179. številka. Ljubljana, v torek 9. avgusta. XX, leto, 1887. iihaj; v.vak dan ivefer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vb t ri j sk o-o ge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in uprav niš v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolba". Dpravuištvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Geslo: „Nuž Tzhuru! Sem pevne svč riime podejte a vstupte ve svorny a nezlomny kruh! A chopte se zbrani! MvSlenka bud' mečem, a k svobode laska nam slouži za štit, tak hrady nepfatel jak bleskove ztečem, a slava juž sluncem se bude nam stkvlt." Gustav Pfleger-Moravsky. Priletelo sokolov krdelo, Priletelo od Veltave hladne, Od Veltave od Libuše mesta, Priletelo k nam je v gaj slovenski; Sredi gaja tu je obsedelo, Sredi gaja na zeleni lipi. To je radost, oj, to je veselje, Ko pozdravlja s sokolom se sokol, Sokol južni za junaško zdravje, Praša brata s severja presrčno! Ni to sivih sokolov krdelo, Ki pozdravljat nas je prihitelo, To so pravi krvni bratje naši, Bratje naši, nam predragi Čehi! Ki v Ljubljano so prispeli belo, Oj v Izubijano, stolico Slovencev. Kaj pač, bratje, k nam Vas je privedlo ? Spomenikov gledat velikanskih, Spomenikov znanosti, umetja, Spomenikov, kterim svet se čudi? Spomenikov takih pri nas ni še! — Mi smo mladi; jedva smo začeli Dom prosvete graditi ponosni. Utegnili tega preje nismo! Ej na straži morali smo stati; Tristo let smo branili Evropo Pred sovragom križa in kulture! Sladko spala je gospa Evropa, Mi bedeli noč in dan pred vrati; Pisat vstala knjige je učene, Mi krvave knjige z mečem v roki; Pesmi nežne pela je Evropa, Bojni krik se oril v gorah naših, Bil je boj, ne boj — mesarsko klanje! Zmaja mi smo spasili Evropo, Mi Slovani viteški na jugu, Heraklej smo in Mesija svetu — In zato smo mu — barbarji divji, Pasma vrste nižje, „gens inferior", Hlapci sužnji in druhal smo „vindska" — A oni so, kakor mi — kristjani! . . . Odložili bili smo orožje, Odložili meč in kopje bojno, S kterim mi smo stražili „gospodo", Hteli njive smo orati svoje — Svoje? Svojih nismo mi imeli! Grad se dviga siv na skali strmi, Grad ko gnezdo jastrebovo trdno, V njem trinog je s svojimi krvniki: On lastnik je krasne zemlje naše. On gospod je — mi njegovi hlapci, In pravica naša to je — tlaka! Delaj, rob, od zarje pa do mraka, Znoji se in trudi se za druge! Ako nečeš — bič ti koj pomore ! A graščak je iste vere z nami. .. In vzbudili bili smo se takrat, Spomnili se, da i mi ljudje smo. Tirjali srao „staro pravdo" svojo; Kri je tekla, tekla je v potokih. Kdo je zmagal ?... Dosti! Ztistor padi! — Ali svoji vender smo postali, Svoji bili smo na zemlji svoji; Plemiči so zemljo nam vrnili, — Plemiči? Ne plemiči po „grbu", No po duhu svojem plemenitem. In na zemlji svoji mi Slovenci Hteli biti mi smo kot Slovenci. „Kaj? i mali hočejo živeti? Hočejo s' jezik svoj gojiti? Jezik svoj in narodnost oteti? Quos ego .. .! Hoj, zaprite jim usta ! Sram ga bodi, kdor golči slovenski, Vsak kaznuj se kaznijoj sramotnoj! Po „kršćanski" jih čim prej ubijmo!" — A ubiti mi se dali nismo. Zmagala je „stara pravda" naša, Bil je boj to ne krvav, duševen; Duh svobode bil je naš zaveznik. Duhu temu le smo mi hvaležni, A nikomur drugemu na zemlji. Vse, kar smo, to smo sami iz sebe. Narod naš se čilo preporaja, Iz mrtvila starega on vstaja, Med kulturne stopa on narode. Evo, bratje s severja predragi, To ste čudo naše prišli gledat! Mali smo, a hočemo živeti, Slabi smo, pa upamo na pomoč, Kakor veje šibka srka silo Od sestra, na deblu jednom, jakem: Tak i mi na Vas za'ftašamo se. Jeden hrani sok, drevesa veje, Jedna kri po žilah teče naših, Jedna nam je skupna mati Slava, Jeden nam je vsem — sovražnik ljuti. Vam sežgal je Husa na grmadi, Narod bil Vam v rajo je ponižal — A nad vse nas z bojem čaka novim; Nov napad nas čaka iz zasede, Že razpenja mreže naš sovražnik, Da zadavi nas in Vas čim preje! Združimo se, bratje, še tesneje, Skltmimo zdaj zavezništvo sveto, Da premagan bo napad i toti!... V to ime Vam prožamo zdaj roke, Narod naš vse Vas poljublja v duhu, Narod ves od Mure tam zelene, Pa do sinje Adrije obale. Narod ves od snežnega Triglava, Pa do Boča in Donačke gore! »Dobro došli!" kličemo iz Brca, „Dobro došli!" nam v Ljubljani beli! Gorazd. •1 4 f\9 Češki gostje na slovenskih tleh. V uedeljo popoludne točno ob 5. uri 20 minut odpeljal je poseben vlak nad 500 čepkih gostov proti jugu, včeraj zjutraj pa so se odpeljali člani deputacije Ljubljanske (načelnik odboru g. Hribar in gg. odborniki Borštnik, Dude, Rohrmann, Ska-brne, Trstenjak in Žele/.nikar) v Trbiž, da oadu pozdtavjjn severne brate in je potem spremljajo v belo Ljublano. Že na raznih postajah čula je deputacija pritožbe, kako se ovire d« Ujo temu izrednemu podjetju, daje prepovedano okrasiti kolodvore, da kranjska obrtna družba ni hotela dati smodnika, katerega še davno izumila m in kako so posamni po Gorenjski razkropljeni nemškutarji rogovilili. A največje presenečenje čakalo nas je v Trbiži. Jedva iz vagona stopivšim javila se je neprijetna vest, da jim nikakor ne bode dovoljeno, s češkim