PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILN
FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORUE
Uto 1. štev. 121 - Cena 2.- liri
TRST, četrtek 4. oktobra, 1945
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-1. Tel, št. 98806,93807,93808. Rokopisi ae ne vračajo
Ob zaključku londunskega zasedanja
V čem so nesoglasja. Optimistične Byrnesove izjave
london. — Tom. — Svet mlni-*tev zunanjih zadev Velike Brita-ZDA, SZ, Francij« in Kitajske ie končal svoja zasedanja danes, ne 44 N sprejel kakršen koli sklepu Po *^tpnih poročilih, ki jih je prejel &88°v dopisnik, je sovjetska delete! ja d0 2. oktobra stavila več Predlogov, da bi omogočila uspeh 114 Prvem, zasedanju Sveta zuna-ministrov. Znano je, da je Svet »manjih ministrov pričel z delom ” 11. septembra in od takrat dose-” sporazum o številnih vpraša-reh. Med temi vprašanji jih je ne-1' v katerih je bil dosežen spojem med vsemi petimi ministri jPfašanje pospešitve dela zaveznl-J** komisije za nemške reparacije, ^te&nja, ki se tičejo Avstrije itd.).
Nekatera vprašanja, ki se tičejo HUrovne pogodbe z Italijo, so rešili bistri SZ, Velike Britanije, ZDA j® Francije. Ministri ZSSR, Velike ritanije in ZDA so dosegli spora-tudi o Številnih vprašanjih, ki tičejo mirovnih pogodib z Rumu-1°. Bolgarijo in Madžarsko. Isto rečemo o mirovfti pogodbi s "»»ko.
^F«ndar pa ne smemo pozabiti, da *e Pojavile v nekaterih vpraša-J v Svetu zunanjih ministrov razlike.
temi vprašanji sta predloga l^Pesa in Bevina, da lahko sode-prj pripravi mirovnih po-j*®* n« samo dežele, ki so podpisa-? Premirje (ZSSR, ZDA, in Vell-, Nritaniia) amnak tudi drusre
tanija) ampak tudi druge e- Byrnes in Bevin sta na pr. ‘fcjala, da naj bosta-Erancija in
k,. ,
l*lska, ki nista nikoli napovedanih« Rumuniji, Bolgariji in Ma-/Jtekl, tudi vključeni v skupino ki pripravljajo mirovne po-z navedenimi deželami. Ta ^ log je v direktnem nasprotju s berlinske konference, ki je, je znano, določila, da je povedni
iei;
‘s priprava mirovnih pogodb de.
an>. ki so podpisale določila o Emirju, ln da je Francija taka -ela v pogledu Italije. Zato sov-■pka delegacija ni hotela sprejeti JS4 in podobnih predlogov. Navz-, temu pa j« sovjetska delegacija z vsemi silami na tem, da se ^ 0 zasedanje Sveta ministrov ne ^ končalo brez rezultata ampak, ^ t>i izvršilo sklepe, »prejete na . kferenoi treh velesil v Berlinu, j/® J« danes sovjetska delegacija ^’°šlla, da se s prijateljskimi po-. ■la,'ji zravnajo razlike, ki so se
je Svet ministrov sporazumel. To bi ustvarilo prijateljsko ozračje za jutrišnjo razpravo na, kateri bi raz. pravljali o enem ali dveh najspor-nejšlh vprašanjih.
Vendar pa ostali ministri niso bili sporazumni s predlogom sovjetske delegacije in prvo zasedanje Sveta zunanjih ministrov se je kon. čalo, ne da bi bil »prejet kakšen-koli sklep.
Byrnesove izjave
London, 3. — Po zaključku sestanka Sveta zunanjih ministrov je
zunanji minister Združenih držav izjavil:
«Svet zunanjih ministrov je na prvih sestankih obra/vnaval mnoga vprašanja v soglasju z navodili potsdamske konference, da nadaljuje pripravljalno delo za mir. Sklepi Sveta naj bi se predložili Združenim narodom.
Sedanji sestanek velikih zaveznikov je bil prvi po končanih sovražnostih. Nastali »o različni pogledi, ki se niso pojavili, ko je bilo prvo povelje ohraniti v boju edinost.
Dosegli so znaten sporazum. Spori, ki so nastali, so se prerešetali V duhu »prave in misliti smemo, da bo s potrpežljivostjo in z razumevanjem vseh strani mogoče doseči sporazum v bistvenih točkah. Odločeni smo priti do take rešitve.
ministrov o francoskem predlogu v zvezi s Porenjem in Porurjem, ki jim je bil predložen v proučitev, zadovoljivi.
>
ti
>
f
f 1
J- j|"Jrn Zasedanja pojavile. Najprej t . *0vjctska delegacija predlagala, i JJ^ dne 2. oktobra podpisali sez-I ^ vseh sklepov, o katerih se je tezumel Svet ministrov namreč: i	^n Istri ZDA, Velike Britanije,
L Francije in Kitajske podpi-| a *«znam sklepov Sveta minita' ga »prejme vseh pet mini-
^jtonlstri ZDA, Velike Britanije, in Francije podpišejo seznam v. v Sveta, ministrov o mirovni * Italijo.
'n	ZDA,	Velike Britanije
Sye, K podpišejo seznam »klepov hitnistrov o mirovnih pogodita * Humanijo, Bolgarijo in Ma-^ko.
J^fonistra Velike Britanije in Podpišeta »eznam »klepov tb, *hlnistrov o mirovni pogodbi
fo?-
je sovjetska delegacija ***> J'eaIa’ naJ vprašanja, o kate-ministrov do 2. oktobra ij , 0l-k*umel, Svet ministrov prou-l^oktobra.
k	tega predloga bi natanč-
1, v katerih vprašanjih »e
Izjave Bidaulta
London, 3. — Francoski zunanji minister Bidault je sprejel danes dopoldne, po tiskovnih konferencah ameriškega zunanjega ministra Byrnesa ln sovjetskega zunanjega komisarja Molotova, zastopnike tiska. Enako kakor Byrnes in Molotov, je tudi francoski zunanji minister Izjavil, da preložitev prvega sestanka Sveta zunanjih ministrov še ne pomeni, da je imel Svet popoln neuspeh,
Nezmožnost Sveta, da doseže odločitev, ni povzročila težkoč v zvezi z vprašanji, o katerih so razpravljali, je rekel Bidault, marveč Jo je treba pripisati nesoglasju med tistimi, ki so zagovarjali stališče, da mora. ostati oblast v rokah treh velesil in onimi, ki so se zavzeli za širše sodelovanje.
Bidault je dodal, da pomeni poslanstvo Francije v Svetu prvi korak za razširitev odgovornosti pri mirovnih pogajanjih. Franclja je mnenja, da bi se morale udeležiti teh razprav vse prizadete države.
Francoski zunanji minister Je Izrazil upanje, da bo mogoče organizirati drugi sestanek Sveta zunanjih ministrov po izmenjavi mnenj diplomatskih zastopnikov. Končno je izjavil, da so izidi pogajanj med namestniki zunanjih
Izjave kitajskega zunanjega ministra
London, 3. — Kitajski zunanji minister dr. Wang Shih Chich je dal nekaj izjav o koncu konference zunanjih ministrov.
Dejal je, da je «odkrita izmenjava misli na tem zasedanju dober znak za bodoče delo Sveta.* in dodal: »Ustvarjanje miru je vsekakor težka naloga. Lahko sicer prisilite sovražnika k predaji, toda mir lahko dosežete samo z medsebojnim sporazumom med zavezniki. Udeležba Kitajske pri delih tega Sveta je praktičnega
značaja. Bridka izkušnja in žrtve J lišča v bližina Londona.
Kontrolni svet za Japonsko
• Pismo Molotova fcyrnesu
London, 3. Tass — Veleposla- | ki ZDA, Velike Britanije, ZSSR,
te vojne so nam pokazale, da je mir v resnici nedeljiv. Natn ne gr« za prestiž. Želimo predvsem, da bi se konsolidiralo sodelovanje med petimi velesilami v Svetu zunanjih ministrov.
Menimo, da bi v luči izkustev sedanje konference večje posvetovanje med prizadetimi vladami zagotovilo znatnejše uspehe na prihodnjih zasedanjih.*
London, 8. Reuter. — Molotov in drugi člani sovjetske delegacije na konferenci zunanjih ministrov so danes opoldne odpotovali z letalom v Moskvo.
London, 3. Reuter. — Ameriški zunanji minister James F. Byrnes ln njegova delegacija so odpotovali danes opoldne v ZDA, Odleteli so v ameriškem letalu z vojaškega leta-
ništvo ZDA v Londonu je objavilo dne 27. septembra poročilo, ki pravi da je zunanji minister ZDA g. Byrnes sprejel od gospoda Bevina, zunanjega ministra Velike Britanije sporočilo o pristanku britanske vlade na predlog ameriške vlade. Ta predlog predvideva ustanovitev posvetovalne komisije za Daljni Vzhod glede vprašanja politike proti Japonski. To poročilo pomeni tudi, da sta ZSSR in Kitajska dali svoj pristanek za ustanovitev posvetovalne komisije.
Istočasno je g. Byrnes sporočil Molotovu, da sc je sporazumel z gospodom Bevinom o ustanovitvi posvetovalne komisije za daljni vzhod in se skliceval na dejstvo, da sta tudi ZSSR in Kitajska za ustanovitev te komisije.
V odgovor je Molotov poslal I. oktobra gospodu Byrnesu pismo, v katerem mu je spročil, da polaga sovjetska vlada veliko važnost na predvideno ustanovitev zavezniškega aparata za kontrolo nad Japonsko. V svojem odgovoru je Molotov nadalje dejal: »Vendar moram rsči, da vase zatrdilo o privolitvi sovjetske vlade glede organizacije posvetovalne komisije za japonske zadeve ne odgovarja točno sedanjemu položaju. Zaradi u-stanovltve posvetovalne komisije, ki se je zakasnila in zaradi spremembe položaja na Japonskem, je sovjetska vlada predložila dne 24. septembra Svetu zunanjih ministrov memorandum, ki je predla-
Kitajske, pod predsedstvom predstavnika ZDA. Sovjetska vlada je m njen ja, da so obstajali razlogi za koncentracijo vseh kontrolnih funkcij za Japonsko v rokah Zavezniškega vrhovnega poveljstva, dokler je trajala doba vojaških o-peracij na Japonskem in dokler japonske sile še niso bile razoro-žene.
