastitev spomina dragega Dušana Furlana darujejo Marjo, Gaja in Katja 30.000 lir za obnovo bolnice Franje. Ob 8. obletnici smrti drage mame oz. none Zore darujejo Zofka, Celestina in Rado 30.000 lir za KD Skala. Namesto cvetja na grob pok. Franca Sosiča darujeta Zofka in Rado z družino 20.000 lir za KD Skala iz Gropade. 90-letnica KD Lipa - Bazovica Bazoviški dom Danes, 13. t. m ., ob 20.30 Otvoritev razstave o društveni dejavnosti ter nastop učencev osnovne šole P. Trubar in otroškega zbora Slomšek. Vabljeni! MPZ V. MIRK in ŽPZ PROSEK-KONTOVEL prirejata danes, 13. t. m., ob 20. uri v farni cerkvi na Kontovelu KONCERT UMETNIH IN NARODNIH PESMI OBČINA ZGONIK v sodelovanju s KD Rdeča zvezda vabi v Salež na OTVORITEV OBČINSKE KNJIŽNICE Jutri, 14. 5., ob 10.30: URADNA OTVORITEV. mali oglasi PRODAM motor honda 125 NSS v dobrem stanju. Tel. 327273. MOTOR aprilia tuareg rally 125 v odličnem stanju, letnik '86, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 0481/882037 ali 882430. PRODAM fiat 131, supermirafiori, s komaj menjanim motorjem in opravljenimi vsemi obnovitvenimi deli. Tel. 0481/882179. PRODAM pianino firmer za 1.200.000 lir. Tel. na št. 575234 ob uri obedov. PRODAM A 112 elegant, letnik 1977, v dobrem stanju. Tel. 220241 v večernih urah. PO ZELO ugodni ceni prodam čoln za ljubitelje ribolova, dolg 3,80 m, z motorjem. Cena po dogovoru. Tel. 231864. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. V SOVODNJAH v Vasi je odprl osmico Franc Lukman - Magrinov. Toči belo in črno vino ter sivi pinot. KANTE ALOJZ ima osmico v Praprotu št. 18. Toči belo in črno vino. NUDIM pomoč mlajšim šolarjem pri pouku slovenskega in angleškega jezika. Tel. 003866/81100. RESNA, z višješolsko izobrazbo in večletno delovno prakso, tudi v državnih vrtcih, nudi pomoč kot otroška varuška. Prakso ima z otroki katerekoli starosti in pomaga tudi osnovnošolcem pri učenju. Tel. 0481/21388. IŠČEMO pomočnico (po možnosti iz zgo-niške občine) za pomoč motorično prizadeti starejši osebi. Najmanj 4 ure dnevno, po dogovoru pa lahko nudimo tudi hrano in stanovanje. Klicati na telefonsko št. 229203 od 12. do 14. ure. IŠČEMO kuharico in natakarico za poletno sezono. Tel. 237120. IŠČEMO zazidljivo zemljišče v Dolini ali Krogljah. Ponujamo 70.000 lir na kv. m. Tel. 280591. 23-LETNO DEKLE išče katerokoli zaposlitev, tudi kot telefonistka. Tel. 229402. 1.000.000 lir dam za dobro ohranjen lepak Radenske UVJEK PRVA, tiskal Cemazar in ne Mariborska tiskarna. Bambič, Ul. Docce 12, 34128 Trst, tel. 572734. SREČANJE MALALANOV bo v nedeljo, 14. maja, od 14. ure dalje na vrhu Gaberka pri Senožečah. Za informacije telefonirati na št. 211688 v večernih urah (klicna št. s sežanskega območja 001...). Vljudno vabljeni! MLADA SLOVENKA išče službo kot hišna pomočnica na Opčinah ali v Trstu. Ponudbe na tel. 828251. V HRUŠEVJU pri Postojni prodam novo, komfortno opremljeno pritlično hišo, 70 kv. m, z lepim vrtom in sončno lego. Informacije po tel. od 19. do 20. ure na št. 003861/551402. ODDAM travo za košnjo, tudi brezplačno na področju Dola. Tel. 0481/78001. DAJEM v najem skladišče, približno 250 kv. m. Tel. 211043. PODARIM čudovitega mucka tigrasto-rdeče barve, starega en mesec in pol osebi, ki ljubi živali. Tel. 212119. menjalnica 12. 5. 1989 FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST MILAN TRST Ameriški dolar . 1397,500 1385.— Japonski jen 10,275 10 — Nemška marka . 728,600 726,500 Švicarski frank 815,980 813,— Francoski frank 215,550 214,— Avstrijski šiling 103,583 103,— Holandski florint ... 646,510 644.— Norveška krona 201,500 199 — Belgijski frank 34,808 34,30 Švedska krona 215,360 213.— Funt šterling .. 2322,500 2300.— Portugalski eskudo . 8,806 8,30 Irski šterling .. 1947,500 1930,— Španska peseta 11,658 11,20 Danska krona . 187,290 185.— Avstralski dolar 1094,500 1050.— Grška drahma . 8,568 8,— Jugoslov. dinar — 0,11 Kanadski dolar 1176,700 1140.— ECU 1517,600 Garači »V službi nisem imel kaj delati, en sam živ dolgčas je bil, sodelavke so se razbežale po trgovinah na lov za starimi cenami, ostal sem tako rekoč sam, pa sem zaklenil pisarno in prišel pogledat, kako se kaj imate,« je v eni sapi oddrdral Miha, ko je vstopil v komercialni oddelek Scvverzkomerca. »Vidim, da se imate prav prijetno,« Vzdušje je bilo res domače, kajti odprli so že četrto buteljko laškega rizlinga, steklenica uvoženega viskija pa je bila že prazna. »A tako,« Miha je strogo rekel Jakec, »ti med službenim časom veselo pohajkuješ, mi pa garamo! A smo se zato borili? Daj, prisedi, boš en glažek!« »Moram priznati, da se takole garanje prav prileže,« je razpotegnil usta Miha in odpil požirek. »Mmmmm, tale je pa dober!« »Kaaaaj, je ura res šele deset,« se je začudil Jakčev sodelavec Boštjan. »Resda je petek, ko službeni čas teče počasneje kot druge dni, ampak do dveh je še dolga. Madonca, še štiri ure bomo morali takole trpeti...« »Kje pa imate direktorja, da si lahko privoščite takšnole popivanje sredi dopoldneva,« je zanimalo Miha. »Službeno se je odpeljal v Italijo,« je glasno povedal Jakec, potem pa Mihu zamrmral v uho. »Pravzaprav službeno tam nima kaj iskati, v resnici je peljal svoj avto k mehaniku, saj veš, da ima alfa romeo.« »Kako pa to veš,« je zanimalo Miha. »Saj sem mu ga sam priporočil, ker je pred leti servisiral tudi moj avto!« »Preden sem odšel k vam, sem kot zmešan pol ure klical po telefonu, pa se ni nihče oglasil!« »Jaah, veš, tajnica je šla k frizerju, pa ni bilo nikogar, da bi dvignil slušalko...« »Tale vaša tajnica si pa veliko privošči...« »Ah, veš, pri nas smo bolj po domače, poleg tega pa je tudi direktorjeva sestrična in je lahko še malce bolj domača kot običajno!« »A boste vidva samo čvekala drug drugemu na uho, a bomo tudi kaj pili,« je vzrojil Boštjan. »Vključita se, no, v družbo, separatistov pri nas ne maramo, ne samo ne maramo, celo sovražimo jih!« »Trezni ste nemogoči, dragi kameradi,« je zajod-lal Jakec in vstal. »Dvigam torej tole čašo v čast in slavo našemu obiskovalcu Mihu, poslovnemu partnerju iz..., saj res, Miha, kje si že v službi?« V vsesplošnem nazdravljanju, ki je sledilo, je Miha vprašanje gladko preslišal, ker pa so bile buteljke prazne, se je ponudil, da prinese nekaj novih. »Kaaaj, tako globoko si padel,« se je zgrozil Boštjan. »Ti misliš kar sam po pijačo? Ja, madonca, zakaj pa imamo kurirja? Naj dela, saj je še mlad in zelen, pa še plačamo ga za to!« Ob dvanajstih je Jakcu kanilo v glavo, da bi bilo dobro kaj slastnega prigrizniti, saj pijača gladkeje Jože Petelin teče, če je grlo podmazano s kakšnim finim sirom v kombinaciji s pršutom. Kurir je spet tekel v delikateso po dobrote in, da ne bi hodil še tretjič, je spotoma prinesel še nekaj ustekleničenega veselja. Dodobra podprti z izbrano hrano, ki je bila zalita s primerno ohlajenim rizlingom, so pomoževali o krutih pogojih komercialnega poklica in o nenehnih težavah in naporih, ki jih pestijo iz dneva v dan. Potem je Jakec zavpil: »Ženskoooo, hočem ženskoooo!« »Saj res, brez nežnega spola pa res ne gre ob takih priložnostih,« se je strinjal Boštjan. »Samo, kje bomo kakšno dobili? Naše punce so vse po trgovinah ali v frizerajih?!« Veliko zadrego je v hipu rešil Miha, ki je dvignil slušalko in poklical v svojo firmo. Zadnji trenutek je ujel šefinjo strojepisnega oddelka, ki mu je jadrno poslala pet mladenk. Gospodje komercialisti so se ob pogledu nanje močno oblizovali, dekleta pa so se bliskovito vključile v družbo, ker so bile takih veseljačenj že navajene. »Hura,« je natanko ob dveh zavriskal Jakec, »delovni čas je potekel. Predlagam, da zamenjamo lokal! Še prej pa zapojmo tisto našo lepo himno, ki nam je tako pri srcu!« Pa so jo zapeli: »Delam, delam, delam, delam kot zamorc!« T Tedenski pregovor: 't Sedem let in en dan se moraš učiti, preden se naučiš plesati po jajcih in ravnati z ženskami. ( nemški J Spominski datumi: □ Pred 90 leti: 14. 5. 1899 je bila v Celovcu ustanovljena prva ženska strokovna organizacija na Koroškem. Organizirale so se večinoma delavke iz celovške tobačne tovarne, ki je zaposlovala okrog 100 žensk. □ Pred 100 leti: 18. 5. 1889 je bilo v Škednju ustanovljeno Pevsko društvo Velesila. Osebnosti: □ 19. 5. 1919 se je v Trstu rodil druž-beno-politični delavec Mitja Ribičič. st LJUBLJANA Drama SNG Ljubljana Nocoj, 13. 5., ob 19.30: Komedija zmešnjav (VVilliam Shakespeare), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitev 17. 5.). Mala drama V četrtek, 18. 5., ob 20. uri: premiera predstave Preobrazba (Franz Kafka-Lojze Rozman), rež. Lojze Rozman (ponovitev 20. 5.). MGL Nocoj, 13. 5., ob 19.30: Pesnikova žena prihaja (Tone Partljič), rež. Mile Korun (ponovitev 15. 5.). V torek, 16. 5., ob 19.30: Dama s kamelijami (A. Dumas-Ž. Petan), rež. Žarko Petan (ponovitev 19. 5.). Lutkovno gledališče V VELIKI DVORANI danes, 13. 5., ob 11. in 17. uri: Veliki Kikiriki (Nace Simončič), rež. Matjaž Loboda. V MALI DVORANI v ponedeljek, 15. 5., ob 17. uri: Žogica marogica (Jan Malik), rež. Edi Majaron (ponovitve do 20. 5.). IZOLA Kulturni dom V petek, 19. 5., ob 20.30: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Marko Sosič, gostovanje Male drame SNG Ljubljana. PORTOROŽ Kulturni in kongresni center Danes, 13. 5., ob 16. uri: lutkovna predstava Janko in Metka (posodobil Cveto Sever). V petek, 19. 5., ob 21. uri: Mandragola (Niccold Machiavelli), rež. Georgij Paro, gostovanje PDG Nova Gorica. Benetke Gledališče La Penice V nedeljo, 14. 5., ob 16. uri: opera Parsifal (Richard VVagner), dir. Giuseppe Sinopoli (ponovitvi 17. 5. ob 18.30 in 19. 5. ob 19. uri). P koncerti Illlllll Ljubljana Cankarjev dom V VELIKI DVORANI nocoj, 13. 5., ob 20. uri: S pesmijo skozi Valvasorjevo slavo, koncert mešanega pevskega zbora Lipa zelenela je, dir. Jernej Habjanič (Pavčič, Savin, Dev, Vrabec, Adamič, Krek, Merku, Kogoj, Vremšak, Gregorc, Gobec, Kumar). V VELIKI DVORANI v ponedeljek, 15. 5., ob 19.30: koncert Sim-tobikov Akademije za glasbo Ljubljana (Mozart, Janaček). V VELIKI DVORANI v četrtek, 18. 5., ob 19.30: koncert Simfonič-ne3a orkestra SF, pianistka Dubravka Tomšič, dir. Tadeusz Wojci-®chowski (Ramovš, Rahmaninov, Rimski-Korsakov; pon. 19. 5.). estival Ljubljana . v KRIŽEVNIŠKI CERKVI v sredo, 17. 5., ob 19.30: koncert kitajta Andreja Grafenauerja (J. S. Bach, Paganini, Tedesco). p°btorož Kulturnj in kongresni center ” nedeljo, 14. 5., ob 16.30: revija pihalnih orkestrov Primorske -astopajo godbe na pihala iz Ricmanj, Tolmina, Nove Gorice in lrana. Ob 18.30 promenadni koncerti po Portorožu in Piranu. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 19. 5., ob 20.30: Popotovanje po Italiji - koncert Simfonikov RTV-Lj, dir. Adrian Gnam (Berlioz, Bizet, Mendelssohn). VIDEM Auditorium Zanon V četrtek, 18. 5., ob 21. uri: koncert orkestra Sinfonietta veneta, solist Nane Calabrese - viola d'amore, dir. Leonardo Gasparini (Vivaldi, Mozart, Martin, Bartok). BENETKE Gledališče La Penice Nocoj, 13. 5., ob 20.30: koncert zbora Narodne filharmonije iz Varšave, dir. Henry Woynarowski (Liszt; ponovitvi 16. in 18. 5.). Cerkev sv. Štefana V petek, 16. 5., ob 20.30: koncert tenorista Johna Elwe§a in trobilnega ansambla Les Sagueboutiers de Tolouse (Schiitz, Monteverdi, Riccio, Praetorius, Grandi, Cornetti, Merulo). PADOVA Chiesa degli Eremitani V ponedeljek, 15. 5., ob 21. uri: koncert Komornega orkestra Padove in Veneta, solist Mstislav Rostropovič - violončelo, dir. Bruno Giuranna (Beethoven, Haydn, Schumann). LJUBLJANA □ NARODNA GALERIJA (Cankarjeva 20 - tel. 061/219740): risbe Georgea Romneya (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 21. 5.). □ MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): Likovni utrinek Makedonije (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 31. 5.). □ MALA GALERIJA (Titova 11 - tel. 061/214106): slike Marjana Gumilarja (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 24. 5.). □ GALERIJA FENIKS (Mestni trg 20 - tel. 061/221193): ilustracije in grafično oblikovanje Doruja Bosiaka (do 31. 5.). PIRAN □ MESTNA GALERIJA: pregledna razstava nemškega slikarja Markuša Liipertza s slikami iz obdobja 1979-1988 (vsak dan 10-12 in 17-19, ob nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto, do 11. 5.). KOPER □ GALERIJA LOŽA: slike Markuša Liipertza (vsak dan 10-12 in 17-19, ob nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto, do 11. 5.). □ GALERIJA MEDUZA: razstava akademske slikarke Milene Usenik (vsak dan 9-12 in 17-19, ob sobotah 9-12, ob nedeljah zaprto, do 11. 5.). VIDEM □ MUSEO DELLA CITTA - TORRE Dl SANTA MARIA (Ul. Zanon 24): II bisturi e il piccone - restavriranje in arheološke odkopa-nine na Videmskem (9.30-12.30 in 15-18, ob pon. zaprto, do 4. 6.). □ GALERIJA MODERNE UMETNOSTI (Trg Paolo Diacono 22): Cagli, immaginare la liberta - 150 risb iz obdobja 1931-1976 (vsak dan 9-12 in 15-18, ob ned. popoldne in pon. zaprto, do 31. 7.). □ GALERIJA FRIULI 900 (Ul. S. Francesco 13): skupinska razstava furlanskih slikarjev (vsak dan 10.30-12.30 in 16.30-19.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih, do 31. 5.). □ ARTE STUDIO CLOCCHIATTI (Ul. S. Francesco 15); razstavlja Mario di Jorio (do 25. 5.). □ INTERNO OUATTRO (Ul. Marinoni 55): razstava Luciana del Zotta (vsak dan 17-19.30, ob praznikih zaprto, do 26. 5.). □ ALLA LOGGIA (Trg Liberta 12/c): Slike nekega srečanja -skupinska razstava (vsak dan 17.30-19.30, ob nedeljah 11.30-12.30, ob ponedeljkih zaprto, do 19. 5.). □ GALERIJA IL GIRASOLE (Reber al Castello 1): dela Giovannija Pellisa (vsak dan 10-12 in 16-19, ob ponedeljkih zaprto, do 20. 5.). □ GALERIJA ORIENT-EXPRESS (Ul. Gemona 58): Srečanje umetnic iz Vidma in Portogruara (do 20. 5.). BRUGNERA (PN) □ VILA VARDA: razstava Giorgia Celibertija z naslovom I segni dell anima (vsak dan 8.30-12.30 in 15-19.30, do 4. 6.). BENETKE □ PALAČA FORTUNV: Llnsistenza dello sguardo - italijanska fotografija v letih 1839-1989 (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 2. 7.). _ □ PALAČA GRASSI (San Samuele): razstava italijanske umetnosti v letih 1900-1945 (vsak dan 10-19, ponedeljek zaprto). □ MUZEJ CORRER — NAPOLEONOVO KRILO: 45 slik francoskih impresionistov (vsak dan 10-18, ob torkih zaprto, do 4. 9.). □ MUZEJ CA' PESARO: ustvarjalnost Francisca Goye (vsak dan 10-19, ob ponedeljkih zaprto, do 30. 7.). LJUBLJANA Drama SNG Ljubljana V petek, 19. 5., ob 19.30: Pesem v krvi - šansoni Jerice Mrzel. Cankarjev dom V VELIKI DVORANI v nedeljo, 21. 5., ob 19. uri: nastop baletnega ansambla Gulbenkian iz Lizbone, kor. Vasco Wellehkamp, Olga Roriz, Christopher Bruce (ponovitev 22. 5. ob 20. uri). BENETKE Gledališče La Penice V nedeljo, 21. 5., ob 16. uri: balet Dark (Joachim Kiihn), kor. C. Carlson, gostuje baletni ansambel Carolyn Carlson (pon. do 26. 5.). ZELENI GAJ Nocoj, 13. 5., ob 20.30: igrata skupini Agropop in Junaki nočne kronike z Janezom Bončino-Benčem. VIPOLŽE Nocoj, 13. 5., ob 20.30: igra skupina Faraoni iz Izole, gost večera je Oliver Dragojevič. BUKOVICA V nedeljo, 14. 5., ob 20.30: igra skupina California iz Ljubljane. ŠTANJEL V petek, 19. 5., ob 20.30: igra skupina Martin Krpan iz Ljubljane. OZELJAN V petek, 19. 5., ob 20.30: igra skupina Šank rock iz Velenja. Horoskop od nedelje, 14. maja, do sobote, 20. maja 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA T OVEN (21.3.-19.4.) - VI IN DELO: Glede na to, da so vam Saturn, Mars , in Uran nasprotni, kg?\aia precejšnja verjetnost ; ^nih neprijetnih dogodkov p tl6koliko slabšega počutja, i sebno previdni naj bodo ro-harli0^ 3- bo 3. 4. Ne pre- Ntn 6 se v odločitvah. Ob-toreu neugodna dneva bosta NeiC, m sreda. VI IN DRUGI: nr;?ci0 bi vas rad v nekaj pre-Cai: ravnajte se izključno Va KVoli Pameti! Ugodna dne-°sta petek in sobota. V ^ BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Prva V J polovica tedna vam bo precej napo klonjena in delov- ZadnfP?.šna- Pričakujete lahko qa a , liv_ potek zastavljene-6,5 dela. Čakajo vas novosti, nenrc rt*ia dalje vam bo Luna slabšiazna' Obstaja možnost čutia 9? razpoloženja in po-kai 7/4 , delu se vam lahko hitite kne' VI IN DRUGI: Po-nekn z neko zadevo, ker se je UcjJj,0 naveličal čakanja. innna dneva bosta nedelja Ponedeljek. . ___ DVOJČKA (21.5.- TT 20.6.) — vi in DELO: To je brez dvoma vaš teden. Dobre zvezde so vam izredno naklonjene. To je najprimernejši čas za uresničitev nekaterih pomembnih načrtov. Dobra sreča bo na vaši strani. Ponudila se vam bo priložnost, ki ste si jo že dolgo želeli. Ponedeljek pa bo za spoznanje bolj muhast. VI IN DRUGI: Tisto, o čemer že dolgo sanjarite, se bo tudi uresničilo. Ugodna dneva bosta torek in sreda. ^_ RAK (21.6.-21.7.) — / T “> VI IN DELO: Na-poved za vas ni preveč ugodna. Sovražni Mars in Saturn vam lahko pripravita kakšno neprijetno presenečenje. Bodite povsod precej previdni in v vsem zmerni, da ne bo kaj narobe. Druga polovica tedna vam bo precej bolj naklonjena. Kritična dneva bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: Poskusite poravnati neki nesporazum na čim bolj pameten način. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. _ LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Obe-JL # ta se vam zanimiv K J V in prijeten teden. Pričakujete lahko uspeh zastavljenega dela. Izkoristite pozitiven vpliv Venere in Jupitra in napredovali boste. Prva polovica tedna vam bo precej naklonjena. Od četrtka dalje vam bo Luna sovražna: možnost slabšega počutja ali kakšne neprijetnosti. VI IN DRUGI: S prijazno besedo boste odbili nekega nasprotnika. Ugodna dneva bosta torek in sreda. - , DEVICA (23.8,-22.9.) — VI IN I Ir DELO: Teden bo I |j| sicer dokaj ugoden, vendar kljub temu obstaja nevarnost neprijetnih težav ali zapletov v prvi polovici tedna. Bodite preudarni v odločitvah, ker to sploh ni primeren čas za nove akcije. V drugi polovici tedna se pojavlja možnost pozitivnih sprememb na delovnem področju. VI IN DRUGI: V čustvenih zadevah ne bo šlo vse tako, kot bi vi želeli. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Napoved je za vas še kar ugodna. Prišlo bo do pozitivnih sprememb, ki vam bodo v spodbudo in veselje. Pričakujete lahko dobre delovne rezultate in nekaj novih priložnosti. Rojenim od 2. do 6. 10. bosta Mars in Saturn precej sovražna. Zelo verjetno se bo pojavila nevarnost spora ali nezgode. VI IN DRUGI: Nekdo bo hotel od vas nekaj res nemogočega. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. »^ ŠKORPIJON Mn (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Zvezde I I 1^ so vam prijazne. Spremljala vas bo odlična delovna forma. Marsikaj se bo premaknilo v zaželeno smer. Uspešni in ustvarjalni boste pri delu, pa tudi izven delovnega časa. Posebno naklonjene bodo zvezde rojenim od 28.10. do 5.11. Možnost posebnega uspeha. VI IN DRUGI: Ne vmešavajte se preveč v stvari, ki se vas ne tičejo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: Zvezde vam še vedno niso kaj preveč prijazne. Precejšnja je možnost kakšnih prehodnih težav in spremenljivega razpoloženja. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd v drugi polovici tedna. Nedelja in ponedeljek pa vam z neprijazno Luno ne bosta zelo naklonjena. VI IN DRUGI: Ne bodite lahkoverni; nekdo vas že lep čas odločno vleče za nos. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. ^ KOZOROG (22.12.- T 19.1.) VI IN DELO: Teden bo I tokrat postavil pred vas nekaj zahtevnih nalog, s katerimi se boste lahko uspešno spoprijeli, le če boste ohranili samozavest in mirno kri. Neugodni Mars vas bo skušal spraviti v bes in na bojno nogo. Neugodna dneva bosta še posebno torek in sreda. VI IN DRUGI: Razkrili boste ozadje neke zadeve, ki vas že dalj časa muči. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. ... VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Zvezde so vam naklonjene. Srečne okoliščine bodo pripomogle k uspehu vaših načrtov. Izkoristite dobre zvezde in uspelo vam bo, kar si najbolj želite. Precejšnja je verjetnost prijetnih presenečenj. Ob koncu tedna vam bo Luna sovražna. Možnost kakšnih sitnosti. VI IN DRUGI: Nekdo bi vas rad prepeljal žejne, čez vode, a ne bo mu uspelo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: Prva polovica tedna ^ vam ne bo prav naklonjena. Obstaja precejšnja verjetnost prehodnih težav in zastojev pri delu. Od četrtka dalje pa se vam bo marsikaj bistveno obrnilo, seveda v pozitivno smer. Precej naklonjen bo Mars rojenim od 27. 2. do 3. 3. Pojavlja se možnost izrednega uspeha. VI IN DRUGI: Neko naključno srečanje vas bo spravilo v zagato. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. Simpozij sklenili z okroglo mizo novinarjev Posvet o vlogi Slovencev izziv za nadaljnje razmišljanje Z okroglo mizo o možnostih in ovirah novinarskega poročanja se je včeraj v goriškem avditoriju zaključil dvodnevni simpozij o prisotnosti in vlogi Slovencev v razvoju Goriške, ki sta ga pripravila Občina Gorica in Konzulta za vprašanja mestne etnične manjšine ob strokovnem sodelovanju institutov ISIG in SLORI. Posvet, ki je razgrnil stvarnost Slovencev na Goriškem, je odprl nekatera vprašanja, ki so vredna podrobne analize in preučevanja. Že v včerajšnjem zapisu smo ugotavljali, da na posvetu ni bilo tistega dela občinstva, kateremu so se prireditelji v prvi vrsti usmerili, ko so načrtovali to pobudo. Odsotnost predstavnikov večinskega naroda, predvsem pa dijakov višjih šol, katerim so organizatorji naslovili posebno vabilo, je potrdila, da je v mestu prisotna določena brezbrižnost, ki se je polastila večjega dela prebivalstva. Paradoksalno bi lahko rekli, da razen redkih izjem, je ta posvet »vzbudil zanimanje« le v desničarskih krogih, katerih predstavniki so se pojavili pred deželnim avditorijem. Upati je, kot je dejal predsednik občinske konzulte Marko Marinčič ob sklenitvi simpozija, da bo ta pobuda služila kot izziv za nadaljnje razmišljanje o vlogi in prisotnosti Slovencev na Goriškem in da se bo o teh vprašanjih, skupaj s pripadniki večinskega naroda, lahko razpravljalo ob izidu dokumentacije, ki naj bi jo na Občini Gorica zbrali in ponatisnili. Vsebinsko je dvodnevno srečanje nudilo veliko in- formacij in iztočnih točk za pravilno vrednotenje naše prisotnosti v mestu. Včerajšnji del posveta se je pričel s posegom Marka Waltritscha, ki je podal podrobno sliko nastajanja in uveljavljanja slovenskih gospodarskih ustanov na Goriškem. Beseda je tekla predvsem o denarnih zavodih in raznih drugih zadružnih oblikah gospodarskega delovanja. Kot podatek povejmo, da je pred prvo svetovno vojno na goriškem področju delovalo kar 88 slovenskih denarnih zavodov, še enkrat toliko pa je bilo zadružnih ustanov. S prihodom fašizma in s prisilnim zaprtjem marsikaterega gospodarskega objetka je to bogastvo skoraj v celoti izginilo. Referat Karla Devetaka se je nanašal na politični položaj Slovencev v zadnjem obdobju. Pri ugotovitvi, da se večji del pripadnikov slovenske skupnosti istoveti v treh političnih grupacijah (KPI, SSk in PSI), je govornik ugotovil, da to izhaja iz zgodovinskih dogodkov v štiridesetih in petdesetih letih, ko se je v bistvu začela uveljavljati tudi med Slovenci politična diferenciacija. Pretežno gospodarskim problematikam so bili posvečeni zadnji trije referati. Najprej je Ezio Lugnani ocenil in podčrtal prednosti obmejnega gospodarstva tudi v luči avtonomnega računa ter ob upoštevanju prednosti, ki jih bo prinesel, sicer okrnjen, zakon za obmejna področja. Boris Peric je bolj podrobno analiziral gospodarsko stanje v treh sloven- skih občinah ha Goriškem ter v samem mestu in s tem v zvezi ugotovil, da so Slovenci najbolj aktivni na tistih področjih, kjer je še neobhodno potrebno znanje obeh jezikov. To so gospodarski segmenti obmejnega trgovanja: trgovina na drobno, import-export in prevozna podjetja. Pozornost pa je treba posvetiti, je še ugotovil Peric, odpiranju jugoslovanskega gospodarstva tujemu kapitalu in izkoriščanju brezcarinskih industrijskih con. V sklepnem posegu je Adriano Cor-si posebej podčrtal vlogo Slovencev v razvoju obmejnega gospodarskega sodelovanja, kakor tudi v gospodarski uveljavitvi v kmetijstvu, obrtništvu in gostinstvu. Ta razvoj pa mora sloneti predvsem na tržnih pravilih ponudbe in kakovosti, ne pa le na pričakovanju raznovrstnih podpor in olajšav. Na okrogli mizi goriških novinarjev, na kateri so sodelovali Antonino Bar-ba (II Piccolo), Toni Gomišček (Radio Koper), Rudi Pavšič (Primorski dnevnik) in Darko Bratina, je prišla predvsem do izraza želja po večjem in boljšem informiranju, vloga italijanskih časopisov v odnosu do slovenske skupnosti, kakor tudi potreba po večji odmevnosti v širšem italijanskem in jugoslovanskem prostoru. Zaradi pomembnosti tematike pa bi kazalo o vlogi informativnih sredstev pripraviti poglobljeno razpravo, seveda ob prisotnosti vseh, ki se s temi sredstvi ukvarjajo v obmejnem prostoru. Izšel je drugi zvezek zbornika Annali di storia isontina Izšla je druga številka zbornika za družbena, gospodarska in kulturna vprašanja Annali di storia isontina, ki ga izdaja Pokrajina Gorica. V četrtek zvečer so publikacijo, ki je že v prodaji v goriških knjigarnah, predstavili na srečanju v Attemsovi palači, kjer je bilo med drugim slišati tudi dokaj spodbudno vest, da je že v tiskarni tudi tretji zvezek zbornika in ki bo na razpolago že pred poletjem. V pozdravnem nagovoru je predsednik Pokrajine, Gianfranco Crisci naglasil, da je publikacija zelo otipljiv dokaz prizadevanj in novih usmeritev pokrajinske uprave na področju raziskovalne dejavnosti v kulturi. Pokrajinski odbornik Panzera je z zadovoljstvom ugotavljal, da so bile zamude, ki so nastale v programu publicistične dejavnosti — nastale so zaradi preurejanja pokrajinskega arhiva, težav, povezanih s poplavo pred dvema letoma itd. — uspešno premeščene in da bo zbornik že od naslednje številke naprej izhajal v rednih časovnih presledkih. Vsebino zbornika je na kratko predstavila ravnateljica pokrajinskega muzeja in odgovorna urednica zbornika Maria Masau Dan. Zbornik obsega nad 160 strani in vključuje sedem daljših razprav z različnih področij. Zelo zanimiva je razprava in opis arheoloških najdb z Gradine nad Doberdob-skim jezerom. Prispevek so oblikovale Isabel Ahumada Silva, Franca Maselli Scotti in Emanuela Montagnari Kokelj. Opis — opremljen z risbami — se nanaša na eksponate, ki jih hrani pokrajinski muzej v Gorici. V drugem delu četrtkovega večera je prof. Furio Bianco imel krajše predavanje in sicer o razbojništvu kot socialnem pojavu v sedemnajstem in osemnajstem stoletju. Podrobno — na podlagi sodnijskih aktov — je Bianco analiziral zlasti dogodek iz leta 1763, ko so se krajani nekaterih vasi v Benečiji uprli čedajskim biričem, ki so prišli v njihove kraje z namenom, da ujamejo nekaj tihotapcev in tudi drugače "naredijo" red. Biriče so domačini napadli in jih pokončali. Drevi jubilejni koncert Goriških madrigalistov Drevi ob 20.30 bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma nastopil pevski zbor Goriških madrigalistov. Celovečerni koncert, ki ga prireja združenje krvodajalcev pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave, je slovesnega značaja, saj madrigalisti slavijo letos 20-let-nico ustanovitve. Na pevskem večeru bodo poleg domačega zbora nastopili še ženski pevski zbor 'G. Faure" iz Romansa, zbor "Coral Feagne" iz Fa- Rude. Goriški madrigalisti, ki jih vodi pevovodja F. Quali, so v plodnem dvajsetletnem delovanju želi laskava priznanja širom po Evropi. Drevi bo vsak zbor podal pet ali šest pesmi v latinščini, italijanščini in furlanščini. Ob zaključku nastopov bodo vsi pevci skupno zapeli himno združenja krvodajalcev. Srečanje na Trstelju Začel se je včeraj v Gorici Pokrajinski kongres zveze CISL Upepeljevalnik še jabolko spora Upepeljevalnik je še zmeraj jabolko spora med strankami stare in nove koalicije na občini. To se je pokazalo tudi na včerajšnji seji občinskega sveta, v razpravi o najemu posojila 780 milijonov lir za financiranje del, za prilagoditev naprave zakonskim predpisom. Socialdemokrati in republikanci so 26. aprila predložili osnutek resolucije, ki vabi občinski odbor, da zapre upepeljevalnik in poskrbi za njegovo adaptacijo, da poveri izdelavo posebne raziskave o stopnji onesnaženosti v okolici upepeljevalnika in da stopi v stik s Pokrajino, glede rokov in pogojev gradnje nove osrednje naprave za uničevanje odpadkov. Podobno resolucijo so že februarja predstavili tudi komunisti. Na včerajšnji seji bi moral občinski svet odobriti sklep o formalnem najemu posojila. Vendar do tega ni prišlo predstavniki socialdemokratske stranke in republikanci, potem so se zahtevi pridružili še komunisti, so zahtevali, naj se občinski svet, pred odločitvijo o najemu posojila, izreče o resoluciji. Zupan Scarano je obljubil, da bo o tem govor na prihodnji seji, umaknil je tudi točko o najemu posojila. Zaradi takega poteka seje se je menda precej razburil načelnik svetovalske skupine KD Tuzzi, ki je zapustil sejo. Občinski svet je zatem nadaljeval z razpravo o drugih vprašanjih. V Gorici se je včeraj dopoldne pričel lir pokrajinski kongres sindikalne zveze CISL, ki v pokrajinskem merilu združuje skoraj enajst tisoč delavcev in uslužbencev na različnih področjih. Kongres se bo nadaljeval in sklenil danes popoldne. Članstvo predstavlja na kongresu (zadnji je bil pred štirimi leti) nad dvesto delegatov. Včerajšnji, uvodni del zasedanja, ki mu predseduje tajnik deželne zveze CISL Vittorio Giustina, se je pričel z branjem obširnega in dokaj razčlenjenega poročila dosedanjega tajnika Vittoria Brancatija. V uvodnem delu kongresa so tudi izvolili člane raznih komisij ter začeli razpravo, ki se bo nadaljevala in zaključila danes. Danes bodo tudi razpravljali in glasovali o zaključnih dokumentih, o spremmebi statuta sindikalne zveze CISL ter izvolili novo vodstvo in delegate za deželni kongres. Zasedanje, ki se odvija v avditoriju Luigi Fogar, poteka pod geslom: Za uresničevanje solidarnosti na delovnih mestih in v družbi, za uresničitev popolnejše demokracije na gospodarskem področju ob večji soodgovornosti in angažiranju. Vittorio Brancati je v svojem nad petdeset tipkanih strani obsegajočem poročilu razčlenil vrsto vprašanj, od organizacijskih, do vloge sindikata na delovnem mestu in v družbi nasploh, od potrebe po večji elastičnosti prilagajanju družbenim spremembam, do odnosov z drugimi sindikalnimi zvezami in raznimi organizacijami in ustanovami. Veliko pozornosti je v poročilu namenjeno danes nasploh zelo aktualnemu vprašanju gospodarskega in industrijskega razvoja in varstva okolja. Ob tem je Brancati izrecno naglasil da je pri obravnavi te problematike treba imeti stalno pred očmi dve vprašanji: skrb za zaščito zdravja občanov in delavcev, izvajanje pravice do informiranja. Tajnik sindikalne zveze CISL je v uvodnem poročilu posebej omenil tudi petindvajsetletno sodelovanje z Zvezo sindikatov iz Nove Gorice. Omeniti velja, da je to organizacijo na kongresu zastopal Adriano Devetak. Zasedanja so se udeležili tudi predstavniki nekaterih drugih sindikalnih in strokovnih zvez, Bon in Biancuzzi za CGIL, Valente za sindikat delavcev policije SIULP, Flamio za združenje ARI in Sacchetti za Združenje obrtnikov. V uvodnem delu kongresa so bili prisotni tudi nekateri predstavniki političnih strank. Fotografski natečaj Goriška sekcija Združenja darovalcev organov (ADO) je v sodelovanju z območno direkcijo državnih železnic iz Trsta in fotografsko skupino "Lo scambio", ki deluje v okviru rekreacijske dejavnosti uslužbencev železnice, razpisala fotografski natečaj za amaterje. Vsakdo lahko sodeluje z največ petimi fotografijami formata od najmanj 18x24 cm do največ 30x40 cm. Fotografije (natečaj predvideva samo črno-belo tehniko) je treba dostaviti do 27. maja na naslov Sekcija ADO Gorica, Ul. V. Veneto 174, ali na rekreacijski krožek železničarjev (Dopolavoro fer-roviario) na goriški glavni postaji. Žirija se bo sestala 1. junija, rezultate bodo objavili 3. junija, od 4. do 11. junija pa bodo nagrajena dela razstavljena. Za prvo in drugo uvrščeno fotografijo je predvidena denarna nagrada. Naj povemo še, da fotografi lahko izbirajo med prosto temo in temo solidarnosti. Na pobudo WWF Zbiranje podpisov za referenduma Predstavniki goriške sekcije Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) bodo danes pobirali podpise za razpis referendumov za prepoved uporabe pesticidov in za omejitev lova. Podpise bodo zbirali danes na Verdijevem korzu, blizu ljudskega vrta. Kdor želi podpreti to pobudo, lahko podpiše listino tudi vsak delavnik od 9. do 12. ure v volilnem uradu na občini. V Medeji srečanje delegacij obmejnih organov Italije in SFRJ Ogenj uničil kontejner v tržiškem pristanišču Gorela je skladovnica desk in starega pohištva v Štarancanu V Medeji je bilo v četrtek srečanje med predstavniki italijanskih in jugoslovanskih obmejnih organov, kjer so razpravljali o urejevanju vprašanj s področja prehajanja meje v okviru maloobmejnega sporazuma. Italijansko delegacijo je vodil dr. Greste Da-vini, načelnik 4. območja obmejne policije s sedežem v Vidmu, jugoslovansko pa dr. Anton Poglajen načelnik oddelka pri sekretariatu za notranje zadeve SRS. Govor je bil zlasti o usklajevanju urnikov malobmejnih mejnih preho- Agencija za sejemske prireditve je pred dnevi posredovala informacijo, da si je mednarodni .blagovni sejem Espomego ogledalo okrog petnajst odstotkov več obiskovalcev kakor lani. Splošna ocena uspešnosti sejma je torej ugodna. Povsem drugačnega mnenja pa so razstavljalci, oziroma dobršen del razstavljalcev. V pismu, ki so ga te dni poslali agenciji za sejemske prireditve, predsedniku deželne vlade, goriškemu županu in predsedniku Pokrajine ter predsedniku Trgovinske zbornice opozarjajo prav na premajhen obisk sejma, ki naj bi bil odraz dov, da bi bolje ustrezali potrebam, prebivalstva na obeh straneh meje. Člani delegacij so ugotavljali, da se prehajanje meje v okviru maloobmejnega sporazuma v zadnjih šestih mesecih spet povečuje, kar je nedvomno tudi odraz dobrih odnosov med državama. Delegaciji sta tudi razpravljali o ukrepih, za prihodnje poletne mesece, ki naj bi zagotovili kar se da hiter in nemoten prehod meje ob pričakovanem turističnem valu. Delegaciji sta se srečali na županstvu v Medeji, kjer je udeležence pozdravil župan Franco Stacul. neprimernega pristopa organizatorjev do prireditve. Sami so v uspeh prireditve vložili veliko časa in dela ter materialnih sredstev in bi morala ta prizadevanja prejeti ustrezno podporo tistih forumov, ki so odgovorni za ustrezno reklamiranje. Gorica in goriški blagovni sejem si vsekakor zaslužita več pozornosti in večji obisk. Potrebno je, tako pravijo razstavljalci, spremeniti dosedanji način dela. Razstavljalci, od katerih jih je kakih šestdeset podpisalo omenjeno pismo, ponujajo svoje sodelovanje, da bi se stvari do prihodnje manifestacije uredile. Tržiški gasilci so imeli včeraj polne roke dela, saj so morali poseči kar trikrat v treh krajih, kjer so se pojavili ognjeni zublji. Že navsezgodaj so jih poklicali na območje pristanišča Por-torosega, kjer je gorel kontejner last rimskega podjetja Societa italiana dragaggi, ki izvaja dela na območju plovnega kanala. Alarm je sprožila čistilka bližnjega poslopja, ki je opazila steber gostega dima, ki je uhajal iz kontejnerja, kjer je bila spravljena večja količina gumijastih cevi in drugega materiala. Vzroke požara, ki je povsem uničil kontejner in v njem spravljeno blago, še ugotavljajo. Preiskavo o dogodku vodi osebje tržiškega komisarjata. Okrog 16. ure pa je močan požar zajel skladovnico drvi in desk, starega pohištva in gospodinjskih strojev v neposredni bližini bivšega občinskega skladišča v Štarancanu. Na prizorišče požara so gasilci prihiteli z dvema av-tocisternama, saj je bilo nevarno, da bi se ogenj razširil na bližnje poslopje. Požar so pogasili v približno dveh urah. V teku je preiskava. Ni mogoče namreč izključiti možnosti, da je bil ogenj podtaknjen. Tržiški gasilci so včeraj pohiteli tudi v Ronke in sicer v skladišče starih avtomobilov katerega lastnik je Achille Laffranchini. Med demontira-njem starega avtomobila je namreč iz- bruhnil manjši požar, ki pa so ga uspeli pogasiti še pred prihodom gasilcev. Zaradi uporabe varilnega aparata se je vnela manjša količina posebnega olja za zavore. Obsojen vročekrven avtomobilist Pred goriškim okrajnim kazenskim sodiščem so včeraj sodili 30-letnemu Krminčanu Mauru Tabaiu, Ul. Raffae-lo 7, zaradi žalitve, upiranja javnemu funkcionarju, povzročitve telesnih poškodb in preklinjanja. Tabaia je sodnik obsodil na deset mesecev zaporne kazni pogojno in na plačilo globe v znesku sto tisoč lir. Dogodek, ki je Tabaia spravil najprej v zapor in potem na zatožno klop se je pripetil v torek v Podgori, v Ulici Brigata Cuneo. Tabai je z avtom trčil v parkirano vozilo. Ob prihodu karabinjerske obhodnice je menda pričel dokaj glasno razlagati svojo verzijo dinamike nesreče in menda ob tem ni izbiral besed. Karabinjerji so poklicali kolege, kar pa menda Tabaiu ni bilo preveč po godu in se je zadeva izrodila celo v fizičen spopad. Končalo se je seveda z aretacijo in ovadbo in včerajšnjim sojenjem. Razstavljalci na Espomegu opozarjajo na pomanjkljivosti Na Trstelju bo jutri dopoldne tradicionalno planinsko in tovariško srečanje, ki ga prireja PD Nova Gorica in kjer se običajno zberejo člani planinskih organizacij iz zamejstva. Ob Stjenkovi koči bo ob 11. uri krajša priložnostna slovesnost. Člani SPD Gorice se bodo zbrali na Travniku, ob 8. uri, od koder bodo nato z lastnimi sredstvi odpeljali proti cilju. izleti Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi 25. junija enodnevno križarjenje z ladjo med Porečem in Rovinjem. Prijave sprejemata (do zasedbe razpoložljivih mest) Ettore Moro (tel. 78182 in Mario Semolič tel. 45241. Slovensko planinsko društvo Gorica priredi 28. maja avtobusni izlet v Kamniško Bistrico in Volčji potok z obiskom arboretuma. Prijave v trgovini Bauzon ter v sredo od 17. do 19. ure na sedežu društva. razna obvestila SMReKK in Goriški lok vabita na okroglo mizo na temo Gorica: zunanja podoba dvojezičnega mesta, ki bo v torek, 16. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. SKRD Jadro vabi na srečanje, ki bo v četrtek, 18. maja, ob 20. uri na sedežu društva v Romjanu, z Alojzom Markovičem, zadnjim predsednikom društva Triglav, ki je zelo živahno delovalo v Tržiču v težkih povojnih časih od leta 1945 do leta 1947. Knjižnica Damira Feigla sporoča, da posluje vsak delavnik od 13. do 17. ure v obnovljenih prostorih v Križni ulici (Ul. Croce 3). Uprava knjižnice naproša bralce, ki še niso vrnili izposojenih knjig, naj to storijo čimprej. Uprava Občine Sovodnje obvešča, da bodo od 15. maja dalje uvedli posebno službo sprejemanja davčnih prijav. Od 15. do 20. maja bodo prijave sprejemali od 11. do 13. ure, od 22. do 30. maja od 9. do 13. ure in 31. maja od 8. do 13. ure ter od 15. do 18. ure. Uprava obvešča občane, da še ni na razpolago brezplačnih obrazcev. kino Gorica CORSO 17.00-22.00 »II libro della giun-gla«. Walt Disney. VERDI 17.30 - 22.00 »Le relazioni perico-lose«. Prepovedan mladini pod 14. le' tom. VITTORIA 17.30-22.00 »Giochi bestiali n. 2«. Prepovedan mladini pod 18. letoio- Trzic COMUNALE 18.00-22.00 »L'opera a' nero«. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Rain Man«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 5314 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute - Ul. Cosulich 117 - te' 711315. pogrebi pokopališče. Od danes na Sv. gori odprta nova planinska pot skozi kaverne in jarke Novogoriški planinci odpirajo danes ob 16. uri kratko in zanimivo planinsko pot. Zdi se, da so se tudi oni vključili v bogatitev turistične ponudbe ob 450-letnici Sv. gore. Primerno opremljena s Knafelj čevimi znaki in zavarovana pot je nastala na pobudo dr. Branka Marušiča. Pot so nadelali in markirali Angel Keber, Peter Lavrenčič, Rajko Slokar in drugi, 50-metrsko varovalno vrv, ki jo je darovalo Elek-tro Gorica, pa so namestili v 260 metrov dolgi kaverni skozi Skalnico novogoriški alpinisti pod vodstvom Milana Velikonje. In kakšna je ta pot po jarkih in kavernah iz prve svetovne vojne? Na zaznamovano stezo na nadmorski višini 240 metrov stopimo z asfaltirane ceste okrog 70 m nad vhodom v zagrajeni kamnolom nad gostilno Oddih. S te steze stopimo ponovno na cestišče pred gostilno Lapos na Prevalu, tam prečkamo cesto in se zagrizemo v strmo in zaradi bližine zapuščenega kamnoloma ne preveč gostoljubno stezo, saj zaradi varnosti ne dopušča odmikanja v levo. Kmalu, že drugič, ob ponosnih borih stopimo na asfalt. Po 100 metrih hoje na nadmorski višini 370 m zavijemo levo proti razgledni točki, ki jo je z ljubeznijo in s številnimi vojnimi znaki uredil Rastislav Gabrijelčič, a ki jo žal nenehno skrunijo nekulturni posamezniki. Toda pot že pred to točko zavije navkreber, skozi približno 25 m dolgo kaverno. Od tod nas markacija, čeprav se srečamo z drugo mnogo bolj obljudeno stezo, vodi na levo in nato strmo navzgor v jarke, ki niso prav nič prijetni in ki nam govorijo, da je ta pot varna pred strupenjačami le v jesenskem, zimskem in pomladanskem času. Radovednost nas lahko spelje iz jarkov in steze v strelno kaverno, ki nam nudi lep razgled v dolino. Strmina poneha, ko se pribli- žamo dolgemu ovinku skalniške ceste. In od tam kakih 700 m dalje nas na naši desni strani spremlja ta nova urejena cesta. Vabijo nas številni vhodi v kaverne, oblikovane kot črka U. Približamo se tretji (predzadnji) serpentini svetogorske ceste in neposredno pod kolovozom, ki od te serpentine vodi naravnost proti Sveti gori, že stopimo pred vhod v drugo in najdaljšo kaverno. Pripravimo si svetilke, nadenemo si rokavice, globoko se pripognemo ter ritenski stopimo v kaverno. Naplavljena zemlja je namreč dvignila dno vhoda. Hlad. Neprijetnemu skalnatemu dnu sledi naplavljen pesek in treba se je tako skloniti, da skoraj plazimo in z nahrbtnikom drsamo ob strop. Nato nas sprejme kratka stopničasta strmina in brž za njo si moramo pomagati z vgrajeno aluminijasto pletenico. Strop se dvigne do 7 m, širina hodnika pa je le poldrugi, največ do 2 m. Koliko dela in koliko žrtev je terjala ta vojna hiša! Nihče ne ve, koliko ujetnikov in drugih vojakov je umrlo pri gradnji te in drugih kavern. Tesnobo v srcu zaradi zgodovinskega spomenika trenutno zamegli zajetje pitne vode in kmalu nato vidimo pred seboj svetlo piko, ki se vedno bolj širi v izhod. Ko pridemo na svetlo, na nadmorski višini 540 m, se nam oči spustijo na Grgar in njegova polja. Stopimo proti vzhodu in navzgor in nato ravno po pobočju mimo več vhodov v vojne jame, iščemo markacije na drevesih in se ob robu krajšega melišča povzpnemo na Vrh sv. Frančiška: podrtija lažne simbolike krvavega osvajanja. Po široki, razgledni in zaraščeni grebenski poti, ki še vedno nosi znamenja prve svetovne vojne, stopamo proti Sveti gori. Na severni strani vrha si po slabi poldrugi uri hoje z žigom iz rdeče kovin- ske skrinjice zaznamujemo, da smo opravili eno izmed planinskih poti in da smo na višini 681 m. Sestopimo lahko po več poteh. Lahko se vrnemo po isti poti, vendar pot navzdol skozi kaverno, zlasti če je vlažna, je manj varna. Če si izberemo zračnejši sestop, si lahko že med hojo navzdol, v želji, da se v svetu odrečemo vojnemu obračunavanju, zakličemo: Zbogom orožje! (R. S.) __________prispevki______________ Namesto cvetja na grob Stanka Cotiča daruje Mirko Batistič 50 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Rupi; v isti namen daruje Srečko Pavletič 30 tisoč lir. V spomin na Pepija Spacala darujeta žena in sin z družino 30 tisoč lir za KD Andrej Paglavec v Podgori. Za združenje Pionieri volontari del soccorso so v razne namene darovali: Maria Battiston 15 tisoč, Elena Paole-tich 50 tisoč, Lidia Nanut 3 tisoč, Aliče Russian 5 tisoč, Eva Uva 35 tisoč, lo-landa Fontanini 30 tisoč. Candido Me-deot 40 tisoč, Maria Perisinotto 30 tisoč, Franco Narduzzi 90 tisoč, Alfredo Zonch 150 tisoč, Firmina Zin 60 tisoč, Ervina Feresin 60 tisoč, Umberto Pi-cotti 5 tisoč, uslužbenci goriške železniške postaje 100 tisoč, Nives in Luciana Borsini 100 tisoč. Za združenje La Salute iz Ločnika so v razne namene darovali: Loretta De Fornasari 50 tisoč, Maria Grusovin Braidot 35 tisoč, Mafalda Romanzin 20 tisoč, NN 100 tisoč. Za Zeleni križ so v razne namene darovali: Zadruga OFG Gorica 50 tisoč: družine Višin, Mosetti in Duriavic 30 tisoč. Zanimivo predavanje ob obletnici osvoboditve Organizacija terenske skupine Montes Pretekli teden je bilo v Foljanu zanimivo predavanje na temo terenske organizacije odporniškega gibanja, znane pod imenom skupina Montes. Gost večera je bil zgodovinar dr. Gi-ancarlo Bertozzi, ki je na srečanju skušal prikazati, kako je med drugo svetovno vojno delovala terenska organizacija v zaledju, ki pa je bila bistvenega pomena za obstoj partizanskih enot v hribih, zlasti na slovenskem ozemlju. Uvodoma je gosta pozdravil predsednik pokrajinskega odbora VZPI Silvano Bacicchi. Bertozzi, ki je več let zbiral podatke o široko razpredeni terenski organizaciji na Tržiškem in v Furlaniji, je nato orisal, kako je organizacija nastala in kako uspešno je delovala. Glavna skrb je bila zbiranje, odkupovanje in rekvi-zicija živil ter drugega blaga in njihova odprema partizanskim enotam. Ena od pomembnih nalog je bila tudi zbiranje denarja, bodisi v obliki davščin, oziroma prispevkov, bodisi v obliki posojil. Bertozzi je med drugim povedal, da je štab skupine izpolnil podroben po-is ekonomskega stanja veleposestni-ov in drugih premožnejših oseb. Na podlagi teh podatkov so nato uvedli plačevanje prispevkov odporniškemu gibanju. Med drugim so nabrali v mlinih velike količine moke, premožnejšim kmetom pa so pobirali odvečno živino. Kar so člani skupine na ta način nabrali, so kasneje s kmečkimi vozovi ali z zaplenjenimi vojaškimi tovornjaki peljali partizanom. Bertozzi je prebral tudi zanimivo pismo, ki ga je skupina poslala grofu v Seveglianu, v katerem je pisalo, da mora grof plačati dva milijona lir, češ da ni človeško ravnal s svojimi delavci. Montesova skupina je bila nedvomno najbolje organizirana skupina na celotnem italijanskem ozemlju in je odigrala pomembno vlogo v borbi za osvoboditev. Večina zaplenjenega in tudi odkupljenega blaga in denarja je namreč preko karavle v Lanzanu in preko Doberdoba, Gabrij in Vrha, prihajala na slovensko ozemlje, kjer so poleg slovenskih partizanskih enot delovale tudi italijanske garibaldinske enote. Montesova skupina je kmalu postala tako močna in razvejana, da ji okupatorske oblasti niso mogle več do živega. Bertozzi je nabral med drugim tudi več pisem videmskega prefekta, ki se zgraža nad nemočjo v boju proti tej organizaciji. Kje pa je skupina črpala sodelavce? Prve dni avgusta bo izšla fotomo-nografija Osojna Primorska. Posvečena bo 500-letnici rudnika živega srebra v Idriji, 100-letnici prvega jamarskega društva in stoletnici prvega fotokluba na Slovenskem. V knjigi bo objavljenih 75 črno-belih fotografij , 64 barvnih ter 13 črno-belih posnetkov primorske krajine in njenih starožit-nosti na Idrijskem, Cerkljanskem, Sen- Največ jih je bilo iz tržiške ladjedelnice, kjer so bili zaposleni delavci iz raznih krajev in različnih narodnosti. Eden vodilnih članov in organizatorjev terenskega dela je bil prav Silvio Marcuzzi - Montes, ki so ga ese-sovci iz Palmanove ujeli. Montes je umrl za posledicami mučenja. Po koncu vojne so člani skupine želeli nadaljevati z delom, toda Angleži so jo naposled ukinili. tviški planoti, Baški grapi itd. Avtor fotografij je Rafael Podobnik. Fotomonografijo je mogoče naročiti že zdaj. Cena v prednaročilu bo znatno nižja od tržne cene po izidu knjige. Člani SPD Gorica bodo lahko knjigo naročili pri Zdenku Vogriču, na sedežu SPD v dneh 22., 23. in 24. maja popoldne. Bivši borci iz Dola in Jamelj so bili na obisku na Bledu Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje je v aprilu priredila prijetno družabnost — piknik na Bledu. Številno skupino izletnikov so na blejski železniški postaji pričakali člani Zveze borcev Bled, s katerimi je sekcija pobratena že od leta 1981. Nato so se udeleženci podali s čolni po Blejskem jezeru. Po ogledu Bleda v spremstvu vodiča so se napotili na piknik v znano gostilno pri Antonu Šeljanu. Tu so se v prijetni družbi, veselem rapoloženju in ob zvokih harmonike zadržali celo popoldne. Pod večer so se izletniki v družbi harmonikarja in gostiteljev, članov ZZB Bled, napotili do železniške postaje, kjer so ponovno stopili na vlak, ki jih popeljal proti Novi Gorici. Na sliki udeleženci izleta pred Park hotelom na Bledu. Kitajska kuhinja na Lokvah od danes do vključno ponedeljka Številni obiskovalci Lokvi bodo ob koncu tedna lahko pokusili tudi kitajsko kuhinjo. V nekdanjem hotelu Pol-danovec, ki ga upravljata zakonca Erbežnik, bodo danes, jutri in v ponedeljek gostom postregli z izredno bogato ponudbo kitajske kuhinje, za kar bosta poskrbela mojstra iz kitajske restavracije v Ljubljani. Stregli bodo vsak dan od 12. do 22. ure, priporočajo pa rezervacijo. Glede ponudbe kitajskih specialitet, bosta seveda na prvem mestu piščanec na pet okusov, račke, sladice, zelenjavni krožniki, za tiste, ki imajo radi tradicionalno, domačo, kuhinjo s ščepcem eksotike pa priporočamo testenine na kitajski način. Drevi bo v nekdanjem hotelu Polda-novec družabnost z nagradno igro, igral pa bo ansambel Cvet. ADAR KORISTITE... DOBR O VAM BODO NAŠA OSEBNA POSOJILA NAJUSTREZNEJŠA POMOČ. 10 MILIJONOV LIR BOSTE VRNILI V 48 OBROKIH PO SAMO 280.000 LIR NA MESEC. POSOJILA. OBLIKOVANA PO MERI POSEBEJ ZA VAS. PODJETNIKI! PRI NAS DOBITE USTREZNI LEASING ZA VASE POTREBE. LEASING, OBLIKOVAN PO MERI POSEBEJ ZA VAS. D Banca Agricola J Kmečka banka Gorizia S.VA.G. S.R.L Ivone in Sergio DIZORZ PREDSTAVLJA AVTOMOBIL DEDRA GORICA - DREVORED XXIV. MAJA 4 TELEFON 0481132510 - 531642 PREDSTAVITEV EV PREIZKUSNE VOŽNJE PRI NAŠIH SEDEŽIH DANES, SOBOTA, 13. MAJA TRŽIČ - ULICA S. POLO 19 TELEFON 04811776250 Mednarodni ženski teniški turnir v Rimu Cecchini in Goleš izločeni Danes anticipirana tekma Napoli - Roma RIM — Odlična argentinska teniška igralka Gabriella Sabatini je sinoči, potem ko je v četrtek s težavo premagala mlado Italijanko Lapijevo s 6:3, 6:7 (7:3), 6:3, včeraj v četrtfinalu gladko odpravila Italijanko Sandro Cecchini s 7:5, 6:1. Tekma je bila vseskozi zanimiva in borbena, Italijanka pa je začela izredno dobro. Dvoboj je bil izenačen do izida 5:5, nakar se je Argentinka izkazala z nekaj temperamentnimi potezami ter osvojila prvi set. Publiki je bilo takrat jasno, da ne bo imela Argentinka več težav. Cec-chinijeva je namreč v prvem setu potrosila vse svoje fizične, predvsem pa psihične moči ter gladko podlegla v drugem setu, ne da bi se resnično upirala objektivno močnejši nasprotnici. Zanimivo je, da je po koncu dvoboja Cecchini-jeva nekoliko razočarana izjavila, da ni imela domače publike na svoji strani, temveč da je slednja navijala delno za eno, delno za drugo igralko. V četretfinalu pa se je končala tudi pot jugoslovanske igralke Sabrine Goleš. Potem ko je nedavno premagala slavno Američanko Chris Evert, je bilo pričakovati, da bo tudi na tem turnirju pokazala svoj talent. Žal pa ji to ni uspelo, saj jo je dokaj gladko premagala Španka Sanche-zova. IZIDI ČETRTFINALA: Fulco (Arg.) -Reggi (It.) 6:4, 6:2; Sabatini (Arg.) - Cecchini (It.) 7:5, 6:1; Sanchez (Šp.) - Goleš (Jug.) 6:0, 6:3; Tauziat (Fr.) - VViesner (Av.) 1:6, 6:2, 6:2. Polfinalna para:_ Sabatini (Arg.) - Fulco (Arg.); Sanchez (Šp.) - Tauziat (Fr.). Danes v tržaški športni palači Turnir v torballu Tržaški športni klub Italijanskega združenja slepih "Cividin Sporting Club Trieste" prireja danes v tržaški športni palači s pričetkom ob 10. uri turnir v torballu, katerega se udeležujejo ekipe iz Bočna, Pordenona, Trenta, Verone, Vi-cenze in Trsta. Tržaška ekipa v torballu (nekakšen rokomet za slepe) je letošnji državni prvak. Dirka tris TURIN — Zmagovita kombinacija včerajšnje konjske dirke tris v Turinu je sledeča: 2-9-10. Kvote tris: 1.957.600 lir za 569 zmagovalcev. Mladi navijač Milana veselo kaže komaj kupljeno vstopnico za finalno tekmo pokala prvakov med Milanom in Steauo. Seveda se je pošteno namučil, da je do vstopnice prišel. (Telefoto AP) NEAPELJ — Danes bo v Neaplju anticiprano srečanje italijanske A lige med Napolijem in Romo, saj se bo neapeljski klub v sredo spoprijel v Stuttgartu z istoimensko ekipo na povratnem srečanju evropskega finala pokala UEFA. Napoli je seveda prosil za preložitev, saj je 24 ur bistvenih za fizično pa tudi psihično razpoloženje igralcev. Vendar tako eno kot drugo nikakor nista na višku. Maradona je namreč lažje poškodovan (to se dogaja že od začetka prvenstva), poleg tega se je pred kratkim "divje" skregal tako s trenerjem Bianchijem kot tudi s predsednikom Ferlainom, tako da je v četrtek celo presenetljivo napovedal, da se bo ob koncu prvenstva vrnil v Argentino. Redki mu sicer verjamejo, vendar je tudi res, da je argentinski as trenutno globoko nezadovoljen s svojim bivanjem v Neaplju. Napoli bo danes nastopil brez Fusi-ja in verjetno brez Francinija, pri Romi pa bosta prav gotovo manjkala diskfalivicirani Conti in branilec Nela, medtem ko bo spet zaigral srednji napadalec Vbller. Dokončna odločitev v zvezi s sporno tekmo Philips v finalu play offa Ob koncu 3. nogometne AL (skupina L) Primorec najboljši v napadu Gaja se je izkazala v obrambi Usoda Jadrana ni še znana Usoda Jadrana v letošnjem prvenstvu košarkarske B-2 lige ni še znana. Včeraj se je v Rimu sicer sestala komisija, ki bi morala odločati o prizivu Oderza v zvezi z registracijo trenerja Asole, vendar bo odločitev sporočila danes zjutraj. Šele v ponedeljek pa naj bi se sestala zvezna komisija, ki bo izrekla dokončno besedo o tekmi sami med Oderzom in Asolo. Danes na stadionu 1. maj Tekmovanje v troboju ŠŠT Danes zjutraj bo v Borovem športnem centru tradicionalno vsakoletno tekmovanje v troboju, ki ga prireja Športna šola Trst v okviru osnovnošolske olimpi-ade. Posamezne šole bodo nastopale po tem razporedu: 8.30 Župančič; 8.50 Kette; 9.00 Širok; 9.10 Ribičič; 9.30 Bazoviški junaki; 9.40 Milčinski; 10.00 Finžgar; 10.10 Gre-gorič-Stepančič; 10.30 Grbec; 10.40 Milje. Ob 11. uri se bo začel mali finale v igri med dvema ognjema med ekipama šol Gregorič-Stepančič in Ribičič, ki bo veljal za osvojitev 3. mesta. Osnovnošolski nogometni turnir je prišel do polfinala, ki se bo pričel v ponedeljek. Rezultat zadnjega srečanja cicibanov pa je naslednji: Opčine, Gropada, Padrlče - Sv. Ivan, Sv. Ana, Donadoni, Rojan 2:1 RIM — Zvezni zbor italijanske košarkarske zveze je potrdil zmago milanskega Philipsa v prvi tekmi polfinala play off z 2:0, tako da so se Milančani uvrstili v finale za prvo mesto v prvenstvu. Motivacije bodo znane jutri. Znano je le to, da je zvezni zbor, kot je bilo pričakovati, potrdil odločitev sodne komisije. Seveda so reakcije v Milanu in Pesaru različne. V lombardski metropoli trdijo, da je ta odločitev edina pravilna, saj je bila ekipa oškodovana, potem ko je neznani predmet zadel Meneghin v glavo, tako da je moral z igrišča. V Pesaru pa so prepričani, da je ta odločitev globoko krivična. Philips se bo v finalu play offa srečal z zmagovalcem tretjega srečanja med livornskim Enichemom in bolonjskim Knorrom. To srečanje bo prav gotovo zanimivo, saj sta si ekipi enakovredni, izvedenci pa trdijo, da je bil pravi finale prav dvojno srečanje med Scavolinijem in Philipsom, ki se je zaključilo tako »neslavno«. OPČINE, GROPADA, PADRIČE: Jaš Gregori, Žagar, Damjan Gregori, Jan Gregori, Stpar, Šossi, Vattovani. SV. IVAN, SV. ANA, DONADONI, ROJAN: Štokelj, Stibiel, Lobascio, Metlika, Manzin, Sorini, Karlo Zornada, Tuso, Kolesarska dirka po Španiji Delgado še vodi VALADOLID — Nizozemski kolesar Hermans je osvojil 19. etapo kolesarske dirke po Španiji. V skupinskem šprintu je namreč prehitel Angleža El-hota, Belgijca Planckaerta in še celo vrsto kolesarjev. Delgado še vedno vodi na skupni lestvici. SKUPNA LESTVICA: 1. Delgado (Šp.) 82.08'48"; 2. Parra (Kol.) pg 3"; 3. Vargas (Kol.) po T03"; 4. Pino (Sp.) po 1'22 ; 5. Ivanov (SZ) po 1'40" itd. Jutri v organizaciji CRAL-ACT »Napoleonica« za vse Jutri bo na Napoleonski cesti tradicionalna XII. izvedba 11 km dolgega' pohoda Napoleonica. Na pohod se lahko vpišejo vsi, zbirališče pa bo ob 8.30 na križišču ceste s Proseka z odsekom na Vejno in državno cesto 202. Start bo pol ure kasneje. Prvouvrščeni bodo prejeli pokale, kolajne in praktične nagrade. Alberto Zornada, Feruglio. SPORED POLFINALA (15. t. m.): CICIBANI (igrišče v Bazovici): 17.30 Opčine, Gropada, Padriče - Salež, Zgonik, Križ, Barkovlje; 18.15 Pesek, Bazovica, Katinara - Boljunec. ZAČETNIKI (igrišče v Trebčah): 17.30 Pesek, Repentabor - Dolina; 18.15 Rojan, Sv. Ana - Sempolaj, Slivno, Barkovlje. V ponedeljek bo tudi zadnje srečanje ženskega nogometnega turnirja za nižje srednje šole, in sicer ob 18. uri v Dolini, kjer se bosta srečali postavi Doline in Opčin. Izida prvih dveh tekem: Sv. Ivan - Opčine 4:0 SV. IVAN: Petra, Marija in Martina Krapež, Faiman, Marc, Galvani, Metlika, Bersan, Mezgec, Maziero. OPČINE: Skrlavaj, Čuk, Ferluga, Bergamo, Šuber, Budal, Primosi, Pitacco, Pe-rosa, Glerija. Dolina - Sv. Ivan 5:1 SV. IVAN: Petra, Marija in Martina Krapež, Faiman, Marc, Galvani, Metlika, Bersan, Mezgec, Maziero. DOLINA: Hervat, Metlika, Kosmač, Laurica, Mauri, Rossetti, Bandi, Pettiros-so. Ob koncu nogometnega prvenstva 3. AL skupina L (začelo se je 2. 10. 1988 in končalo 7. t. m.) bomo kot običajno posredovali statistični pregled, ki sicer nima primerjave z lanskim, ker je lani nastopilo 12, letos pa 13 ekip, med katerimi je bilo kar pet naših enajsteric. Podrobne podatke o prvem delu prvenstva smo objavili 13. in 14. januarja. Povratni del se je začel 15. 1. 1989 in kot v prvem delu je bilo tudi v povratnem vreme precej naklonjeno nogometašem. Zaradi megle so odložili le eno srečanje (Junior - Hermada, 1. kolo). Odločitev odloženega derbija Breg - Gaja (2. kolo) pa je padla za zeleno mizo. Kot znano, se ekipi nista predstavili na igrišču (o tem smo obširno poročali 9. 3.) in sta obe izgubili tekmo, vrhu tega so jima odvzeli po eno točko. Končni naslov si je zagotovila ekipa Zarje, ki je v 24 tekmah zbrala kar 37 točk, tako da se bazoviška enajsterica po eni sezoni ponovno vrača v 2. AL, v kateri je igrala kar 17 sezon zaporedoma. Skupno so v tej skupini odigrali 156 tekem, v katerih je padlo 339 golov (148 v prvem in 191 v drugem delu prvenstva). Povprečno smo torej videli 2,17 gola na tekmo. Največ golov, 22, smo videli v 23! kolu, najmanj (4) pa jih je padlo v 6. kolu. Skoraj ena tretjina tekem se je končala z neodločenim rezultatom (27 v prvem in 23 v drugem delu prvenstva). Največ izenačenih rezultatov (4) smo zabeležili v 6. in 9. kolu. Brez remija pa so se končale tekme 13. kola. Najboljši napad je imel Primorec, ki je dosegel kar 46 golov, največ (36) golov pa je dobila Mladost, najsolidnejšo obrambo je s 17 prejetimi goli imela Gaja. Najmanj golov (14) je dala Hermada, ki je skupaj z Romano doživela tudi največ porazov (13). Največ zmag (15) je dosegla Zarja, ki je tudi doživela najmanj porazov (2). Najmanj zmag (4) so dosegli Junior, Romana in Hermada. Največ remijev (11) sta si izborila S. Andrea in Vermegliano, najmanj remijev (5) pa sta iztržila Aurisi-na in Breg. Sedaj pa poglejmo, kako so igrale naše ekipe v tem prvenstvu. BREG Z 18 zbranimi točkami so Brežani pristali na 10. mestu lestvice (lani so s 26 točkami bili četrti in so igrali še dve tekmi manj). V prvem delu je Breg zbral 10 točk (4 zmage, 2 remija, 6 porazov). V nadaljevanju je doma premagal Begliano, Vermegliano in S. Andrea, zgubil pa je proti Romani in Primorcu ter Gaji brez borbe. Zbral je 6 točk, dal 5 in prejel 5 golov. V gosteh so »plavi« remizirali proti Isonzu, Hermadi in Zarji ter izgubili z Mladostjo, Aurisino in Juniorjem. Dosegli so torej le tri točke, dali 5 in prejeli 9 golov. V 12 nastopih v Dolini je Breg zbral 13 točk (6 zmag, 1 remi, 5 porazov), dal 14 in prejel 10 golov. V 12 tekmah v gosteh je Breg osvojil le 6 točk (1 zmaga, 4 remiji, 7 porazov), dal 8 in prejel 17 golov. Skupni obračun Brega v letošnjem prvenstvu je torej 18 točk (točka manj zaradi ne-odigrane tekme z Gajo) (7 zmag, 5 remijev, 12 porazov), 22 danih in 27 prejetih golov. V povratnem delu prvenstva so se Brežani dvakrat znašli v desetih na igrišču. Izključena sta bila Albertini (Isonzo) in Giuressi ( Primorec). V korist pa so imeli en avtogol (Auri-sina), proti pa eno 11-metrovko (Primorec). Brežani so letos slabo začeli (trije zaporedni porazi), nato so si nekoliko opomogli in dobesedno presenetili, ko so spravili na kolena Zarjo in Aurisino. Prav po teh dveh prestižnih zmagah pa se je začela negativna serija Brega, ki je v devetih nastopih zbral le dve točki. Zato je vodstvo kluba po porazu s Primorcem (5. 3.) odslovilo trenerja Primija in poverilo vostvo članske ekipe trenerju moštva under 18 Collavecchia. Zgleda, da je bila zamenjava še kar posrečena, saj so »plavi« v preostalih šestih tekmah zbrali osem točk. Vsekakor moramo omeniti, da so Brežani v zaključnem delu prvenstva vključili v člansko ekipo tudi nekaj mladih sil, kar je nadvse spodbudno. Trenerja Primi in Collavecchia sta skupno poslala na igrišče kar 26 nogometašev, od katerih pa nihče ni odigral vseh tekem (v oklepaju doseženi goli) 21 odigranih tekem: Celin (5); Slavec in Pavletič; 18 S. Olenik; 17 D'A-gostino; 16 La Calamita (6); 15 Suraci, I. Tul, Germani, Albertini (2), Jež in Prašelj; 14 Corbatti in Giuressi (1); 8 A. Švara (2), Petronio in Pečar; 6 Zacchig-na, Kelemenich (2) in M. Tamaro (3); 5 Kozina; 4 Zonta, 3 Diminich; 2 R. Sancin; 1 Paoli in P. Tamaro. B. RUPEL Medšolska nogometna turnirja se iztekata Letos so se z nogometom sproprijela tudi dekleta z naših nižjih srednjih šol Ražmova deželna prvakinja v lokostrelstvu Na deželni fazi mladinskih iger v lokostrelstvu v Krminu je Zarjina lo-kostrelka Katja Ražem osvojila odlično prvo mesto v razredu najmlajših s 561 točkami, kar ji je prineslo tudi absolutno prvo mesto vseh razredov. Katja si je tako zagotovila mesto v finalnem tekmovanju, ki bo poleti. Tudi prvo tekmovanje '900 Round" za Pokal mesta Gorica je bilo za Zarjine lokostrelce res pozitivna. Takole so se odrezali: četrto mesto je pripadlo seniorju Aleksandru Ražem, dva druga mesta Katji Ražem med najmlajšimi ter prvo mesto Tamari Ražem med začetnicami. Konec meseca je na sporedu drugo tekmovanje za isti pokal, medtem ko bo v Trstu 20. in 21. maja tekma »Hunter in Field«, ki se je bodo udeležili tudi lokostrelci bazovske Zarje. :::::::::::::::::::::::::::::::::: obvestili :::::::::::::::::::: ::::::::::::: Ijiljlji ŠZ SLOGA in SK DEVIN vabita jutri, 14. t. m., na vzpon na Krn. Odhod iz Sesljana ob 6.30 z osebnimi vozili. JK ČUPA vabi vse člane na delovno akcijo za ureditev društvenega prostora, ki bo danes, 13. t. m., po 14. uri. V jutrišnjih zadnjih srečanjih v 2. amaterski nogometni ligi Kras in Juventina si ne smeta privoščiti spodrsljaja Po skoraj osmih mesecih se bodo jutri končala tudi nogometna prvenstva prve in druge amaterske lige. V posameznih skupinah so na sporedu pari zadnjega kola in prav rezultati zadnjih 90 minut bodo verjetno odločali o zmagovalcih posameznih skupin kot tudi o ekipah, ki bodo izpadle iz lige. 1. AMATERSKA LIGA S. CANZIAN - PRIMORJE Usoda proseške enajsterice je sicer že zapečatena, saj je matematično izpadla že prejšnjo nedeljo, s porazom proti Tamaiu, ki je bil 16. prvenstveni. S tem se Primorje po dveh sezonah ponovno vrača v drugo amatersko ligo. Zato predvidevamo, da bo trener Di Benedetto jutri poslal na igrišče precej pomlajeno postavo, saj rezultat tega srečanja praktično nima več nobenega pomena za rdeče-rumene. Mladim nogometašem Primorja se tako nudi priložnost, da pokažejo, česa so zmožni, saj nekateri računajo, da bodo prihodnjo sezono igrali v članski ekipi. Prav zato mislimo, da je S. Can- zian nesporni favorit, vendar točki še nima v žepu. 2. AMATERSKA LIGA S. MARCO - KRAS Kljub nedeljski zmagi je usoda Krasa še vedno precej kritična, ker bodo odločino vlogo igrali tudi rezultati ostalih ekip, ki se borijo za obstanek v ligi, posebno Bertiolo, ki v poslednjem srečanju gosti že obsojeno Pocenio. Kras pa gre v goste k ekipi, ki še upa na prestop, vendar le v primeru, da iz meddeželne lige ne izpade nobena od deželnih ekip (glej uradno obvestilo nogometne zveze št. 32). V tem beremo, da bo šest drugouvrščenih ekip posameznih skupin igralo odločilne tekme, prestop pa si bo zagotovila pr-vouvrščena. Moštvo S. Marca, katerega vodi bivši trener Krasa in Primorja Milan Mi-kuš, ki je pravo presenečenje tega prvenstva, jutri odločno juriša na zmago, na katero pa računa tudi Kras. Prav v tem odločilnem dvoboju je v vrstah Krasa zaradi poškodbe gležnja v dvomu nastop napadalca Fonde, ki je z osmimi goli najboljši