OSNUTEK PROGRAM DRUŽBENEGA RAZVOJA LJUBLJANE ZA LETO 1977 I. PREDNOSTNE NALOGE 1. Nad&ljnje uitrjevanje socialistifinih samoupravnih od-nosov z razvijanjem samoupravnega sporazumevanja na vseh ravneh ter dosledno izvajanje sprejetih diruž-benih dogovorov in samoupravmh sporaaumov. 2. Dinamičnejša gospodarska rast db večji produitotiivno- sfci in umiTjeni inflaciji. . -. 3. Pospešena investieijska dejavnost zlasti nosdlcev indu-strijskega razvoja od katerib. je odvisno načrtovano prestrufctariranje ljubljainskega gospodarstva. 4. Dotoonfianje progirama izgradnje objektov družbenega standarda iz samaprispevka 1 in pričetek realizacije programa izgradnje objektov iz samoprispevka 2 po terminskem planu za leto 1977. 5. Usfclajevati gibanje sredstev za družbene dejaimosti z rastijo družbenega proizvoda in na osnovi enatnih krite-rijev zagata.vl.jati prelivanje sredstev med obSinaml v Ljubljarii. 6. Gradnja novih energetskjh virov in Sirjenje t»plovod-nega in plimovcxinega omrežja. 7. Uresničevanje utoapov za zavarovanje in sanacijo zraica in za zaščito pitne vode. 8. Organiziranje presk.rbe mesta s kmetijskimi — ftvil- -iškiini pridelki na samoupravni osnovS in uresničitev družfoenega dogovora o organizirani preskrbi Ljublja- ' ne s tanetijskimi — žrvilskiml pridelki. 9. Nadaljevanje del ,10-letaega programa izgradnje cest in učinkovitejš«ga razreševanja prometa. 10. Dograditev 3.500 stanovanj ob sodelovanju stanovanj-sko-komunalnega gospodarstva. 11. Nadaljevanje sanacijskih m konsolidacijskih del na ljubljanskem gradu. 12. Izdelava študije dolgoročnega razvoja »Ljubljana 2000« z novelacijo urbanističnega prc^rama in urbanistič-nega načrta mesta Ljubljane. II. PREDVIDENI OKVIRI GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1977 Gospodarski razvoj Ljubljaite v 1976. letu karafcteri-zira iziboljšanje Mkvidnosti, povečan izvoz in zmanjšan tma, zmerno zaposlovanje toda tudi mžja stopnja rasti družbenega proizvoda od pričakovane, nižja produktlv nost in nizka akumulatrvna sposobnost. Zaradi tega ne bodo doseženi rezultati, Id smo jih pričakovali tn nsčr-tovali v Programu družbenega razroja Ljubljane za leto 1976: — realnl družbenl prodzvod ifi — kolifiinski obseg inclu- strijske proiavodn.ie 4—5 — aaposlenost v družbenem sektorju 2J5 — produktivnost dela v industriji 2—3 — realnl OD na zaposlenega do 1 2,7 2,0 2,2 do 1,0 do 1,0 SlabSi reaultaits poslovanja so posledica težav, fcl smo jih prenašali ia preteklega leta, demur so se pri-družila še z zakasnelimi učiraki svetovna gospodarska re. cesija, zmanjšano popraševanje na domačem trgu, spre-menjen način obmčunavanja in spremembe v plačilnem prometu, ki se jim gospodarstvo nl mc^lo tekoče prlla-gajati ter drugl vzroki. Glede na to, da je l«bo 1976 prvo leto uresničevanja družbenega plana razvoja Ljubljane 1976—1980, je zaoste-nek tega leta potrebno nadamestiti v naslecirijih, da bi zastavljene cilje lahko ureaniftili. Pri nadrtovanju razvo-ja Ljubljane, v srednjerodnem obdobju sino sicer upo-števali počasnejšo rast v prvih in hitrejšo rast v zad-njih letih petletnega obdobja, v«ndar je bil zastoj veCji kot smo pričakovall Zato bo v naslednjih letih potrebno veliko naporov, da bi dosegli povpre&io letno stopnjo rasti dnižbenega prodzvoda 5,7 odstotka zaposlOTanja 2,0 odstotka in produktivnošti 3,7 odstotka kot smo se za-vezali z Dogavorom o osnovah družbenega plana razvo-ja Ljubljane za obdobje 1976—1980. Zaradl tega se v letu 1977 pred gospodarstvo Ljub-ljane postavljajo zahtevne naloge, ki pa niso neures-ničljive. Predpostavtoe na katerih se načrtaje razvoj go-spodarstva v tem letu so naslednje: — razvoj samoupravnega sporaBumevanja in dogovar-janje se izpolnjuje in dograjuje, kar je odločilnega po. mena pri oblikov&nju novili odnosov v proiavodnji in porabl, k čemur bo