Vendar so sedaj vojaške operacije končane in pred zavezniki so vstale gravne naloge političnega, gospodarskega in finančnega reda; za rešitev teh nalog pe je potrebna ustanovitev zavezniškega organa, s posredovanjem katerega bi zavezniške sile, ki so odigrale odločilno vlogo pri porazu Japonske, mogle uporabiti primerno politiko in prevzeti skupno odgovornost.
Sovjetska vlada stoji na stali-
Položaj v Argenttniji
New Vork, 3. Tass — Znana argentinska sindikalna voditelja Peres Lelros in Iskaro, člana izvršnega odbora pri konfederaciji dela latinske Amerike, ki sta prispela Iz Buenos Airesa, sta podala na tiskovni konferenci izjave o položaju v Argentiniji.
Peres ni hotel potrditi poročil o zaroti, ki jo je baje organiziral bivši predsednik general Rawson, Vendar pa je poudaril, da je oči-vidna želja argentinskega ljudstva, da bi strmoglavilo fašistično diktaturo Farrela in Perona, Peres Leiros je izjavil, da bo splošna stavka kmalu spravila argentinsko gospodarsko življenje v mrtvilo, da je večina vojske nasprot. na Peronovemu namenu, da bi postal predsednik.
Peres Leiros je Izjavil, da Peronova klika izkorišča željo večine v vojski in demokratičnih organizacijah, da bi se preprečila državljanska vojna. Poudaril je tudi, da bodo v kratkem strokovne zveze ln druge napredne organizacije iz latinske Amerike pričele obširno kampanjo v znak solidarnosti z argentinskim ljudstvom.
V imenu argentinskih strokovnih zvez se je Peres Leiros obrnil na britanske in ameriške strokovne zveze s prošnjo, naj njihove odnošaje z argentinsko vlado.
Peres, Askaro in drugi argentinski voditelji »o odpotovali v Pariz, kjer bodo prisostvovali svetovnemu sindikalnemu kongresu in tretjemu kongresu konfederacije dela latinske Amerike, ki se bo vršil v Parizu v prvi polovici oktobra.
Stoike v U. S. A.
Tanjug, Beograd, 2. — «Tass» poroča, da stavka v Združenih dr-350.000 delavcev. Razen tega samo v New Yorku ne dela 500.000 delavcev. Kakor poroča a-gencija »Associated Press*. je predsednik zveze delavcev v industriji nafte, ki spada v sestav kongresa industrijskih organizacij, Izjavil, da je izdan sklep, da
kih družb za pridelovanje nafte, ki jo imajo sedaj vladni arbitražni organi. Na konferenci se proučujejo delavske zahteve za povišanje plač za 30%. White je dčjal, da so delavske zahteve pravične, ker je imelo lanskega leta od 16 podjetij nafte 14 podjetij 550 milijonov čistega dobička, to je skoraj 100% več kot 1939. leta. Ce se ne bo dosegel sporazum z arbitražo, bo v vsej deželi objavljena stavka. Sedaj je prekinjeno delo v 24 rafinerijah nafte vsled tega, ker stavka 30.000 delavcev. Indu-atrijci so odbili zahteve sindikalne zveze za povečanje plač za 80% in niso hoteli voditi pogajanj za kolektivne pogodbe, ki bi bile sklenjene namesto posameznih pogodb, ki so se prej sklepale z vsako rafinerijo posebej. 60.000 delavcev gozdne industrije, ki so včlanjeni v ameriško federacijo dela, prav tako se nadalje stavka. Voditelji sindikalne zve2e delavcev gozdne industrije, ki spada v sestav kongresa industrijskih organizacij, pretresajo odlok o objavi stavke v »lučaju, če bi industrijci ne pristali na zahtevo zvišanja plač ki so jo postavile krajevne sindikalne zveze na podlagi velike večine glasov. V okraju Detroita še nadalje stavka več kot
35.000 delavcev avtomobilske industrije, ki so združeni v kongresu industrijskih organizacij. Razen tega se pripravlja stavka tudi v tovarnah podjetja «Generals motor**. Ta stavka bi zajela
350.000 delavcev. Predvideva se, da bo izbruhnila stavka tudi v tovarnah podjetja Krcysler. Ta stavka bi zajela 120.000 delavcev. Kakor pričakujejo delavci avtomobilska industrije, bodo člani sindikalne zveze, ki »pada v sestav kongresa industrijskih organizacij, zahtevali kmalu, da izvede vladna komisija za reševanje sporov med delavci glasovanje o stavki 200,000 delavcev v tovarnah družbe Ford. ______
Pomoč UNRRA-e
Te dni sta prispeli v tržaško luko dve ladji z UNRRA-inlm bla-
Po So nepopolnih podatkih je vojna Skoda, ki io le oknoator povzročil v Slovenskem Primorju brez podatkov o industriji sledeča: mrtvih 10.803, pogrešanih 11.802, popolnoma nesposobnih za delo 1.951, delno nesposobnih 7.030, zaprtib in interniranih ali nasilno mobiliziranih je bilo 61.320, oseb. Skupno je bilo našim ljudem za časa nacistične ln fašistične strahovlade odvzeta svoboda za 1,098.697 mesecev, kar pomeni pri 1000 iir mesečne plače zmanjšanje narodnega imetja za 1.098.697.000 lir.
Kongres kovinarjev
V Beogradu se je vršil prvi kon- r daljevala diskusija po referatu o gres Zveze kovinskih delavcev in | političnih in gospodarskih nalogah, nameščencev. To je bil prvi kon-1 Sprejet je bil predlog Danila Mate-
gom za Jugoslavijo. Prva je jugo-pa se	ni	določen datum, kdaj bo	j	slovanska ladja	«Sveti Duje*, ki
pričelo stavkati 260.000 delavcev	J	j« pripeljaa 4.120	ton raznega bla-
. .	_	v	industriji	nafte.	Predsednik	'	ga, kot sejalne stroje, pluge za
^u_ k_ot fa ^, razložil omenjeni , vvhite	je	rekel, da Je bila izjava	i	traktorje, ročne	pluge, šasije za
zveze	o	objavi stavke preditana	]	kamione, konzerve, moko in peni-
memorandum 24, septembra*.
Ob zaključku je Molotov zatrdil, da priznava sovjetska vlada za primerno ustanovitev posvetovalne zavezniške komisije, kot jo zagovarja ameriški predlog, pod predsedstvom predstavnika ZDA in z udeležbo razen 4 zavezniških velesil tudi drugih dežel, ki so se aktivno udeležile vojne proti Japonski, vse to pa ob strani kontrolnega Sveta za Japonsko.
»Vendar smatra sovjetska vlada*, nadaljuje Molotov v »vojem pismu, «da morajo pred ustanovitvijo te posvetovalne komisije štiri vlade zavezniških velesil »kleniti
gal ustanovitev kontrolnega Sve- ustanovitev kontrolnega sveta za ta za Japonsko s sedežem v To- | Japonsko, ker odlašanje tega skl« kiu, ki bi ga sestavili predstavni, j pa povzroča težave.
na konferenci sindikalnih zvez delavcev in predstavnikov 9 veli-
cilin. Druga ladja je pa «Edvard Bellamy» z 8.698 tonami pšenic*.
gres strokovne zveze v Jugoslaviji po osvoboditvi. Kongresa so se udeležili zastopniki sindikatov kovinskih delavcev iz Albanije, Madžarske, Rumunije in Češkoslovaške. Navzoč je bil tudi minister za indu. strijo Zvezne vlade Andrija Hebrang ter predstavniki jugoslovanske vlade, narodne vlade Srbije ter USA-OJ-a. Kongres je otvoril predsednik zveze kovinskih delavcev in name. ščencev Jugoslavije Stojan Boškot. V kratkih besedah je poudaril važnost in pomen tega kongresa, nato pa je predlagal, da se izvolita častno In delovno predsedstvo ter verifikacijski odbor. V častno predsed-ništvo so izvolili maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tlta ter ministra za Industrijo Zvezne vlade Andreja Hebranga. Poleg drugih so bili v častno predscdnlštvo izvoljeni tudi predsednik Narodne vlade Makedonije Lazar Kuliševski, Franc Leskovšek, član Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov Slovenije in polkovnik Dragutin Saili, član Po; krajinskega odbora Enotnih sindikatov Hrvatske, Po Izvolitvi častnega in delovnega predsedstva je povzel besedo minister za industrijo Zvezne vlade Andrija Hebrang, ki je pozdravil kongres v Imenu Ljudske fronte Jugoslavije. Nato je v imenu Jugoslovanske armade pozdravil kongres Rade Hamovič, generalmajor Sava Medan v Imenu glavnega odbora Enotnih sindikatov, Mihajlo Svabič v imenu USA-OJ-a, Buda Milutinovič v imenu ministrstva za socialno politiko Narodne vlade Srbije ln Mlloslav Uro-ševič v imenu osrednje uprave vseh strokovnih zvez Jugoslavije. Po svečanem delu kongresa so zastopniki odšli na trg Slavija, kjer se je vršil miting kovinarjev. Nato so delavci s pesmijo, zastavami in transparenti korakali po beograjskih ulicah.
Tretjega dne zasedanja kongresa kovinarjev Jugoslavije se je na-
ša, da bodo kovinarji od Soluna do Trsta delali do novega leta po dve uri več v korist gospodarskega fonda za obnovo države.
Kongres je burno pozdravil delegata kovinarjev z Reke,, ki je v svojem kratkem govoru v italijanšči-ni poudaril, da ve prebivalstvo Reke samo eno, — da zanj brez republike Jugoslavije ni življenja.
5%V1i5VVAWV.S%W.VA% AV. ’.VW.WW. '.%%%V.V.	VV.%-.W.V.V.V.\V
Trsi mora biti v Jugoslaviji
Titove izjave poljskim novinarjem
Pred Lavalovim procesom
rumunskih duhovnikov
Od 15. do
3 Taaa
| ra se bo vršil v Bukarešti narodnih poslancev rumunskih duhovnikov, se bodo udeležili tudi z«. Pravoslavnih cerkva sosed, ktv, vladni člani, pod • p>rn minlBtrskega predsednika r*ra Groze in zastopniki -V- or£anizacij. Dnevi red 5; ^ obsega naslednje toč-Sv« ga cerkve pri obnovi S ' ^noiajl med rumunsko V. avn<> cerkvijo m sovjetsko
V^v.
ln
ho cerkvijo, pravoslavna
drug« cerkve, organ Iza-vloga Zveze demokratičnih
in
dr.