vlakom voziti se nazaj. Ta prepoved se nam je velečudna zdela, kajti Cehi plačali so za vlak 12.500 gld., torej bi jim vsekako moralo biti svobodno, da mej potom vzamejo Se 7 gostov seboj. Dobro je bilo, da smo pravočasno zvedeli o tej nakani ter se takoj brzojavno obrnili do obratnega vodstva v Beljaku, od koder nam je čez pet ur došla vest, da se sinemo s češkimi gosti voziti v Ljubljano. Ob 3. uri 38 minut pripeljala sta dva vlaka drage min goste v Trbiž, kjer je bil prvi oficijalni pozdrav. Ljubljanski deputaciji pridružila sta se bilu še g. župan F r u št u k iz Žabnice in g. duhovnik Treiber, iu da si to-število ni bilo preveliko, bil je vsprejem vender tako iskren, tako v srce sesajoč, kakor si ga le moremo v očigled tako divni naravi, kakor je baš okolu Trbiža iu kadar si roki stisneia dva bratska, a daleč narazen ločena naroda. V imenu Slovencev nazdravil je gosp. Hribar došie goste na tleh, nekdaj slovenskih, zdaj pa žal že potujčenih, zagotavljajo jih, da jih sicer ne vsprejinenio po staroslovauski navadi s kruhom m soljo, da jim pa prinesemo nasproti vse svoje srce. Po uaudušenih „Vihorne"-klicih zahvalil se je gosp. Eckrt v iskrenih besedah na tem pozdravu, na kar sta g. Lego in g. Duffo, prvi kot mnogoletni poznavatelj in prijatelj naroda slovenskega, drugi kot v Ljubljani bivajoč Oeh , iz-pregovorila par jako toplih besed, ki so vzbudile vsestrauske „vyborne"- iu živio-klice Da se je v teh govorih poudarjala slovanska vzajemnost in solidarnost mej Cehi in Slovenci, umeje se ob sebi, a žal da nam prostor ne dopušča priobčiti je „per extensum " Ko so se prišleci malo okrepčali, pričela se je vožnja, pri kateri so Čehi imeli priliko občudovati lepoto naše dežele ob jednem pa tudi probu jenost naroda. Od Rateč naprej, kjer sta se oba vlaka združila v jednega, pokali so na vsaki postaji topiči, vihrale zastave in vlaku nasproti doneli veseli živio- in slavaklici. Na vsaki postaji bili so prirejeni šopki, na vsaki bili bi nagovori, da se nesmo mimo večine postaj tako hitro naprej vozili, da smo se le čudili, ko se je na Dovjem neznani roki po srečilo, vreči v naš vagon s trobojnim trakom ovit šopek planink z napisom: „Pozdrav s Triglava vrlim Čehom." Na Jesenicah, kjer je vlak malo postal, bilo je mnogo ljudstva na kolodvoru in mnogo zastav na drevesih. Dekleta v narodni noši i bilo jih je 15), delile so šopke najznamenitejib planinskih cvetic <šopk»v bilo blizu 600), štiriletna hčerka postatja Schreva poklonila gostom krasno cvetlično torbico, gospodična Eržpn pa načelniku češkega odbora dr. Schmausu krasen šopek. Župan T reven pozdravljal goste, isto tako gg. A. Scbrev, župnik J. Kršič in nadučitelj Maier. Seveda se je vse to jako hitro vršilo, ker smo morali jako hitro v vozove. Od tod naprej bila je vožnja jako zanimiva in slikovita. Povsod streljanje, zastave in pozdravi, povsod odzivanje Čehov, ki so vihteli svoje zastave, mahali z robci in s slavaklici izražali svoje veselje na teh prisrčnih ovacijah. Posebno treba omeniti prizora na neki skali pod Javornikom, pozdrava in okraše-nja v Lescah, v Radovljici, krasnega prizora na Vi-dovci pri Kamnigorici in v Podnartu, kjer so vrli Kropenci in Kamničani pozdravili predrage goste, dalje pod Podnartom, na Save levem bregu, kjer so menda rodoljubi iz Podbrezja visoko na hribu okolu napisa „Živeli!" postavili prapore in zažigali topiče in pa v Kranj i, kjer je bilo posebno veliko občinstva in kakor čujemo vse izvrstno prirejeno. — V Škofjiloki, kjer se je vlak nepričakovano ustavil , posrečilo se je g. poslancu Mohorju, da je izrekel pav iskrenih besed, a za odgovor ni bilo časa, kajti vlak začel je nagloma sopihnti, nastala je zmešnjava in le čudo je skoio, da ni bilo nesreče. Naprej hitel je vlak mimo po-zdravljajočih Medvod in mimo Vižmarja , kjer sta stali na peronu „ Čitalnica", »Katoliško rokodelsko društvo" z zastavama in mnogo občinstva ter mimo Šiške, ki se je tudi pri tej priliki odlikovala, v Ljubljano, kjer je bil vsprejem sijajen , velikansk. Mesto vse v zastavah, na kolodvoru in pred kolodvorom pa občinstva, da se je vse trlo. Kakor val v morji zaorfli so klici „Živio!" in „Na zdar" do-spevšemu vlaku nasproti in ko so potovalci izstopili, pozdravil jih je župan G ras sel li v slovenskem govoru, izražajoč jim veselje na njih pohodu, ker je s tem dana prilika, povrniti pred dvema letoma izkazano gostoljubnost. Narod naš se ne more primerjati z narodom češkim, bela Ljubljana ne z zlato Prano, a v ljubezni smo vam jednaki in v tej ljubezni „dobro došli." V imenu Čehov zahvalil se je dr. Sehinaus, pozdravil Slovence kot brate in soboritelje na političnem polji, želeč, da bi češka in slovenska držovnozborska delegacija vedno bili solidarni, da bi narod slovenski in narod češki hodila vedno roko v roki, kakor sedaj on v vidno znamenje seže županu bele Ljubljane v roko. (Vvborne! Živio!). Po teh nagovorih začeli bo gostje odhajati na svoja stanovanja. Vozili so se v pri vatnih kočijah in fijaker jih. Vsak voz pozdravljalo je od kolodvora do „Zvezde" nastavljeno občinstvo, vse je bilo črno naroda, dokler