bistveno pripomoglo tudi izvajanje določil Zaikana o združenem delu; — gospodaistro v svetovnem absegu oživlja in pozi-Uvrri.učinki takšnifo gitoanj bodo vplivali tudi na raz-voj našega gospodarstva, ki se v vedno vedji merl vkl jučuje v mednarodno delibev dela; — v medrepubliškem dogovarjanju bo poudarek na zagotavljanju stabilnejšili odnosov v proizvodnji in po-rat>: na dimačni gospodarski rasta, višji produktivnosti na vseh raivneh združenega dela, na uveljavljanju enotno-sta jugoslovanskega tržišča in na vzpostavljanju stabU-neših odnosov v zunanje-trgovlnskl menjavi; — sprejeti bodo novi predpisi o zuinanje-trgovinski menjavi iin devianem poslovanju, ki bodo izpapolnili ce-lotni sistem ekoinomskih odnosov s tujimi partaerji; — dinamičnejši gospodarski razvoj bo speljan v po-gojib zmerne inflacije; — kreditaio monetarma in imresfcioijska politifca bo t naslednjem lefcu akttvnejše kot doslej vsspodbujala pro. izvodnjo. V relaitivmo ugodne pogoje za razvoj gospodarsbva v letu 1977 pa prenašamo nekatere slabosti iz leta 1976 (nizika akumulativiva sposobnost gospodarstva, nizka pro-duktvroost, zastarela tehnologija, datrajana osnovna sred-stva,, razdrobljena in nepovezana proizvodnj« in promet blaga). Zato v letu 1977 še ni pričakovati rezultatov, ki bi v celoti nadomestili iaostanek leta 1976: Ocena :'¦/ realizaci je • > Prog&Oza 1976 - 1977 1975 ; 1976 :•; — reatai dmžbani proizrod 2,7 ,>|,0—5JS: — količinski obseg . $% 'jfi industrijske proižvodhje 2,0 0&fl '.';.¦'•¦ — zaposlenost v družbehem %? '"'¦ sektorju 2,2 >;2^ -*; — produktivnost dela .. dol -Vl,8—8,,^- — reatal OD na zaposlenega dol '"-Okoli 1,0 K popreftni letoi stopnji rasti realnege družfbehega proizrvoda bosta največ prispevali tngovina s 4,8-odstotoo in industrija s 6,0-adstatno popredno stapnjb rastl. V ostalih deja-mostih se bo družbend proizvod ieaino po-vefial v povprečjra od 2,0 do 4,0 odstotka. '/', '¦:, Večja produktivnost dela bo vplivala fla racdooal. nejše zaposlovanje, fci bo v glofoahi poraslo : največ za 2,2 odstotka. Bealni osebni dofoodkd bodo zaostajali za matjo druž-benega proizvoda. Da bi zastavljene cilje uresničevali, bodo: NA POSAMEZNIH GOSPODARSKIH PODROCJIH: — v industriji bodo nosdlei industrijsikega razvoja fn-tenelvno delali na realizaciji investicijskjh prograimov, si-csr v tem srednjero6nem obdobju ne bo prestruJtttirl-rano gospodarstvo kot je nafirtovano. Zato bo: LitostroJ z cstaUmi nosHci pripravil program razvoja strojegrad-nje; — Iskra in Tego prideld z načrtovanimi naložibami; — y kemldni todustriji sprejet samoiipravni sporazum o skuipnih vlaganjih za proizvodmjo poliamldnih vlaken (nosilec, Jugotekstil TOZD Julon) ki pospe&en usklaje-valni postopek med INO Sisaik in Polikein Ljubljana z& realiza^ijo projekta dimetilteraftalata; SOZD Beliolka — Ilirija — Vedrog — Teol prteele z realiaacijo naCrtova-nih skiipnih invesMcij; Druga industrijska podjetja bodo investirala predvsem v modemizacijo in avtomatizacijo tehnološkth postopkov.- V KMETIJSTVU m Ljutoljane; ;. ¦¦- — podpirale investicijsike naložbe, ki so "poimem.bne za prestrukturiranje ljubljanskega gospodarst7var_ -' — sfcrbele za večjo odprtost mesta; _ ". — pospeševale pridelovanje kmetijsfcUižrvilskik pridel-kav in organizirano preskrbo s temi pridelkl; — skrbele za izvajanje odloka o varstvu zraka; — usposobile službo komunalnih redarjev za zagoto-vštev večje fitetoče in varstva zelenja v mestu; V TRGOVINl v trgovini poglobili pos.!ovno sodelovanje s protevod-njo na osnovi skupnega planiranja, skupniih vlaganj In soudeležbi piri delitvi dohodka odnosno tveganja. ' - Trgomna. z živili se bo vMjučila v samoupravno skup-nost za preskrbo Ljubljane s kmetijskiini živilsktatf pr!