strelec ekipe. PAVIESE - VESNA Križani so zapečatili svojo usodo prejšnjo nedeljo, s tretjim porazom na domačih tleh. Tokrat plavi, kot vodilna dvojica Fiumicello - Ruda, igrajo v gosteh. Nasprotnik je sicer novinec lige, vendar je lani osvojil prvenstvo 3. amaterske lige (skupina E) kar z 10 točkami prednosti pred Savognesejem, ki jih je zbral 34. Letos je Paviese v začetku precej občutil prestop, nakar si je opomogel in v prvem delu zbral kar 16 točk. V nadaljevanju pa je igral res povprečno, pretila mu je celo nevarnost izpada (v trinajstih tekmah je zbral le 8 točk). Prav z nedeljsko zmago v Staranzanu pa si je matematično zagotovil obstanek v ligi. Zato lahko pričakujemo lep in zanimiv dvoboj, v katerem igra Vesna vlogo favorita, seveda pod pogojem, da priložnost, ki jo je zapravila prejšnjo nedeljo, ne bo psihološko potrla kriških nogometašev in seveda njihovih navdušenih navijačev. NATISONE - JUVENTINA Nepričakovan spodrsljaj na domačih tleh proti Mossi bo Juventino pri- silil, da bo jutri postavljena pred iz= redno težko preizkušnjo. Težavnost naloge ne izvira iz kakovosti nasprotnika, marveč iz psihološkega trenutka, ki ga preživljajo štandreški igralci. Juventinin neposredni nasprotnik za napredovanje, San Nazario, bo igral doma proti tretjeuvrščenemu Foglianu in si bo verjetno zagotovil zmago. Zato je jasno, da si Juventina na jutrišnjem gostovanju ne sme privoščiti drugega zaporednega spodrsljaja, s katerim bi s San Nazariom odigrala dodatno tekmo, ki bi bila prava loteri- Naloga Štandrežcev je predvsem ta, da ne izgubijo glave prav na koncu ib da jim ne popustijo živci. Prepričani smo, da Natisone ne bo igral z nožem v rokah, toda računati na poprečnost furlanske ekipe bi bilo usodno. Že dejstvo, da za napredovanje zadostuj6 remi, ne sme premamiti vodstva ekipe, da bi ubralo posebno obrambn6 taktiko. Kot se večkrat zgodi v takm primerih, je davek, ki ga je treba pl®" čati, previsok. . . ■ 1 F središču pozornosti posredni dvoboj Sloga Koimpex - Villacher Namizni tenis: fantje v Padovi za B ligo Možnosti slogašic so realne Kras Globtrade upa O napredovanju Sloge Koimpex v žensko C-l ligo bodo nemara odločale desetinke ali celo stotinke točke v količniku nizov, toda možnosti vzhodnokraške ekipe, da vendarle v zadnjem hipu doseže prestop v višjo ligo so še celo bolj realne, kot bi bilo mogoče sklepati po površnem pregledu položaja. Od drugouvrščenega Villacherja ločita slogašice dve točki, toda Tržičanke bodo drevi gostovale pri vodilnem Cordenonsu, ki je sicer res že predčasno dosegel svoj cilj, vendar ne misli popustiti. Ekipa Ottica Tomasini je prav gotovo za razred boljša od vseh ostalih tekmecev v ligi, vrh tega je tudi nepremagana na domačih tleh, kjer lahko računa na podporo številnih in glasnih navijačev. V celi sezoni je Cordenons izgubil le dvakrat in sicer prav v Tržiču z Villacherjem ter v Casarsi z Juniorsem. Res čudno bi bilo, če bi Furlanke dvakrat izgubile prav s Tržičankami, potem ko so vedno zmagale z vsemi ostalimi članicami »vodeče peterke«, ki je krojila usodo tega tretjeligaškega prvenstva. Slogašice bodo dve uri in pol pred tekmo v Cordenonsu gostile ekipo PAV Natisonio, ki s 14 točkami zaseda skromno 12. mesto pred nedoraslima Spilimbergom in Pierisom. Peterlinove varovanke morajo tega nasprotnika premagati brez izgubljenega niza. V tem primeru za napredovanje zadošča, da Villacher izgubi v Cordenonsu, končni izidi ni važen. V primeru da Sloga Koimpex drevi izgubi en niz, si Tržičanke lahko privoščijo poraz s 3:2, če bi slogašice izgubile dva niza, pa s 3.T. V obeh teh primerih bi slogašice ostale praznih rok le za nekaj stotink točke! Na dlani je, da je drevišnji nastop na Opčinah za slogašice s tehničnega vidika dokaj lahek, vendar pa pomeni igranje za čisto zmago prav za vsako ekipo velika psihološka obremenitev, tako da slovenske odbojkarice vendarle potrebujejo pomoč svojih zvestih navijačev. Ostale poslovilne tekme naših deželnih ligašev so precej formalnega značaja, odločajo le o končnih razvrstitvah. To sicer ne velja edinole za ekipo Meblo Imsa, ki je s serijo zelo slabih rezultatov celo postavila pod vprašaj svoj obstanek v ligi. Brožičevi fantje morajo drevi doma premagati pordenonsko ekipo Friulana Gas, s katero delijo osmo mesto, če zgubijo bi jih lahko vrsta nesrečnih okoliščin (DLF bi moral na primer zmagati v Čedadu...) pahnila v prepad. To ni zelo verjetno, a tvegati se ne izplača. Bežno o ostalih: Bor Cunja Avtoprevoz bo sezono skušal skleniti s prestižno zmago proti vodilni ekipi PAV Natiso-nia, končno peto mesto so si plavi že tako zagotovili. Ago-rest bo igral v Maniagu, z zmago pa bi kvečjemu lahko obvaroval sedmo mesto pred Juniorsom. Soča Sobema bi lahko z dobro igro ugnala nič več kot solidni tržaški Volley Club. Med ženskami bi si Sokol Indu-les z gladkom zmago v Tržiču zagotovil končno prvo mesto na lestvici, Kontovelke se bodo verjetno le oddolžile Virtu-su, ki je prav proti našim igralkam osvojil svoj edini par točk. Brežanke bodo gostovale pri solidnem Rivignanu, končni izid pa verjetno ni vpliven in ekipa iz dolinske občine bo na koncu kakorkoli deveta. Prvenstvo moške C lige se je končalo marca, igralci Krasa Globtrade pa bodo igrali drevi z bolonjskim Fortitu-dom dodatno tekmo za prestop v višjo ligo, na nevtralnem igrišču v Padovi. V letošnjem prvenstvu je sodelovalo 96 ekip, razdeljenih v 12 skupin. Od osmih ekip v skupini jih je iz vsake nazadovalo na nižji nivo kar polovica. V skupini E, v kateri je igral tudi Kras Globtrade se je bil oster boj za obstanek, saj se je po končanem prvem delu prvenstva izkazalo, da predstavljajo v tej skupini, poleg ves čas vodečega Fortituda, močno konkurenco tudi ekipe Arsenal Ca del Bosco, CMM in Calto. Kras Globtrade je do polovice prvenstva nihal od 3. do 5. mesta, v drugi polovici pa je igral znatno bolje in bil zmeraj za petami vodilnemu Fortitudu. V končnici ga je dohitel. Krašovci so izgubili le tri tekme: proti CMM Trst, Arsenalu Ca del Bosco in Fortitudu, na domačem igrišču pa so ostali nepremagani. Matjaž Šercer, Boris Štoka, Igor Milič, Edi Bole (Just Fabiani, Igor Colja) so bili Krasovi protagonisti v letoš- njem prvenstvu. Drevi v Padovi ob 18.30 bodo stopili za zeleno mizo igralec in trener Matjaž Šercer ter Boris Štoka in Edi Bole. Poškodovani Igor Milič bo tekmo spremljal s klopi in bodril svoje klubske soigralce, ki tudi v takšni postavi predstavljajo nedvomno najhomogenejšo ekipo letošnje lige. Želja po zmagi in prestopu v B ligo je pri obeh velika. Upamo, da bo igralcem Krasa Globtrade v veliko moralno podporo skupinica najzvestejših navijačev, ki jih bo vzpodbujala k zmagi in velikemu podvigu. (J. J.) Rolkarji prvič za DP Jutri bo v Roveretu pri Trentu prva preizkušnja državnega prvenstva v skirolkanju. Mladina bo tekmovala s sedmimi atleti, Grmada Hobles pa samo s petimi, ker imajo nekateri atleti druge obveznosti. Italijansko prvenstvo se odvija v treh preizkušnjah, na prvi je proga mešana, na drugi v reber, na tretji ravninska. Nato je še finale, na katerem imajo dostop samo prvi trije uvrščeni v posameznih kategorijah za vsako društvo. (E. I.) Zaostalo srečanje za Breg Adriatherm Za prestop v moško odbojkarsko D ligo Zgolj simbolična tekma Tudi Sloga Sagor Moštvo Breg Adriatherm je izpadlo iz promocijskega prvenstva, tako, da bo drevišnje zaostalo srečanje z Libertasom le simboličnega pomena. Ta tržaška postava je namreč v eni izmed tolikih zaos-*«lih tekem premagala Ferroviario z 80:75 in si tako zagotovila obstanek v ligi. Brežani bi glede letošnje sezone sicer lahko vložili kopico prizivov, toda o tem raje drugič. Izpad iz lige ne predstavlja tragedije in Brežani so predvsem sami krivi za tak epilog, toda vseeno je razlogov za obžalovanje precej. Srečanje z Libertasom bo nocoj v Dolini, s pričetkom ob 20. uri. (Cancia) 1. MOŠKA DIVIZIJA INTER 1904 - BREG 110:71 (50:34) BREG: Schiulaz 9, Pavlica 15 (4:4), Simonič 17 (5:6), Salvi 2 (0:2), Bandi 8, Boris Salvi 10 (2:4), Čok 2, Corbatti (0:2), Barut 8 (2:4). TRI TOČKE: Pavlica, Schiulaz 1. Proti mladi ekipi so naši ponovno potegnili krajši konec. Po sicer obetavnem začetku (22:21) so odpovedali na vsej črti, predvsem pa v obrambi. V drugem polčasu so gostitelji prednost stalno večali, medtem ko so Brežani igrali brez požrtvovalnosti. (Pavlica) TROFEJA PROPAGANDA BOR ADRIAIMPEK - BARCOLANA 45:44 (23:21) BOR ADIAIMPEK: Jagodic (0:2), Colja, Jogan 34 (2:8), Kovač, Sancin 1 (1:4), Uršič 5 (1:6), Oberdan 3 (1:6), Marcon, Požar 2 (0:2), Stokelj. Tekma je bila izenačena (14:13, 23:21, 31:35). V zadnji četrtini so naši z veliko požrtvovalnostjo prestregli nekaj žog in polnili nasprotnikov koš s hitrimi protinapadi. (U. A.) STEFANEL B - BOR ADRIAIMPEK 67:76 (38:33) BOR ADRIAIMPEK: Jagodic (0:2), Colja 2, Kovač, Jogan 45 (3:4), Turk 2, Sancin 3 (1:6), Uršič 13 (1:2), Marcon 8, Požar 2, Štokelj 1 (1:4). Vdrugič so Šancinovi varovanci zmagali v gosteh proti enakovrednemu nasprotniku. Po slabem začetku (11:2 in 15:12 za domače) je bila odločilna tretja četrtina, v kateri so borovci bolje branili in s hitrimi protinapadi končali v vodstvu 54:49. V končnici so naši le nadzorovali izid. (U. A.) Tekme regularnega dela odbojkarske 1. moške divizije na Tržaškem so se končale že pred nekaj tedni, danes pa se bodo začeli boji v play offu za prestop v D ligo. Pravico do nastopa so si priborile prvo in drugo uvrščena ekipa A in B skupine. Pomerile se bodo vsaka proti vsaki, »dodatno prvenstvo« pa bo trajalo vse do polovice junija. V play off so se uvrstili tudi igralci Sloge Sagor, ki so v B skupini zasedli 2. mesto. Ob koncu prvenstva so v Sloginem taboru z optimizmom zrli v play off, žal pa so se stvari za naše fante zdaj zapletle, saj bodo na današnjem prvem srečanju nastopili okrnjeni. Edi Božič še ni okreval po prometni nesreči, pa tudi nekateri ostali igralci niso povsem nared. Slogaši bodo zato morali napeti res vse svoje moči, če bodo hoteli drevi premagati zmagovalca skupine A - tržaškega CUS. (INKA) Varka Kozlovič pogumno na 10.000 m Danes in jutri bo za atlete Bora Infor-data na sporedu nekaj zanimivih nastopov. V Trstu bodo na Kolonji (od 15. ure) na pokrajinskem prvenstvu za posameznike nastopali dečki in kadeti društva. Naši predstavniki imajo možnost, da osvojijo nekaj naslovov, poleg tega pa še nekaj medalj. V Gorici bodo danes in jutri na deželnem ekipnem prvenstvu za absolutno kategorijo nastopili nekateri starejši člani, ki bodo ob tej priliki nastopali kot posamezniki. Pozornost zasluži Igor Sedmak, ki bo prvič v letošnji sezoni nastopil v resnem troskoku in Claudii Coslovich, ki bo poizkusila kopje zalučati do novega osebnega rekorda. Prav gotovo pa velja največja pozornost nastopu na 10.000 metrov na stezi rve zamejske Slovenke. Toliko poguma o zbrala Varka Kozlovič, ki si je za letošnjo sezono postavila kot cilj res pionirsko delo: postaviti prve ženske rezultate v zamejstvu na progah od 3.000 do 10.000 m na stezi. (I. P.) Pokal Šumi 1989 Reprezentanca ZSŠDI jutri v Novem mestu JRtri bo košarkarska reprezentan ASSbi (1976/77) odigrala polfinal srečanja pionirskega festivala - pot Sumi '89 v Novem mestu, kjer bo p leg domače in naše ekipe nastopila osnovna šola iz Kranja. Žreb gotovo bil naklonjen naši združeni ekipi, : bo igrala proti šolama, ki spadata m* favorite turnirja. Sredi tedna je šele cija ZSSDI, ki jo sestavljajo mlajši pi nirji slovenskih košarkarskih klube igrala prijateljsko tekmo proti osnov šoli France Bevk iz Ljubljane in pok zala dobro igro. Zato, če bodo naši i rali tako kot znajo, imajo v Nove mestu dobre možnosti. Tekme se boi vrstile v dvorani Marof blizu avtobr ne postaje. Spored pa je sledeč: ob 10.00 Novo mesto - Kranj; < 13.00 Kranj - ZSŠDI; ob 16.00 No’ mesto - ZSŠDI. V finale, ki bo 28. 5. se uvrsti prvo vrščena ekipa. (Adriano Kovačič) Shinkai Karate Club se vse bolj uveljavlja Pred časom smo pisali o naših karateistih, ki so se pripravljali na odhod v Riccione. Štiridnevni seminar Budova pomlad" v priredbi C. S. N. Libertas je udeležence navdušil: organizacija je bila prvovrstna, trenerji so bili izbrani med najkvalitetnejšimi karate mojstri iz Italije ter iz tujine (povejmo le, da so bili prisotni učitelji M. Marangoni, L. Aschedamini, Ruffini, P. Hita in drugi). V Riccioneju se je zbralo nekaj več kot tisoč petsto karateistov iz raznih krajev Italije, slovenskemu zamejskemu karate klubu pa so se pridružili še nekateri predstavniki klubov iz Slovenije. Poleg jutranjih in popoldanskih treningov so se odvijale razne družabnosti, izrecno za udeležence seminarjev. Razen utrujenosti, ki je od časa do časa ponagajala našim članom, lahko zabeležimo, da so se v glavnem vsi vrnili zadovoljni. V soboto pa so člani našega kluba doživeli še drugačno zadovoljstvo: polnoštevilno so se namreč udeležili tekmovanja v izvedbah kat v Spilimbergu. V starostni kategoriji od 6. do 10. leta so tekmovali Cristian Luksa, Mattia Umek, Alessio Štoka in Martin Guštin. Martin je že drugič zasedel 4. mesto. V višji starostni skupini so tekmovali: Vojko Zotti, Lara Prašelj, Alessio Coslovi, Ksenija Zotti in Anna Coslovi. Naši pionirji, beli pasovi, so tekmovali skupaj s pionirji, rumenimi in oranžnimi pasovi. Vseeno pa so se zelo dobro izkazali, večkrat so izenačili rezultate ter na končni lestvici zasedli visoko uvrstitev; 3. mesto je osvojila Anna Coslovi. V starostni skupini do 17. leta sta tekmovali sestri Cossutta in Željko Pogačnik, ki so zelo dobro izvedli dodeljeno kato, žal pa se jim je uvrstitev izmuznila. Ključni del turnirja je predvideval skupinsko izvajanje kat. V skupini pod 17. letom so za Shinkai Karate Club nastopile 3 ekipe. V prvi so bili A. Štoka, M. Guštin in V. Zotti, v drugi L. Seminarlsti med treningom v Riccioneju Prašelj, K. Zotti in A. Coslovi, a v tretji M. Cossutta, E. Cossutta in M. Košuta; zadnja skupina je zasedla 4. mesto. Med nižjimi pasovi, v kategoriji nad 17 let, so D. Potočnik, C. Coslovi in A. Bullo osvojili 3. mesto, ekipa B. Furlan, S. Cappelli in K. Pirc pa 2. mesto; v kategoriji rjavih in črnih pasov je ekipa Z. Pogačnik, D. Košuta in R. Maiano pristala na 1. mestu. Velik uspeh bo gotovo pripomegel, da se bo ime Shinkai Karate Cluba vse bolj uveljavilo v krogih karateistov naše dežele, (r. m.) Sklep Iger pod košema Jutri bo ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah zaključna prireditev in nagrajevanje turnirja v minibasketu Igre pod košema za letnike 1980 in mlajše. Prireditev je pod pokroviteljstvom ŠZ Jadran in v organizaciji Košarkarske sekcije ŠD Polet. Na tem turnirju so nastopile štiri ekipe, in sicer Bor, Kontovel, Polet in Sokol. Vsaka ekipa je igrala proti vsaki, moštva pa so se nato pomerila še v play offu. VSI IZIDI TURNIRJA IGRE POD KOŠEMA 1. KOLO (Repen): Kontovel - Polet 4:2; Bor - Sokol 3:3. 2. KOLO (Prosek): Kontovel - Sokol 4:1; Polet - Bor 4:1. 3. KOLO (Trst, "1. maj"): Kontovel - Bor 4:2; Polet - Sokol LESTVICA PO l. DELU: Kontovel 6; Polet 4; Bor bokol 1. PLAY OFF (Nabrežina): za 3. mesto: Bor - Sokol 5:1; za mesto: Polet - Kontovel 4:2. g^^ONČNA LESTVICA: 1. Polet; 2. Kontovel; 3. Bor; or Tu.mir I9re Pod košema je nedvomno lepo uspel, tal . 9anizacijsko kot po zanimivih srečanjih. Tudi obisk sta v na tekmah je bil dokajšen. Maj še omenimo, da bo celotna zaključna prireditev g.p raMvanJe v primeru slabega vremena ob isti uri (10.30) Ekipno prvenstvo v tenisu za goriška društva prehaja v svojo najzanimivejšo fazo. V obeh sku-pinah so na vrsti odločilni boji za prestop v zaključni del. Po treh kolih je v prvi skupini boj za napredovanje omejen na Danico A, Mladost A in O. Župančič. Te ekipe so doslej pokazale najboljšo igro. Tudi v drugi skupini se potegujejo za najvišja mesta tri ekipe: Danica B, Val in Dom A. Favoriti so vsekakor Vrhovčani, ki so še nepremagani, nadoknaditi pa morajo še zaostalo srečanje. SKUPINA A 3. KOLO: MLADOST A - SPDG 3:0 (S. Ferfo-l]a - B. Peric 6:0, 6:2; F. Peric - Ziani 6:3, 6:3; Zampar, Jarc - B. Peric, Ziani 6:4, 7:6). O. ŽUPANČIČ - NAŠ PRAPOR A 3:0 (Nanut - Feri 6-4 6:3; Mučič - A. Vogrič 6:4, 6:1; Mučič, Nanut -Feri, Tomšič 6:1, 7:6). DANICA A - UNIFAX 3:0 (R. Devetak - D. Devetak 6:2, 6:4; L. Devetak -Winkler 6:2, 6:0; L. in R. Devetak - D. Devetak, M. Vogrič 6:0, 6:0). Prost DOM B. Zaostalo srečanje: O. ŽUPANČIČ - UNIFAK 3:0 (Mučič - Zavadlav 6:0, 6:0; Nanut - D. Devetak 6:1, 6:1; Mučič, Nanut - D. Devetak, Sirk 6:2, 6:2). LESTVICA: DANICA A in O. ŽUPANČIČ 6, MLADOST A 4, NAŠ PRAPOR in DOM B 2, SPDG in UNIFAX 0. SPORED 4. KOLA: SPDG - UNIFAX (Vrh, nedelja, 14. t. m., ob 9. uri); DOM B - MLADOST A (Doberdob, nedelja, 14. t. m., ob 9. uri). Prost: NAŠ PRAPOR A. V anticipiranem srečanju: O. ZUPANČIČ - DANICA A 2:1. SKUPINA B 3. KOLO: VAL - NAŠ PRAPOR B 2:1 (B. Makuc - Grinovero 6:0, 6:3; R. Makuc - Mikluš 6:2, 6:1; M. in R. Makuc - Grinovero, Mikluš 2:6, 6:3, 3:6). DOM A - MLADOST B 3:0 (Lutman - Jelen 6:4, 7:5; Vižintin - D. Ferfolja 6:3, 6:3; Lutman, Vižintin - Nardon, Peric 6:3, 6:1). DANICA B -BRIŠKI GRIČ n.o. LESTVICA: VAL in DOM A 6, DANICA B 4 NAŠ PRAPOR B in MLADOST B 2, BRIŠKI GRIČ 0. SPORED 4. KOLA: VAL - DANICA B (Vrh, sobota, 13. t. m., ob 15. uri). V anticipiranih srečanjih: MLADOST B - NAŠ PRAPOR B 2:1; DOM A - BRIŠKI GRIČ 3:0. (mal) DANES SOBOTA, 13. MAJA 1989 ODBOJKA MOŠKA C-2 LIGA 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - PAV Natisonia; 20.00 v go-riškem Kulturnem domu: Meblo Imsa -Volley Pordenone ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga Koimpex -PAV Natisonia; 20.30 v Maniagu, Ul. Marco Polo: Celinia - Agorest MOŠKA D LIGA 19.30 v Sovodnjah: Soča Sobema - Vol-ley Club Trst ŽENSKA D LIGA 16.00 v tržiški športni palači: Fincanti-eri - Sokol Indules; 19.00 v Pocenii, Ul. Strappagallo: Danone Rivignano - Breg Agrar; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Virtus Trst 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 na Opčinah: Sloga Sagor - CUS Trst KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom G ometal Simek - Petrolifera; 20.00 v Dolini: Breg Adriatherm - Libertas 1. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 na Kontovelu: Kontovel - Cicibo-na; 17.30 v Trstu, šola Morpurgo: Magic Basket - Sokol PROPAGANDA 14.30 v Trstu: Stefanel - Breg; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Santos NOGOMET UNDER 18 16.00 v Dolini: Breg - San Luigi; 16.00 v Križu: Vesna - San Nazario Supercaffe; 17.00 na Proseku: Primorje - Edile Adriatica NAJMLAJŠI 15.00 v Medeji: Medea - Juventina CICIBANI 16.00 na Proseku: Primorje - Soncini A (play off); 16.00 v Trstu, Montebello: Montebello - Primorje (poprvenstvo); 16.45 v Trstu, na Campanellah: Campa-nelle - Bor (poprvenstvo) MLAJŠI CICIBANI 16.00 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Junior Aurisina ATLETIKA POKRAJINSKO PRVENSTVO 15.30 v Trstu, na Kolonji: nastopa tudi Bor Infordata JUTRI NEDELJA, 14. MAJA 1989 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Vižovljah: San Marco Sistiana -Kras,- 16.00 v Lumignaccu: Paviese - Vesna; 16.00 v San Giovanniju al Natisone: Natisone - Juventina NARAŠČAJNIKI 9.30 v Dolini: Breg - Muggesana NAJMLJAŠI 10.30 na Proseku: Primorje - Fortitudo; 11.30 v Dolini: Breg - Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - San Canzian; 11.00 na Opčinah, Otroško naselje: SanFAndrea - Zarja Adriaimpex; 11.00 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje CICIBANI 10.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - San Luigi ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE 10.00 na Opčinah: Sloga Sagor - Club Altura Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in~sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 13. maja 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 Čedad ■ ui. rtisiori 28 Tel. (0432)731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG Po zadnjih neredih v Turkmenski SSR V sovjetski osrednji Aziji upor muslimanskih narodov? MOSKVA — Po baltskih in zakavkaških republikah je val nacionalistične nestrpnosti zajel tudi srednjeazijsko Turkmensko SSR. Do prvih izgredov v glavnem mestu Turkmenije Ašha-badu je prišlo že med prvomajskimi prazniki. Skupine mladih so razbijale trgovine in zasebne kioske kooperantov, zažigale avtomobile in povzročile ogromno gmotno škodo. Medtem ko je Pravda po ustaljeni navadi le bežno omenila ta »huliganski« dogodek, pa je Komsomolskaja Pravda jasno navedla, kdo so bili huligani in proti komu je bil naperjen njihov uničevalni srd. »Huligani« so bili v glavnem Turkmeni, poleg njih pa so bili še Azerbajdžanci, Bajdžanci, Kazahi in Lezginci, ki skupaj s Turkmeni pripadajo isti jezikovno-plemenski skupini, ki jo sovjetski jezikoslovci uvrščajo v turksko skupino, da bi jo ločili od ožje, turške. Cilj njihovega srda pa so bili po pisanju Komsomolskaje Pravde le Armenci. Ko so razbijali stekla, plenili in požigali lokale, so grmeli proti Armencem. »Mar so v Turkmeniji samo Armenci kooperanti? Sploh ne!