M
,0Ss°Kdijev arhiv
X J*d' 3- Tanjug. — Po v. sl oh amanjhal° lic skladišča v H.N 2-, Požarnega poveljstva v ijrhjgj jabojev, v katerih »e Je ‘IBBollnijev arhiv, to je ^ošlrna korespondenca s L 1Ž4hftit|' ^'anom ln Churchillom. r i 1 neki *° b111 21- avgusta izro-
pK*	J*	blla obl<^enR
CJai4 uniformo in ki »e Je
V k pni kapatona Smitha. Poz-
V H ’° na dan, da ni bilo med Ni n ^**niškega poveljstva v
*takega kapetana Smitha.
Pariz, 3. Reuter —- Dva najbolj osovražena moža v Franciji bosta ta teden stopila pred sodišče.
Danes se je pričelo zasliševanje v zadevi proti Josephu Darnan-du, bivH.mu šefu vichijske milice. Predsednik višjega sodišča Monglbeaux je danes popoldne izjavil, dg se bo jutri pričela razprava proti vichy-Jskemu ministrskemu predsedniku Plerre-u La-valu. Dodal je, da se bosta oba procesa zaključila najkasneje 2U oktobra.
«Izve»tja» prinašajo članek Anl-simova, ki j« -posvečen procesu proti Lavalu ln drugim izdajalcem.
Sedaj je pred nami proces proti Lavalu. Vendar pa je vse polno vzrokov za mišljenje da bodo skušali Laval in njegovi prijatelji pretvoriti razpravo v farso še slabše vrste kot je bil proces proti Petainu. Justica je slabokrvna, ker je reakcija v Stanci ji aktivna in se ne untika s svojih mest. V takih okoliščinah »e lahko podlež pokaže v belih oblačilih. Zapuščajoč letalo, ki ga je pripeljalo na letališče Le Bourget Je Laval dejal: »Grem, da sc branim ln da obtožim*. In še celo, ko j« 2000 glava množica Parlčanov, ki so si izsilili pot na letališč*, kri<5ala: »Smrt Lavalu*, je velel, »da to ni tako enostavno, kot so menili njegovi preprosti sonarodnjaki*.
Vendar pa Laval ni Izgubil poguma. še ko je bil v Španiji, je jel pripravljati »voj obrambni govor in je odstavka tega zagovora priobčil v časopisih. Ocividno je. da bodo glavni argumenti, ki jih bo uporabljal Izdajalec in oni, ki ga bodo hoteli braniti pri procesu, argumenti o »dvojni igri* z Nemci. Vendar pa Laval gotovo ne stavlja upov na t« »argumente*, ampak na dejstvo, da v Franciji reakcija še ni zlomljena. Ljudje, ki so potisnili deželo v poraz, ne 1» da svobodno hodijo l»o Parizu, ampak skušajo ponekod celo dvigati svoje glave. Laval računa, da sl bodo vzajemno skrili vsak svo Jo krivdo.
Lahko pričakujemo, da upa napak in da bo pri srečanju oživljene Francije z onimi ki jo potiskajo v temno preteklost (in proces bo tako srečanje), smagala Franclja.
0 francoskih volitvah
Pariz, 8. Reuter. — Francoska ustavodajna skupščina, ki bo Izvoljena 21. oktobra, bo štela 80 desničarskih članov, 70 članov katoll. škega gaullističnega gibanja. »Ljudsko republikansko gibanje*, 100 radikalov, 120 socialistov in 120 komunistov.
Taka je napoved lista »Franc« Soir*. Napoved temelji na Izidih pokrajinskih volitev, ki so se končale v nedeljo.
Svoboda tiska
Pariz, 3. BBC. — Jugoslovanski
minister za Informacije Sava Kosa-novlč, ki potuje iz Londona v Beograd, Je na tiskovni konferenci v Parizu Izjavil, da Je v Jugoslaviji svoboda tlaka m da ni nobene cenzure o poročilih, ki Jih pošiljajo tuji dopisniki iz Jugoslavije v inozemstvo. Odločno je demantiral vesti, da nekomunistični ln drugi listi, ki ne podpirajo vlade, ne dobivajo papirja ln Je zlasti poudaril dejstvo, da Je v Beogradu pravkar pričel izhajati opozicijski list.
O Damaskinosu
Atene, 8. Tass. — Tednik »Neos Dromos* je objavil lzvlciek iz dopisa sedanjega grškega regenta Da-maskinosa prvemu »ministrskemu predsedniku* kvizlinške grške vlade Colakoglu, v katerem Dama»k;-nos odobrava »drzno iniciativo* ki jo j« pokazal Colakoglu, ko se je predal Nemcem.
List zahteva od regenta, da da zadovoljivo pojasnilo v tej stviri, če Je to sploh mogoče, ali pa, da se umakne iz političnega živi jen Ja-»Grško ljudstvo*, piš« Hat, n* more dovoliti da bi vladale osebe, ki »o podpiral« izdajo, ter s tem onesrečile domovino.
Novo odlikovanje
Moskva, 3. Tass, — V znak zmage nad Japonsko je Predsedstvo vrhovnega Sovjeta ZSSR ustanovilo posebno kolajno »Za zmago nad Japonsko*. Na prednji strani kolajne je slika poprsja generali-sima Sovjetske zveze Stalina v profilu. V gornjem delu kolajne je polkrožni napi« »Za zmago nad Japonsko*. Na zadnji strani kolajne Je napis »Tretji september 1945.», nad njim pa. peterokraka zvezda. SHka in napisi na kolajni so izbočeni. Kolajna se bo nosila na traku s širokim pasom v sredi, na vsaki strani pa bosta bela pasova, sa njima pa izmenoma rdeči in ozki beli pasovi. Trak je obrobljen z rumenimi pasovi. Kolajna bo podeljena vsem vojakom in vsem o-sebam, ki so se neposredno udeležili operacij sovjetskih čet na Daljnem vzhodu.
»Pravda* posveča uvodnik ustanovitvi nove kolajne. Časopis piše: »Kolajna za zmago nad Japonsko je častno odlikovanje domovine o nim, ki so uspešno vršili svojo vojaško dolžnost in »e neposredno u-delefcili akcij proti japonskim imperialistom. Zmaga Rdeče armad« nad Japonsko je zaključila drugo svetovno vojno. Poleg tega Je uredila 40 leten zgodovinski račun ruskega ljudstva z imperialistično Japonsko. Crni madež poraza iz leta 1904. je bil za vedno Izbrisan. Ozemlja, ki jih je ugrabila Japonska so blla vrnjena ruskemu ljudstvu. Roparska Japonska, ki Je pohlepno gledala na našo primorsko pokrajino ln Sibirijo, je bile premagana. Sedaj so izhodi na Tihi ocean sovjetskemu ljudstvu odprti,* Časopis se spominja zgodovinskih dejanj ruskega ljudstva pri raziskovanju In razvoju Daljnega vzhoda. Vse kar je, nosi tam pečat ruskega genija. Povsod so, poudarja «Pravda», sledovi ruske kulture. Zemljevid Daljnega vzhoda, Imena morij, zalivov, mest in ožin so kot letopisi raziskovanj slavnih Rusov. Pečjakov, Habarov in mnogi drugi Rual »o prlžli prvi v te nenaselje predele In so položili tam temelju kultu, uegr az-voja.
Maršal Tito je sprejel v Beogradu skupino poljskih novinarjev. Ob tej priliki jim je v svojem govoru dal nekaj izjav. Glede opozicije je dejal, da ni postavila niti ene ideje, ki bi bila boljša od one, ki Jih Je postavila v svojem programu Ljudska fronta. Nadalje je omenil, da ga je pred nekaj dnevi obiskalo 86 delegatov ^demokratske stranke. Načelnik te stranke je Grol, ki pa se je ločil od svojih privržencev. Dejal je: S temi delegati sem se »azgovarjal dve uri in sem videl, da med njimi in nami ni nobene razlik« v naziranju. Oni so v Ljudski fronti, delujejo v ljudskih odborih in za obnovo dežele. Grolova opozicija lahko živi samo toliko časa, dokler jo podpirajo iz tujine.
Potem Je maršal Tito govoril o možnosti poljsko-jugoslovanskcga zbllžanja. Odnošaji med poljskim in jugoslovanskim ljudstvom so bili vedno dobri. Skupno trpljenje in skupne žrtve v tej vojni so nas medsebojno zbližali.
Kar se tiče gospodarskih odno-sajev upam, da nam bo Poljska, ki ima razvito industrijo lahko pomagala. Ustvariti moramo medsebojno izmenjavo dobrin. Predpogoj za vse politične stike je okrepitev gospodarskih stikov. Ce so gospodarski stiki šibki, ne more biti trdnih političnih stikov, Na isti način delamo na tem, da bi se poglobili ln razširili kulturni stiki med Jugoslavijo in Poljsko.
Vstrajamo na svojem stališču
O zadržanju Jugoslavije v zvezi z vprašanjem Trsta in Julijske krajine je maršal Tito izjavil: »Mi »e trdno držimo »tališča, da mora priti Trst pod Jugoslavijo. Res J«, da je v Trstu večina prebivalstva italijanskega, toda Trst je oaza med slovanskim prebivalstvom.
Italijani utemeljujejo svojo pravico do Trsta češ, da Je Avstrija delala na tem, da bi Trst poslovenila. To je neresnica.
V Trstu Je Austroogrska monarhija skušala zatreti slovansko prebivalstvo. Takrat se ju število italijanskega prebivalstva postopoma večalo na škodo Slovanov; poleg tega zahteva prebivalstvo Trsta, ta. ko italijansko kakor slovensko priključitev Trsta k Jugoslaviji, Oni vedo, da Trstu z drugo rešitvijo ni napredka. Pod Italijo Trst ni' cve-tel. Sedaj pa, ko je Italija premaga, na dežela bi mogel imeti Trst št tem slabši položaj, kot ga je imel po prvi svetovni vojni.