-delki in širila drobnoprodajno mrežo poslovanic tatoo, kot je biio dogovorjeno s skupščino mesta Ljubljane^ z obči-nami in Ljubljansko banko. Zunanja trgovina bo pospeševala kakovosten, gospo-darsko donosen izvoz blaga in organdzirala povezova-nje zunainjih partnerjev z domačo proizvodmjo na te-melju skupnih vlaganj v kooperaciji. V.OBRTI --•;' v. obrti širiti staritveno dejavnost v Sklopu otortnih organizacij kakor tudd v okvinu industrijskih in trgov-skalh OZD ter v zasebnem sektorju obrti. Proiarvodna de-janmost se bo razvijala pretežno kot kooperant todustrij-sklh in drugih organizacij. Ta obrt bo v večji meri kot doslej nadomestila izdelke in poli2delke, kl jih je bdlo potretono doslej uvažati. V GOSTINSTVU v gostinsbvu povečevali kakovost st»ritev, saaiouprav. no izvedli kategorizacijo gostinskih obratov in pričeli z gradnjo novih prenofitvenili in sedežmih zmogljivosti. Iavedeno bo že zasnovano sam»uipTawio zdmževaiija gbstinskih argairizacij. III. DRU2BENE DEJAVNOSTI Samoupravne intaresne skupnosti družbenih dejavno. sti bodo svoje programe za leto 1977 uskladile s cd!Ji Družbenega dogovora o osnovah družbenega plana Ljub-ljene za obdobje 1976—1980. Upoštevale bodo ^Jlošne go-spodai^ske razmere ter racionalno uporabljale združena srsdstro. Okvirno je gibanje sredstev za skupno porabo apre-deljeno v Resoluciji o politiki izvajanja družbenega plane SR Slovenije v letu 1977. Globalno opredeljena razmerja t delitvd dohodka iz republižke resoluoije bodo vgrajena v družbeni dogovor o delitvi dohodka za leto 1977 v Ljubljani. S tem dogovorom bodo usklajena razmerja med posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi t Ljubljani, obseg nalog in programi vzajemnega in so. lidamostnega financiranja v republiki. NA PODROCJU DRU2BENIH DEJAVNOSTI V IJub-ljani so naslednje pomembnejše naJoge: — dosledno uresničevanje določil družbenega dogovo-ra o realizaciji drugega samoprispevka in dokončanje izgradnje objektov - družbenega standarda po piogramu 70. leto 1977 iz prvega samoprispevka, — racionalizacija organizacije poslovanja in zmanjše-nje režijskih stroškov, — dogovarjanje in sodelovanje samoupravnih interes-nih Skupnosti med seboj, z družbeno-političnimi skupno. stmi in združenim delom glede programov in gtede fi-nanciranja le-teh, — izenačevanje pogojev izvajanja programov SIS v Tseh petih občinah, — organiziranje skupne koordinacije strokovnih služb s ciljem poenotiti finamčno-analitsko delo in izdelava enotne metodologije zbiranja, obdelava ln interpretacije podatflcov, da bo samoupravni delegatski sistem učin-teovito in pravočasno reševal problematiko družbenih de. jaynosti; — iaobraževanje kadrov in izboljšanje materialnega položaja delavcev v dmžbenih dejavnostih. OBCINSKE IN MESTNA SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST OTROSKEGA VARSTVA Občinske in tnestna samoupravna interesna skup-nOst otroSkega varstva bodo na področju predšolske vzgoje: — skupaj z družbenopolitičnimi skuptiostmi nameni-le največji del sredstev za sofinanciranje dokončanja na-slednjih objektov po programu samopri^jevka 1: WZ Sentjakob II. faza, VVZ Polje, VVZ Koseze, VVZ Med-vode in VVZ Poljanska cesta; — uresničevale program izgradnje naslednjih objek-tow iz samoprispevka 2 za leto 1977: prizidek VVZ Stari Vodmat, VVZ Novo Polje in VVZ Vnanje gorice; — dogovorile s stanovanjsko skupnostjo za pridobi-vanje prostorov v stanovanjskih stavbah in združevale sredstva skupaj z OZD za investicije v te prostore ter sodelovale pri izvajanju programa urejanja in gradnje otroških igrišč; — sodelovale pri izobraževanju kadrov aa delo z otroki, posebno tistih, ki se izobražujejo ob delu; — sodelovale z vzgojno-varstvenimi organizacijama, krajevnimi skupnostmi in drugimi skupnostmi pri orga-niziranju vseh drugih oblik vzgojno-izobraževalnega de-la z otroki, posebno tistimi, ki niso zajeti v WZ; — posebno skrb posvečele fizično