« Glasilo komunistične mladine ob tem previdno navaja, da so v Turkmeniji Armenci v glavnem uspešni trgovci. Da bi lažje razumeli zaplet, naj nave- demo, da je Turkmenska SSR v glavnem pustinjska dežela vzhodno od Kaspijskega morja. V osrednjem delu je ogromna puščava Karakum, večja naselja in mesta so le na obrobju te puščave ob vznožju Kopet Daga na meji z Iranom in ob Amu-Darji na meji z Uzbeško SSR. Ker so v preteklosti moskovske planske centrale vsiljevale pridelovanje bombaža, danes v bistvu primanjkuje hrane za domače prebivalstvo. Če k temu dodamo, da ima Turkmenija bogata ležišča naftne in plina, je povsem jasno, da republika še danes občuti posledice stalinističnega nasilja in rusifikacije. Ker pa je naravni prirastek turkskih narodov višji kot pri slovanskih priseljencih, se je v zadnjem obdobju tudi po zaslugi sovjetskega neuspeha v Afganistanu dvignila samozavest muslimanskih nacionalistov. Likvidacija tradicionalnega kmetijstva (zaradi ekstenzivnih plantaž) in povpraševanje po visoko specializirani delovni sili (naftna ležišča) sta povzročila rast mladinske brezposelnosti med avtohtonim prebivalstvom, medtem ko Armenci in drugi neturkski narodi krize skoraj ne občutijo. Nič čudnega torej, da so pozivi prvega sekretarja turkmenske partije Saparmurada Nijazova ostali brez odziva. Protiatomska akcija Ladja Greenpeace je v Hamburgu »naskočila« britansko letalonosilko HMS Ark Royal, ki naj bi imela na krovu jedrsko orožje (Telefoto AP) Bager zdrknil na kombi in ubil štiri ljudi ORDONA (FOGGIA) — Na državni cesti za Foggio se je zgodila nenavadna prometna nesreča, ki je terjala štiri življenja. S tovornjaka, za katerim je peljal kombi s štirimi delavci, je zdrknil težak bager, ki je padel naravnost na kombi. Bager je vozilo popolnoma zmečkal, delavci v njem pa so bili pri priči mrtvi. Voznik tovornjaka je takoj po nesreči pobegnil in ga še iščejo. V nesrečo je bilo vpleteno še neko drugo vozilo, v katerem so se peljali drugi štirje delavci, vendar so ostali nepoškodovani. Žrtve, stare med 21. in 32. letom, so bile na poti na delo. Vsi so bili zaposleni pri nekem gradbenem podjetju iz Ordone. Preiskovalci bodo skušali ugotoviti, kaj je zakrivilo nesrečo. Zelo verjetno je bil bager na tovornjaku neprimerno naložen. V Rimu odkrili mednarodno tolpo trgovcev z mamili RIM — Karabinjerji rimske legije in posebnega oddelka za boj proti mamilom so po dolgi in podrobni preiskavi odkrili mednarodno tolpo trgovcev z mamili. V akciji so zaplenili tudi 12 kg kokaina in 6 kg najčistejšega heroina, ki bi bila na trgu vredna približno 10 milijard lir, aretirali 17 oseb, drugih 65 pa so jih prijavili sodnim oblastem. Mamila so v Italijo prihajala po osi Brazilija - Argentina -Urugvaj - Tajska - Italija, prodajali pa so jih predvsem tako imenovanim rimskim visokim krogom. Preiskava se je začela avgusta lani, ko so začeli nadzorovati nekatere osebe, ki so glede na svoje redne dohodke živele na precej veliki nogi. Tako so prišli do nekaterih oseb, za katere so utemeljeno sumili, da se ukvarjajo s trgovino z mamili. Na čelu vseh naj bi bil 35-letni Urugvajec Gustavo Marrero Mieres, ki je živel v Rimu. Na tiskovni konferenci so karabinjerji včeraj povedali, da je heroin prihajal iz Bangkoka do Rima, medtem ko so kokain nabavljali v Buenos Airesu. Tam so tudi aretirali Lucio Di Giovanni, pri kateri so našli 11,6 kg kokaina. Ostalo šestnajsterico z Meiresom na čelu so aretirali v Rimu, kjer so zaplenili tudi približno 300 milijonov lir gotovine, več luksuznih avtomobilov, 15 pušk, 10 pištol in 15-tonsko jahto za organizacijo zabav z uživanjem mamil sredi morja. Presunljiva odločitev matere treh otročičev MILAN — Ob 11.30 se je včeraj v Milanu odigrala pretresljiva družinska tragedija. Mati treh otrok je skočila z okenske police svojega stanovanja v tretjem nadstropju in potegnila s seboj enoletnega sina, ter obe hčerki stari tri in pet let. Mali Omar je umrl že med prevozom v bolnišnico, Anesa in Alehem Monica pa sta težko ranjeni prav tako kot mati, 32-letna tunizijska državljanka Dalila Ajarj. Tragedija je bila nekako najavljena, saj je ženska, ki jo je mož zapustil pred nekaj meseci, že pred časom blodila po mestni četrti, kjer je stanovala. Socialni delavci so ji takrat pomagali, da si je psihično opomogla, pred nedavnim pa se je gospa Ajarj zaprla s svojimi tremi malčki v stanovanje. Neka socialna delavka je zato sama stopila do družine, ko pa je gospa Dalila odprla vrata in jo zagledala je pograbila svoje otroke in zakričala, da se bo z njimi vred vrgla z balkona. Prihiteli so gasilci, ki so razpeli svoja platna pod balkonom, gospa Dalila pa je v poslednjem trenutku obupa stekla do okna, ki je gledalo na dvorišče in skočila. Pri padcu so mati in obe hčerkici padli na travo, fantek pa je udaril-z glavo ob stopnico in si pri tem prebil lobanjo. Zdravniki trdijo, da bo gospa Dalila ostala paralizirana, A nesa in Alehem Monica pa sta menda v smrtni nevarnosti. Gospa Dalila se je hudo bala svojega moža in se je zato odrekla tudi vsem sestankom s socialnimi delavci, ker je bila prepričana, da bo tudi on prisoten. Učbeniki bodo prihodnje šolsko leto dražji RIM — Prihodnje šolsko leto se bodo poleg ostalega podražile tudi šolske knjige. Podražitev bo dosegla 6 - 7 odstotkov in bo znatno vplivala na izdatke »šolskih« družin. Za šolske knjige bomo prihodnje leto potrošili približno 620 milijard lir, strošek, ki si ga prevzame država pa je samo 50 milijard. S prihodnjim šolskim letom pa bo nakup najbolj bremenil družine osnovnošolcev, ki so doslej dobivali knjige zastonj. Po reformi to ne bo več mogoče, izvzete hado aaiuv revnejše družine. Dijaki nižjih srednjih šol bodo morali za učbenike odšteti približno 260 tisoč lir, znatno višja pa je cena knjig, ki jih rabijo na višjih srednjih šolah. Knjige za prvi letnik klasičnega liceja Dodo stale kakih 360 tisočakov, učbeniki za poklicne šole pa približno 280 tisoč. Založniki šolskih knjig so podražitve napovedan že lansko pomlad, potreba po novih šolskih tekstih pa jih je prisilila, da napoved uresničijo. Društvo srbskih pisateljev o demokraciji in pluralizmu BEOGRAD — Člani uprave društva srbskih pisateljev so pred dnevi na tiskovni konferenci domačim in tujim novinarjem predložili besedilo izjave »Srbija in demokracija, včeraj, danes in jutri«. Besedilo je izredno obsežno, zavzema pa se za uveljavitev večstrankarskega sistema in ukinitev »monopola komunistične partije«. V dokumentu je navedeno, da je srbski narod končal razdobje dolgih let politične pasivnosti in nacionalne zatrtos-ti. Pisatelji pravijo, da ima »srbski narod največje demokratične tradicije med vsemi balkanskimi narodi in da danes ni nobenega razloga, da bi se zavzemali za omejevanje demokracije«. Zavzemajo se za »državljanske pravice, enakopravnost vseh državljanov, samostojno in neodvisno sodstvo, svobodo tiska in celovito politič- no, versko in ekonomsko enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov«. Zavzemajo se tudi za enakost pred zakonom in enakopravnost vseh nacionalnih manjšin, za zagotovitev njihovih pravic vse do stopnje, ki je bila dosežena v najbolj demokratičnih državah sveta, kjer pa pravice narodnostnih manjšin ne predvidevajo nacionalne suverenosti, kot je bila v praksi ustvarjena druga Albanija na območju Srbije. Zavzemajo se za uveljavitev »nacionalnih pravic« za pripadnike jugoslovanskih narodov, ki žive v drugih republikah, za pravico združevanja in za svobodno nastopanje na splošnih, tajnih in neposrednih volitvah, »brez katerih ni prave de-morkacije, niti modernega socializma«. (B. S.) Na sejmu poslovnega turizma v Ženevi precejšnje zanimanje za Jugoslavijo ŽENEVA — Drugi mednarodni sejem poslovnega turizma v Ženevi, ki je največja prireditev te vrste v Evropi, je presegel pričakovanja prirediteljev, saj se ga je v treh drieh udeležilo več poslovnežev kot lani v štirih, kar je ugodno znamenje za leto 1990, ki so ga razglasili za »leto poslovnega turizma«. Jugoslovanski ponudniki kongresov in drugih oblik poslovnega turizma, ki v svetu v zadnjih letih pridobiva na pomenu, so nastopili s kolektivno ponudbo, ki jo je uskladila njihova poslovna grupacija Jugoslovanski kongresni urad. Lani je bilo v Jugoslaviji 365 mednarodnih kongresov in poslovnih srečanj, ki so prinesli 180 milijonov dolarjev, letos pa si po ugotovitvah generalnega sekretarja Nikole Račiča obetajo pet- do sestodstotno povečanje. Na ženevskem sejmu so svoje zmogljivosti v hudi mednarodni konkurenci predstavili Cankarjev dom, beograjski Sava center, Portorož, Rogaška, Dubrovnik, Zagreb, Sarajevo in Pulj, pa tudi prireditelji manjših zmogljivosti, kot so Brioni, Poreč in Plitvička jezera. Z okrep- ljenim marketinškim programom namerava Jugoslovan- j --X---* ----- > r zanimanje za jugoslovanske kongresne zmogljivosti. V Ženevi so se osredotočili predvsem na potencialne kupce iz Francije, Velike Britanije, Italije, ŽR Nemčije in ZDA, v treh dneh so opravili 94 poslovnih kontaktov, ki jih bodo nadaljevali doma, ko bodo interesenti za turistične storitve prišli na ogled in konkretnejše pogovore ter podpis pogodb. Jugoslavija sodi v sam vrh ponudnikov kongresnih storitev, ki v predsezoni in poseženi dopolnjujejo priliv gostov. Med pogovori s tujimi interesenti ni manjkalo vprašanj o političnih in gospodarskih problemih Jugoslavije, Zahodni Nemci pa tudi nekateri drugi možni poslovni partnerji so omenjali nestabilnost, ki jo povzročajo dogodki v Jugoslaviji in ki očitno sodijo med dejavnike, ki tujim gostom, predvsem pa poslovnežem, narekujejo Premisfek BOŽO MAŠANOVIČ DUKE01/2 Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace - repi -rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam INDUSTRIJSKA CONA - TRST Sirada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.:820334-5-6 Telex: 468237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. DtikE grandi marche Ljubezen na Simpoziju Najstniško življenje prikupne Tine se usodno zaplete, ko se naveže na nekoliko starejšega zdravnika Petra. Spoznala sta se na simpoziju, med njima pa kmalu zaživi goreča ljubezen. To je iztočnica za zapleteno, a vendar zelo verjetno filmsko zgodbo, ki jo v kratkem filmu Simpozij (v ponedeljek ob 20.05 na RTV-Lj 1) pripovedujeta scenarist Marcel Buh in režiser Anton Tomašič. V glavnih vlogah pa igrata Majda Koroša-Tina in Dare Valič-Peter (na sliki). nedelja 14.15 RTV-Lj 1 Veliki valček (glas.) ponedeljek 20.30 RAI 1 Giorno maledetto (dram.) torek 20.30 TMC II giardino indiano (dram.) sreda 20.30 Rete 4 Complotto di famiglia (krim.) četrtek 22.05 RTV-Lj 1 Predstava Hamleta v Spodnji Mrduši (dram.) četrtek 22.30 RAI 3 Tirate sul pianista (krim.) petek 20.30 TMC La truffa che piaceva a Scotland Yard (kom.) petek 22.05 RTV-Lj 1 Ladja svetilnik (krim.) glasba sobota 10.55 RAI 3 Koncerti za Evropo nedelja 11.30 RTV-Lj 1 Celjski instrumentalni kvintet nedelja 23.05 Rete 4 Koncert v Scali ponedeljek 22.10 RTV-Lj 1 Violinist Nathan Milstein ponedeljek 23.30 Italia 1 Rock opolnoči: Gianna Nannini sreda 21.35 RTV-Lj 1 Zvočnost pokrajin četrtek 22.10 TMC S skupino Dire Straits šport_________________________ nedelja 14.30 TMC, 14.25 RAI 2 Motociklizem - VN Italije sreda 17.55 RAI 3 Nogomet U21: Italija-Španija sreda 20.00 TV-Kp Nogomet: Danska-Grčija sreda 20.10 RAI 1, 20.30 TMC Nogomet: Stuttgart-Napoli ali * ponedeljek 20.05 RTV-Lj 1 TV drama: Simpozij petek 20.05 RTV-Lj 1 V hribih se dela dan (dok.) ITALIJANSKE TV MREŽE 8.30 Tečaj francoščine 9.00 Dok.: Francoske dežele 9.30 Nan.: II giudice Fontaine 11.00 Gospodinjsko-družinski tednik: II mercato del sabato 11.55 Vreme in dnevnik 12.30 Medicinska rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik 14.00 Znanstvena rubrika: Prizma 14.45 Šport: motociklizem - VN Italije (125 ccm), nato kolesarstvo - dirka po Toscani 16.30 Sedem dni v parlamentu 17.00 Otroški variete: II sabato dello Zecchino 18.00 Dnevnik in izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Variete: Buona fortuna 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Europa Europa (izbor najlepših odlomkov oddaj) 23.00 Dnevnik 23.10 Dnevnik - posebnosti 0.10 Nočni dnevnik 0.20 Film: Solo guando rido (dram., ZDA 1981, r. G. Jordan, i. Mar-sha Mason, Kristy McNichol) RAI 2__________________________ 8.00 Aktualno: Week end 9.00 Dok.: Spazi della civilta 9.30 Aktualno: Evropski dnevi 10.15 Medicinska rubrika: Trentatre 10.25 Filmska matineja: Mr. Moto nel-1'isola del pericolo (krim., ZDA 1939, r. Herbert Leeds, i. Peter Lorre, Jean Hershold) 11.25 Nan.: Maggiordomo per signora 11.55 Inf. oddaja: Spremenljivo jasno 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Šport, vreme in loterija 13.35 Spremenljivo jasno (2. del) 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 Dnevnik - O priseljencih 15.00 Turistična oddaja: Viaggiando 16.00 Otroški laboratorij 16.30 Športna rubrika: Rotosport, vmes rokomet, vaterpolo in košarka 18.45 Nanizanka: Moonlighting 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Debata na temo Vojni dnevi in film: Vigilia di guerra (vojni, ZRN 1979, r. Klaus Emmerich, i. Maria Schell, Guido Wieland), vmes dnevnik 23.35 Športna rubrika RAI 3________________________ 10.55 Glasba v palači Labia: Koncerti za Evropo (Haydn, Beethoven) 12.00 Aktualno: Magazine 3 (ured. Massimo De Marchis) 14.00 Deželne vesti 14.30 Tenis: mednarodni ženski turnir, polfinalna srečanja (iz Rima) 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Aktualno: Specialmente sul Tre 20.30 Dokumentarna oddaja: Oddaljena obzorja - Avstralija 21.30 Variete: Čari amici vicini e lon-tani... (vodi Renzo Arbore) 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Filmske novosti 23.30 Film: Detour - Deviazione per 1'-inferno (dram., ZDA 1945, r. Edgar Ulmer, i. Tom Neal, Ann Sa-vage, Claudia Drake) 0.35 Video fragmenti: Black and blue 1.05 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti Arborejevi bližnji in daljni prijatelji Naslednjih pet sobotnih večerov bo tretja državna televizijska mreža »imela v gosteh« Renza Arboreja (na sliki). Nocoj, ob 21.30, je namreč na sporedu prva oddaja varieteja Čari amici vicini e lonta-ni. Petdelni niz bo sicer le ponovitev uspešnih oddaj, ki jih je Arbore posvetil italijanskemu radiu. O razvoju, delovanju in svetlih točkah tega sredstva množičnega obveščanja bodo nocoj spregovorili tudi Alberto Sordi, Nunzio Fflogamo in Ugo Tognazzi. ■ ZASEBNE TV PO STAJE CANALE 5____________ 8.30 Nanizanka: Una fami-glia americana 9.30 Šport: golf 10.30 Kvizi: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Film: OK Nerone (kom., It. 1950, r. Mario Soldati, i. Silvana Pampagnini) 17.00 Nanizanka: Glitter 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito 20.25 Rubrika: Radio Londra 20.30 Variete: La tua mam-ma aspetta un bacio 22.40 Nanizanka: Top secret 23.40 Šport: boks 0.40 Nanizanki: Baretta, 1.35Mannix 2.30 Film: Agente 307, Pol-lice connecction RETE 4______________ 8.00 Nanizanki: Lou Grant, 8.50 Switch 9.50 Film: Peccatori in blue jeans (dram., Fr. 1957, r. Marcel Čarne, i. Pascale Petit) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Dokumentarec: Planeta Big Bang 15.30 Film: Mariti su misura (kom., ZDA 1951, i. Je-anne Crain) 17.30 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 18.30 General Hospital 19.30 Aktualno: Sette giorni nel mondo, 20.00 Den-tro la notizia 20.30 Film: Carovanna verso il Sud (pust., ZDA 1955, r. Henry King, i. Tyro-ne Power, Susan Hay-ward) 22.35 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 23.05 Iz parlamenta 23.50 Deželni tednik 24.00 Film: Violenza sul ring (dram., ZDA 1972, r. Bruce Clark, i. Fred Williamson) 1.35 Nanizanka: Vegas ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Musiča e! 16.00 Otroški spored: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: D'Artagnan 20.30 Film: Fuga per la vit- toria (dram., ZDA 1981, r. John Huston, i. Syl-vester Stallone, Michael Caine) 22.50 Superstars of Wres-tling 23.25 Film: L'uomo terminale (fant., ZDA 1974, r. Mike Hodges, i. George Segal 1.20 Nanizanka: Star trek ODEON________________ 8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nan.: Good times 10.00 Filmske novosti 10.15 Aktualno: II Leonardo 10.45 Filmske novosti 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 13.30 Vesti: Odeon News 14.00 Rubrika: Forza Italia 15.30 Film: Gli eroi del West (kom., It. 1964, r. Steno, i. Walter Chiari) 17.30 Sugar (2. del), vmes risanke 19.00 Filmske novosti 19.30 Aktualno: Ouestitalia 20.00 Rubrika o motorjih 20.30 Film: Seconda vittoria (dram., ZDA 1988, r. Gerald Thomas, i. An-thony Andrews, Helmut Griem) 22.30 Glasbena oddaja: Caf-fe Italia 23.30 Vesti: Odeon News in Top motori 24.00 TV film: Gli ultimi giorni di Patton (dram., i. George G. Scott, Erika Hoffman) TMC_________________ 7.30 Vesti: Evening News 11.00 Risanke: Snack 12.45 Dnevnik in vesti 13.10 Šport: EP v judoju 15.45 Motociklizem: VN Italije 16.45 Dok.: Galileo 17.15 Film: Le colline cam-minano (pust., ZDA 1949, r. John Sturges, i. Randolph Scott) 18.30 Oddaja o turizmu 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Caccia alla volpe (kom., It. 1965, r. Vitto-rio De Sica, i. Peter Sellers, Brit Ekland) 22.25 Film: L'ultimo sogno (dram., ZDA 1971, r. William Graham, i. John Nielson) 0.05 Koncert: Pia Zadora TELEFRIULI_________ 11.30 Nanizanka: Matt e Jenny 12.00 Glas. rubrika 12.30 Rubrika o motorjih 13.00 Dnevnik 13.25 Rubrike: Quick, Šport club, Zdravstvo danes 15.00 Musič box 18.00 Nad.: Časa Cecilia 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Aktualno: Ekonomija in politika 20.30 Film: Ombre bianche (dram., It. 1960, i. An-thony Quinn) 22.30 Proza: Cicchignola (Maurizio Scapparo) 0.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4______________ • SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1________________| 8.10 Matineja: Radovedni Taček -Kobilica, 8.25 Čirule, Čarule -Čarobne žogice, 8.30 ZBIS - Očala tete Bajavaje, 8.45 Vprašanja iz TV klobuka, 9.45 Pogledi, 10.45 Majske igre (2. del), 11.15 Slovenija v plesu in pesmi (pon.) 13.45 Video strani 15.45 Rock nagrada ZRN Tigra '88 (pon. 3. dela) 16.30 Dnevnik 16.45 Slovenija v plesu in pesmi -Notranjska, Vzhodna Primorska in ljubljansko predmestje (pon.) 17,15 Ciklus Keatonovih filmov: Polet na mesec (kom., Meh. 1945, r. Ja-ime Salvador, i. Buster Keaton) 18.30 Dok. niz: Naš edini svet 19.00 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Nad.: Dolina lutk (1. del) 21.25 Križ-kraž 22.55 Dnevnik 23.05 Film: Kdo dobi prijatelje (dram., ZDA 1988, r. Lila Garrett, i. Jill Clayburgh, Luci Arnež) [ RTV Koper_______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Sottocanestro (pon.) 14.40 Nogomet 16.00 TVD Novice 16.30 Rugby - italijansko prvenstvo (neposreden prenos) 18.50 Dnevnik 19.00 Dokumentarec: Čampo base (pripravlja Ambrogio Fogar) 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Sportime Magazine 20.30 Tenis: mednarodni turnir 22.15 TVD Novice 22.25 Tenis: mednarodni turnir 24.00 Kolesarstvo: dirka po Španiji (povzetki) RTV Ljubljana 2______________ 16.00 Otroška oddaja TV Beograd 19.00 Informativna oddaja: Kako biti skupaj 19.30 Dnevnik 20.15 Film: Veliki valček (glas., ZDA 1972, r. Andrew L. Stone, i. Horst Bucholz, Mary Costa, Rossano Brazzi) • RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas od Rezije; 14.30 Glasbeni listi; 14.45 Filmi na ekranih; 15.00 Razmislek; 15.45 Pisma iz Prage; 16.30 Problemi sodobne družbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Umetniški večer; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Jezikovni pogovori; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Sobotna matineja; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Radijski portret; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski skladatelji zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Lestvica popevk primorskih ansamblov: Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.50 Razglednica; 8.00 Casual; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Športni pregled; 15.45 Glasba za prijeten konec tedna; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pogovor z vedeževalko; 11.00 The best of rock; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.35 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU MODA TA HIP Brigitte bo mama! Danska igralka Brigitte Nielsen vedno rada poskrbi, da se javnost razburja ob njenih zasebnih dogodivščinah. Najprej je razburila del javnosti s svojo ločitvijo od Silvesterja Stalloneja. Dogodek je popoprala s pikrimi pripombami na račun »zavr-njenca«. Ker ni mogla samevati, se je ob njej kmalu pojavil nov moški - Mark Gas-tineau, igralec ameriškega nogometa. Zdi pa se, da tudi ta ljubezen ni bila brez senčnih plati, saj se je nežna Brigitte kmalu začela pritoževati, da je poroka »prerazgi-bana« in da jo mož tudi pretepa. Zgodbi se je pisal nesrečen konec, ko je - deus ex machina - težka bolezen omehčala vsa srca, tudi moževo, ki je obesil kariero na klin zato, da bi se posvetil »full time« ljubljeni nevesti... A bolezni ni bilo. Morda bi kdo moral prišepniti svetlolasi lepotici, da so lahko take igrice neokusne, a kakorkoli že, javnost se je naveličala njenega iskanja sočustvovanja. Zato je morala ubrati drugo struno. Naenkrat je par postal najsrečnejši na svetu, ljubezen se je spet razcvetela in zasenčila vse drugo. V tem duhu je tudi zadnje sporočilo: Brigitte bo v kratkem, najkasneje čez devet (!) mesecev mama... V znak ljubezni si je Mark dal vtetovirati ženino ime' na del telesa, ki bi ga lahko videli samo na nudistični plaži. Zdi se, da nosi ona na zadnji plati njegovo ime... DETOUR, ZDA 1945. V soboto, 13. maja, ob 23.30, na RAI 3. Dramatični Ulm. »Kultni film, posnet za malo denarja, ki povsem prepričljivo povzema recepte najbolj tesnobnega "črnega" filma. Odličen.