se neso naposled vrnila narodna društva, na čelu jim „Sokol", „Slavec" in „Lira" iz Kamnika v Čitalnico, kjer se je na vrtu pričela prosta zabava, izmej katere pa naj omenjamo samo dve točki: Izvrstno petje slavnega čveterospeva „ K y t a r a" in pa ognjevite besede, s katerimi je g. dr. M. Murko napil Čehom, našim učiteljem. Češki gostje bili so radostno presenečeni in čestokrat so zatrjevali, da bi kaj tacega ne bili pričakovali. Vsprejem je bil došlih severnih bratov in glavnega mesta Slovenije dostojen ter pokazal, kako močne so vezi in simpatije mej obema narodoma. Z bregov Neve. 22. julija st. st. I I/a dop.] Vam je seveda izvestno, kako hud boj je Ger-manija napovedala ruskemu kreditu; vse reptilije trudile so se, da bi kolikor moči bolj oklevetale Rusijo, skalile vodo in lovile ribe, kakor je to sploh značuj nemške politike, katero vodi nemški kancelar. Nekega prekrasnega dne spomnil se je g. Bis-marck na kontinentalno sistemo Napoleona I. in videla se mu je, da ako posname genijalnega Korsi-kanca, on ubije Rusijo popolnem. No, kakor je znano iz zgodovine, se Napoleonu ni posrečilo dovesti do konca svoje kontinentalne sisteme, da-si se mu je pokorjala brezpogojno vsa Evropa, razen Rusije, česar pa g. Bismarek dozdaj, k svojej žalosti pri vsej svojej klasičnej lukavosti ni mogel doseči. Bismarek je znal, da Germanija sama nič ne more storiti, zato je njega sin, grof Ilerbert Bismarek sprva želel Anglijo pridobiti za politiko svojega otca, kajti pripeljavšemu se iz Londona finaacistu je zaja-vil, da bi se morale i druge države pridružiti h Germani j i in vesti jedinodušno proti Rusiji vojno. Kako nezadovoljnost je v Berolinu vzbudil Dunajski olicijozni „Fremdenblatt", da je vzel v svojo zaščito ruske državne papirje, izvestno je tudi čitatelju, Od Anglije v Berolinu odgovora neso dobili, iz Italije pa neugoden odgovor. „Italie" naravnost pravi, da je Italija srečna, da so vsi nje papirji pomeščeni v Parizu, kajti Francija nikoli ni pribegala k ponižanju kursa tujih papirjev radi politike in nikoli ni svojega soseda tepla po mošnji. „Ko bi se naši papirji „grace aux nouveaux procedes de M. Bismarek", očutili na Berolinskej borzi, to Italija bila bi popolnem zvezana", pravi list. Tudi nezavisno nemško časopisje je proti kri-žarskej vojski vladnih reptilij. To se razume samo ob sebi, kajti vsa ta politika je samo sleparstvo. Oficijozi trde, da je večina ruskih papirjev že izti-rana iz Nemčije, resnica pa je, da so ti papirji iz rok malih kapitalistov prešli v roke velikim bankirjem, ki so tako osle pa ril i gluhe in kratkovidne nemške „biirgerje"; tako se je, po besedah evangelija, odvzelo od „neimušćago", i dalo „imuščemu". Zanimivo je, da so „Berliner Politische Nach-richten", organ ministra financ, pisale še v 1885. L: „Brezprimerna (beispiellose) akuratnost, s katero je Rusija vselej, o času miru, i o času vojne izpolnjevala svoje obveznosti, povzdignila je v Germaniji kredit Rusije. To zaupanje k Rusiji pokazalo se je posebno še takrat, ko so ruski papirji, radi perspektivne afganske vojne, hitro pouižali se. Takrat je Germanija kupila ruske papirje, kujti ne glede na to, da so padali, zmatrala jih je Germanija kot gotovo pomeščenje (Placirung) svojega kredita." Tako je pred dvema letoma pisal list, ki je zdaj začel boj proti ruskim papirjem in ki ta boj vodi kot glavni poveljnik. Oficijozni „Journal de St. Petersbourg", objasnivši podrobno in dokazavši pravo ceno ruskih papirjev, začudil se je in ni mogel razumeti, kak uzrok imajo germanski oricijozi, napadati tako srdito LISTEK. Mabel Vaughan. iKonian. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—»ki.) Druy;i clol. (D>»l)e») Dvanajsto poglavje. Dii, leta so minula in ločila najina pota, blagi prijatelj, in vendor tako se najdeva naposled. Bilo je neko krasno jutro v septembru, nekaj mesecev po dogodkih, v zadnjem poglavji povedanih: pred Vaugbanovo hišo stal je voz ter čakal mlade družbe, ki je izlet za kratek čas nameravala. Ko je bila minula prva bolečina po veliki izgubi, branila se sirota Helena ni dalje, da je Henrik na podlagi najsvetejših vezij bil odslej nje varuh in pomočnik Teden dni j pozneje zahvalila se je za gostoljubnost pri Vaughanovih ter se je preselila v novo Henrikovo hišo. Srečni mladi poljedelec je bil za svojo nevesto pred kratkim sezidal kaj čedno hišo ter jo z ukusno priprostostjo z vsem opravil. Nobeden izmej njgovih še nt videl novega biva- lišča ; zato ni čuda, da so se Mabel, ;Alik^in Murray | z nenavadnim zanimanjem in veseljem pogovarjali, kedaj in kako bi novooženjenca obiskali. Ker je bilo vreme kaj lepo, pot pa na nekaterih mestih grda in grabnasta, zdel se jim je lehek odkrit voz najpripravniši za vožnjo okoli trideset kilometrov daleč; in stari Zorel, kaj močen konj gospoda Vaughana, imel jih je ta dan tija popeljati. Murray, zal, živahen dečko s trinajstimi leti, stal je pred vrati, pokal z dolgim bičem ter ugajal prazne šale; Alik, dve leti starejši in skoro možate postave, skladal je kaj potrpežljivo mnogobrojne zavitke in culice pod sedeže in na "dno voza. „Teta, vi