in mentalno priza-detim otrokom in jih vključev-ale v VVZ. IZOBRA2EVALNE SKUPNOSTI Izobraževalne skupnosti »i bodo prioritetao prizade- vale: Izobraževatae skupnosti si bodo prioritetno prizade-Tale: — za uresničevanje prograjna izgradnje naslednjih objektov iz saraoprispevka 1: OS Prule, OS Tone Tom-Sič, OŠ dr. Jože Potrč in OS Vodice iz samoprispdvka 2: Oš Crnuče, prizidek Oš Zalog, OS Koseze in OS Krim — Rudnik; — za izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževa-nje otrok v občinah v Ljubljani; — pospešiti neposredni vpliv delovnih ljudi in obča-nov na oblikovanje programov in razvoj usmerjenega izobi>aževanja v Ljubljani; — za doseganje 1,8 izmenskega pouka v osnovnih šo-lah v Ljubljani; — za izboljšanje materialnega položaja zaposlenih na področju vzgoje in izobraževenja; — zagotoviti sredstva za regresiranje Solske prehra-ne otrok, posebej v celodnevnih šolah in skupaj s sfcup. nostmi socialnega skrbstva za socialno šibke otroke; — zagotoviti potrebna sredstva za pokrivanje z za-konam predpisane minimalne stopnje amortizacije ob-jektov šol in vrteev; — za racionalizacijo dele v vs^fojno-izobraževalnih or-ganlzaoij^h; — aa udinkovitejše investicijsko vzdrževanje objek-tov šol in vrtx;ev; — za razvoj samoupravnih odnosov na področju vzgo. je in izobraževanja in tesnejše povezovanje z društvi in organiizacijami, ki jim je lastna skrb za otroka. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA ZDRAV. STVENO VARSTVO Samoupravne interesne skupnosti za zdravstveno var-stvo bodo: — uresničevale program izgradnje objektov samopri-spevka 2 za leto 1977 in sicer: prizidek za otroški dispan-zer pri ZD Moste, prizidek pri ZD šiške; — izvršile funkcionalno integracijo osnovnega, spe-cialističnega in hospitalnega zdravstvenega varstva ter povezovale načrtovano gradnjo objektov zdravstvenega varstva z izvajanjern nalog iz navedene integraci.je zdrav-stvenega varstva; —v skledu z Dužbenim dogovorom o osnovah plana za srednjerofino obdobje pospeševale hitre.iši razvoj os-novnega in preventivnega zdravstvenega varstva; — zagotovile izenaSevanje možnosti in dostopnosti zdravst.venega varstva občanov ljubljanskih občin ter iz-enačevale obremenitev zdravstvenib delavcev na vseh pod-rofijih Ljubljane; — zagotovile strokovno racionalizacijo nudenja uslug izvajaloev zdravstvenega varstva ta pospeševale stabliza-cijsko obnašanje uporabnikov zdravstvenega varstva. SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA Skupnosti socialnega skrbstva bodo: — uresničevale program izgradnje objektov iz samo-prispevka 2 za leto 1977 tn sicer: Dom upokojencev Po-savje in Dom upokojencev Dravlje; — dokončno izdelale in izvajale enotna merila za do dedjevanje družbeno denarnih pomoči in drugah socialnih intervencij v vseh petih občinskih skupnostih socialnega skrbstva; — zagotavile in vzdrževale vsaj doseženo raven soci-alnega skrbstva; — orgenizirale strokovno službo mestne skupnosti so-cialnega skrbstva in zagotovile učinkovito usklajevanje dela med občinskimi skupnostmi; — skrbele za demonstracijski eksperimentalni cen-ter in sprejemni center. KULTliRNE SKUPNOSTI Kulturne skupnosti bodo: — skrbele za večje tnedsebojno sodelovanje posamez-nih kultumih ustanov ter preko integracijskih procesov zagotavljale večjo učinkovitost in racionalnost; — pospeševale slovensko ustvarjalnost in poustvar-jalnost na vseh področjih kultumega delovnega in kul-turo drugih narodov in narodnosti; — zavaemale za napredno idejno in humantetJdno vs«-bino in usmerjenost kultuimdh programov; — širile kulturne dejavnosti med najširše sloje ljudd in občanov ter Je posebno pospeševale tailtumo vzgojo mladine; — posebno skrb posvetdle razvoju knjižniCanske de-javnosti, Lutikovnega in Mladinskega gledaldžča; — iaboljšale materialni položaj zaposlenih delavcev