« Na tako jedrnat, a učinkovit način opredeljuje kritik Goffredo Fofi to redko gledano, malo mojstrovino režiserja Edgara C. Ulmera. Režiser ameriško-avstrijskega porekla se je približal filmu preko scenografije, sodeloval je v Evropi in v ZDA z režiserji kot A. Korda, F. W. Murnau in C. B. De Mille, preden je nastopil samostojno avtorsko pot. Med njegovimi nemškimi filmi je znan angažirani igrano-dokumentarni Menschen am Sonntag (1929), ki ga je soustvaril z R. Siodomakom, B. Wilderom in F. Zinnemannom. V Hollywoodu pa se je Ulmer uveljavil zlasti v izdelavi nizkoproračunskih pustolovskih, dramatičnih, znanstvenofantastičnih del in grozljivk, v katerih izstopajo bogate sanjske in eksotične scenografije. VIDEO NOTES Oddaja: ___________’ Postaja: ___________L_ Ura: .............. V________________________J ITALIJANSKE TV MREŽE 8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (vodi Piero Angela) 9.00 Nedeljska rubrika: Canigatti & C. - Piccoli passi, grandi affetti (vodi Rosanna Vaudetti) 10.00 Kmetijska oddaja: Zelena linija 10.25 Maša 12.00 Nabožna oddaja 12.10 Zelena linija (2.del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik - vesti 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere 14.00 Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito) 14.20 Športne vesti 16.50 Športne vesti 17.50 Športne vesti 18.10 Športne vesti: 90. minuta 18.35 Domenica in... (zaključek) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Variete: Pesta per la mamma (vodita Cino Tortorella in Maria Teresa Ruta) 22.05 Športna nedelja (pripravil Tito Stagno) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica RAI 2_________________________ 8.00 Aktualno: Week end 8.30 Variete: Patatrac, vmes risanka Tom & Jerry in nanizanka Alf 10.40 Filmska matineja: Suez (dram., ZDA 1938, r. Allan Dwan, i. Ty-rone Power, Loretta Young) 11.55 Rubrika: Video week end 12.25 Informativna oddaja: Automia 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Variete: Piccoli e grandi fans 14.25 Dnevnik in šport: motociklizem - VN Italije, VN Kalabrije 16.45 Šport: 45. minuta 17.00 Film: Luomo del West (vestern, ZDA 1940, r. W. Wyler, Gary Cooper, Barbara Stanwyck) 18.50 Nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Kviz: Conto su di te! 22.05 Dnevnik - nocoj 22.20 Dokumentarna oddaja: Mixer -II piacere di saperne di piu 23.30 Oddaja o protestantizmu 24.00 Inf. oddaja: Leteči zmaj 1.00 Glas. oddaja: Sanremo jazz 87 I RAI 3____________________________ 9.00 Aktualno: Domenica sul Tre, vmes maratona v Bologni 9.50 Dnevnik - nedelja 11.30 Variete: Dancemania '88 (ured. Carlo de' Siena) 12.25 Film: I privileggiati (kom., VB 1982, r. Michael Hoffmann, i. Robert Woolley) 14.00 Deželne vesti 14.10 Tenis: mednarodni ženski turnir 16.00 Variete: Va' pensiero (vodita An-drea Barbato in Oliviero Beha, sodelujeta Emanuela Giordano in Piero Chiambretti) 18.00 Dokumentarna oddaja: Drobci 18.35 Športna rubrika: Domenica gol (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Nogometno prvenstvo B lige 20.30 Aktualnosti: Chi l'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Paolo Guzzanti) 22.45 Rubrika: Filmske novosti 22.50 Nočpi dnevnik 23.05 Nogomet - deželna prvenstva Koncert z Giulinijem in filharmoniki Scale V Scali so pred kratkim posneli tudi nocojšnji koncert (ob 23.05 na Rete 4), ki ga bo pod vodstvom Carla Marie Giulinija (na sliki) izvajal Filharmonični orkester milanskega gledališča. Na sporedu sta skladbi Schumanna in Brucknerja. Giulini je pravkar slavil svoj 75. rojstni dan. Ob tej priložnosti mu je diskografska hiša Deutsche Grammophon podelila zlati gramofon, ki ga prejmejo glasbeniki za posebne odlike pri kakovostnih in uspešnih snemanjih. • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.45 Nabožna oddaja 9.30 Aktualno: Block notes 10.30 Nanizanka: Taverne e Shirley 11.00 Aktualno: II girasole, 11.30 Le 7 bellezze 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Film: Letti separati (kom., ZDA 1936, r. A. Hill, i. James Garner) 16.00 Nan.: Glitter, 17.00 Fox, 18.00 Love boat 19.00 Kviza: La mota della fortuna, 19.45 Tra moglie e marito album 20.30 TV film: II ricatto (i. Massimo Ranieri, 4. del) 22.20 Aktualnosti: Druga Italija, 23.10 Italija sprašuje 23.50 Šport: golf 0.50 Nanizanki: Baretta, 1.45 Mannix RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: Piane-ta Big Bang 10.30 Nan.: Mississippi 11.30 Rubrika iz parlamenta 12.15 Nanizanki: Longstre-et, 13.15 Arabesgue 14.15 Filmske novosti: Ciak 15.00 Nanizanka: Katie & Allie 15.30 Film: Sui marciapiedi (krim., ZDA 1950, r. Otto Preminger, i. Dana Andrews) 17.30 TV film: Dollmaker (dram., ZDA 1984, r. Daniel Petrie, i. Jane Fonda) 20.30 Film: Un marito per Cinzia (kom., ZDA 1958, r. Melville Sha-velson, i. Sofia Loren, Carry Grant) 22.35 Nanizanka: Alfred Hitchock presenta 23.05 Koncert v Scali, dir. Carlo Maria Giulini (Schumann, Bruckner) 0.35 Nanizanki: Vegas, 1.35 Missione impossibile ITALIA 1____________ 8.30 Otroška oddaja 10.30 Nanizanka: Boomer cane intelligente 11.00 Dok. oddaja: Jonathan 12.00 Rubrika: Nessundor-ma 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Custodia preventiva (dram., ZDA 1982, r. Robert Green- ' wald, i. Martin Sheen) 16.00 Otroška oddaja 18.00 Risanke: Foofur Su-perstar, 18.30 Benjamin, 19.00 Siamo fatti cosi, 19.30 Gli amici cercafamiglia, 20.00 I Puffi 20.30 Film: King Kong 2 (fant., ZDA 1986, r. John Guillermin, i. Peter Eliot, George Jaso-mi) 22.30 Rubrika: Nessundor-ma 23.15 Variete: Speciale Pesta della mamma 23.35 Film: Oltre il ponte di Brooklyn (kom., ZDA 1984, r. Menahem Golan, i. Elliot Gould) 1.30 Nanizanka: Star Trek ODEON_______________ 8:15 Nan.: Good times 9.00 Filmske novosti 9.15 Nanizanka: THE Cat 9.45 Filmske novosti 13.00 Rubrika: Ouestitalia 13.30 Nadaljevanka: La sto-riadi Maria 15.30 Film: Tradimento fata-le (krim., ZDA 1987, r. Robert Lewis, i. James Brolin) 17.30 Film: Al di la del odio (dram., ZDA 1984, George Schaefer, i. Charles Haid) 19.00 Filmske novosti 19.30 Glasbena oddaja: Caf-fe Italia 20.30 Film: Lama d'acciaio (krim., ZDA 1987, r. Dorothy Puso, i. Brad Davis, Sharon Stone) 22.30 Film: La gabbia infer-nale (dram., ZDA 1985, r. Pierre de Moro, i. Perry Moore) 0.30 Nanizanka: Un salto nel buio TMC_________________ 10.00 Risanke 11.00 Motociklizem: VN Italije 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Rubrika: A tutfoggi 13.00 Film: Quattro pištole veloci (vestern, ZDA 1959, r. W. J. Hole, i. James Craig) 14.30 Motocilizem: VN Italije 250 in 500 ccm 16.45 Šport: EP vjudoju 18.00 Nan.: I predatori delLi-dolo d'oro, 19.00 Au-tostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Film: Omerta (dram., ZDA 1951, r. John Stur-ges, i. Spencer Tracy) 23.15 Tenis: mednarodni ženski turnir 0.30 Nanizanka: Ray Brad-bury presenta TELEFRIULI__________ 10.30 Nanizanka: Matt e Jenny 11.00 Glasbena oddaja: Vo-glia di mušica 11.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 12.00 Zelena dežela 12.30 Dok.: Velike razstave 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul 16.30 Dokumentarec: Skrivnosti sveta 17.00 Glas. odd.: Sei corde 18.00 Rubrika: Večerjajmo skupaj 19.00 Športne vesti 20.30 Film: Corpo a corpo (pust., Fr. 1964, i. Lino Ventura, Sylva Kosci-na) 22.30 Nan.: Riuscira la nos-tra carovana di eroi a... 23.00 Šport in vesti TELE 4______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1 | RTV Koper 9.00 9.10 10.40 11.30 12.00 14.15 16.30 16.45 18.30 18.45 19.30 19.59 20.20 21.35 Video strani Otroška matineja: Živ Žav, nadaljevanka Safari (12; del) Nadaljevanka: Dolina lutk (po romanu Jacgueline Susan, ZDA, r. Walter Garuman, i. Catherine Hicks, Lisa Hartman, Veronica Hamel, pon. 1. dela) Domači ansambli: Celjski instrumentalni kvintet Kmetijska oddaja: Ljudje in ze- ZDA 1972, r. Andrew L. Stone, i. Horst Bucholz, Mary Costa) Dnevnik Film: Krila orlov (pust., ZDA 1957, r. John Ford, i. John Way-ne, Maureen 0'Hara) Plesne domislice: Packa iz Celja Risanka, Mernik, Okno Dnevnik in vreme Zrcalo tedna Nadaljevanka: Ptice pod nebom (r. Daniel Marušič, i. Zijad Gra-čič, Žarko Potočnjak, 1. del) Zdravo, vmes dnevnik mlja (prod. TV Zagreb) Film: Veliki valček (glas., 11.00 Šport spektakel 13.00 Tenis: mednarodni turnir Audi 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: mednarodni turnir Audi 15.00 Nedeljska rubrika: Noi la dome-nica, šport in spektakel (v studiu Cesare Cadeo in Franco Ligas, gost Gianmaria Gazzaniga) 20.20 Športna rubrika: A tutto campo 22.30 TVD Novice 22.40 Motociklizem: VN Italije (posnetek iz Misana) 24.00 Kolesarstvo: dirka po Španiji (povzetki) RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri: Oddaja za JLA in igrani film 13.00 Motociklizem: VN Italije 19.00 Da ne bi bolelo 19.30 Dnevnik 20.05 Dokumentarna oddaja: Ptice na Kosovu - Propaganda in podatki 20.45 Dokumentarec: Dolgo iskanje 21.25 Mali koncert 21.45 Športni pregled RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Začarani stolp (Lučka Peterlin-Susič); 11.00 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Slovensko pismo: Pisna pričevanja slovenskih umetnikov - Pisma iz Riharjeve 13 (Meta Kušar, bere Maja Blagovič, pon.); 15.10 Nedeljski popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati, komentarji in intervjuji, zanimivosti, prenosi s prireditev; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Otroška igra; 8.45 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska tedna; 18.00 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonca; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 18.05 Šport; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 11.30 Super-pass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.33 Made in JU; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU RADIJSKI VAL Trenutek za sodobno radijsko sporočanje V zadnji dobi se je ob uveljavljanju televizijskega medija vloga radija odločno spremenila. Razlogov je seveda več, glavni krivec pa je res televizija, ki je uspešno prevzela in prilagodila svojim nemajhnim sposobnostim cel kup »žanrov«. Marsikdaj slišimo, da je radio sploh izgubil svojo vlogo, kar seveda ni res, medtem ko je povsem logično, da se mora radio prilagajati novemu okusu in novim zahtevam poslušalcev tako, da išče novih poti in možnosti, še posebno ob odpiranju skupnega evropskega prostora brez meja. Uspešnost novih pristopov dokazuje italijanski Radiotre, ki je nekakšna kulturna radijska mreža in ki od leta 1978 stalno pridobiva nove poslušalce. Vsekakor ima radio svoje značilnosti, ki se jim ne more odpovedati. Dandanes mora predvsem nuditi hitro in učinkovito informacijo, prijetno »spremljavo«, še posebej pa so zaželje-ne krajevne informacije ali specifični servisi za voznike, o vremenu ali prometu. Glede na to, da televizija kljub svoji vsestranskosti ne krije vseh področij, ima radio kar precej prostora pri širjenju glasbene kulture ali celo na področju književnosti. Dober sprejem so, denimo, doživele oddaje, ki ponujajo »radijsko branje klasikov« -Odiseje, Biblije in Božanske komedije. Radiotre je med drugim tudi pobudnik zanimivega seminarja, ki je bil pretekli teden v Rimu na temo Radijsko sporočanje kot kulturni servis. Posamezni govorniki so se dotaknili najrazličnejših argumentov, kot recimo Prizorišče radijskega sporočanja - občinstvo in splošna kultura, Jezikovna ustvarjalnost in mednarodnost ali Književnost in množično sporočanje - prispevek k jezikovnemu poenotenju. Posnetke s seminarja bo v kratkem posredoval Radiotre v okviru nedeljske oddaje Anto-logia. L’UOMQ DEL WEST — The Westerner — Zahodnjak, ZDA 1940. V nedeljo, 14. maja, ob 17. uri, na RAI 2. Vestern. Po ameriški državljanski vojni se neštete karavane pionirjev pomikajo' proti Zahodu. Prej se naselijo živinorejci, ki potrebujejo prostrane pašnike, da nakrmijo svojo drobnico. Za njimi pa še kmetje, ki si ogradijo dodeljeno zemljo, da bi jo lahko obdelovali. Kmalu se seveda sproži nujen in oster spopad med nasprotujočimi se interesi obeh »razredov«, kar pripelje do številnih in krvavih obračunavanj. Proti »nesmiselnim« in bratomornim bitkam nastopi klateški in pustolovski kavboj, ki se zaljubi v čedno hčerko vodje kmetov... V vlogi šarmantnega varuha pravice nastopa postavni in resni Gary Cooper. To je pravzaprav eden njegovih najznačilnejših in najbolj posrečenih likov, ki pooseblja vse tiste lastnosti tako imenovanega pravega Američana, zaradi katerih je postal Cooper najbolj priljubljen ameriški igralec svoje generacije. A A VIDEO NOTES Oddaja: ..L......L...:.. Postaja:._______ : Ura:__________________ V______________________J ■ ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Tenis: mednarodni moški turnir 16.30 Mladinska oddaja Big!, vmes II sabato dello Zecchino 17.30 Biblijsko branje: Beseda in življenje - korenine (4. odd.) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline 19.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Film: Giorno maledetto (dram., ZDA 1955, r. John Sturges, i. Spencer Tracy, Robert Ryan) 21.55 Aktualno: Linea diretta 22.25 Dnevnik in filmske novosti 22.40 Filmska oddaja: Cinema! 23.25 Aktualno: Effetto notte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 6.35 Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju in estetiki 9.00 Film: Pazzo per la mušica (kom., Fr. 1936, r. Christian Jague, i. Fernandel, Josette Fernandel) 10.20 Nabožna oddaja 10.55 Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Božanska komedija 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno in Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik, vreme in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 15.00 Kviz: Argento e oro, nato Šport danes 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.25 Znanstvena rubrik^: La ruota 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Moonlighting 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: L ispettore Derrick -II testimone oculare 21.35 Aktualna oddaja: La macchina della verita 22.35 Dnevnik 22.45 International DOC Club 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.50 Tenis: mednarodni moški turnir 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Lo zibaldone del lunedi (vodi Pietro Formentini, ured. Cosimi-ni Frasca, De Seta, Panaro) 14.00 Deželne vesti 14.30 Informativna oddaja: Universo bambino - gioco e societa 15.30 Baseball - tekma iz italijanskega prvenstva (povzetek), nato rokomet play-off 16.30 Tenis: mednarodni moški turnir 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu (vodita E. Ghezzi in M. Giusti) 20.30 Aktualno: Dan na preturi (vodita Nini Perno, Roberta Petrelluzzi) 21.45 Aktualnosti: lo confesso - Parole segrete in tv (vodi Enza Sampo) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Šport. Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti Nocoj na sporedu aktualnosti filmskega sveta Po petnajstdnevnem premoru se med ponedeljkove sporede jirve italijanske televizijske mreže spet uvršča rubrika Cinema!, ki jo pripravljata Francesco Bortolini in Caludio Masenza v sodelovanju s Flaviom Merkelom. Kot običajno posveča oddaja veliko pozornosti najrazličnejšim osebnostim filmskega sveta. Nocoj (ob 22.40) bo tako med drugim na vrsti tudi intervju z Angelo Molina (na sliki), poseben poudarek pa bo na filmskem festivalu v Cannesu. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5______________ 8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 Webster, 16.30 II mio amico Ricky 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Rubrika: Radio Londra 20.30 TV film: II ricatto (i. Massimo Ranieri, zadnji del) 22.25 Aktualno: L'altra Italia 23.10 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 0.40 Rubrika: Premiere 0.50 Nanizanki: Baret- ta,1.45 Mannix 2.35 Film: I coltelli del ven-dicatore (pust., It. 1966, r. Mario Bava, i. Came-ron Michell) RETE 4_______________ 8.30 Nanizanki: Lou Grant, 8.50 Switch 9.50 Film: II fanciullo del West (kom., It. 1942, r. Giorgio Ferroni, i. Er-minio Macario) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nadaljevanka: Febbre d'amore 18.30 Nanizanki: General Hospital, 19.301 Jefferson 20.00 Aktualno: Dentro la notizia 20.30 Film: Il capitalista (kom., ZDA 1952, r. Douglas Sirk, i. Charles Coburn, Rock Hudson) 22.10 Film: Gruppo di fami-glia in un interno (dram., It. 1974, r. Lucidno Visconti, i. Burt Lancaster, Helmut Berger) 0.40 Nanizanki: Vegas, 1.40 Missione impossibile ITALIA 1___________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Milly 20.30 Film: Guardie e ladri (kom., It. 1951, r. Steno-Monicelli, i. Toto, Aldo Fabrizi) 22.30 Nanizanka: I-taliani 23.30 Rock opolnoči: Gianna Nannini 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Troppo forte, 1.10 Kung-fu ODEON________________ 8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nanizanka: The Colla-borators 10.30 Filmske novosti 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale 12.15 Nan.: Good times 12.45 Filmske novosti 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar (2. del) 19.00 Filmske novosti 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.00 Nanizanka: T and T 20.30 Film: Slash allinferno e ritorno (pust., 1986, r. John Gale, i. Ron Kris-toff, Michael Monty) 22.30 Film: Hot T-shirts (kom., ZDA 1983, r. Chuck Vincent, i. Ray Holland) 0.30 Nanizanka: Un salto nel buio TMC________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip clip 15.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 16.00 Film: Fiamme a Cres-tridge (dram., ZDA 1981, r. Jud Taylor, i. Eileen Brennan) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Oddaja o turizmu 22.45 Vesti in šport TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Matt e Jenny 12.00 Dok.: Skrivnosti sveta 12.30 Kronika o motorjih 13.00 Vesti 13.30 Dok.: Možje in dogodki 20. stoletja 14.00 Glasbena oddaja: Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Giorno per giorno 20.00 Športna rubrika 21.15 Košarka: play-out 23.30 Dnevnik 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo TELE 4______________ SLo v £ H S K E MREŽE RTV Ljubljana 1 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Da ne bi bolelo, 11.15 Oti kritike, 11.45 film Prepovedano (ZDA) 13.35 Video strani 16.15 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik, (pon.) 18.10 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Jama (7. del), zabavna oddaja Majske igre (3. del), nato Robin in Rozi - Roparski galeb 19.05 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Simpozij (Marcel Buh-Anton Tomašič, r. Anton Tomašič, i. Majda Koroša, Dare Valič) 20.50 Glasbena oddaja: Tamburaši iz Sodavcev 21.15 Oddaja o kulturi: Osmi dan 21.55 Dnevnik 22.10 Virtuoz: violinist Nathan Milste-in v Stickholmu (Beethoven) 23.00 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box 14.10 Motociklizem: VN Italije (povzetki) 16.00 TVD Novice 16.10 Dokumentarec: Čampo base 16.40 Nanizanka, 17.05 Film 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Settegiorni 20.30 Košarka NBA today - play off 21.45 TVD Novice 21.55 Kolesarstvo: dirka po Španiji (povzetki) 22.25 Tenis: mednarodni turnir Italije RTV Ljubljana 2______________ 17.45 Reportaža: Po brezkončnosti sveta - Azija (3. del) 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Po sledeh napredka 21.05 Video godba 21.50 Dokumentarec: Američan med štajerskimi partizani ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, vmes (12.00) Pandorina skrinjica, (12.40) Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarstvo; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Drama: Beli macesen (Kozak, r. Janez Povše, 2. del); 15.15 Kupujem-prodajam z Vesno, Mladi in dermatolog, Svetujemo vam; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; J8.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Minute z; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 Za mlade radovedneže; 14.20 Glasbena tekmovanja; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Novosti naše diskoteke; 18.00 Iz kulturnega sveta; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Dnevi na radiu; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Gallet-ti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU GUARDIE E LADRI — Policaji in tatovi, Italija 1951. V ponedeljek, 15. maja, ob 20.30, na Italia 1. Italijanska komedija. V tem znanem filmu režiserjev Stena in Maria Moni-cellija, ki ga odlikuje nevzdržna žilica ljudskega humorja, smo priča »brezkončnemu« zasledovanju med okroglim rimskim orožnikom Aldom Fabrizijem in gibčnim neapeljskim tatičem Totojem. V samem zasledovanju postaneta zasledovalec in žrtev, med raznimi potegavščinami in smešnimi prizori, celo prijatelja. Kljub temu bo skoraj do onemoglosti zasopel policaj izvršil svojo dolžnost in aretiral svojevrstnega tatu, toda... Pri tej domači burki, ki je zaslovela kot ena najlepših italijanskih filmskih komedij '50. let, so sodelovala najboljša imena italijanske scenaristke kot, denimo, Ennio Flaiano in Ruggero Maccari. Njun delež je še kako zaznaven pri tej avtentični, četudi pretežno satirični odslikavi tedanje povojne Italije. PLOŠČA TEDNA Roy Orbison MISTER Y GIRL Pred kratkim je srčna kap nepričakovano pretrgala življenjsko nit enega največjih ameriških avtorjev, glasbenikov in pevcev - Roya Orbisona. Vrsta znanih glasbenikov se je v pogovorih s časnikarji spomnila Roya in njegovih prekrasnih songov. Bono, Bruce Springsteen, Mick Jagger in veliko dragih je spremljalo umetnika na zadnji poti. Še posebno zvesti pa so mu bili George Harrison, Bob Dylan in Jeff Lynn, ki so z njim sestavljali skupino Wil-buries v kratkem, a uspešnem delovanju. Zdi pa se, da je Roy Orbison zaslovel komaj sedaj, po smrti. Po mnenju svetovnih kritikov je namreč njegov zadnji album eden najboljših v dolgi karieri. Orbison je posnel namreč nad 20 LP, nekaj antologij, sodeloval pa je tudi z znanimi ansambli, kot z Rolling Stonesi na turneji po Avstraliji. Zadnji album Mistery Girl je s svojo romantično agresivnostjo navdušil tudi tiste, ki so Orbisona spoznali šele po smrti. Ena od njegovih odlik je svojevrsten ton glasu, nepozabne pa so rock balade, ki so na zadnji plošči res vrhunske. Pesmi v albumu so: You Got It, In The Real Word, Dream You, A Love So Beauti-lul, California Blue, She's Mistery To Me, The Comedians, The Only One, Windsur-fer, Careless Heart. \ VIDEO NOTES Oddaja: .......................' ' Postaja: 1 ■ ■______||___ Ura:^ c,a«« - "...