pač ne merujeta poseben voz napraviti?" zaklical je Murray. „Zdi se mi, da res mislite poskusiti, koliko zamore ta voz nositi." Mabel se je zasmijala. „To so stvari, katere mi je Helena izročila, naj jih shranim," rekla je. nAlik, le pazi dobro, to je podoba nje matere. No, tu je pletenica s hrano! — Te ne smemo izpozabiti!" „Ne; in tudi ne krme za starega Zorela," rekel je Murrav vzdignivši vrečico z ovsom, ki je na tleh ležala. „Tu je omara sj knjigami in pismi", zaklicala je Sabija, ki je v veznih vratih stoje jih gledala. „Za njo ne pustite prostora, in vender je mej vsem naj imen itniša." „To je res", odvrnila je Mabel. »Heleni bilo bi jako žal, ko bili bi nje očeta listi in pridige tu ostali. Alik, kam naj denemo to omaro?" Ubogi Alik je je gledal v največji zadregi; vender ni obupal; prizdignil jo je ter poskušal, ali bi jo na zadnjem delu voza lehko spravil. Vse zaman, prostor je bil premajhen. „Alik, nikakor ne gre," zaklical je Murray, „zadnji sedež moraš proč vzeti, to je jedino." Alik je pomišljah „Nič ne pomaga," rekel je Murray, ki je vedno blagosrčno opazoval Alika, kako je sedaj to, sedaj ono poskušal. Pripravljen tudi svoj ugodni sedeš žrtvovati nadaljeval je: „Preč s staro klopjo! Mabel iu ti sedela bodeta spredaj, jaz pa se usedem na omaro — sedež vedno priliubljen glumačem." In rečeno, storjeno; nagloma je poletno suknjo pogrnil po omari ter se je nanjo usedel; hrbet je imel h konju obrnen, noge so mu pa doli visele. „Kaj ne, stari oče, vam se to zdi kot prav angleški voz za pse?" nadaljeval je, ko se je suha postava starega gospoda Vaughana na pragu pokarala, nle še tisoč krat smešniše!" (Dalje prih.) na te papirje, ki so vsaj ravno tako gotovo in brez opasno pomeščenje kapitala, kakor nemški. Dasi je bil članek pisan jako hladnokervno in s cisto francoskim priličjem odgovorila je nanj Berolinska otici-jozna „Post" v surovem tonu pijauega nemškega nspie8sbiirgerjau, pri čemer je pokazala, kakor polž, svoje rožičke: „Gazeta ni čitala, bržkone", pravi „Post", „nemških časnikov, da ne ve uzroka napadov na ruske fonde v Germaniji. Gromoglasno in dovolj često zajavljalo se je in ponavlja se še je-denkrat časniku na znanje: zasmehovanje pravice, ki leži v osnovi ukaza iz dne 14. marca, je naj-silnejšim načinom pomajalo zaupanje Germanije k brezopasnosti nje lastnine v Rusiji, dvižne in ne dvižne. To je privelo k objavam, ki so pokazala ruski kredit v njega sedanjej sumnej obliki. S tega stališča imel je ukaz od 14. marca koristne nasledke. Ko bi njega ne bilo tedaj bi mi v Germaniji zaupali morda še zanaprej tako slepo ruskim fondom; to nezasluženo zaupanje je uzrok, da se je Rusija storila, k našej žalosti, preveč budim dolžnikom Germanije." Hinc illae lacrimae! Vidno je torej, kako živo v je zadel Nemce ukaz, ki jih je spodil iz zapadnih gubernij, kjer so oni že bili polni gospodarji. Več ko gotovo je, da taki postopki nemških politikov bodo imf*li za Germani jo hude nasledke, tem bolj, kar se k politiki Bismarcka, kakor je vidno iz gore rečenega, dozdaj ni pridružila ni jedna država. Da Rusije ne straši besnost Nemcev, vidno je že iz tega , da ona celo ne misli pomiriti razdraženih čutnic železnega kancelarja, in za divjanje njegovih zemljakov v „reichu" bodemo v Rusiji rano ali pozdno odgovorili tako, da bode Bismarek govoril samemu sebe Goethejeve besede: „Die ich rief die Geister, werd ich nimmer los". Tako na pr. Rusija ostzejske Nemce poslednji čas gladi „protiv šersti": ne glede na vse proteste Ostzejeev rusifikuje ta kraj brezobzirno iti Nemci bodo z bodočega leta vse predmete, celo svoj luteranski „zakon božji izuče-vali po ruski. Nemškim učiteljem je dan srok, da se nauče po ruski; kdor v izvestni srok tega ne uspe\ „stupaj z Bogom" ! V Rigi je bilo upravi treh i zemlje, da bi se zidala sodnijska palača. Zemlja, ki je udobna nikomu, ležala je cela stoletja brez rabe; komaj pa so začeli govoriti, da na tem mestu uprava misli postaviti erarično poslopje, zasadili so je Nemci in hoteli iz njega zdelati „Stadtpark" — kar pride ukaz o eksproprijaciji mesta. Z rokami iu nogami so se uprli mestni očetje, a nič ni pomoglo zdaj terjajo za to mesto, ki jim ni prinašalo nikoli kopejke dohoda, 65.000 rubljev I No — menda jih ne dobodo ; prepričali se bodo še drugo pot, da s praviteljstvom ni dobro „češenj zobati". Ministerstvo financ je objavilo vsoto dohodkov in razhodov za prvo tretjino tekočega leta; dohodov do 1. maja 1887. bilo je 231,507.107 rubljev, do 1. maja 1886. pa 206,836.903 rublj. torej letos več za 24,730204 rub.; razhodov do 1. maja 1887. bilo je 242,045.505 rub., a do 1. maja 1886. 242;873,588 rub., t. j. letos manj na 828.083 rub, ali za 0.34%. K rut o rog o v. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 8. avgusta. Razni listi še vedno razpravljajo naredbo na-uiiiega uiiuiNterMl vn. OrMjozi jo na vse mogoče načine opravičujejo. Sklicujejo se na besede pre8tolnega govora iz 1885. leta, v katerem se napoveduje, da je naloga naučnega miiiisterstva mladino navajati k obrtnej delavnosti. Res prav lepo, toda vsak razsoden človek bi mislil, da bode naučno ministerstvo po tem takem skrbelo poprej za potrebna obrtna učilišča, nego bode začelo z odpravljanjem srednjih šol. Tako mi Slovenci nemamo nobene obrtne šole, in še ne vemo, kdaj se katera ustanovi, pa se je vender opustila gimnazija v Kranji. Na obrtni šoli, ki se ima osnovati v Trstu se ni pustilo toliko pravice slovenščini, da bi jo mogli slovenski učenci s pridom pohajati. Skoro se nam usiljuje mistd, da je hotelo naučno ministerstvo zapreti slovenskej mladini pot do višje izobraženosti, kajti o tem se pač ne more govoriti, da jo je le le hotelo dati raigljej, da naj bolj pohaja obrtna učilišča, ko za nje ni poskrbelo. Naj bode stvar kakor koli, toliko jasno, da napredek slovanskega prebivalstva ni posebno naučnemu ministerstvu pri srci. Da Celic potolaži bode vlada jeseni porabila ves svoj upliv, da se spremeni državuozborski volilni red tako, kakor češki poslanci žele. Ta stvar je sicer precej važna, vender ne verjamemo, da bi se vsled tega Čehi odrekli vsem svojim terjatvam, ki se tičejo šolstva. Vnaiije države. ■ Turčija Re boji, da bi Bolgari s svojim siljenjem ne spravili Koburžana v Sofijo, in njo samo s tem morebiti v velike zadrege. Turški zastopnik v Sofiji Riza baj^ izročil je noto bolgarskemu regentstvu. v katerej izjavlja svoje obžalovanje, da regentstvo nagovarja princa Koburškega, da bi se ne menil za Berolinsko pogodbo. Nasledke tacega koraka naj Bolgarija le sama trpi. — Princ Koburški v kratkem dojde v Bolgaiijo, kakor zagotavljajo razna poročila. Ne vn se pa še dobro, ali bode prevzel bolgarski prestol, ali se mu bode pa v Trnovem slovesno odpovedal. Poslednje zatrjujejo poročila iz Berolina, dasi ui prav verojetno. — Poslednji čas so razni listi mnogo b«vijo z bivšim bolgarskim ministarskim predsednikom Radoslavo-vom. Po vseh poročilih je jako častiželjen in velik intrigant. Ko je bil član Karavelova ministerstva je vedno iutrigoval pri knezu proti ministerskemu predsedniku, da bi sam postal načelirk ministerstva. Ker se mu pa ni hitro posrečilo doseči, kar je želel, izstopil je iz ministerstva, ter prestopil v opozicijo Hkratu je pa še vedno pri knezu agitoval proti Katovrlovu. Pridobil je bil že kneza za^e in malo časa bi še bilo morda, pa bi bil ministerski pred sodnik. To je nekoliko pripomoglo, da je Karavelo? se dal pregovoriti, da je pomagal odstraniti kneza, nadejaj ou se, da ostane še dalje na krmilu. Kak znučaj, di je Rad slavov, sh je kmalu potem jasno pokazalo. Tedaj so se v Bolgariji naglo ministerstva menjala. Najprej je metropolit Klemeni sestavil ministerstvo in Radoslavov je bil v njem pravosod-nji minister. Ko se je začela protirevolucija je Ka-ravelov sesti vil vlado in zopet je Radoslavov prevzel pravosodnje ministerstvo. Ko je pa nazadnje sestavilo se regentstvo, je Stambulov poklical novo ministerstvo in Radoslavov je prevzel ministersko predsednico. Brati! se je tedaj z nasprotniki in pristaši Rusije. Stambulov ga je imenoval minister-skitri predsednikom e zategadelj, da l>i več ne delal zdražb. Toda Radoslavov ni mogel mirovati, jel je hrepeneti po regentstvu. Roval je proti regentom in jim že precej omajal tla, zlasti ker je zase pridobil vojnega ministra. Samo s tem, da sta Mut-kurov in Stambulov bila šla v Plovdiv in zase pridobila tamošnju vojsko, se je posrečilo obdržati se regentstvu. Kako predrzno je postopal Radoslavov, to najbolje dokazuje, da je Sofijskemu županu prepovedal pozdraviti regente, ko so se vrnili s potovanja v Sofijo. Ker je videl Radoslavov; da vsa vojna sila ni zanj. nadejal se je še vedno, da ga bode podpiralo sebranje. Ko je pa Stambulov sebra-nju razložil, kako je postopal min sterski predsednik, se je vse s branje izreklo za Stambulova. Ker je Rados'avov spoznal, da večine sobranja ne dobi zase, se ni hotel zagovarjati, ampak je dal ostavko in odpotoval s Trnovega. Si'h.sUi naprednjak! hoteli so izdati nov list „Belgradski Lloyd", pa ga vlada ni dovolila zaradi nekega formalnega pogreška. Nov list bil bi organ bivšega ministerskega predsednika GaraSanlha: STemce jako jezi, da Danci ponmožujejo voj sko, delajo nove utidbe in skušajo si zagotoviti prijateljstvo Rusije in Francije. „Kreuzzeitung," preti jim Že se bodo kazali Nemcem sovražne, da bode Nemčija Dansko prisvojila; Seveda to je lahko rečeno, a težko storjeno Če bodo Nemci to poskusili, zadeli bodo na ruske in francoske bajonete. — Ob belgijskej meji zgrade Nemci 26 strategičnih kolodvorov. Kakor se sodi, skušali bodo v prihodnji nemško-francoskej vojni Nemci skozi Belgijo prodreti na Francosko. Belgijci so zaradi tega jakq nevoljni na Nemcs in bodo skoro gotovo Francozom pomagali proti Nemcem. Francoski poslanik v Bru-selji poklican je v Pariz, da bode poročal o nemških strategičnih zgradbah na belgijskej meji. Angleška Usta „Pali Mali Gazette" in Daily Telegrapb, priporočata tako zvezo z Rusijo. Pa tudi drugi angleški listi pišejo za prijateljstvo z Rusijo. Vlada sama se baje prizadeva z Rusijo sporazumeti se o raznih vprašanjih. Pol batalijona angleških vojakov odide v oktobru na otok Ciper iz Kgiola. Več vojakov