vfailturi; — zagotovUe investicijsko vzdrževanje in sanadjo naj. bolj ogroženifc objektov, spomenikov NOB in kulturnih spomeniikOT, zagotovile sredstva za vračilo kreditov za popravito Opere in baleta SNG in otvoritev Jakopičeve gaJerije; — v sodelovanju a vsemi podpisniki Dmžbenega do-govora o izgradnji kulturnega centra Ivana Oankarja bo-do zagotovile vse potrebno za začetek gradnje kulturnega cenitra Ivana Cankarja. TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI Telesnokuitume skuipnosti bodo: — izboljšale pogoje predvsem za organizlrano Sport-no rekreacijsko udejstvovamje občanov in konstituirale odgavarjajoče organizacije za telesno fculturo v krajevnib slcupnostih; — pospeševale razvoj vrhunskega športa z načrtnim delom na poddagi selekcij od 7 leta starosti in bo na področju v Ljutoljami dogovorjenih športnih panog; — organizirale skupne strokovne službe; __zagotovile investicijsko vzdžrevanje, usposobitev ta boljšo iunlccionatoost obstojeeih objefctov ter združevale sredstva za gradnjo novih objektov predvsem za množičen Sport dn usposobitev centralnega športnega staddooa. RAZISKOVALNE SKUPNOSTI Baziskovalne skupnosti bodo: — ustvarite pogoje za izvrševanjc družbenih funkci; občinslcih razaskovalnih skupnosia in komstituirale mestno raziskovalno skupnost; — razvijale sistem, ki bo omogofial ugotavljanje os-novnih potreb ter interesov delovnih ljudi po raziskavah v krajevnih sfcupnostiii, TOZD, SIS v občinah in mestu Ljubljana; — aačele z delom na rasmjanju sistema znantveno teihničniih taformacij o stanju na posameznth področjih laziskovainega dela; — posp^evale integracijske procese med raziskoval-nimi imstatacijami ter njihovo povezovanje z gospodar-stvom. SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE Samoupravna skupnost za zaposlovanje bo prednost-no skrbela za: — dograjevanje in uveljavljanje delegatsik^a komcepta dela in usklajevanje ustroja Skupnosti z zakonom o zdru-ženem delu; — planirenje in spremljanje izvajanja srednjeročnili in Itratkorofinih raavojnib. dokumentov; — poklicno usmerjanje, zaposlavanje in stTokovno usposabljanje delavoev, ki iščejo zaposlitev t*r sodelovala pri uTOljavljanju in spremljanju družbenega dogavora in samoupravnrh sporazumov o pogojih za zaposlovanje m o minimalnih standardih; — naloge, ki jih določa zakon o usposabljanju tn za-poslovanju invalidndh oseb; — analitsko-statistično spremljanje kadrovsk^a šti-pendiranja in «tipendiranja iz adruženih sredstev dija-kov in študentov. IV. URBANIZEM Med pomembnejše naloge na področju prostora&ega planiranja in urbanizma sodijo: — koncept dolgoroon^a razvoja »Ljubljana 2000« t urt>anistifinim programom iin urbanistifinim načrtom tne-sta Ljubljane; — sanacijskl program za varetvo araka v Ljubljani in nomiatrvni akt za zavarovanje zalog pitne vode na Sorškem polju; — izbor prioritetaiih zemljišč za organiziramo zaseb-no gradnjo enodružinskfli stanovanjskih hiš in razrešitev prostorske problematike graditve sainsklh domov; — sprejem in izvajanje ukrepov za ureditev proble-matlke nedovoljenlh gradenj; — program prenove posameznih dotrajandh mestnih predelov in predlog nadaljnih postopkov za akcijo; — zagotoviti učinfeovit sistem izdelave lokecijske do-kumentacije in opravljanje potrebnih postopkov za izdajo lokacijskih gradbenih dovoljenj, tako za gradnjo objekto? to naprav kot drugih sprernemb v prostoru; — uskladdtev kmebijskih prostorskih planov z urbani-sti&io dokumentacijo; — uskladitev predloga aa razgJasitev gozdov za vano-valne tn gozdove s posetonim namenom z urbanistično dofcumentacijo; — Ljubljana bo tudi sodelovala pri pripravi urbanl-stičnih norm in standardov, ki jih prtpravlja Zveza Sta-novanjskih skupnosti Slovenije z Republiško raziskoval. no sikupnostjo, ki bo po zjaključeni nalogi dokončno obll-kovada urbanistične norme za svoje potrebe. Stanka V. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Osnovne naloge s področja stanovanjskega gospodar-stva v letu 1977 so: — dograditi 3.500 stanovanj v kompleksno urejenih in komttnalno opremljenih stanovanjskih soseskah in priče-ti z ustreznim številom stanavanjskih enot za kontinuite-to enega obsega stanovanjske graditve v naslednjem letu; — izboljševati vzdrževanje družbenega stanovanjskega stelada, postopno opravljati zasilna stanovanja tn organi-zirano graditi samska stanovanja; ' — nadalje razvijati samoupravne odnose na področju graditve, gospodarjenja in drožbene pomoči v stanovanj-skem gospodarstvu. ' Za dosego teh ciljev je sprejeti: — družbeni dogovor o letnih prioritetah stanovanjsko-kpmunalne graditve; — samoupTavni sporazum o višini združevanja 8t&& stev za kompleksno izgradnjo stonovanjskih sosesk vkljud no z družbeno pomodjo z veijavnsotjo od 1. januarja 1978 dalje. Za zagotovitev vsklajene stanovanjskokomu-nalne graditve je nujno prerazporediti stanovenjska in komunalna sredstva; — družbeni dogovor oz. odJik o oblikovanju stanariu v 3etu 1977; Ostale naloge za uresnifitev programa so nadalje še: — program vzdrževanja stajiavanjskega sklada do le-ta 1980; — krajevne skupnosti in krejevne organizacije SZDL bodo skrbele za boljšo sainoupravno organiziranost P« ustanavljanju hižnih svetov; Poslovne banke bodo upoštevale pri kreditaranju sta. novanjske gradifcve odlok Skupšfine mesta Ljubljane o iz-boru zemljišč jn pospeševale organizirano družbeno sta-no§tavitev nasledhjih prog mestnega potniškega prometa: Tomačevo, Stožioe (po Vojkovj ulici), Pržanj (po Stegenski, Kamnogoriški in Celovški cesti), Nove Jarše (po Smartinski cesti), Brezovioa in Dobrova (Taz-delitev sedanje prc^e 15 v progi Dobrova — Bežigrad in Savlje — Trnovo). Za vzpostavitev teh prog je potreb-no nabaviti 30 avtobusov, za katere pa TOZD MPP nima sredstev; — v ^dadu s srednjeročnim programoin za obdobje 1976—1980 morajo komunalne delovne organizaoije pripra-viti U5trezno dokumentacijo, terminske plane in model financiranja tako, da bo zagotovljena kontinuiteta i2grfid-nje komiHialnih objektov in naprav v drugi polovici le ta 1977; — v okviru poldtike een za komunalne proizvode in •toritve zagotoviti enostavno reprodukcijo komunalnih de-javnosti. Z ustanovitvijo samoupravnih komunaJnih skupnosti bo d« te prevzele otlgovornost za izvajanje vseh program. •kih nalog za leto 1977. VII. PROMET IN CESTE Iz leta 1976 prenašamo nekatere neizpolujene naloge, ki jih bo potrebno v letu 1977 izvesti: — sprejeti je treba načrt razvoja vseh vrst cestnega promete z& razdoblje 1976—1985; — izdelati je program in idejne projekte za grad-njo centralne avtobusne postaje; , — praučiti izvedbo investicijskega programa termina-lbv; — proučiti možnosti realizacije prometoe glave. V okviru 10-letnega programa izgradnje cest v Ljublja-nl bosta v letu 1977 SIS za gradnjo cest Ljubljana in Republiška skupnost za ceste Ljubljana to Republiška skupnost za ccste opravila sledeče naloge: a) Gradnja objektov: — Drenikova cesta Zaključek vseh del pri iBgradnji m. etape Dreniko-v« ceste (Celovška, Verovškova in Podmilščakova — Ti-tova) do konca junija 1977. S tem bo uresničena pove-zava Titove in Celovžke oestfe s štiripasovno Drenikovo cesto. — Karlovški most Dokončanje I. faze v kompleksu Karlovškega mostu, to je cestni most preko Grubarjevega prekopa ter oba železniška nadvoza do konca leta. Pripravljalna dela za II. fazo, to je prestavitev železnice. —Prešernova cesta Priprava vse potrebne tehnične dokumeratacije za po-vezavo Celovške ceste s Tržaško po varianti Prešernova — Levstikova. Pričetek gradnje v letu 1977 s tem, da se dela zaključujejo v letu 1978. — CelovSka cesta Gradnja an dokančanje I. etape Celovške ceste (ob-voz