Co ostane Trst italijanski, bo poeta! večni kamen spotik«. Mi hi
'dali Trstu položaj federalne enote v Jugoslaviji. To bi za vedno rešilo veliko vprašanje, ki sc ne tiče samo Jugoslavije in Italije, ampak Je tudi mednarodnega pomena.
Jugoslavija ne bo nikdar aprejela niti podpisala kakršnakoli rešitev, hi bi škodovala njenim upravičenim interesom. Govori se o internacionalizaciji Trsta. Mislim, da lahko govorimo o neki mednarodni uporabi tržaškega pristanišča. Ju goslavija ju pripravljena »prejeti tako rešitev, ki bo omogočala Ce-hoslovaški, Poljski, Madžarski, Avstriji in drugim deželam uporabljati tržaško pristanišče.
Čeprav v Londonu to vprašanje ie ni bilo konc novel javno rešeno, vztraja Jugoslavija trdno pri tvoji prvotni zahtevi. Po propadu Av-»troogrske je Italija dobila odškodnino na škodo Slovanov. To je bila
FaSisSitnl terorizem v Italiji
Rim, — Tass. — Rimski tisk poroča, da je milanska policija aretirala voditelja fašistične skupine, ki jo Je koncem L 1944. ustanovil tajnik fašistične stranke Pavolini po zgledu hitlerjevskih subverzivnih terorističnih organizaciji kot je «Wehrwoif». To gibanje, za katero so faSlsti izdali 80 milijonov lir, je Imelo svoja tajna središča v vseh Italijanskih pokrajinah, predvsem v Rimu, Firencah, Napulju in Milanu.
V milanskem središču je policija odkrila radio postajo, s katero so dajali navodila skupinam saboterjev, ki »o delovale med vojno v zevezniškem zaledju.
Atentat na De Gasperija
Rim, 3. Reuter, — Na Alcide de Gasperi-ja, italijanskega zunanjega ministra je bil včeraj oddan strel, v bližini mosta San Angelo, ko se Je peljal na zasedanje Italijanske posvetovalne skupščine. Poročilo zunanjega ministrstva dodaja, da mlniBter ni ranjen, čeprav je bila šipa avtomobila zdrobljena.
Prad volitvami v Grilji
Beograd, 3. Tanjug. — »Tass* poroča: V Atenah se pričakuje u ledna objava datuma, določenega za volitve. Po poročilih tiska bodo volitve določene sa sredino meseca decembra in »prejet bo volivni zakon, ki ga šele monarhisti. Llberal. na stranka smatra, da je nemogoče izvesti volitve decembra m grozi, da jih bo bojkotirala, če bo vlada izdala tak odlok.
cena, ki jo je dobila Italija, ker je vstopila v vojno, To ceno so plačali naši narodi.
Tokrat je potoka} drugačen, Italija je premagana dekela in mi smo enaki zavezniki z zmagovalci. Ni. koli več ne moremo dovoliti, da bi bila plačana Italija na našo škodo. Razen tega ni treba tokrat ničesar plačati Italiji, kajti ona je blla v sovražnem taboru. Svoje pravice bomo odločno branili, pravic« ki so nam jih zagotovili naši zavezni-ki. Mislim, da se položaj glede na pravično rešitev tega vprašanja razvija dobro.
Žrtve govore
Vojna škoda, ki jo je okupator povzročil v Slovenskem Primorju, ie ni točno določena, ker ne obstajajo pogoji za točen popis vse škode in gorja po naših vaseh in mestih. Vendar, kolikor se je moglo do sedaj izgotoviti potom raznih NOO, so izgube v vsej pokrajini, cona A in B, brez podatkov o industriji, sledeče: mrtvih 10.803, pogrešanih 11.SOS, popolnoma nesposobnih za delo 1951, delno nesposobnih 7.030. Zaprtih, interniranih ali nasilno mobiliziranih je bilo 61.320 oseb. Skupno je bilo našim ljudem za časa fašistične in nacistične strahovlade, odvzeta svoboda za 1 milijon 98.697 mesecev, kar pomeni pri 1.000 Lir mesečne plače zmanjšanje narodnega imet-ka za 1,098,697.000 lir.
Nepremičnin, t. j. stanovanjskih poslopij je popolnoma uničenih 5.6Jf8, deloma poškodovanih pa 7.J/51. Pri gospodarskih poslopjih pa imamo popolnoma uničenih \097, delno poškodovanih 1759. Ta škoda znaša čez eno milijardo lir.
V premičninah, kot stanovanjska oprema, obleka, livila, kurivo, knjige, umetnine itd., znaša škoda čez 637 milijonov lir. Skoda pri livini presega 180 milijonov lir. V kmetijskih o-bratih je škoda sledeča: 62 trak-torjev, oziroma čez dva in pol milijona lir; 384 mlatilnic, oziroma skoro dva in pol milijona lir; 2582 plugov, oziroma skoro tri milijone lir; 19.133 drugih poljedeljskih strojev, oziroma čez 55 in pol milijonov Ur. V ostalih poljedelskih pridelkih, sadju, vinu itd., znaša škoda, kot je do sedaj ugotovljeno, o-koli 170 milijonov lir. Skoda v trgovini in obrti znaša Čez 282 milijonov lir, v denarju in vrednotah pa čez 192 milijonov lir, razen tega znaša razna druga škoda okoli 862 milijonov lir.
To so samo materialne Irtve našega ljudstva, zdravja in življenja jim pa ne more nihče poplačati.
Vsa škoda je preračunana po predvojni vrednosti lire.
Škoda povzročena v industriji ni všteta, ker se ni mogla do sedaj ugotoviti, nedvomno pa je tudi ta ogromna.
IIIIIIIIIIIIHIIIIIlillllllillllilllllllililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Demokracija na jeziku - fašistična nestrpnost
v sren
Pred nekaj leti so bili po vseh uradih in javnih lokalih Julijske krajine vidno izobešeni napisi: *.Qut si parla italiano». Fašisti so pretepali ljudi, ki so se za časa njihovega režima upali v Trstu javno govoriti slovenski. To se je dogajalo v mostu, ki je imelo leta 1918. tretjino slovenskega prebivalstva in katerega okolica je nesporno slovenska.
Danes je fašistični italijanski režim na tleh in upravičeno bi bilo upanje, da bodo fašisti in podpiralci fašizma prišli k pameti in našli pot iz nestrpnega nacionalizma. Pa ni tako. Gez in čez udarjajo na površje sledovi fašistične nestrpnosti. Se danes je po Trstu mnogo ljudi, ki jih vsaka slovenska beseda zbode kot trn.
Ko so zavezniki po 12. juniju še nadalje obdržali dvojezične oddaje v tržaškem radiu, so se takoj oglasili nestrpneži, češ da to ni potrebno, ker je Trst italijansko mesto. Zavezniška uprava je te sovražnike vsakega mednarodnega razumevanja poučila, da tržaške oddaje niso namenjene samo Trstu, temveč tudi zaledju, ki je v ogromni večini slovensko.
Za nacionalno nestrpnost, ki jo je fašizem skozi 25 let tako skrbno gojil, skrbi danes «La Voce libera». Boji se, da ne bi ugasnila, zato si dnevno privošči napade na jugoslovanske narode v tej ali oni obliki. Skoda je prostora odgovarjati na taka izzivanja. Naj zadostuje samo par pripomb. *La Voce libera» je v eni zadnjih številk s prezirom omenjala «srednjeveški» značaj jugoslovanskih narodov,
češ, da so se še v začetku te vojne na veliko klali med seboj Hrvatje in Srbi. Res je, ustaši so počenjali strašne stvari. Tega nihče ne taji. Toda gospodje od «La Voce libera» bi lahko vedeli, kdo je organiziral razr bojnike ustaše, kdo jih je vež-bal za bratomorni boj in kje je imel Pavelič svoje gnezdof Nikjer drugje kot v fašistični Italiji.
Par dni pozneje je zbodlo «demokratične» gospode pri »La Voce libera» dejstvo, da so se pojavili v Barkovljah dvojezični slovensko-italijanski napisi na trgovinah. Brž so prišli na dan z očitkom, zakaj so se ljudje spomnili na spremembo napisov šele sedaj po štirih mesecih osvoboditve. Človek res ne razume, nad čem se spotikajo. Ali nad počasnostjo ali nad naglico. To je res, tako hitro v Barkovljah niso spremenili napisov, kot so jih fašisti po vdoru v J ugoslavijo. Toda to je postranskega pomena. Pisce pri «La Voce libera» boli le to, da je postala slovenska beseda in črka javna. Če bi bil njihov list res demokratičen, kot trdijo, da je, bi lahko že sam zdavnaj sprožil vprašanje o dvojezičnih napisih. Toda «La Voce libera» je list, ki je demokratski le po besedah, vsa njegova vsebina pa je preleta z narodnostnim sovraštvom in preziranjem.
Zadnji dve številki istega lista hočeta s statističnimi in grafičnimi sredstvi dokazovati pravilnost potvorjenih trditev, ki so dnevno v besedilu zastopane. Vsakomur pa mora biti jasno, da list s tako verodostojnostjo — kot je »La Voce li-bera» — lahko s statistikami dokaže, da je Trst grško mesto in da žive v Jugoslaviji sami zločinci. Morda bo take dokaze prinesla ti eni prihodnjih Številk.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
4. oktobra 1945.
Kerazumljm ukrepi
V zadnjem času je bilo precej govora o ricraatorijih in o borbi tržaških žena za ohranitev teh domov, kjer imajo otrooi, katerih »tarnal so zaposleni, zavetižče in vzgojo. Zal pa pri zavezniških oblasteh tržaške žene še niso dosegle ugodne refaitve tega problema. Izgloda, da nekateri ljudje za to nimajo pravega razumevanja. Včeraj okrog 12. ure je prišel v ricrea-torij pri Sv. Justu, kjer je preko 100 otrok tržaških delavcev in drugih airomašnejaih meščanov, gospod poročnik Simoni, šolski referent pri ZVU, v spremstvu nekega kanonika in neke usmiljene »estre, Upravi ricreatorija je gospod poročnik izdal nalog, da se mora takoj izseliti In odstopiti stavbo z vso opremo sestram Clarisse, katere bodo v tej stavbi odprle svoj konvikt Po daljšem obotavljanju Je bil določen rok za predajo rioreatorija do Jutri zjutraj. Kakor nam je znano, je prvotna odredha glede izpraznitve rioreatorijev predvidevala, da bodo ti ricreatoriji na razpolago za Šolske potrebe. Sedaj pa se naenkrat zahteva, da se ti odstopijo privatnim ustanovam v federativne namene.
Drug »ličen slučaj pa se je pripetil v Barkovljaih. Vodstvo otro-Skerga vrtca je te dni prejelo pismo italijanske prosvetne ustanove «1-talia redenta*, ki je pod visokim
pokroviteljstvom ducihesse d’Aosta in v katerem to društvo zatrjuje, da je zgradba otroškega vrtca njihova last in da se mora otroški vrtec izseliti in stavtoo prepustiti njim. Vprašujemo se, kako to, da je dovoljen ohstoj društvu, ki je bilo pcotežirano od fašizma in ki je imelo v naših krajih posebno nalogo raznarodovanja slovenskih otrok.
Razumeli bi, de bi «ricreatorii» služili v druge, manj važne namene. Ker pa služijo kot domovi o-trok, katerim starši zaradi dela ne morejo nuditi prave vzgoje in nege — smatramo oba ukrepa za nepravilna in škodljiva.
Vse napredne dežel« imajo otroške domove, katere vzdržuje država. V njih najdejo otroci vse, kar je potrebno za njihov razvoj.
V Trstu podobnih domov nimamo. Otroci delavcev, brezposelnih in uradnikov, ki so ves dan v službah, najd«jo v otroških domovih, ki jih je organiziralo ljudstvo samo — vse potrebno.
Zavedati se namreč moramo, da niso prva pobuda, delovnega ljudstva, ki se bori za življenjski obstoj. Kakor Je v borbi proti fašizmu dalo pobudo in sodelovalo v neštevilnih akcijah, da bi nekoč oživilo lepše življenje, tako je takoj po osvoboditvi pričelo samo praktično reševati vsa vprašanja
Primorskim delodajalcem
Novo socialno zavarovanje se je končno začelo izvajati in je obvezno za vse vrste in stroke delavstva in nameščencev. Potom objav smo pozvali vse delodajalce k prijavi njihovih zaposlencev ter dajemo k temu pojasnila, po katerih naj se delodajalci ravnajo.
Obvezno zavarovanje
Zavarovanje je obvezno za: a) Vsi uslužbenci, razen kmetijskih delavcev in poslov. V poštev za prijavo pridejo torej vsi obrtni pomočniki, pomožni delavci, vajenci. Tudi lastni sinovi in hčere, ki delajo V obratih obrtnika ali podjetnika, so zavezani zavarovanju.
b) Oni kmetijski delavci, ki delajo ali so delali pri strojih na motorni pogon (mlatilnice, slamoreznice itd.), za čas, ko so bili tu zaposleni. Pri motornih strojih je zavarovati kurjače in vlagače.
c); Vsi industrijski delavci po tovarnah, delavci na žagah in gozdni delavci.
4} Vsi zaposlenci v pisarnah, naj si bo v trgovinah, pri odvetnikih, industrijah, občinah, krajevnih in okrajnih narodno osvobodilnih odborih, v kolikor obstoji med NOO in njimi službeno razmerje, da delajo za plačo; nameščenci v denarnih zavodih, posojilnicah itd.
4) Vsi delavci v Javnih obratih, pri prometu, cestni delavci itd. Tudi nočni čuvaji in poklicni og. nisgasei (občinski) so zavezani zavarovanju.
e) V gostilnah in menzah vse poslušno osebje, kot natakarji, natakarice, sobarice, služkinje v kuhinji itd.
f) V zasebnem gospodinjstvu vse služkinje in kuharice in hišni hlapci, če ne opravljajo pretežno kmetijskega dela (na polju, pri živini itd.).
g) V cerkveni službi vsi cerkovniki in organisti, v kolikor je ta služba njihov glavni poklic.
Temeljno načelo je: Zavarovanje ja obvezno za vse osebe brez razlika na spol, starost, narodnost, ki so * kakršnemkoli službenem ali učasm odnosu ter delajo proti plačilu sa račun drugih oseb-podjet-nikov, družb, ustanov. Za sedaj se ne zavarujejo samo kmetijski posli in kmetijski delavci (hlapci, dekle, koloni). Zavarovanje teh, bo urejeno pozneje.
Prijave
Za prijavo so posebne tiskovine, prljatmoe, ki se dobe v krajih, kjer so ustanovljene poslovalnice PZ9Z, pri teh poslovalnicah, sicer pa pri Okrajnih ozir. Krajevnih NOO proti plačilu 2 liri za komad. Prijavnice se izpolnijo v dvojniku (duplikatu). Z njimi se lahko hkrati prijavi do 13 nameščencev. Ce ja nameščencev več, se izpolni več Drijavntc. Prijavnice naj se pišejo ‘-•isto in čitljivo. Zlasti se opozarja,
da je pravilno izpolniti podatke o delodajalcu, kraj njegovega bivališča, kraj ali sedež in vrsto obrata (čevljarstvo, krojaštvo mizarstvo, tovarna opeke, kamnolom itd.).
Podatke -prijavljenih delavcev je Izpolnjevati lstotako točno in čitljivo v rubrikah razen «mezdni raz. red», ker to rubriko izpolni zavod sam.
Kot dan vstopa na delo naj delodajalci označijo s 1.5.1946., odnosno če je delavec stopil v delo po 1.5. 1945., dejanski dan vstopa na delo.
Izstop iz dela: Ce je delavec, ki ste ga prijavili, medtem že izstopil lz dela, izpolnite drugo tiskovino <Odjavnica» tudi v dvojniku ter jo istočasno s prijavnico oddajte na pristojno mesto. Pazite na datum izstopa, da navedete tisti dan, ko je član zadnjič zadnjič delal, ker za ta dan se vam prispevek še predpiše. Tudi odjavi se lahko na eni tiskovini do 13 zaposlencev.
Zaslužek, ploda: Zaradi doslej še neurejeinh delavskih in namefičen-skih mezd naj se vpiše v pristojno rubriko zaslužek, ki ga je nameščenec dejanski prejemal ozir. ga prejema, t. j., ki ga je imel od 1. maja naprej. Ce se je medtem plača spreminjala, je treba vsako spre. mambo prijaviti z novo tiskovino •»Prijavnica o spremembi* (2 liri) ter v nji navesti datum začetka nove plače jn novo plačo.
Delodajalci, ki plačujejo svojim zaposlencem akontacije na plače, naj vpišejo kot zaslužok te akontacije; po uvedbi minimalnih mezd in ureditvi mesečnih prejemkov na. meJčer.oev bodo vsi delodajalci predložili •»Prijavnice o spremembi » in z njimi prijavili pravilne prejemke m tudi čas, od kdaj te spremembe veljajo.
Ako ima uslužbenec poleg denar-ne plače tudi odškodnino v naravi (stanovanje, hrano, posamezna obroke hrane, živila, drva itd.), je v tozadevni rubriki zabeležiti tudi to. Vrednost teh dajatev določi zavod.
Končno je treba prijavnico, od-javnico, prijavnico o spremembi tudi datirati in podpisati. Pri podpisu se je posluževati, če le možno, štampiljke.
Kam $e izpolnjene batin* oddajo t Izpolnjene prijavnice itd, se oddajo v krajih, kjer je poslovalnica zavoda, pri teh poslovalnicah. Ti kraji in okrožja so: Ajdovščina, Idrija, Izola, Ilirska Bistrica, Koper, Piran in Postojna. V okrajih Tolmin, Grgar, Cerkno, Hrpelje-Kozina pa se prijavnice itd. oddajo referentu za soc. skrbstvo pri okrajnem NOO, ki jih bo takoj poslal v pristojno poslovalnico, in sicer: Cerkno pošlje na poslovalnico v Idrijo, Tolmin ln Grgar v Ajdovščino, Hrpelje-Kozina pa v Koper.
(Se nadaljuje)
bede in pomanjkanja, ki jH» Je rodila vojna in fašizem.
Zato bi morali prav v teh dneh, ko odpuščajo delavstvo, ko s« cene vsak dan dvigajo, ko se bliža zima in ni kurjave, to samoiniciativnost delovnega ljudstva spoštovati in jd priskočiti na pomoč, ne pa jo s podobnimi ukrepi onemogočiti. Najvecje zlo pa je to, da st bo v dom, iz katerega morajo otroci na cesto, vselil red, ki ne bo dal ljudstvu nobenih koristi, temveč bo s svojim delovanjem, ki je le predobro znano iz dobe fašizma, ljudstvu le škodovalo.
Jasno je, da je nujno potrebno, da se oba «socialna» ukrepa v celoti izpremenita! Tako bo rešeno to vprašanje, ki se pridružuje tisoč drugim življenjskim vprašanjem, ki mučijo tržaško ljudstvo brez izgleda na kako izboljšanje.	--------
Fašisti se perejo!
Komisija za čiščenje je pred nekaj dnevi razpravljala o prošnji skvadristov Elisea in Furlanija za vrnitev na stara službena mesta, kamor jih je postavil fašistični režim zaradi njunih zaslug za «fa-šistiono revolucijo*; službo sta izgubila meseca maja.
Ellseo je tudi po 8. septembru '43. leta poveljeval fašistični železničarski milici, na svetogorski postaji v Gorici. O njegovem sovražnem postopanju proti partizanskemu gibanju, ki je bilo na tej postaji precej razširjeno, pričajo partizani Coderini, Braidotti in Dega-no. Coderinija, ki je vodil sabotažno skupino ter sodeloval pri napadu na postajo, in Braidottija ki je tudi vedel za napad na postajo in pri njem sodeloval, je hotel Eli-seo spraviti v zanjko SS-policije, kar pa se mu ni posrečilo. Dega-na, za katerega je sumil, da deluje s partizani, je pretepel. Precej smešno je izgledalo pričanje nekega železničarja, ki je Elisea zagovarjal, češ, da je s partizani simpatiziral in da jih je celo večkrat videl, ko so prihajali na njegov dom. Pojasnil je, da so to bili partizani, ki so delali pri Todt (!!!)