pa ne mislijo Angleži odpoklicati iz Egipta do aprila. Seveda angleška vlada bode skušala izpraznenje Egipta kolikor se da zavleči, ker se ni potrdila pogodba, po katerej bi bili imeli pravico svoje vojske zopet tja poslati. Dopisi. Iz Železnikov 1. avgusta. [Izv. dop.] V 30. številki „Novicu hoče gosp. dopis nikar iz Želez nikov smešiti ude tukajšnjega bralnega društva, a žalibog se je dotični gospod sam osmešil s svojim pisarenjem. Ne čudili bi se mu, ako bi bil kak prišlec iz rajna, da bi mu tolikanj presedala beseda „Slovenec", vender, hvala Bogu, Prusijanov tu če ni. Z vso pravico menim, da se smemo nazivati Slovenci, kajti to smo tudi, kakor tudi oui, kateri pravijo, da so nemčurji. Sicer si mi imena Slovenci nesmo nikdar pridevali, čeravno smo ponosni na to, da smo Slovenci, ampak le naši nasprotniki so nas z nekakim zaničevanjem imenovali: „češ, to so Slovenci", torej nikakor ne umemo, kako da nam mora g. dopisnikar očitati: „udje njegovi zovejo se še ostentativno .Slovenci". Celo nek gospod, kateri se šteje izobraženega, se je o neki priliki izrazil: „Ta uš . . . Slovenija, in ta gospod imenuje se prilično .Rodoljub" (sic!). Kdo ne bi se smejal takim „rodoljubom !" Sploh se čudimo, da gospod dopisnikar volitve in bralno društvo v tako tesno zvezo spravlja, kajt; bralno društvo ni imelo nikakega opravila z volitvami, ker držalo se je o tej priliki popolnem nevtralno, kakor da bi ga ne bilo. Lehko se razvidi iz tega, da mora gosp. dopisnikarju zelo presedati tukajšnje bralno društvo, zakaj? tega ne vemo. Nikogar se ni sililo, da bi pristopil k bralnemu društvu, kajti vsak pravi rodoljub bode gotovo pospeševal to, kar je narodu v korist in izomiko. Gotovo ne zaničujemo nikogar, ki ni ud bralnega društva, a jako bili bi hvaležni, ko bi nas naši nasprotniki v miru pustili. Kdo preuzročuje nemir, molčimo — pst! Navadnim ljudem ne bi se bilo čuditi radit^ga, a čudom se čudimo, da celo izobraževatelj naše mladine, nekaterim njegovih učencev spodtikuje tako zvano „Slovenije" reete bralno društvo. Tudi stavek : „Naši Slovenci čutili so se poklicani, dobiti krmilo občinskega gospodarstva popolno v svojo oblast," popolno označi stud, kojega ima gosp. dopisnikar nad bralnim društvom. Da bi si bili „Slovenci" želeli dobiti občinsko gospodarstvo popolno v svojo oblast, je gola domišljija, kajti nekdo se je celo izrazil, da bi prijatelju nikakor ne, bi privoščil , da bi taisti prišel v občinski odbor. — Res da je naša stranka postavila tudi kandidate v dveh volilnih razredih, vender menimo, da je pri volitvah prosto pokazati svoje mnenje, in da ne volimo na komando, torej ne trobimo slepo v rog, katerega bi ram kdo podal. Ker se je že meseca grudna preteklega leta gladila pot novemu županu, kakor pravi gosp. do-pisn kar, ne čudimo se več, da je bil izvoljen zopet gosp. Levičnik županom, a čudimo se pa, da so bili zapisniki tako neredno sestavljeni, ker so se priprave za volitev vršile že meseca januvarija. kakor trdi g. dopisnikar. Res je, da pravi g. dopisnikar: „Se ve da, našim Slovencem to kratkomalo ni po volji, da je bil g. Levičnik izvoljen županom, kar mu tudi ne oporekamo, kajti on ne ume razločevati stvari od osobnosti. Res je , kakor pravi gospod dopisnik, da nič ne pomaga, naše lamentiranje, a ne čudimo se mu. Vender pa se lehko spozna, kako se je godilo pri volitvah, ker gospod c. kr. vi mini komisar se je izrazil, ko mu je nekdo pojasneval razmere: „Zalostno!" Da pa sedanje občinsko predstojništvo ne bode mislilo, da ga mislimo popolno ugonobiti, mu priznamo, da smo jako hvaležni, da se je stvar toliko zavlekla, kajti ko bi bil že takrat sedaj obstoječi obč. odbor, ko se jo deli'a cesta, gotovo bi ne bil dobil vsak posestnik svojega dela, in še sedaj bi bili srednjeveški tlačani, torej bi imela občina še ogromnih nepotrebnih stroškov. Gospod dopisnik nas tolaži, da naj potrpimo še 3 leta, da bi se nam vreme razjasnilo. Ako bode pa dolgo tak veter vlekel, bode se brž ko ne zgodilo, da nam ne bode treba več župana voliti, torej nam ne bode treba delovati za našo ubogo stranko; onim pa vsa njihova pridobljena učenost ne bode nič koristila. 1/, Si. IVira na Notranjskem 6. avgusta [Izv. dop.] Preteklo je že mesec, odkar ni bilo tukaj dežja, vročina je zelo velika, letina bode zelo slaba, ubogi kmet, kateri tukaj sploh malo pridela, ako je dobra letina, ali letos bode res slabo in malo, kajti po polji je vse bolj rujavo, nego zeleno. Toda mene dvojna vročina pripeka, ako se li zmislim na tukajšnje razmere in na veliko nasprotovanje. Čudno je to, da si tako nasprotujemo, kajti reči moram, da smo večinoma vsi narodujaki izimši neke male nemčurske peščice in grdo je za nas, da si ne osnujemo saj jednega društva, kakor n. pr. bralno društvo, katero bi nam gotovo več koristilo nego škodovalo, ali žal, da se naš gospod učitelj za takšne stvari nič ne briga, zatorej se mi poprimimo iu osnujmo si jedno društvo. Ako bodemo pa tako napredovali, kakor dosedaj, nas bode morebiti tista mala nemčurska peščica prekosila in morebiti se bode prej začela tukaj peti „das heiriiche deutsche