šentvid). b) Priprava dokumentacije in pridobitev zemljišč: — Celovška cesta Priprava potrebne dofcumentacije za gradnjo II. eta-pe Celovške ceste (2ibert — Djakovičeva). — Obvoznica Priprava lokacijske dokumentacije za obroznico Cnvu-če — Šmartinska — Dolgi most. — Litijska in Poljanska cesta Priprava vse potrebne dolcumentacije za gradnjo Li-tijske in Poljanske ceste. — VilUarjeva cesta Preveritev ustrKmosti lokacije avtobusne postaje na Vilharjevi cestt glede na srednjerodnl plan gradnje cest na področju mesta Ljubljane v letih 1976—1980. Ostale pomembnejše naloge na področju prometa so: — dograjevati v letu 1976 uvedeni prometni režira in ga razširiti tudi dzven ožjega mestnega središča; — izdelati program in projekt za avtomatsko vode-rije in semaforizacijo prometa v Ljubljani; — izdelati program za uporabo sredstev iz viška vpi-sanih posojil občanov za gradnjo cest ter pmčeti z deli; V poštnem, telegrafskem in telefonskem prometu bo realizirana tegradnja novih kapacitet, ki je po srednje-ro&iem razvojnem programu predvidena za leto 1977 ter dokončana dzgradnja iz leta 1976: — zgrajene bodo štiri nove poštne enote: Stepanjsko naselje in Prule iz leta 1976 ter Brod in Dravlje; — v telegrafijd ostanejo kapacitete telegrafske centra-le nespremenjene, povečala se bo izkoriščenost za 84 no-vih telegrafskih naročnikov; — število telefoo^iih prikljudkov se bo povečalo za 9.680. Realizacija programa je odvisna od razširitve pro-blema virov finančnih sredstev. VIII. ORUŽBENA SAMOZAŠČITA Določbe zakona o družbeni samozaščiti, vamosti in notranjih zadevah, mestni in občinski dogovori o družbe-ni sainozaščiti tvorijo sistem pravndh načel in norm na področju družbene samozaščit« in predstavljajo izhodišče za uresničevanje družbene satnozaščite v TOZD, KS in drugih organizacijah. Zato je potrebno, da delovrai ljudje in občani ne-posredno organdzirani v TOZD, KS, SIS in drugih or-ganizacijah in skupnostih v statutu, pravilniku in varnost-nem načrtu določijo oblike in način uresnioevanja druž-bene samozaščite, pravice, dolžnosti in odgovomost-i de-lavcev, organov upravljan.ja ter organov pristo.inih za družbeno samozaščito. Ze uresnieevanje družbene samozaščite v mestu bo potrebno v skladu s pristojnostmi, ki jih ima mesto po družbenem dogovoru normativno urejati dejavnost druž-bene sainozaščite na področju mesta, sprejeti načrt uk-repov zoper nosilce družbeno negativnih pojavov, izvaja-ti vamostne in obrambne ufcrepe, zagotavljatsi potrebne kadrovske in materialne pogoje in iskati nove obllke ssa povezovanje in aktivnost delovnih ljudi in občanov na tem področju. Razen tega pa je potrebno v skladu z omenjenim zakonom opredeliti mloge in pristojnosti iz-vršnih svetov občin in mesta na področju družbene sa-mozaščite in imenovati nosilce koordinacije dela med or. gani za nofcranje zadeve. IX. LJUDSKA OBRAMBA Pri nadaljnjem dograjevanju in lzpopolnjevanju ob-rambniih priprav katerih aktivni dejavniki, organizatorji in izvnšitelji so vsi delovni Ijudje in občani, krajevne skupnosti, organizaoije združenega dela in druge samo-upravne družbeno-politične in družbene organizaci.je t«r družbenopolitične skupnosti, bomo ob upoštevanju dose-žene stopnje obrambne pripravljenosti, kadrovskih in ma. terialnih možnosti Ljubljane, predvsem pa njenih potreb, v letu 1977: — v skladu s smerndcami predsedstva SFRJ pred na-padom, politiko in cilji razvoja civilne zaščite v SPRJ v obdobju 1976—1985, novim zakonom o ljudski obrain-bi in zakljuoki predsedstva SR Slovenije o nadaljnem raz-voju na področju ljudske obrambe dopolnili in uskladi-li srednjeročne načrte razvoja ter obrembne načrte na vseh ravneh, zagotavljali potrebne kadrovske in mateiial-ne pogoje ter razvijali obstoječe in iskali nove oWike in najustreznejže načine in vsebino načrtnega povezovanja in aktivnosti delovnih Ijudi in občanov v temeljnih or-ganizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in dru-gih sredinah, ki bodo v čitnvečji meri ofnogočali in pri-spevali h krepitvi obrambne sposobnosti mesta in naše celotoe družbene skupnosti; — sprejeli odlok o ljudski obrambd in odloka o do-polnitvi odloka o gradnji zaklonišč v Ljubljanj in zago-tovill ustrezne pogoje ljubljanslcim občinam za uresni-čevanje njihovih ustavno opredeljenih funkcdj s področja ljudske obrarnbe; — zagotoviti izvrševanje funkcij sarnoupravnih interes. nih skuipnosti v Ljutrljani pri usmerjanju in izvaja-nju obrambnih priprav na področju, za katera so usta-novljene; — s samoupravnim sporazumom določiti način soli-damostnega pokrivanja nadomestil osebnega dohodka de-lavcem in funkcoinarjem za čae udeležbe pri pouku ali pri urjenju v okvim CZ ali TO, izvedenem v deiovnem času, da posamezne organizacije oairama delovne skup-nosti ne bi bile preobremenjene zaradi števila delavcev, odtegnjenih z delovnih mest; — ipospeševali zagotavljanje ustresmih zalog hrane in drugih pomembnejših potrošnih sredstev pri občandh ter v skladu z družbenimi nafirti razvoja občin in mesta in načrri organizacij združenega dela zsotavl.jati namenska sredstva za oblikovanje blagoroih rezerv za preskrbo pre-bivalstva, oboroženih sil in drugih subjektov splošne ljud-ske obrambe v izrednih ra2>merah; — z načrtno politiko in ustreznimi ufcrepi podpira-li kmetijstvo, zlasti v hribovitejših predelih in pospeše-vali za Ijudsko obrambo pomernbno obrtno dejavnost; — pospeševati izboljšanje starostne strukture in uspo-sabljanje pripadnikov enot dn štabov teritorialne obram-be, pospeševali materializacijo in organizacijo, utrjevall vse strukture teritorialne obrambe v mestu, krajevnih skupnositih in organizacijah zdniženega dela; — uresničevali dopolnjen udni načrt in navodila aa organizacijo in izvajanje pouka z eootami in štabi za civilno zašfiito ter pospeševali idejnopolitično in strokov-no usposabljanje prebivalstva za obrambo in samoza-Sčito in vseh drugih obrambnih struktur za delo v vojnih rezmerah; — ustanoviili ter kadrovsko, organizaoijsko in inaterl. alno usposobili službo za opazovenje, javljanje, obvešča-nje in alarmiranje v Ljubljani; — v skladu s politiko in ciljl civilne zaščite v SPRJ v obdobju 1976—1985 pospešeno raavijali zlasti tiste struk-ture civilne zaščite na vseh ravneh, kl so po anelizi ogro-ženasti za mesto posebej pomembne, jih organizacijsko utrdili in za izvrševanje ukrepov civilne zaščite intenziv. neje usposabljali in apremljali s sodobnejšo opremo; — povečali učinkovitost obrambnih piiprav komunal-nih oi^anizacij združenega dela, ki se s svojo specializiraL no dejavnostjo v celoti vteljudujejo v dejavnost civilne zašdite, prav tako pa tudi priprave drugih organizacij — nosilcev za mesto pomembnih funikcij; — sproti ugrajevali pofcrebe zaščite prebivalstva i«l materialnih dobrin v urbanistične plane, z urbanistično-gredbeniškimi ukrepi in v skladu z na&rtom gradnje jav-nih in drugih zaklorfKč v Ljubljani zagotovili vzdrževanje in načrtno gradnjo, predvsem dvonamenskih zaščitnih objektov. X. DRUGE NALOGE POZARNA VARNOST Ustanoviti je potrebno SIS za varstvo pred požarom in zagotmdti potrebna sredstva za uvedbo četrte izmea« v C3«silski brigadl. GEODETSKA SLU2BA V letu 1977 Je nadaljevati z naJogami za uredltev d«-kumentaclje geodetske službe o sprejetem sredajeročnem proframu eeodetekih del za obdobje 1976—1980. KOMtJNALNI INFORMACIJSKI SISTEM Uresni6itev komunalnega inlormacijskega si»t«tna t LJubljani zahteva med drugim zagotovitev materiatoih ia kadrovskih potsncialov za izvedbo prve faze avtomatske obdelave podatkov na temelju registra prebivalstva t Upravi za notranje zadeve, Upravi za ljudsko obrambo ta v davdih upravah občin.