V drugem slučaju, ki so ga obravnavali je nastopil kot glavni junak Furlani Ferruccio, upravnik goriškega pokopališča. Za posebne zasluge si šteje ta fašist creško legionarstvo* (legionario di Fiume), in s tem spojeno pravico do naziva «skvadrist». V zadnjem času mu sicer niso mogli dokazati sovražnega delovanja, zategadelj je komisija blagohotno njegovi prošnji za zopetno vrnitev na staro službeno mesto ugodila.
Velika manifestacija v Kopru
V nedeljo 23. 9. 1945. a« je več tisočglava množica zbrala na glavnem trgu v Kopru, da potrdi alo-vensko-italijansko bratstvo in zahteva od mirovne konference priključitev teh krajev k demokratični federativni Jugoslaviji.
Navzoče je nagovoril tov. Mario in jih pozval k sodelovanju za utr ditev narodne oblasti. Tovariš Petrič, tovarišica Mara in tovariš Gi-no pe so govorili o nujnosti obnove domovine, o volivni pravici žena, o dolžnosti braniti pridobitve naše borbe, o nujnosti sodelovanja vseh državljanov pri izgrajevanju nove državnosti. Delavec iz Italije pa je pripomnil, da se tu jasno vidijo sadovi prave demokracije in svobode, da dva naroda, prej sovražna, skupno in enodušno izražata iste želje.
6.000 glava množica je vzklikala maršalu Titu in demokratični federativni Jugoslaviji.
Po končani manifestaciji je tov. Regent imel predavanje v dvorani S. Ohiara. Zvečer pa je antifašistična mladina priredila prosto zabavo.
Občni zbor prosvetne zveze
V soboto 6. t m. in v nedeljo 7. t. m. bo v Trstu občni zbor Prosvetne zveze, na katerem se bodo pretresale važne zadeve. Pregledali bomo dosedanje uspehe, določili smernice za prihodnjost in volili osrednjo upravo.
Ker se prosvetna organizacija širi, nastajajo vprašanja, ki jih je treba obravnavati in rešiti. Treba je, da se čujejo mnenja, nasveti, predlog! vsega prosvetnega kroga, vseh naših prosvetnih aktivistov.
Društva so gotovo že določila zastopnike, ki se bodo udeležili ustanovnega občnega zbora. Dolžnost je, da se delegati polnoštevilno in pravočasno udeležijo razprav, kakor tudi prireditve, ki bo združena z občnim zborom. Razmislite, česa je društvom treba, kako naj se prosvetno delo razvija, da bo zbor rodil najboljše uspehe. Sodelovanje delegatov jamči za pravi razvoj naše velike prosvetne organizacije,
Poskrbimo za obutev
Medtem ko ležijo živalske kože neostrojene pri naSlh kmetih in mesarjih, ljudstvo — posebno mladina — neob-hodno potrebuje obuvala. Rešimo to vprašanje!
Idrija
Po dolgih letih odsotnosti so nas preteklo nsdeljo obiskali naši ožji rojaki, kateri so že pred 15 leti morali v svet za kruhom,
Pri tej priliki jim je mestni NOO podaril dve zastavi, ki naj bi naše ljubljene rojake povezali z rojstnim krajem. Mestni NOO je našim rojakom, ki se nahajajo začasno v Alboni, zagotovil vso pomoč, tako tudi možnost vrnitve v svoj rojstni kraj, čim se bode načrtno delo v živoersbmem rudniku razširilo t*r kakor hitro bode stanovanjska kriza rešena,
Z veselimi obrazi ter plapolajočimi zastavami v rokah so nas v večernih urah zapustili naši nad vse ljubljeni rojaki.
Upajmo, da bo 1« za kratek čas.
Prejeli smo;
Vprašanje naSih pevskih zborov
Z osvoboditvijo naših krajev se je takoj ustanovilo po vsej naSi slovenski zemlji mrogo pevskih društev. Ta društva so sedaj v razvoju in njihovi nastopi so razmeroma zadovoljivi.
Nastop v Skadnju in Bazovici sta pokazala, da imajo vsa ta pevska društva dober, nekatera celo odličen pevski kader, s katerim bi se dali doseči veliki uspehi. Nočem tu naštevati vseh takih zborov vendar je potrebno, da se tem zborom nudi vsa pomoč, da se povzpnejo na pravo umetniško višino, ker Imajo zato vse pogoje.
Da bomo pa to dosegli je potrebno predvsem sistematično in disciplinirano delo. Zlasti je potrebno, d*, takim društvom nudimo vso moralno pomoč, ki obstaja zlasti v tem, da jim damo na razpolago zmožne pevovodje, ki bodo dvignili društveno raven. Opažam nam. reč, da so mnogo krivi pevovodje, da zbori še niso taki kot bi lahko bili. Zato je potrebno, da se sestavi čimprej v vsaki organizaciji «arti-stični odbora, iz resničnih umetni-kov-glasbenikov in ljudi, ki so si-c»r za glasbo zaslužni, ki pa ne morejo nuditi zborom več tega, kar ti zbori danes zahtevajo. Tu se ne smemo ozirati na zasluge poedin-cev, tu je gledati predvsem na celotni problem. Minili so časi, ko je nekdo zgolj iz purotekcije ali kako drugače prišel na odgovorna mesta. Preveč je resen problem pevske umetnosti naše zemlje, da bi se tu postopalo obzirno.
Šola je izhodišča napredna
Prišel Je čas, ko se po dolgih temnih letih zopet odpirajo vrata slovenskim srednjim šolam na Primorskem. To je važen datum v naši zgodovini. Stojimo tik pred vpisovanjem v šole, iz katerih bodo prihajali nasi bodoči izobraženci. Marsikateremu našemu dijaku u-triplje srce ob misli, da vstopi v novo Solo, saj mu je bila slovenska srednja šola le sen, ki pa se bo sedaj uresničil.
Ob začetku sol3kega leta pa nastajajo vprašanja, kam naj se dijak vpiše, saj se odpira cela vrsta različnih šol. Za začetnika, za tistega, ki namerava stopiti v I. razred srednje sole, ja stvar lahka, saj se bo odprla samo ena vrsta nižje srednje šole. Nn več nižj£ga učiteljišča, ne nižje realke itd., pa tudi ne raznih tipov meščanskih šol. Vse te sole nadomešča sedaj nižja srednja šola enotnega tipa, ki je naredila konec raznim, zmedam v šolstvu. Bile so res prave zmede, kajti učenec ki je izvršil štiri razrede ljudske sole, pač ni imel še nobene sposobnosti razsojanja, katera izmed najrazličnejših šol bi bila zanj najprikladnejša. Ali realka, realna gimnazija, klasična gimnazija, učiteljišče, meščanska šola? Kako naj bi desetletni pobič, še skoraj otrok, odločal o tako važnem vprašanju. Starši pa pri teh letih tudi še ne morejo spoznati na otroku, kateri poklic bi bil zanj najprikladnejši in katera šola naj-
Vsi naši pevski referenti in pevo-, primernejša. Saj se te vrste nagnje-
WAWWAW»VW. “AVVV*1.
Rešujmo domača vprašanja
Prinašamo članek iz Bače pri Modreji, ki bo kot zdrava konstruktivna kritika pomagal prebivalcem vasi rešiti celo vrsto važnih vprašanj;
Ker poedini vaščani niso bili zadovoljni z nekaterimi člani krajevnega narodnega odbora, je bil sklican zbor volivcev. Večina Je sklenila, da se morajo vršiti nove volitve, nakar se sedaj vsi pripravljajo, da bodo izvedene v najkrajšem času. Posebno nezadovoljni so s tajnikom, o čigar napačnem postopanju smo že imeli priliko čitati v časopisju. Na nekem sestanku so na račun tega tovariša vzklikali; «Ta ne spada v odbor! Proč z njim!».
Naj navedemo nekaj primerov, iz katerih je razvidno, da v tej vasi res ni še vse v redu.
Brezplačno zdravniško oskrbo i-majo take osebe ki redijo dve kravi, imajo polje, njive in travnike, medtem, ko je v vasi veliko drugih, bolj siromašnih oseb, ki morajo zdravnika plačevati, če ga rabijo. Pri tem ni graje vreden samo, kdor je v teh okoliščinah brezplačno zdravniško oskrbo zahteval, ampak tudi kdor mu Jo je odobril, to je odbor. Isto lahko rečemo o socialni podpori, ki so jo ravno tako delili.
Tudi razdeljevanje hrane se ne vrši pravilno. Pretekli mesec se je zgodilo, da so prejele maščobo tudi take družine, ki so doma zredile svojega prašiča, na drugi strani pa je mnogo družin, ki so brez prašiča in masti.
Obstaja tudi odsek Rdečega križa. Posluje tudi majhna ambulanta za prvo pomoč. Pred dnevi se je v vasi zgodila nesreča. Ljudje so šli k predsednici krajevnega Rdečega križa s prošnjo, da da vse potrebno za ranjenca. Ona jim je vse to tudi izročila, a le pod pogojem, da čim prej vrnejo obveze in mazila, To tudi ni pravilno, ker Rdeči križ daruje in ne posojuje zdravila, saj so bila nabavljena z našim denarjem, ki so ga dali bodisi v obliki članarine bodisi v obliki prostovoljnih prispevkov.
Kadar se vrši Zbor volivcev ali kak drug vaški sestanek, niso o tem nikdar obveščeni vsi upravičenci, ker, kdor je zato postavljen, vedno pozabi obvestiti kako hišo. Zato pa tudi na sestanku udeležba ni nikdar polnoštevilna, kar gre na škodo prebivalcev samih in vsega dela za vas.
Upamo, da bomo s tem dopisom razčistili marsikaj!
Kritika dela vedno koristi.
vodje morajo imeti pred očmi, da je treba doseči in zaceliti vrzel 25 letnega molka.
Zato je potrebno, da se čimprej sestavi zbor pevovodij, ki naj odloča o usodi umetniškega razvoja naših pevskih društev.
Prepričan sem da bodo nr.ši zbori napredovali in dosegli uspehe, če se bomo disciplinirano držali smernic, ki so navedene.
Soseska France Meessnel bi lahko prav v razvoju naših zborov veliko pomagala. — O.