Lied", nego si bodemo Slovenci tukaj osnovali, kakšno društvo, morebiti nas obišče še jedenkrat stari Dežman, da nam bode zapel omenjeno pesen. Torej na noge, rojaki zbudimo se, pozabimo nasprotovanje jeden do druzega, ali držimo se gasla našega presvetlega vladarja „Viribus unitis", potem si bodemo gotovo društvo osnovali. Konečno mi naj bode Se omenjati, kedaj se bode naš poštar kaj poboljšal. Hvala Bogu, da smo ga vsaj toliko prignali, da nam sedaj vender slovenske pobotnice pošilja, kajti od začetka nam je le vedno nemške, sploh pa naj bi še bolj slovensko uradoval. Dobrovinski Domače stvari. — (Vspored koncerta,) kateri priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" bratom Čehom na čast dne 10. avgusta 1887. na Kosler-jevem vrtu. 1. Bendl: „Svoji k svojim", zbor s čveterospevom. 2. Dr. B. Ipavic: „Slovenska pesem", zbor s tenorskim in baritonskim samospevom. 3. Dr. B Ipavic: „Pozdrav Bledu", poje mešani zbor Šišenske Čitalnice. 4. A. Nedvčd: „Popotnik", s tenor solo, solo poje g. Meden. 5. A. Nedvčd: „Labko noč", poje mešani zbor Šišenske čitalnice. 6. Tova-čovskv: „ Straž na Vvšehradu", zbor. 7. Dr. B. Ipavic: „Prošnja", osmospev s tenor solo, poje g. Meden. 8. Hajdrih: „Noč na BleŠkem jezeru", zbor s baritonskim solom in čveterospevom. 9. Steguar: „Slavec in pevec", zbor s tenorskim in baritonskim samospevom. 10. Forster: „Naša zastava", zbor. Mej posamičnimi točkami nastopa Praški četverospev „Kytara" in svira vojaška godba 17. pešpolka baron Kuhn. Ustopnina je za češke goste prosta: za vse ostale pa 20 krajcarjev za osobo. Začetek točno ob sedmih zvečer, — (Vspored pri vsprejemu bratov Čehov v Postojini) dne 12. avgusta t. 1. 1. Pozdrav došlih gostov na kolodvoru v Postojini okolu 10. ure dopoludne; pred in po pozdravu svira domača godba. 2. Odhod v „Jamo" ob 11. uri; na „Plesišči" svira godba; na „Kalvariji" pehanje narodnih pesnij. 3. Okolu 1. ure popoludne obed bratov Čehov pri „Zlatem levu", „Ogerski kroni" in na restavraciji kolodvorski, in to „table d'hote" za skupaj 600 osob po 1 gld. brez pijače. Število za „table d'hote" omejeno je iz raznih uzrokov. 4. Zvečer poslovilo od odhajajočih gostov na kolodvoru. Gospodje pevci iz cele Notranjske vabijo se ob 8. uri dopoludne istega dneh glavni skušnji v prostore „Č italnice PostojiDske." Pojo se pesni: „Cesarska himna," „Jaz sem Slovan," „Jadransko morje," „Danica." Gospodje pevci so ustopnine v „Jamo" prosti. Razna društva zbirajo se pod zastavani na kolodvoru ob 9. uri dopoludne pred prihodom bratov Čehov, in popoludne ravno tam pred odhodom. V Postojini, dne 7. avgusta 1887. Odbor za vsprejem bratov Čehov. — (Umrl) je preteklo noč g. Josip Kri spe r, načelnik znane stare trgovske biše in tovarnar v Ljubljani, v 55. letu svoje dobe. — (Himen.) Gosp. Luka Pintar, učitelj na višji gimnaziji Ljubljanski, poročil se je z gospodično Marijo KobilČevo. — Gosp. Andrej Lav-renčič poročd se je včeraj v Št. Petru z gospodično Amalijo Peršinovo. — (Na včerajšnjo notico) v „Sloven-skemu Narodu" v zadevi romanja na sv. Višarje, prosim uljudno pisatelja onih vrstic, da bi se hotel k meni potruditi, da poravna stroške v zadevi romanja, in pripravljen sem mu takoj nadplačila ra-dovoljnim srcem prepustiti. Avg. Erzin, mag. urad. — (Ustrelil) se je preteklo nedeljo zvečer v ljudskem vrtu v Trstu umirovljeni podpolkovnik Filip Vrtove. — („ B i la n cia ",) ki izhaja na Reki je poslednji čas objavila več lažnjivih dopisov iz Dalma-macije in Trsta, v katerih se je hudo napadala avstrijska vlada. Avstrijsko ministerstvo notranjih zadev jo je zategadel prepovedalo za vse v državnem zboru zastopano dežele. „Bilaneia" je glasilo ogerske vlade. — (Na dermatologično-sifilitiškem oddelku Ljubljanske bolnice) izpraznjena je sekundarska služba. Prošnje naj se pošljejo do 15. septembra 1887 vodstvu bolnice. Telegrami »Slovenskemu Narodu"; Postojina 9. avgusta. Pri današnji vo-litvi voljen deželnim poslancem Alojzij Kraigher s 118 glasovi. Na Vrhniki dobil Jelovšek 3, v Postojini župan Vičič in dr. Deu po jeden glas, v Loži bila volitev jednoglasna. Dunaj 9. avgusta. „Wienerzeitung" javlja : Dostojanstvo tajnih sovetnikov: dobili deželni maršal gališki, grof Tamovski, deželni glavar na Moravskem, grof Vetter in sekcij- ski načelnik v notranjem ministerstvu, Breiskv. — Bolgarski minister Načević, major Laaba, mnogo služnikov princa Koburškega in več poročevalcev Dunajskih listov odpotovalo danes na Bolgarsko. Budimpešta 9. avgusta. Uradni list javlja, da se je princu Ferdinandu Koburškemu dovolilo, da sme izstopiti iz brambovske vojske. Lompalanka 9. avgusta. Ministri in poveljniki brigad odpotujejo v Turn Severin pozdravljat princa Koburškega. ^sgTT^TaRi——3a'-»*>i-----------uAtr»- ^fft LJUBLJANSKI ZVOK" Mtoji (195J—100) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. TllJCl: S avgusta. Pri Tinini Do š tal Iz Amerike. — Srrohein, Šrader, Engel z Dunaja. — Krtica a, Pelikan, Lisku, Maropust, Ku-hek, Ryba, Odkolak, Jonas, Jedlicka, Vonanik, Stevskal, Čmeral, Stepati, Kostol, Zitek, Kouril, Cumpelek s Češkega. — Sirca iz Žalca. — MaS'c iz Zagreba — Kuudegraber iz Gradca. — Ulear, Logar. Repie iz Celja. Pri t»»*l»*>it Louth, Pocber, Weiss z Dunaja. — Zim-mer, Kose, Tyebi, Urbanek, PBtrov«S, Kuhnel, Krool, Kur-selt, Maurat, SaSek, VVeidenbofar b Češkega. —- Allodi iz Trsta. Pri bavarskem dvora t Vranic", Jandera, Huba-lek, Novaček, Hostinskv, Paroubek, Kaunitzkv, Šimek, Lech, Vlačili a, Tesanek, Beroune, Liska, Voznik, Hlaviček, Vokurka, Havliček b Čefikega, — VVindsbad iz Trsta. Meteorologično poročilo. 