___- V________________________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________| 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Tenis: mednarodni moški turnir 16.30 Mladadinska oddaja Big!, vmes II sabato dello Zecchino 17.35 Odprti prostor: Gledališče v filmu 17.55 Danes v parlamentu 18.05 Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline 19.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.20 Variete: Sulla cresta delTonda (vodi Edwige Fenech) 22.20 Aktualno: Linea diretta 22.50 Dnevnik 23.00 Inf. oddaja: Verso 1’Europa 23.30 Aktualno: Effetto notte 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Košarka - finale play-off RAI 2________________________ 6.35 Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju in estetiki 9.00 Film: Lui, lei e il nonno (kom., It. 1961, r. Anton Giulio Majano, i. Walter Chiari) 10.30 Nan.: La signora e il fantasma 10.55 Medic, rubrika in tečaj ruščine 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik, Diogenes in vreme 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 Dnevnik, nato Argento e oro 16.55 Danes v parlamentu in vesti 17.05 Aktualni oddaji: Il piacere di abitare, 18.00 Come noi 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Moonlighting 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Ceravamo tanto amati (kom., It. 1974, r. Ettore Scola, i. Nino Manfredi, Vittorio Gas-smann) 22.35 DneVnik 22.45 International DOC Club 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.50 Filmske novosti 23.55 Tenis: mednarodni moški turnir RAI 3_________________________ 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Oddaja o kulturi: Block-notes 15.00 Inf. oddaja: Ambiente vivo 15.30 Šport: off shore 16.00 Ameriški nogomet (povzetek prvenstva) 16.30 Tenis: mednarodni moški turnir 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu (vodita E. Ghezzi in M. Giusti) 20.20 Aktualno: Il martedi di Paolo Hendel 20.25 Variete: La tv delle ragazze 21.20 Film: Cingue per la gloria (vojni, ZDA 1964, r. Roger Corman, i. Raf Vallone, Stewart Granger) 22.55 Dnevnik - večerne vesti 23.00 Ekološka rubrika: Greenpeace -La nave delLarcobaleno (18. del) 23.55 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Dok. oddaja: Pred 20 leti Svetlolasa Patty v oddaji zaščitenega porekla V nocojšnjem International DOC Clubu (na RAI 2 ob 22.45) se predstavlja Nicoletta Strambelli, veliko bolj poznana z »umetniškim« imenom Patty Pravo (na sliki). Svetlolasa dolginka sodi med zgodovinske interprete italijanske pop glasbe. Po nekakšnem oddihu se je spet pojavila s pesmijo Per una bambola, svojevrstnim poklonom prvi uspešnici La bambola. Seveda Patty Pravo ne bo le zapela: predstavila bo namreč tudi svoj zadnji trud, LP Oltre 1'Eden. • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 Il pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 VVebster, 16.30 II mio amico Ricky 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Rubrika: Radio Londra 20.30 Film: Gioco di societa (dram., It. 1988, r. Nan-ni Loy, i. Lina Sastri, Mario Adorf) 21.45 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show 0.45 Rubrika: Premiere 0.55 Nanizanki: Baretta, 1.50 Mannix 2.40 Film: Al di la delLodio (vestern, It. 1972, r, A. Santini, i. J.Cameron) RETE 4______________ 7.45 Nanizanki: Lou Grant, 8.30 Switch 9.40 Film: Beatrice Cenci (biog. It. 1956, r. R. Freda, i. Gino Cervi) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nad.: Febbre d'amore 18.30 Nan.: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson 20.00 Aktualnosti: Dentro la notizia 20.30 Film: Le pištole dei magnifici sette (vestern, ZDA 1969, r. Paul Wendkos, i. George Kennedy, Fernando Rey) 22.30 Film: La mia pištola per Willy (vestern, ZDA-VB 1973, r. Willi-am Kotcheff, i. Grego-ry Pečk) 0.25 Nanizanki: Vegas, 1.25 Missione impossibile _____ITAUA 1____________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: D'Artagnan 20.30 Nanizanka: I ragazzi della3aC 21.30 Variete: Candid Ca-mera Show 22.30 Nanizanka: I-taliani 23.00 Variete: Aspettando Azzurro 23.30 Nanizanka: Crime Story 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Troppo forte, 1.10 Kung-fu ODEON_______________ 8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nanizanka: The Colla-borators 10.30 Filmske novosti 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale 12.15 Nan.: Good times 12.45 Filmske novosti 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar in risanke 19.00 Filmske novosti 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.00 Nanizanka: T and T 20.30 Film: Che fatica essere lupi (kom., ZDA 1981, r. Larry Cohen, i. Adam Arkin, Elisa-beth Hartman) 22.30 Film: American Juppi-es (kom., ZDA 1984, r. Dorian Walker, i. Judd Nelson) TMC__________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 16.00 Film: Due donne e un purosangue (pust., ZDA 1944, r. Henry Hathway, i. Walter Brennan) 18.00 Aktualno: Tv donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il giardino Indiano (kom., VB 1984, r. M. McMurray, i. Deborah Kerr) 22.10 Aktualno: A come Eros 22.50 Vesti: TMC nocoj 23.05 Motorji in šport TELEFRIULI__________ 11.30 Nan.: Matt e Jenny 12.00 Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Tutti in pista 13.00 Dnevnik 13.15 Modni defile 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 14.00 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o obrtnikih 20.30 Športne vesti 21.30 Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, 1.30 Vesti TELE 4______________ ■SLOVENSKE MREŽE ■ RTV Ljubljana 1 RTV Koper 10.10 Mozaik: Šolska TV: Mednarodno delavsko gibanje (3. del), 10.50 Pamet je boljša kot žamet, 11.00 Šola tenisa (1. odd.) 11.10 Tečaj angleščine 11.35 Video strani 16.15 Video strani 16.30 Dnevnik _ 16.45 Mozaik. Šolska TV: Mednarodno delavsko gibanje, 17.20 Pamet je boljša kot žamet (pon.) 17.55 Video strani 18.00 Spored za otroke in mlade: Čiru-le čarule - Čarobne plošče (4. odd.), Periskop 19.05 Risanka, TV Okno 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box 14.10 Košarka NBA - play off (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Dokumentarec: Čampo base 16.40 Nanizanka 17.05 Film 18.50 Dnevnik 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Mednarodni nogomet 21.45 TVD Novice 21.55 Rubrika: Mon-gol-fiera 22.20 Tenis: mednarodni turnir Italije (posnetek) 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Senca na soncu (po romanu A. Scotta, ZDA 1988, r. Tony Richardson, i. Stefanie Powers, John Rubinstein, Brian Cox, James Fox, 3. del) 21.00 Aktualno: Dinar 21.50 Dnevnik 22.00 Ropot 22.45 Video strani RTV Ljubljana 2 17.15 Spored za otroke 18.15 Dokumentarna oddaja 18.45 Izobraževalni spored 19.30 Dnevnik 20.00 Zabavna oddaja 20.45 TV drama 22.00 Loto, nato dnevnik 22.15 TV drama 23.35 Zabavna oddaja ■ RADIO • RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poezija pred opero; 9.20 Za vsakogar nekaj; Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, (12.00) Ko študent na rajžo gre, (12.40) Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Drama; Beli macesen (3. del); 15.17 Hit parade: Pot do glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igra: Nikoli več ne bom šla gledat mrtvih (r. Mario Uršič); 18.50 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia L J; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 18.00 Po domače: Glasbene šole; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.15 Knjižne novosti; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 O avtomobilizmu; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Glasba; 16.33 Superpass; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Glasba za vse okuse; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba. II |; I FILMI NA MALEM EKRANU OSEBNOST TEDNA David in njegov Kit Med tiste, ki obžalujejo, da se niso mogli udeležiti sanremskega festivala - pa ne glede na vse resnejšo postsanremsko afero - spada tudi atletski in plavolasi David Hasselhof, junak posrečene ameriške nanizanke Supercar. V Italijo je prišel, da bi sodeloval pri podeljevanju TV mačkov, pa se je zadržal v Milanu še nekaj dni in kar rad spregovoril z novinarji o Sanremu in na splošno o svojih ambicijah. Supercar so sicer nehali snemati, a nanizanko še vedno predvajajo v Ameriki in Italiji. Medtem se je David lotil nove nanizanke in že posnel epizodo z naslovom Pilot, v kateri nastopa kot kopališki mojster na sončni kalifornijski plaži. Najraje ima briljante vloge, posebno mu je všeč stil Petra O Toola. 36-letni lepotec pa se seveda ne zadovolji z igralsko kariero. Pravkar je posnel tudi novo ploščo, sicer že tretjo. V tej zvezi se rad pohvali, da je njegov motiv Looking for Freedom kar šest tednov kraljeval na nemških lestvicah. Ob predstavitvi nove plošče misli nastopati po vsej Evropi. Italijanskim oboževalkam je posvetil pesem z naslovom Amore, amore. O privlačnosti lepega Davida bi lahko povedali še marsikaj, še poseben čar pa ima njegov govoreči avto Kit, ki navdušuje sicer najmlajše, veseli pa bi ga bili tudi starejši, še posebno ko se skušajo prebiti skozi mestni promet ali skušajo parkirati. Kit bi bil kos celo mestnim redarjem, saj bi se jim prav gotovo pred nosom izmuznil! CTRAVAMO TANTO AMATI — Imeli smo se zelo radi, Italija 1974. V torek, 16. maja, ob 20.30, na RAI 2. Filmska komedija. Po razburkanih in nepozabnih letih partizanščine se prijatelji Gianni, Nicola in Antonio vrnejo k predvojnim dejavnostim. Gianni (Vit-torio Gassman) se izkaže kot ambiciozen odvetnik, ki je pripravljen na vsako -tudi umazano - kupčijo za lastno uveljavitev. Nicola (Stefano Satta Flores) je vzneseni intelektualec in filmski ljubitelj, ki neuspešno nastopa na Buongiorno-vem kvizu Lascia o raddoppia, usodno predan razočaranjem. Bolničar Antonio (Nino Manfredi) edini od treh ohrani vseskozi lastno dostojanstvo in borbenost. On tudi poroči skupno prijateljico, nežno Stefanio Sandrelli. Režiser Ettore Scola je rekonstruiral nostalgičen in ganljiv skupinski portret rodu, ki je v mladih letih izkusil vojno in nato dozorel v obdobju povojnega prenovitvenega navdušenja, gospodarskega razmaha 60. in odprte krize 70. let. K A VIDEO NOTES Oddaja:________________ Postaja: ______________ Ura:__________________ V_______________________J LU CV CO ITALIJANSKE TV MREŽE ■ RAI 1_________________________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Tenis: mednarodni moški turnir 16.30 Mladinska oddaja: Big, vmes II sabato dello zecchino 17.55 Danes v parlamentu 18.05 Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline 19.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.10 Nogomet: za pokal UEFA Stutt- gart-Napoli 22.05 Aktualno: Linea diretta 22.35 Dnevnik in filmske novosti 22.55 Filmske novosti 23.00 Reportaža: Itala, Raid Peking-Pariz 23.30 Aktualno: Effetto notte 24.00 Dnevnik 0.15 Jadranje RAI 2________________________ 6.35 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju in estetiki 9.00 Film: Legittima difesa (dram., Fr. 1974, r. Georges Clouzot, i. Louis Jouvet, Susy Delair) 10.55 Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Božanska komedija 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik, Diogenes in vreme 14.00 Nadaljevanka: duando si ama 14.45 Dnevnik 15.00 Kviz: Argento e oro, vmes šport 17.00 Dnevnik in Odprti prostor 17.25 Dok. oddaja: Lepa Italija 17.45 Aktualno: L'ago della bilancia 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Moonlighting 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Francis, il mulo parlante (kom., ZDA 1949, r. Arthur Lu-bin, i. Donald 0'Conor, Zasu Pitts) 22.00 Dnevnik in Videocomic 22.30 International DOC club 23.15 Dnevnik 23.35 Tenis: mednarodni moški turnir | RAI 3____________________________ 12.00 Informativna oddaja: Meridiana. Passaggi - Giochi matematici (ured. Mariella Serafini) 14.00 Deželne vesti 14.30 Informativna oddaja: Passaggi -II mare della fede 15.30 Zabavna oddaja: Che fai... ridi? 16.30 Tenis: mednarodni moški turnir 17.55 Nogomet U21: Italija-Španija 18.45 Športna oddaja: Derby 19.45 Vreme in dnevnik 19.45 Deželne vesti 20.05 Variete: Blob, di tutto di piu (vodita E. Ghezzi in M. Giusti) 20.30 Film: Come prima, meglio di prima (kom., ZDA 1957, r. Jerry Hopper, i. Rock Hudson, George Sanders) 22.05 Športna oddaja: Derby 22.35 Dnevnik - večerne vesti 22.40 Aktualno: Fluff (vodi Andrea Barbato, sodelujejo Anna Maria Mori, Franco Alunni in Antonel-la Seratoni) ' 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti Na tv tehtnici ženske z »moškimi« poklici Na RAI 2 se nadaljuje aktualni niz L'aqo della bilancia (tokrat ob 17.45). Gostje današnje oddaje so ženske, ki so se v življenju odločile za »neženski« poklic, točneje za poklic, ki so ga še do nedavnega opravljali le moški. Voditelj oddaje Antonio Pandiscia (na sliki) postavlja na tehtnico nedvomno zanimivo vprašanje, saj se mnogi še danes ne morejo privaditi na to, da je ženska lahko letalski pilot, manager, politik, sodnik, športni novinar in še marsikaj! ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE5_____________ 8.30 Nanizanka: Una fami-glia americana 9.30 Nan.: Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can- tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 VVebster, 16.30 II mio amico Ricky 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Aktualnosti: II gatto 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanki: Baretta, 1.35 * lannix 2.30 Film: Agente segreto 777 invito ad uccidere (krim., It. 1966, r. Enri-co Bomba, i. Lewis Jordan) RETE 4______________ 7.50 Nanizanki: Lbu Grant, 8.40 Switch 9.40 Film: Milano miliarda-ria (kom., It. 1951, r. Metz-Marchesi-Giro-lami, i. Tino Scotti) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nadaljevanka: Febbre damore 18.30 Nan.: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson 20.00 Aktualnosti: Dentro la notizia 20.30 Film: Complotto di famiglia (krim., ZDA 1977, r. Alfred Hitchcock, i. Karen Black, Bruce Dern) 22.50 Film: L'altro uomo (krim., ZDA 1951, r. Alfred Hitchcock, i. Far-ley Granger) 0.45 Nanizanki: Vegas, 1.45 Missione impossibile ITALIA 1___________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo dai sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Milly 20.30 Nanizanke: Chiara e gli altri, 21.30 I Robinson, 22.00 Denise, 22.30 I-Taliani 23.00 Variete: Aspettando Azzurro 23.30 Rubrika o ribolovu 24.00 Aktualno: Premiere 0.10 Nanizanke: Troppo forte, 0.40 Giudice di notte, 1.10 Kung-fu ODEON_______________ 8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nanizanka: The Colla-borators, nato filmske novosti 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale 12.15 Nan.: Good times 12.45 Filmske novosti 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar... (2. del), vmes risanke 19.00 Filmske novosti 19.30 Znanstvena rubrika: Beyond 2000 20.00 Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills 20.30 Film: Testimone forza-to (krim., ZDA 1983, r. Raphael Žito, i. Annat Atzmon) 22.45 Film: Butterfly (dram., ZDA-Kan. 1981, r. Matt Cimber, i. Stacy Ke-ach) TMC_________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glasbena oddaja: Clip Clip 15.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 16.00 Film: Le avventure di Huck Finn (pust., ZDA 1960, r. Michael Cur-tiz, i. Tony Randall) 18.00 Aktualno: Tv donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nogomet: za pokal UEFA, Stuttgart-Na-poli 22.25 Dok.: Galileo 23.25 Vesti in šport TELEFRIULI_________ 11.30 Nanizanka: Matt e Jenny 12.00 Rubrike: Il saloto di Franca, 12.30 Deželna rubrika, 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 18.55 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dokumentarec 20.30 Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul 22.30 La zampa del gatto (kom., i. Hector Alte-rio) 23.30 Glasbena oddaja: Sei corde 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Vesti TELE 4______________ 1■ SLOVENSKE MREŽE I RTV Ljubljana 1_______________ 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Dokumentarec meseca: Dolgo iskanje, oddaja o kulturi Osmi dan, dokumentarec Američan med štajerskimi partizani (pon.) 11.40 Video strani 16.15 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik, (pon.) 18.30 Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Roža čudotvorna, poezija jugoslovanskih avtorjev, nato Pod to goro zeleno 19.05 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Ciklus kanadskega filma: Slišala sem petje siren (dram., Kan. 1987, r. Patricia Rozema, i. Sheila McCarthy, Paule Baillargeon, Ann-Marie McDonald, John Evans) 21.35 Glasbena oddaja: Zvočnost pokrajin 22.00 Dnevnik 22.10 Aktualno: Svet poroča | RTV Koper________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera 14.10 Mednarodni nogomet (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Dokumentarec: Čampo base (ured. Ambrogio Fogar) 16.40 Nanizanka, 17.00 Film 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet: kvalifikacije za SP '90, Danska-Grčija (2. polčas) 20.45 TVD Novice 21.00 Košarka NBA - play off 23.00 Nogomet: za pokal UEFA Stutt-gart-Napoli (posnetek) RTV Ljubljana 2______________ 17.55 Spored za otroke 18.45 Izobraževalna oddaja 19.30 Dnevnik 20.05 Nogomet: finale za pokal UEFA, Stuttgart-Napoli 21.55 Zabavna oddaja 22.40 TV drama 0.10 Zabavna oddaja ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Drama: Beli macesen (4. del); 15.18 Neopravičena ura; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kratke, izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha (pon.); 18.20 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača^ glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba po želji; 20.35 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Odlomki iz opere Nikola Šubic Zrin-ski; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Kompasovi napotki; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 1633 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 16.30 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. 5 FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET Ottavio Bianchi Če ne bi vedeli, da v nekaj letih zasluži toliko kot navaden smrtnik do upokojitve, bi se nam Napolijev trener Ottavio Bianchi resnično smilil. Celo v miroljubnem Trstu, kjer se lahko akterji nedeljskih predstav med tednom mirno sprehajajo po mestnih ulicah, ne da bi bili tarča navijačevih napadov, in tekme na stopniščih stadiona ne sproščajo tolikih nabojev strasti, so Bianchija kmalu zasovražili. (Rekli bi predvsem zaradi njegovega odpora do vsake oblike prilizovanja.) Kaj šele v Neaplju, v domovini večnega kaosa! Nekaj časa je Bianchi mirno živel v senci Maradone, ko pa se mu je razvajeni Argentinec obrnil proti, se je proti svoji volji znašel v vrtincu polemik, ki se kljub stalnim posegom predsednika društva Ferlai-na ni v bistvu nikoli polegel. »Oboroženo premirje« z Maradono je doživelo mnogo pretresov, nazadnje se je Bianchi naveličal in Ferlainu ponudil prekinitev dveletne pogodbe, ki zapade leta 1990. Tudi ta želja se mu ni izpolnila in zdaj je pravzaprav jetnik, razpet med kladivom in nakovalom. Edini, ki so mu ostali zvesti, so športni časnikarji (tisti, ki se ukvarjajo z igranim nogometom, ne pa s škandali), ki jih ni nikoli ljubil, a mu priznavajo poklicno strokovnost. Protislovje je v tem, da mu bo nemara prav osvojitev pokala UEFA omogočila odhod iz Neaplja, kar bi zanj predstavljalo pravo odrešitev... COMPLOTTO Dl FAMIGLIA — Family Plot — Družinska zarota, ZDA 1977. V sredo, 17. maja, ob 20.30, na Rete 4. Filmska detektivka. Premožna priletna gospa naroči neki vedeževalki, naj ji poišče nezakonskega vnuka, ker namerava prav njemu prepustiti vse svoje premoženje. Lažna vedeževalka Barbara Harris in njen pomočnik Bruce Dern naposled odkrijeta iskanega moža, Williama Devanea. To je nevaren kriminalec, ki ima skupaj z družico Karen Black na vesti celo vrsto ugrabitev in drugih zločinov. Mojster srhljivk Alfred Hitchcock nam skoraj celo uro prikazuje ločeni zgodbi obeh parov, s tem privede napetost do vrhunca. Šele ko se dvojici srečata in brez usmiljenja spopadeta, se zaplet nekoliko sprosti, a le za kratek čas, kajti »Hitch« ima pripravljeno veliko presenečenje tudi za sklepni prizor... Temu delu sledi vedno na isti mreži (ob 22.50) še druga klasična Hitchcockova srhljivka, Laltio uomo iz leta 1951. K A VIDEO NOTES Oddaja:................ Postaja: t_____________ Ura:____,______________ v_______________________J ITALIJAN S K E TV MREŽE RAI 1 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 (vodi Loretta Goggi) 13.30 Dnevnik 14.00 Tenis: mednarodni moški turnir 16.30 Mladinska oddaja Big!, vmes II sabato dello Zecchino 17.55 Danes v parlamentu in vesti 18.05 Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline 19.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Aktualno: Evropska volilna tribuna - intervju z ministrom Gavo 20.40 Kviz: Lascia o raddoppia 22.30 Aktualno: Linea diretta (vodi Enzo Biagi) 23.00 Dnevnik 23.10 Aktualno: Otvoritev filmskega muzeja v Torinu 24.00 Dnevnik - zadnje vesti | RAI 2_________________ 6.35 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju in estetiki 9.00 Film: Mezzogiorno di fifa (kom., ZDA 1956, r. Norman Taurog, i. Yerry Lewis, Dean Martin) 10.30 Nan.: La signora e il fantasma 10.55 Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Dok.: Zapiski iz naselja Masai 11.35 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik, vreme in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 Dnevnik, nato Argento e oro 16.55 Danes v parlamentu in vesti 17.05 Nanizanka: II brivido del impre-visto 17.30 Rubrika: II medico in diretta 18.30 Dnevnik 18.45 Nanizanka: Moonlighting 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Forza 10 da Navarone (vojni, VB 1978, r. Guy Hamilton, i. Robert Shaw, Franco Nero) 22.20 Dnevnik - nocoj 22.40 International DOC Club 23.25 Dnevnik in filmske novosti 23.50 Tenis: mednarodni moški turnir RAI 3_________________________ 12.00 Dokumentarec o živalih: Sul fiu-me rosso 12.30 Tehnologija in didaktika 13.00 Zvok in slika: Glasbila - klarinet Telestoria 14.00 Deželne vesti 14.30 Informativna oddaja: Telestoria -Sredozemlje 15.30 Zabavna oddaja: Che fai... ridi 16.30 Tenis: mednarodni moški turnir 18.45 Športna oddaja: Derby (pripravlja Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu (vodita Enrico Ghezzi in Marco Giusti) 20.30 Aktualno: Samarcanda, nato večerni dnevnik 22.30 Film: Tirate sul pianista (krim., Fr. 1960, r. Francois Truffaut, i. Charles Aznavour, Marie Dubo-is,, Albert Remy) 24.00 Rubrika: Filmske novosti 0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Dok. oddaja: pred 20 leti Iz Barija po satelitu festival popevk Azzurro Po zimskem velefestivalu popevke v Sanremu je sedaj na vrsti podobna prireditev za toplejši letni čas. Nocoj (ob 20.30 na Italia 1) bo tako v gledališču Petruzzelli v Bariju potekal prvi večer glasbenega festivala Azzurro '89, ki ga bosta vodila Gerry Scotti in Milly Carlucci. Za nagrado najboljše popevke se bodo potegovali številni italijanski pevci lahke glasbe, med velikimi gosti prvega večera pa bosta predvidoma tudi Joe Cocker (na sliki) in Cintfy Lauper. ZASE B NE TV POSTAJE • CANALE 5____________ 8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 VVebster, 16.30 II mio amico Ricky 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 ITgioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma~ rito 20.25 Rubrika: Radio Londra 20.30 Kviz: TeleMike 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanki: Baretta, 1.40 Mannix 2.35 Film: A suon di lupara (dram., It. 1968, r. Luigi Petrini, i. Lang Jeffri-es) RETE 4______________ 7.50 Nanizanki: Lou Grant, 8.40 Switch 9.40 Film: Teseo contro il Minotauro (pust., It. 1960, r. Silvio Amadio, i. Alberto Lupo) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando ildomani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nad.: Febbre d amore 18.30 Nan.: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson 20.00 Aktualno: Dentro la notizia 20.30 La ragazza di Trieste (dram., It. 1982, r. P. Festa Campanile, i. Ornella Muti, Ben Gazzara) 22.30 Rubrika: Ciak 23.15 Film: Avventure a Pa-rigi (kom., ZDA 1979, r. VVillard ITuyck, i. Mi-les Chapin) 1.05 Nan.: Vegas, 2.05 Mis-sione impossibile ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Flarcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: D Artagnan 20.30 Glasbena oddaja: Azzurro '89 23.00 Nanizanka: I-taliani 23.30 Dok. oddaja: Jonathan 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Troppo forte, 1.10 Giudice di notte, 1.40 Kung-fu ODEON________________ 8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nanizanka: The Colla-borators 10.30 Filmske novosti 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale 12.15 Nan.: Good times 12.45 Filmske novosti 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 19.00 Filmske novosti 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.00 Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills 20.30 Film: I nuovi centurioni (krim., ZDA 1972, r. Richard Fleischer, i. Stacy Keach, George Scott) 22.45 Film: Il buio macchia-to di rosso (srh., VB 1973, r. Freddie Francis, i. Jack Palance) TMC__________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 16.00 Film: L uomo che mori due volte (dram., ZDA 1970, r. Joseph Sarget, i. Stuart Withman) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Chi te l'ha fatto fare? (kom., ZDA 1974, r. Peter Yates, i. Barbra Streisand, Michel Sar-rasin) 22.10 Glasbena oddaja: Dire Straits 23.05 Aktualno: TMC nocoj 23.20 Šport TELEFRIULI__________ 11.30 Nan.: Matt e Jenny 12.00 Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Trentatre 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 14.00 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 18.55 Dnevnik 19.30 Rubrike: Quick, 19.35 Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes 20.30 Nadaljevanka: La fig-lia di Mistral 21.30 Dok.: Indonezija 22.30 Nan.: Riuscira la nos-tra carovana di eroi a 23.00 Rubriki: Večerjajmo skupaj, 24.00 Sprint 1.00 Dnevnik, nato dražba 2.00 Vesti TELE4_______________ I II ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1______________| 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Šolska TV: Umetnostna galerija v Mariboru; 11.00 Arhitektura slovenskih pokrajin -Delavska in fužinarska hiša 11.20 Po sledeh napredka 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik. Šolska TV: Umetnostna galerija v Mariboru, 17.25 Arhitektura slovenskih pokrajin, 17.55 Po sledeh napredka (pon.) 18.30 Spored za otroke in mlade: Ljudski plesi - Tolminske Ravne 19.05 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Ob Njemnu (po romanu Elize Orzeszkowe, r. Zbigniew Kuzminski, 1. del) 21.05 Tednik 21.55 Dnevnik 22.05 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Predstava Hamleta v Spodnji Mrduši (dram., Jug. 1973, r. Krsto Papič, i. Milena Dravič, Rade Šerbedžija) 23.35 Video strani | RTV Koper_______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box 14.10 Nogomet: za pokal UEFA Stutt-gart-Napoli (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Dokumentarec: Čampo Base 16.40 Nanizanka in film 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.30 Mednarodni nogomet 21.45 Dnevnik 21.55 Rubrika: Mon-gol-fiera 22.25 Tenis: mednarodni turnir Italije RTV Ljubljana 2______________ 16.15 Še ena pravljica o vrtnici 16.50 Naš razvoj in Spoznanja 18.00 Mladinski film: Zimska romanca 18.25 Dokumentarca _ 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert 20.40 Alpe-Jadran 21.25 Oči kritike 21.50 TV drama: Krivda ■ RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Misel dneva, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Drama: Beli macesen (5. del); 15.15 Domača delavnica; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja: In exilium, dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 18.25 Glasba; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 Angleščina; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Pesmi Jeana Sibe-liusa; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos: Val 202; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Dinar na dinar; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU TV NONOSTl 1 II V hribih se dela dan Ni več daleč do leta 1993, ko bomo na Slovenskem obeležili sto let organiziranega planinstva. Pravzaprav so se priprave na obletnico že pričele in odličen prispevek k temu je dokumentarna nadaljevanka V hribih se dela dan, ki jo bo RTV Ljubljana prvič predvajala na prvem programu jutri, 19. maja, ob 20.05. Ta osemdelni zapis bo nedvomno pritegnil tudi širše občinstvo in ne samo tistih sto tisoč (ali več) organiziranih planincev v domovini in zamejstvu. Oddaja pa lahko računa tudi še na nekaj sto tisoč občasnih planincev, ki hodijo v hribe po svoje, neorganizirano, zato ker je planinstvo pač »Slovencem po usodi zapisana bolezen«. Nadaljevanka naj bi bila v zasnovi zapis s slovenske planinske tranzverzale od Pohorja do morja, oblikovalcem pa je uspelo ustvariti veliko več. To ni samo zapis poti in vzponov, spremljanje dveh mladih ljudi na skoraj 300 kilometrov dolgi poti, temveč nudi verno sliko o ljudeh, čvrsto ukoreninjenih v doline med gorami, razmišljanje o dojemanju planinstva, ki je odigravalo in še zmeraj odigrava pomembno vlogo v življenju našega naroda ter nas istočasno povezuje v sklop drugih narodov. V teh težkih časih - je bilo med drugim rečeno na predstavitvi nadaljevanke v Cankarjevem domu - dobiva filmski zapis o planinstvu na Slovenskem še globlji, drugačen pomen: sili nas k razmišljanju o odnosu do naše deželice, do njenih ljudi, do slovenstva. PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJI MRDUŠI — Predstava Hamleta v selu Mrduša Donja, Jugoslavija 1973. V četrtek, 18. maja, ob 22.05, na RTV-LJ 1. Dramatični film. Avtor literarne predloge, dramatik in scenarist Ivo Brešan, ter režiser Krsto Papič sta skupaj oblikovala scenarij za večplastni film, ki se dogaja v prvih povojnih letih, ko so že izvedli kolektivizacijo zemlje, v hrvaški vasici. V kmečki zadrugi pride do poneverbe denarja, za katero po krivem obdolžijo predsednika zadruge, sicer poštenega bivšega partizana. Medtem pripravljajo postavitev Shakespearovega Hamleta. Vaški politiki ugotovijo, da je izvirni tekst preveč reakcionaren, zato ga dajo ideološko predelati in popraviti krajevnemu učitelju. Ta se absurdne naloge loti na poseben način, saj Hamletovo tragedijo prireja po vaških dogodkih. Vendar so ob uprizoritvi »resničnega« Hamleta gledalci-vaščani Spodnje Mrduše nesposobni vsakršne reakcije... / N VIDEO NOTES Oddaja:______I_________ Postaja:_._____________ Ura:__j ____.__ \_______________________J I T A L I J RAI 1_________________________( 7.15' Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Evropa jutri 14.10 Teriis: mednarodni moški turnirj 16.30 Mladinska oddaja: Big!, vmes II sabato dello Zecchino 17.55 Danes v parlamentu in vesti 18.05 Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline 19.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Robinson nelllsola dei Corsari (pust., ZDA, 1960, r. Kenn Annakin, i. John Mills, Dorothy McGuire) 22.35 Aktualno: Linea diretta 23.05 Dnevnik, nato Nočni rock 23.15 Aktualno: Per fare mezzanotte 24.00 Dnevnik - Danes v parlamentu 0.15 Biljard - mednarodni miting N S K E TV j RAI 2 6.35 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju in estetiki 9.00 Film: Moglie e buoi... (kom., It. 1965, r. Leonardo de Mitri, i. Gino Cervi, Walter Chiari) 10.25 Nan.: La signora e il fantasma 10.55 Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Tečaja angleščine in francoščine 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo- giorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik, Diogenes in vreme 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro, vmes šport 16.55 Danes v parlamentu in vesti 17.05 Nanizanka: II brivido delLimpre-visto 17.30 Rubrika o zdravju in estetiki 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Moonlighting 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Variete: Serata d'onore (vodi Pippo Baudo) 22.45 Dnevnik - nocoj 22.45 Dnevnik - posebnosti 23.00 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Tenis: mednarodni moški turnir MREŽE RAI 3________________________ 12.00 Vabilo v gledališče: Ouesta sera si recita a soggetto (Luigi Pira-nedello) 14.00 Deželne vesti 14.30 Informativna oddaja: Aladinova svetilka 15.30 Šport: golf 16.30 Tenis: mednarodni moški turnir 18.45 Športna rubrika: Derby (urednik Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu (vodita Enrico Ghezzi in Marco Giusti) 20.30 Aktualnosti: Duello (vodi Gior-gio Rossi) 22.15 Večerni dnevnik 22.20 Boks: Sorgentoni-Nardino (it. naslov v superlahki kategoriji) 23.15 Dokumentarna oddaja: Drobci 23.35 Video fragmenti: Black and blue 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 0 jazz trobentaiju Bakeiju in rock nagradah Gost Nočnega rocka (ob 23.15 na RAI 1) je tokrat lotograi Bruce Weber, ki bo v okviru te popularne glasbene oddaje predstavil svoj film Let's Get Lost. Delo je posvečeno življenju jazz trobentarja Cheta Bakerja (na sliki), ki je 15. maja 1988, v 59. letu starosti, tragično umrl v Amsterdamu. V filmu izraža avtor svoje dvome o tezi Bakerjevega samomora. Poleg tega bo na vrsti tudi prispevek o nagradah International Rock Avvard.ki jih bodo kmalu podelili. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 VVebster, 16.30 II mio amico Ricky 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Rubrika: Radio Londra 20.30 Variete: II principe az-zurro 22.35 Aktualnosti: Forum 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.45 Rubrika: Premiere 0.55 Nanizanki: Baretta, 1.50 Mannix 2.45 Film: La bambola di cera (krim., VB 1965, r. Freddie Francis, i. Patrick Wy mark) RETE 4________________ 8.00Nanizanki: Lou Grant, 8.50 Switch 9.50 Film: Con la morte alle spalle (pust., Šp.-It.-Fr., 1968, r. A. Balcazar Granda, i. George Martin) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nad.: Febbre d'amore 18.30 Nan.: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson 20.00 Aktualnosti: Dentro la notizia 20.30 Film: Poliziotto priva-to - un mestiere diffici-le (krim., ZDA 1977, r. Robert Clouse, i. Robert Mitchum, Brad-fordDillman) 22.10 Film: Vakuza (dram., ZDA 1975, r. Sidney Pollack, i. R.Mitchum) 0.20 Nanizanki: Vegas, 1.20 Missione impossibile ITALIA 1___________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Milly 20.30 Glasbena oddaja: Az-zurro 23.00 Nanizanki: I-taliani 23.30 Šport: motociklizem 0.40 Rubrika: Premiere 0.50 Nanizanke: Troppo forte, 1.20 Giudice di notte, 1.50 Kung-fu ODEON_______________ 8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nanizanka: The Colla-borators 10.30 Filmske novosti 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale 12.15 Nan.: Goodtimes 12.45 Filmske novosti 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar... (2. del), vmes risanke 19.00 Filmske novosti 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.00 Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills 20.30 Film: Alba selvaggia (dram., ZDA 1985, r. Simon Nuchtern, i. George Kennedy, Karen Black) 22.45 Športna rubrika TMC_________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik 14.00 Športne vesti 14.30 Glasbena oddaja: Clip Clip 15.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 16.00 Film: Patto a tre (kom., ZDA 1965, r. J.Donou-he, i. Frank Sinatra) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La truffa che pia- ceva a Scotland Yard (kom., VB 1966, r. Jack Smight, i. Warren Be-atty, Susanna York) 22.25 Nogometne vesti 23.05 Vesti in nogomet 0.15 Tenis TELEFRIULI__________ 11.30 Nan.:Matte Jenny 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Italijanske kronike 12.55 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 14.00 Musič box 15.15 Košarka: Fantoni-Pho-nola 17.00 Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Kmetijska rubrika: Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: La fig-lia di Mistral 22.30 Rubrika: Motor news 23.00 Tednik: Tigi 7 24.00 Dnevnik, nato dražba 1.00 Rubrika: Il salotto di Franca, nato Vesti TELE 4_____________ ■SLOVENSKE MREŽE FILM TEDNN RTV Ljubljana 1_______________ 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Tednik, Alpe-Jadran 11.30 Nadaljevanka: Ob Njemnu (po romanu Elize Orzeszkowe, r. Z. Kuzminski, 1. del, pon.) 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik. Tednik, Alpe-Jadran 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade: lutkovni niz Zverinice iz Rezije (M. Matičetov, 10. del), nato nadaljevanka Safari (zadnji del) 19.00 Risanka 19.10 TV Okno, Naše akcije 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dokumentarna serija: V hribih se dela dan (1. del) 20.35 Druga godba '88: madžarska folklorna skupina Muszikas 21.00 Nanizanka: Detektiva iz Miamija (20. del) 21.50 Dnevnik 22.00 Film: Ladja svetilnik (krim., ZDA 1985, r. Jerzy Skolimowski, i. Klaus Maria Brandauer, Robert Duwall) 23.30 Video strani | RTV Koper_______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera 14.10 Mednarodni nogomet (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Dokumentarec: Čampo base 16.40 Nanizanka 17.05 Film 18.50 Dnevnik 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Košarka NBA play off 21.45 TVD Novice 21.55 Rubrika: Sottocanestro 22.50 Tenis: mednarodni turnir Italije RTV Ljubljana 2___________ 16.45 Otroška oddaja: Starčki 17.15 Dokumentarni oddaji 18.35 Otroška oddaja: Pisanica 19.00 Dokumentarna oddaja: Ded 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče, 20.35 Premor 20.55 TV drama: Spor 22.05 Poročila 22.15 TV drama: Ponosna bol 23.45 Zabavna oddaja: Alternacije ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Slovensko povojno posništvo; 12.40 Z letošnje revije Primorska poje; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Halo, kdo tam?; 15.00 Radijska igra: Beli macesen (zadnji del); 15.15 Pogovori z Jožijem; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Zborovska pesem; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Iz kulturnega sveta; 17.00 Bubbling; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val. FILMI NA MALEM EKRANU i Ladja svetilnik The Lightship, ZDA 1985 Režija in scenarij: Jerzy Skolimovvski □ Fotografija: Charly Steinberger □ Scenografija: Michael Admliller □ Montaža: Scott Hancock □ Igrajo: Robert Duvall, Klaus Maria Brandauer, Tom Bower, Robert Costanzo, Badja Djola, Michael Lyn-don V petek, 19. 5., ob 22.05, RTV-Lj 1. Filmska psihodrama. Posadka ameriške ladje svetilnik reši tri brodolomce iz pokvarjenega čolna. Skrivnostni gostje se kmalu izkažejo za oborožene kriminalce na begu. Kapitanu Klausu Marii Brandau-erju gre v prvi vrsti za varnost posadke (na krovu je tudi njegov sin) in za to, da ladja še naprej opravlja svojo osnovno nalogo: opozarja ostale ladje na nevarnost. Zaradi tega pride do nesoglasij z nekaterimi člani posadke, ki se hočejo za vsako ceno rešiti nezaželjenih potnikov, in s sinom (pooseblja ga režiserjev pravi sin Michael Lyn-don), ki ga zaničuje. Nekoliko paranoični kriminalci ustrahujejo posadko in zahtevajo najprej rešilni čoln, potem pa celo, naj odvežejo ladjo in jih z njo popeljejo na kopno. Njihov vodja, pokvarjeni Robert Duvall, izkazuje vseskozi dvoumno in dvolično obnašanje. V začetku miri svoje pajdaše, potem pa jih sili v kruto igro izsiljevanja. Kapitan Brandauer je čedalje bolj osamljen... Poljski režiser Jerzy Skolimowski (L aus-traliano 1978, Moonlighting 1982) je priredil tole razburljivo psihodramo po noveli nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza. Povsem suvereno in sugestivno je prevedel vso izvirno tesnobnost in nasilnost zaprtega okolja, v katerem se odigrava drama skupaj ujetih mornarjev in brodolomcev. POLIZIOTTO PRIV ATO: UN MESTIH RE DIFFICILE — The Amsterdam Kili, ZDA 1977. V petek, 19. maja, ob 20.30, na Rete 4. Filmska detektivka. Namenoma so programisti Rete 4 pridružili temu naslovu še ameriški film Sidneya Pollacka Yakuza iz 1. 1975 (ob 22.10). V obeh filmih nastopa Robert Mitchum v vlogi trdega, neizprosnega in grobega junaka, ki se znajde sredi zelo nevarnih dogodivščin v azijskem okolju. V Poliziotto privato je Mitchum zapit bivši policaj, ki ima nalogo, da v Hong Kongu zaščiti »skesanega« gangsterja. Plačani ubijalci vseeno umorijo njegovega varovanca in nori vrtiljak zasledovanj in pokolov ga privede na Nizozemsko. V Vakuzi pa se Mitchum pomika sredi nevarnih intrig japonskega zločinskega podzemlja, tudi tu na svoj način in z izredno težko roko poseže v nedovoljen posel trgovanja z orožjem. Deli sta tako dvojni portret enega najbolj »trdih« obrazov ameriškega filma. A A VIDEO NOTES Oddaja: _____-________ Postaja:______________ Ura:__________________ V_______________________J S—s Njena nenavadna izbira oblek, čudno, neobičajno usklajevanje barv, nekoliko pretirano naličen obraz in vrsta »odvečnih« modnih pripomočkov ustvarjajo prvi vtis nekakšne premišljeno namerne norosti. V tem slogu se predstavlja Cindy Lauper, ki je nihče ne bo pozabil v sugestivni interpretaciji pesmi Time After Time in še prej uspešnice Girls Just Want To Have Fun. Obe pesmi sta leta 1984 izšli v albumu She^s So Unusual, nežno Time After Time pa je povzel celo slavni Miles Davis. Prav te dni je na voljo še drugi LP ekscentrične Cindy. Naslov plošče je A Night To Remember, producent je diskografska hiša CBS, na predstavitvi pa je bila prisotna tudi ameriška pevka. Njena postava seveda ni mogla neopazno mimo, saj se je Cindy odela v ognjeno rdečo obleko, koreografijo pa so dopolnjevali še njeni platinasti lasje in črni pramen na očeh. »V mojem delu ni pomemben le uspeh,« je izjavila 36-letna ameriška rock zvezda. »Imela sem srečo, ker so mi vedno stali ob strani ljudje, ki so mi svetovali in me usmerjali na najboljši način, ne da bi zanemarjali mojega glavnega cilja: ustvarjati glasbo z največjo resnostjo.« Cindy Lauper je pesmi zadnjega LP napisala in posnela v sodelovanju z glasbeniki, ki jih uvrščajo med največje talente lahke glasbe, kot so, denimo, Erič Clapton, Neil Jason, Bootsie Collins in Rick Derringer. Sedaj pa se Lauperjeva pripravlja na jesensko turnejo, ki se bo, upajmo, zaustavila tudi v kakem italijanskem mestu. Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Aleksander Koren Glasba: Boris Devetak RTV-Lj 1: Vlado Klemše Foto: Magajna, RTV, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.