WW^WWWtf^WWiVWW
Bodočnost le v Jugoslaviji
Delavsko zborovanje v Tržiču
nja razvijajo pri otrocih navadno sele pozneje, ko so si pridobili neko splošno znanje.
Za tako odlouevanje je dijak že mnogo bolj zrel ko ie dovršil štiri razrede nižje srednje šole. Zato je prav, da je nižja srednja šola enotna. Do 14. leta velja za otroka šolska obveznost. Kdor je vsaj srednje nadarjen, bo v tem času dovršil štiri razrede ljudske šole in nižjo srednjo solo. Sedaj pa se mu odpre pot na vse strani, po kateri
poti bo šel, pa odločata njegova sposobnost in nagnjenje: ta se bo odločil za praktičen poklic v kmetijstvu ali obrti, oni bi rad postal učitelj, tega bo zanimala tehnična stroka, oni pa bo želel nadaljevati študij na gimnaziji in pozneje na visoki šoli. Tako slede pri novi ureditvi šolstva enotni nižji srednji šoli najrazličnejše vrste višjih in strokovnih šol, za katerih eno se bo učenec v starosti 14 let in s pred-iiobrazbo, ki mu jo je dala nižja srednja šola, prav lahko odločil.
Tako je dobil Tolmin enoletno nižjo ekonomsko šolo, na kateri si bodo dijaki, ki so dovršili nižjo srednjo šolo, lahko v enem letu pridobili najpotrebnejše znanje, ki se zahteva za trgovstvo in zadružništvo. V Idriji je ustanovljena srednja tehnična šola. Domačini bodo gotovo z veseljem pozdravili posebno rudarski oddelek na tej šoli. Ce bo odziv m«d dijaštvom dovolj velik, se bosta ustanovila tudi elektrotehnični in strojni oddelek, za sedanjo dobo obnove pa bi bil izredno vr.ien tudi gradbeni oddelek. V Postojni bo višja realna gimnazija, vzporedno poleg nje pa tudi klasična gimnazija. Koper bo
šolo postavljen za naš narod do in soliden temelj kulturnega predka in gospodarske saiO0 nosti.
dobil prvo slovensko pomorsko trgovsko srednjo šolo, ki je izredne važnosti. Obnovljeno bo tudi učiteljišče v Tolminu in sicer 1« ® letnik, ker bo veliko učiteljišcniltov posedalo učiteljice v Gorici. Prisl* se naj se zlasti taki, ki vsled 1*' kršnega koli vzroka niso obisk« vali počitniških učiteljskih tečaji pa so imeli pogoje zanje, in ta*1
ki nimajo pogojev za vstop na
red-
no učiteljišče, a imajo neko določeno predizobrazbo in veselje 0
učiteljskega poklica. Sola' maga vsakemu dijaku do tistega poklica, za katerega čuti vese^*‘ Pri vpisovanju naj vsak dijaR ki ne more dobiti zasebnega sta®0 vanja, odda tudi prijavo za jem v dijaški dom, da bo naša 80 ska uprava s pomočjo raznih cialnih ustanov poskušala do V1 četka pouka priskrbeti za take s® dijake primerna stanovanja
hrano v dijaških zavodih. Pri tej akciji sodeluje vse
ljudstvo in pomaga našemu •preko težav, ker ve, da bo z
2. oktobra se je vršilo v Tržiču splošno delavsko zborovanje, na katerem so bili prisotni vsi odbori, pododbori in zaupniki delavstva, zaposlenega v tržiški srednji in težki industriji. Zborovanje je otvoril tov. Černigoj, predsednik okrajnega odbora Enotnih sindikatov. ki je objasnil delavcem, da je bilo zborovanje sklicano zato, da bi prikazali rezultate dvodnevne stavke in pojasnili današnjo situacijo. Za njim je povzel besedo tov. Ivan Bukavec-Vojmir, tajnik Enotnih sindikatov za Slov. Primorje in Trst. Tov. Voj-mir je ugotovil, da ljudstvo ni doseglo tega za kar je trpelo in se vsa dolga leta osvobodilne vojne borilo. Podjetja, ki so pod Nemci in fašisti stalno zaposljevala veliko število delavcev, sedaj nočejo delati. Pomagala so okupatorju, za delovno ljudstvo, ki se je borilo, se pa danes nihče ne zmeni. Četudi minula stavka ni pri
Prehrana
Mast in sladkor. Jutri se prične deliti sledeča hrana;
Sladkor: kategorija do 4 let po 500 gr. odi 4 do 19 let po 2-50 gr, od preko 65 let po 250 gr. Odrezki št, Vn. in VITI. za oktober.
Mast: 150 gr. na osebo za. vse potrošnike, na odrezke št. I. in H. za maščobe za oktober.
Cene: sladkor po 34 lir, mast po 63 lir.
Dne 6. t. m. se bo ta hrana delila v ostalih občinah pokrajine.
Dvig nakozilnic. Danes morajo trgovci dvigniti nakaznice za sladkor in mast. l3točasmo morajo prijaviti točno zalogo amylotrofine.
Piškoti za otroke. Od jutri se lahko namesto kruha dobijo piškoti za otroke do 4 let. Dobi se lahko po 10 obrokov. Cena je določena na 68 lir za kg.
Boni za dvig mleka delavca. Podjetja, ki zaposlujejo delavce, ki imajo opravila s strupenimi snovmi, naj dvignejo pri obč. prehranjevalnem uradu (via Rettori 2) posebne odrezka za mleko za mesec oktober.
odloča o svoji usodi. Zato odločno protestiramo proti izjavi, ki pravi, da naj bi naša industrija proizvajala v bodoče odpirače za steklenice in okenske kljuke, namesto velikih ladij, kakršne lahko gradi nasa težka industrija. Zato zahtevamo ljudsko oblast, kakršno nam lahko zagotovi samo DF Jugoslavija.
Prisotni delavci in njihovi zastopniki so z navdušenjem pozdravili referat tov. Ivana Bukav-va-Vojmira in odločno manifestirali svojo voljo za priključitev k DF Jugoslaviji, kar je predpogoj za gospodarski procvit naših krajev.
Naše ljudstvo in nergači
Glasbena matica
Glasbena matica v Trstu, ustanovljena leta 1909., z namenom, da dvigne vse naše glasbeno življenje, je v letih pred prvo svetovno vojno pospešila nas glasbeni razvoj. Kdo se ne spominja njenih kvalitetnih prireditev, njenega odličnega pevskega zbora? Pod silo razmer se je moralo to delo prekiniti. Vendar je sedaj spet prišel čas, da je raša znamenita ustanova vstala k novemu življenju. Z majhnimi prispevki bi kot člani lahko mnogo storili za nažo ustanovo.
Ustanovni člani prispevajo enkraten znesek, ki ni nižji od 2.000
Pretekli teden se je v kanalskem okraju delilo blago, katero so po-
nesla materialnih pridobitev, je slali slovenski bratje iz Amerike.
vendar dosegla prvič v zgodovini te pokrajine popolno borbeno e-notnost vsega delovnega ljudstva. Danes ni več razlike med različno orientiranimi tovarniškimi delavci in tudi ne med njimi in kmetijskimi delavci. Njihova volja je enotna. Furlanski, kraški in milj-ski kmetje so v teh dneh zapustili delo in s tem dokazali solidarnost z industrijskimi delavci. Ta stavka je dokazala, da si brez zaledja in ljudske oblasti ne moremo zamisliti pravilnega razvoja gospodarskega življenja. Trst, brez zaledja in brez ljudske oblasti, ne bi mogel živeti in bi to pomenilo uničenje težke industrije, ki je plod znoja delovnega ljudstva in njegov ponos. Te trditve niso političnega temveč gospodarskega značaja. Vendar je jasno dejstvo, da Ima ljudstvo popolno jamstvo le pri resnični, demokratični oblasti m kjer ono samo
VABILO
Prosvetno društvo v Štanjelu na Krasu vabi vse na miting in ples v nedeljo 7. oktobra 1945.
Ker je bilo blago namenjeno najbolj potrebnemu delu prebivalstva, so odbori podpornega društva pri sestavljanju seznamov to stvar pov. sem pravilno upoštevali.
Gotovi reakcionarni elementi, večni nergači v okraju, ki so najmanj potrebni pomoči, so hoteli na vsak način biti deležni blaga. Ker pa niso bili vpisani v seznamu, so začeli nesramno psovati in napadati odbornike in pomoči potrebne. Ni jim prav nič mar, če bi bili na ta način revni prikrajšani.
Da bi napravili konec nepotrebnim prepirom so odborniki podpor, društva na dan delitve sklicali občni zbor, da bi jasno in javno slišali mnenje ljudstva, katero naj bi potem samo določilo, komu in kako naj se deli blago. Vsi zborovalci ao odobrili seznam nujno potrebnih in pritrdili, da je seznam popolnoma pravilen, ker vsebuje imena res najbolj potrebnih.
Ko so reakcionarji slišali in videli, da je vse v najlepšem redu, ao prišli na dan s smešno trditvijo, da nimajo pravice do podpore, zato ker niso nič pomagali partizanom.
j Nikolaj Ostrovski
41
Kako se je Kalilo jeklo
(Roman)
Mestece je oživelo. Izmučeni prebivalci ao prihiteli iz kleti ln lukenj proti vhodom, da ti ogledajo Rdeče odrede, ki so prihajali v m«, •to. Antoni na Vasiljevna in Valja sta opazili v vrstah Rdečearmejcev Serjožo, ki je korakal z ostalimi. Bil je gologlav, opasan z nabojnicami in puško na ramenu, Antonina Vasiljevna je nezadovoljno plosknila z rokami.
Serjoža, — njen sin, — se je vme. |al v borbo. To mu ne bo ušlo kar teko. Samo pomislite! Skozi vse mesto gre s puško, toda kaj bo ka »eje!
Prevzeta od teh misli se Anto-nina Vasiljevna ni mogla obvlad*. ti in je zaklicala:
— S«rjožka, takoj pojdi domov, Jas ts bom že pokazala, ničvrednež! Ti so boš boril! — Stekla Je k sinu ■ namero, da ga zadrži.
Toda Serjoža, — njen Serjoža, katere** je tolikokrat potegnil« **
ušesa, jo mrko pogledal in ves rdeč od sramu in ponižanja rezko odgovoril:
— Ne deri se! Nikamor ne grem od tod! — In ne da bi se še zadrževal je šel mimo nje.
Antonina Vasiljevna je izbruhnila;
— Torej tako ti govoriš z materjo: Glej, da mi ne prideš več domov.
— Niti nočem se vračati, — Ji je zaklical, ne da bi se obrnil, v odgovor Serjoža,
Antonina Vasiljevna je ostala na cesti, kakor izgubljena. Mino nje pa so hiteli vsi prašni borci.
— N» jokaj, mamica! Tvojega sina bomo izbrali za komisarja, — *e je zaslišal nek močan posmehljiv glas.
v vodu so se veselo zasmejali. Pred četo pa so čvrsti glasovi zape. Ii pesem';
Skopajmo tovariši smelo, jauajmo v borbi svoj duh v oarstvu svobode si bodemo s [prsi utrli pot, •—Vrste so krepko zapele pesem, a v splošnem petju se je slišal tudi zvonki glas Serjože. Našel je novo družino in v njej je bil eden izmed bajonetov tudi njegov, Serjožin. — Na vratiih Leščinskove hiše je bil bel listek. Na njem je kratek naslov:	«Revkom»	(revolucionarni
komitet).
Poleg njega sta obledela lepaka. V čltalčev obraz je uprt prst in pogled rdečearmejca. Zraven je napis: «A11 si stopil v Rdečo armado?*
Člani političnega odseka divizije ■o delili te neme agitatorje. Tu Je bil tudi prvi proglas «Revlcoma» vsem delavoem mesta Sepetovke.
♦Tovariši! Proletarska vojska je zavzela mesto. Vzpostavljena Je sovjetska oblast Pozivamo prebi-valoe, naj bodo mirni. Krvavi tatovi ao preginni. Vendar, da bi se oni nikdar več ne vrnili nazaj, da bodo un.tfeni do kraja, vstopajte v vrste Rdeče armade. Z vsemi silami podprite oblast delovnega ljudstva. Vn)na oblast v mestu je
v rokah načelnika garnizona. Mestna oblast revolucionarnega ko-miteta. Predsednik revolucionarne, ga komiteta, Dolinik.»
V hiši Lebčinskih so se pojavili novi ljudje. Beseda tovariš, za katero si še včeraj plačal z življenjem, se Je sedaj slitala na vsakem koraku. Nepopisno prisrčna beseda »tovariš*!
Dolinik je pozabil na spanje in počitek. Mizar Je vodil revolucionarno oblast.
Na vratih male sobice poletnega dvorca — majhen listek. Na njem je bilo napisano s svinčnikom: partijski komitet. Tu se Je nahajala tovarišica Ignatijeva, mirna in resna.
Njej in Doliniku je dal politični odsek divizije nalogo, da organizirata organe sovjetske oblasti.
Minil je dan in it sodelavci sede za mizo, pisalni stroj tolče, organiziran Je komisariat za prehrano. Komisar Pezitski je okreten, nervozen. Plzltski Je delal kot mehanični pomočnik v tvornlci sladkorja. On Je Se prve dni utrjevanja sovjetske oblssti začel ?u£it[ a Izredno upornostjo, aristokratske vrhove tovarniške uprave, katera
se je potuhnila in na tihem mrzila boljševike.
Na sestankih v tovarni je ognjevito tolkel s pestmi ob ograjo tribune in govoril zbranim delavcem ostre, nepomirljive besede v poljskem jeziku.
— Končano ja — jim je govoril, — kar Je bilo, ne more biti nikoli več. Dovolj smo mi ln naši Cvetje delali vse življenje za Potcc ^ r;a. Mi smo jim dvignili dvorca, a zato nam je presvitli grof dajal le toliko, da na delu nismo poginili od lakote.
Koliko let z« nosimo na svojih ramah grofe Potočke in kneze Saj-guake. Ali je malo med nami Poljaki delavcev, katere Je Potočki držal v suženjstvu, kakor Ruse, Ukrajince. Evo, med temi delavci krožijo vesti, razširjene od grofovskih petollznikov, da se bo njihova aovjetska oblast stegnila pod trdno pestjo.
To tovariši je podla kleveta. Nikoli se delavci raznih narodnosti niso imeli take svobode kot danes.
Vsi proletarci so bratje, toda gospodo bomo že pritisnili, lahko nam verjamete, — Njegova roka je zarisala krog ln ponovno udarila na
ograjo tribune. — A kdo je, ki nas je prisilil, da prelivamo bratsko kri? Kralji in plemiči so že od nekdaj pošiljali poljske kmete proti Turkom ln vedno Je en narod napadal in uničeval drugega. Koliko je uničenih narodov, takšnih nesreč še ni bilo! Toda komu je bilo vse to potrebno. Ali nam? Hitro se bo vse to končalo. Sedaj je konec te pijavke. Boljševiki so vrgli v ves svet strašne besede za buriu je:	»Prolstarcl	vseh dežel
združite se!» Glejte v čem je naša rešitev, nas* upanj* v srečno šlv-1 jen je: da bo delavec delavcu brat. Vstopajte tovariši, v komunistično partijo.
Tudi Poljska bo republika, toda sovjetska, brez Potočkih, katere bomo ml iztrebili do korenin in v sovjetski Poljski bomo mi gospodarji. Kdo od vas ne ve za Bronika Potasinskega? On Je postavljen od «Revkoma» za komisarja naše tovarne. «Kdor ni bil nič, ta bo sedaj vse,»
Prišel bo, tovariši, tudi naš praznik, samo nikar ne poslušaj ne t« potuhnjene kace.
(Se nadaHjufo)
Zdaj se postavljajo za sodnike, ko pa sami spadajo na zatožno klop. Vsako sredstvo jim pride prav, samo, da bi dosegli podle namene.
Odbori podpornega društva ne gledajo na to, kakšnega mišljenja in političnega naziranja je kdo, za nje je važno samo to, ča je kdo potreben pomoči ali ne. Po tem se tudi ravnajo. Da je res tako, nam pričajo seznami potrebnih, ki so bili v celoti odobreni na občnem zboru. Ravno na podlagi teh seznamov bi bili elementi, ki Iščejo razdore in spore, izključeni od delitve, seveda ne radi svojega delovanja in političnega naziranja, ampak zato, ker pomoči ne potrebujejo.
Toda naše revno ljudstvo, ki je največ žrtvovalo v osvobodilni borbi, je naredilo to, kar je samo ono sposobno napraviti. Samo v veliki bedi in potrebi, izčrpano in onemoglo je odstopilo velikodušno in lz lastnega nagiba — samo da zaveže jezike — del njim pripadajočega blaga — ravno tistim, ki so se malo preje pokazali tako pohlepni napram njim, ravno tistim, ki jim ne privoščijo nekaj obleke ln bi Jim najraje, če bi le mogli, še tisto malo iztrgali iz rok.
Miting v Skopem
V četrtek dne 4 t. m. se bo
10
v Skopem na Krasu miting K priredi IV. bataljon Jugoslovan* ^ ga odreda v coni A. Mitin? prične ob 16 uri. Vabimo vs*\w se ga udeleže v čim večjem
Odgovorni urednik STER CIRIL
Poizvedbe
URBANČIČ IVAN, rojen ,i 1915, je bil novembra 1943, v f čevi brigadi — od tedaj
na*
Šolstvu
IJ0V°
lir, podporni pa letno vsoto lir, ki ee plačuje lahko v °',r0^ Da bo Glasbena matica dobila več članov, so imenovani P° ^ niki za poedine kraje. Pri njib . se oglase vsi oni, ki se namera'2 vpisati Glasbeno matico.
Popravek
Popravljamo poročilo o — ^ spomenika žrtvam v Sežani septembra. Pri prireditvi ni ril tov, Drago Pahor, ampak P° Rener Boris, tajnik delovnega bora za postavitev spomenik*
Srfja obrtnikov
Udruženje obrtnikov gorišk* ji krajine v Gorici, via Risi°°® 3-1.0 p. vabi vse obrtnike n« * ki se bo vršila v četrtek, 4 ob 17 uri, v svrho obnovitve Si kata.
Prosimo tovariše in tovariši®?^, vedo kaj o mojem sinu T Uh starem 23 let, ki je bil v skem odredu Istre oktobra sporočilo. Družina Tul, Sv.
388 (Muggia) ali družina ni, via del Bosco 84, Trst.
Kdor ve kaj o OSKARJA DOMINKO, bil v Dachau-u, naj [lj( roči družini Dominko Jožef«
108.
Kdor ve kaj o IVANU UA, bil v pokretni bolnici »• spC-pusa v Cerknem 28. 3. 45„ nai.y]j< roči Alberti Peršolja, HruS* Brda, Gorica.	1
1«?
cevi DflgMU ------ UU	icuaj	ijt-
njem nobene točne vesti. Bai®J»* v Bariju, kjer je obiskoval tankiste prve mesece lanske?®^ (P Kdor bi kaj vedel o njem^ 0 sporoči družini Urbančič,
Pivka.
t Potrti naznanjamo vBe^tP' rodnikom, prijateljem in .Bj ?j cem tužno vest, da nas j»
10. 1945. ob 23.45 za vedno v* naš dobri mož, oče, gospod
KNEZAUREK FRAN0
drž. upokojenec j,
Pogreb dragega pokojnik® t. m. ob 15. uri iz niše žalost’ .^e, stojni na tamkajšnje pokop*1 Postojna 2. 10. 1945.
Žalujoča žena STARC1^ O' NA, hčerka OLGA, sino'^ SKAR, ARTUR. FRAN^iK-ten, JOSIP in ostali sor.
MALI OGLA
KOZO, dobro, z mlekom, P .0v Adfle Sabati, Trst, Šalita C011 lo 9, Barcola.
NOVA POŠILJKA TERANA-znižane, telefon 29433,
Idealno kremo zn hifzo in pri|etno brifj<=> ■ -'zvode
Zastopnik za Junoslavijo JULY MAJER - TRST Piazza
TVRDKA	>
ANGELO MASg
TRST - Via G. Gallina 4 • Taiafon
ie vedno kupuje SUHE GOBE	„|
na drobno ln debe’0, p ača po najboljši dnevni