2 Cas upa !. St*rqe Tem_ Ve Mo O zovanja ^"ometra, tuM trovi Nebo krina v •* v mm. j r mm. si 17. zjutraj! 710 06 % I 2. pop. 73S12 14-4 C 29'2" C 9. zVecer!738 66«n.! 22 0» C si. svz. d.jas. brezv. jas. 000 si. jz. ! jas. j Srednja temperatura 22*0°, za 2-2° nad normalom. IDimsSsIsa. borza dne 9. avgusta t. 1. , Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81-45 — gld. 81 46 Srebrna renta Zlata renta . . . . 5% marčna renta . . Akcije narodne banke Kreditne akcije . . . London...... Srebro ...... Napol. . . . . . C kr. cekini . . . . Nemške marke . . . 82-80 — „ 82-75 112 80 — „ 112»0 9640 — „ W4fi >-86-50 — „ 884-— 281-50 — „ 280-90 125 55 - . 125-95 9-96 5 93 61-"0 9 99 5-95 H1-77V, Bogu vsemogočnemu dopalo je po svojem ne-zapopadljivcm sklepa našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma sina, očeta, tasta, starega očeta in brata gospoda Josipa Krisperja, trgovca, tovarnarja in rudarskega deležnika. poklicati v boljše življenje včeraj, dne 8 avgusta ob ll3/. ure po noči po daljSej težkej bolezni in vsprejemu svetih zakramentov za umirajoče v 56. letu svoje dobe- Posvetni ostanki pokojnika bodo se 10. avgusta ob 6 uri popoludne v hiši žalosti v Gorenji Siski slovesno blagoslovili, potem pa prepeljali na pokopališče v Ljubljani k sv. Krištofu in položili v rodbinsko rakev. Svete maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 9. avgusta 1887. Kngelhilda. KriMper roj. HnuuiKartncr, soproga. Jo si i»j n ti Krtsper, mati. dr. A nt. liri-sprr. Josip KriNper, Ivan lii-ispt-r. sinovi. Kngelhiluu Toiiniet* roj. Krietper, Hitriju Jlulir roj. Iiris|»t-r, Ana Kelineriil/. roj. liri-sper. hčere A iitouiia pl. Nchrey, sestra Valentin »tiis|»n. tovarnar, brat. Ililria )lahr. unuka. CiiiMtav TomiioH, tovarnar. Dr. Alfred Jlalir, praktični zdravnik, <»uido Sclinc«litz, c. kr. okrajni sodnik, zetje. (561) Trgovslc pomočnik, s dobrimi spričevali, zmožen slovenskega in nemškega jezika, špecerijske in železuinske fttacune izurjen, želi svoje mesto zameniti. — Več o tem pove upravniitvo ,Slovenskega Naroda" pod »t. SIO. 548 —3) Nova hiša v Ljubljani na prodaj, pritlična, z dvema sobama, kuhinjo, kletjo in malim vrtom. Proda se iz proste roke zavoljo službenih razmer. — Natančneje se izve pri lastniku na hv. Martina cesti nt. 1». (557—2) Hiša na Vrhniki, jako lično zidana, s prodajalnico, dvema sobama pri tleh, kjer je sedaj gostilnica, z jednim nadstropjem in tremi sobami, z ličnim malim vrtom in kegljiščem, ki leži za obrt na jako ugodnem kraji, kjer se ceste križajo, ležeča ob okrajni cesti, po kateri ljudje k niaši hodijo, se proda po nizki ceni ali pa tudi da v najem. Bolj natančno se izvć pri upravniStvu ^Slovenskega Naroda" v Ljubljani in v prodajalnici gospoda J. R. Je-lovftka na Vrhniki. (5 3—2) Št. 5010 de 18 8 7. (536-3) Naznanilo. Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna in zemljiščno-odvezna blagajnica kranjska dne 11., 12. tn 13. avgusta 1.1. strankinemu prometu zaprta. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 1. avgusta 1887. Y „Narodni Tiskarni" y Ljuoljani prodajajo Jurčičevi zbrani spisi po znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Inrij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — IT. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi Iiolharji. Crtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 8. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna Kovest iz časov lutrovske reformacije. — III. va prijatelja. — IV. Vrban Sinu k ova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenj«. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji ({ori. Lepa poveš; iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika, izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz Ifi. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Oliraz iz mšega mestnega življenja. — IV Rojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kol a rje v Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja političnega agitatorja. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (79—42) „NARODNI TISKARNI" rr. X-ij-ia."bljem.i, Kongresni trg, Gledališka stolba. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. f VIZITNICE t v Ljubljani. BRATA EBERL prodajata najboljše in najcenejše lastneg-a izdelka, na debelo ln drobno, nadalje prstene in kemične barve in eopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—142) LJUBLJANA. Za frančiMkantiko cerkvijo, v biftl KONpotla J. Villnir-jii liis. dtev. 4. LJUBLJANA. Izdate I j in odgovorni urednik: Ivan Železni k ur. Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne".