Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska i/.(hi jn celoletno 96 Din, za inozemstvo !20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SEOVENEC Lek. račun; Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za iuserate; Sarajevo štv. 7303. Zagreb štv. 59.011. Praga-Dunuj 24.797 U pruva: Kopitarjeva 6, telefon 299, Telefoni uredništva: dnevna «lužba 2030. — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak duu zjutraj, razen pondeljks in dnevu po prazniku Grmenje ob Pacifika Japonska diplomacija je po velikem uspehu inikadovih generalov, ki zmagovito operirajo v južni Mandžuriji, doživela precej neprijetno presenečenje, ki je japonsko vlado tem bolj iznenadilo. čini manj se je dozdaj pri »reševanju*- mandžur-skega vprašanja ozirala na sklepe, note in komisije ženevskega arepoga. Ni treba misliti, da Društvo narodov ne razpolaga s sredstvi, kako uveljaviti voljo evropskih velesil na Daljnem vzhodu. Anglija in Francija, ki pri tej stvari prihajata v prvi vrsti v poštev, enostavno nimata interesa, da bi prekrižali japonske račune na Kitajskem. Tako Francozov kakor Angležev očividno ne bi motilo dejstvo, če bi na razvalinah fatalno razpadajoče kitajske države Japonska ustanovila svojo suvere-niteto v Mandžuriji, oziroma na obali Rumenega morja, ker bi tvorila močno protiutež tako proti Sovjetski Rusiji, ki bi od nekdaj rada vse kitajsko zaledje izpremenila v sovjetsko provinco, d očim ameriška Unija teži za trgovsko in gospodarsko hegemonijo v Kitaju sploh. C i ni več konkurentov na Daljnem vzhodu, ki drug drugega držijo v šahu, tem bolje za Anglijo in Francijo, katerima razmerje velesil na Pacifiku nikakor ni brezpomembna stvar. Kdor hoče sigurno vladati Indiji in kdor se ne misli odreči svojih indokitajskih kolonij, ta mora računati z Japonsko, ki tvori najjačjo garancijo zoper prevratne sovjetske načrte, ki obsegajo vso Azijo. Zato se ne smemo prav nič čudili, če jc bila intervencija Društva narodov kljub očitni kršitvi vseh paktov, ki jih je Japonska sklenila /. evropskimi velesilami glede Daljnega vzhoda, samo platoničnega značaja. Drugačno stališče pa narekujejo globokosežni dogodki na zapadni obali Pacifika ameriški Uniji. Dokler jo Japonska izjavljala, da gre njena vojaška akcija v Mandžuriji izključno za tem, da se spričo popolne anarhije na Kitajskem zaščitijo njeni pogodbeno zajamčeni interesi ob južnomandžurski železnici, ki veže osredje vsega mandžurskega ozemlja z lukama Dajren in Pori Arthur, In dokler so japonske čete imele zaseden samo pas ozemlja, skozi katerega la železnica teče, Amerika temu ni imela kaj ugovarjati, ker ima ludi Unija s Kitajem celo vrsto jx>godb, ki ji garantirajo izvestne velike, gospodarske privilegije. V lakozvanem paktu devetih velesil, ki so ga sklenile leta tOOo Amerika. Anglija, Francija, Belgija, Italija, Japan iu Kitaj (Nemčija in Rusija sla po verzajski pogodbi izpadli), so.se države pogodbenice obvezale, da bodo spoštovale medsebojne pravice, privilegije in pridobitve ler interese, ki jili ima vsaka izmed njih ra kitajskem ozemlju, radi česar so sc seveda tudi obvezale, da se ne bodo dotikale suverenitete in neodvisnosti kitajske države, s katero so sklenjeni ti različni pakti. Toda Japonska je v teku treh mesecev svojo okupacijo razširila daleč preko cone južnomandžurske železnice in se danes njene čete nahajajo že v Kanhakvanu, to je v Inki, kjer se konča Veliki zid. Na ta način Japonska danes dejansko gospodari tudi že nad železnico, ki vodi iz Mukdena v Peking in ki jc v rokah angleške akcijske družbe. Dalekosežnost lega dejstva se na noben način ne da več prikrivati z izgovorom, da je la zasedba samo začasna in da ima namen, preprečiti dotok kitajskih čel, ki bi mogle ogrožati cono južnomandžurske železnice, kakor so se do sedaj glasile vse japonske note. naslovljene evropskim kabinetom. Z al« j spričo popolne nemoči kitajske vlade se Japoncem ni bali nobene resne vojaške akcije od te strani, pač pa japonska armada danes dejansko ogroža že staro kitajsko ozemlje onstran Velikega zidu. Ker Japonci stoje lako rekoč pred vrati nekdanje prestolnice kitajskega cesar-slva, je obenem onemogočena vsaka zveza med kitajsko vrhovno oblastjo in kitajsko upravo v Mandžuriji. in zaradi tega danes ni več samo južna -Mandžurija popolna domena Japonske, ampak se je ustvarila popolna anarhija ludi v severni Mandžuriji, skozi katero leče vzhodnokilajska železnica, ki pomeni žilo dovodnico za ruski Vladivostok. Kako se bo Sovjetska liusija spoprijaznila s tem dejstvom, lo je drugo vprašanje. Na noben način pa se z njim lic more, ali vsaj misli, da se ne more spoprijazniti ameriška Unija, ki ji seveda ni veliko mar suverenitete Kitaja, ampak njenih ogromnih gospodarskih interesov ob obali Rumenega morja, kjer bi Japonci z definilivno prila-stitvijo Mandžurije postali neomejeni gospodarji in obvladali ves uvoz in izvoz iz tega brezmejno bogatega ozemlja, ki je še enkrat tako veliko ko Nemčija. Akcija Unije, ki je poslala v Tokio zelo energičen prolest, ki sc celo lahko tolmači kot grožnja, je torej popolnoma razumljiva. Ne ve se pa, kaj bo Japonska na to odgovorila. Japonski sta na vsak način prišli na pomoč Anglija in Francija, ki izjavljala, da se ameriškemu koraku ne bosta pridružili v taki obliki in v takem smislu, kakor lo Unija .e'li, ampak bosla ščitili svoje Interese na svojo roko in po lastnem uvidevanju. To bo seveda dalo japonski vladi, ki si .ie po atenlatu na mikada svoj položaj še liolj Utrdila, pogum, da bo na svojem stališču vztrajala. Vendar pa ni mislili, da bi se Japonska mogla postaviti mogočni Uniji po robu, zlasti še zato ne, ker v hrblu preži Rusija, ki, zavil« v neprediren molk, ne Izdaja svojih namenov. Diplomatična akcija Japonske bo vsekakor šla za tem. da prisili do pogajanj kitajsko vlado, zakaj bnš strah, da ne bi so Tokio in Nanking glede Mandžurije sama med seboj brez tretjega sporazumela, je diktiral ameriškemu državnemu tajniku za zunanje zadeve Stimsonu znano nolo. ki je. v Tokiu povzročila razburjenje. Ker se pa bo seveda kitajska vlada odslej čutila pod okriljem Amerike varno, se japonski državniki, ki jim je pol do araiižmana s Kitajem sedaj definilivno zaprl, ne Koncentracijska vlada v Franciji nemogoča Herriot ostane raje v opoziciji — Rešitev krize v znamenju volitev Parii. 11. jan. fr. Ali koncentracija ua levo ali ua desno, ali samo spopolnitev kabineta z zasedbo izpraznjenih mest vojnega in zunanjega ministra, la ugibanja so danes na dnevnem redu politiku,jo-čili Parižanov. Jutri se sestaneta poslanska zbornica in odločitev glede rekonstrukcije vlade mora pasti v teku jutrišnjega dne. Ministrski svet se bo sestal pod predsedstvom g. Doumerja, predsednika republike, da se končno odloči. Razvoj zadnjih dogodkov je znan. Medtem ko je Maginota ugrabila smrt, je Aristide Briand sam podal ostavko. V petek dopoldne je Briand, ki iz zdravstvenih razlogov ne sme zapustiti sobe, povabil k sebi na dom ministrskega predsednika Lavala in mu izročil pismeno ostavko. Pri tem je izjavil, da ne more zaradi slabega zdravja izvrševali dolžnosti zunanjega ministra, in to še posebno spričo mednarodnih konferenc, ki so na vidiku. Laval je hotel Brianda pregovoriti, naj ostane na svojem mestu, toda la ni umaknil ostavke. Nato mu je ministrski predsednik ponudil mesto ministra bre/. portfelja. Odgovor na ponudbo si je Briand sicer pridržal, vendar je gotovo, da ne bo ponudbe sprejel, ker bi bilo mesto ministra brez portfelja za politika svetovnega slovesa, kakor je Briand, poniževalno. Kot vzrok Briandovo ostavke se službeno navaja njegovo šibko zdravje, vendar je splošno znano, da ni bil to glavni vzrok Briandovega koraka. Briand sc jc umaknil, da si okrepi zdravje, a v prvi vrsti zato, da počaka izid poslanskih volitev v opoziciji in da z opozicijo pride zopet na vlado telesno in politično okrepčan. Dejstvo je, da so Briand ni mogel uživeti v dosedanjo pasivno vlogo zunanjega ministra, medtem ko je Laval sam vodil zunanjo politiko, večkrat tudi proti Briando-vini smernicam. Danes je ie. gotovo, da ne pride do širše re-koustrukcijc vlade, ker bi jo Laval v danih notranje- iu zunanjepolitičnih razmerah težko izvedel. Na pragu so volitve, v resnici sc je v nekaterih departementih že razvil jolivni hoj in Herriot u ni prav nič na tem, da hi vstopil v koncentracijsko vlado in si s tem pokvaril volivni uspeli, ki sc mu nheta. Zunanja politika bo tvorila glavno podlago volivnega boja in zato se nobena izmed opozicijskih strank ne mara vezati z vstopom v vlado pred volitvami in prevzeti odgovornost za važne sklepe, ki jih bo morala vlada storiti spričo reparacijske konference v Lausanni in razorožitvene konference v Ženevi. Koncentracijska vlada brez Herriota je nemogoča. Laval sam si močno želi, razširiti vlado na levo, ker računa, da bodo Hcrriolovi radikali pri volitvah uspeli, iu si hoče tako zagotovili za bodočnost. Ze na zadnjem kongresu so radikalni socialisti sklenili, da pred volitvami ne gredo na vlado, in Herriot se čuti žo danes lako močnega, da se mu zdijo kompromisi z Lavalom nepotrebni. Za koncentracijsko vlado, ki naj hi bila nekaka vlada narodnega edinstva in ki bi se opirala na radikalne socialiste, se poteguje tudi Doumer. ki je liil sam izvoljen s pomočjo radikalov. Takšna vlada ima ludi mnogo drugih zagovornikov, češ. da jc danes toliko bolj potrebna, ker stoji Francija na pragu važnih zunanjepolitičnih odločitev in se na drugi st ra u i v Nemčiji ustvarja enotna narodna fronta, kakor pričajo najnovejši razgovori med llrii- niiigoin. Hitlerjem in Hugenbergom. Kakor rečeno, v Franciji še niso dani pogoji za sestavo takšne vlade, ker so politični voditelji mnenja, da ni položaj države v lakBni nevarnosti, da bi bilo potrebno strankam, odpovedati se svobodi,- ki bi jo jim omejevalo sodelovanje v vladi narodnega edinslva. Političen položaj jc torej taksen, da ni pričakovali oslavke relokupnc vlade, ki hi ji nato »jedila rekonstrukcija ua podlagi širše koalicije. Laval bo samo spopolnil izpraznjena mesta vojnega iu zunanjega ministra. Zunanje ministrstvo, ki ga jc de faclo doslej že vodil, namerava prevzeti Laval sam tudi de ime. Ali postane Maginotov naslednik Tardieu ali Painleve, ali kdo drugi, ne more biti za hodoče smernice vlade odločilnejšega pomena. Saj ie gotovo, dn bo ludi novi vojni minister hodil po poti svojega prednika, ker so danes v Franciji vsi vodilni državniki edini v tem, da mora imeti Francija krepko armado in da ne bo mogla spričo sedanjega zunanjepolitičnega položaja na bodoči raz orožitveni konferenci mnogo popustiti. Lava! pri predsedniku Pariz, 11. jan. Itj. Laval sc je dane« prijavil v avdijenco k predsedniku republike. S tem bo vladna kriza stopila v novo fazo, ker bo Briand najbrže kljub vsemu prigovarjanju prijateljev ofi-cielno ostal pri svoji demisiji. Več listov obžaluje, da se mora Briand neprostovoljno umaknili ravno v času, ko jc podal svojo značilno izjavo nemški kancler Briining. Briining vrgel bombo Nemška odpoved reparacij je razburila vso Evropo Velika vznemirjenost v Franciji Pariz. II. jan. Ig. Havas .sklepa v svoji izjavi. da ni morebiti Hitlerjev pritisk povzročil zadnje izjave dr. Briininga, temveč, da ve« nemški narod soglasno zahteva konec reparacijskih zahtev. Nemčija smatra, da ima ves svet dosti reparacij iu da jih zahteva samo še Francija, kljub temu, da ima denar vsega svela v svojih kleteh. Tudi danes so vsi pariški listi polni člankov o Briintngovi izjavi. Desničarski listi, kakor • Aclion Fran^aisc , L'Ordre in »Figuro- zahtevajo sank cije iii zopetno zasedbo Porcnja. >Echo de Pariš pa zahteva, da se Nemčij afinančno bojkotira in vloži pritožba pri huškem razsodišču, ker je nemška vlada po izjavi dr. Briininga pokazala voljo, da razruši Voungov načrt. Tudi socialistični To-pulaire se boji, da bi utegnile biti posledice uničujoče ne samo za Nemčijo, lemveč za vso Evropo. . L'Oevre izjavlja: s svojo izjavo, ki jo je dal dr. Briining angleškemu poslaniku, je hotel zrušiti v reparacijskem vprašanju enotno fronto, k i * se je ustvarjala med Francijo in Anglijo če bi bil angleški poslanik oslal diskreten, bi se bil la poskus gladko ponesrečil. Zelo verjeten je logični sklep, da jc Anglija hotela precej nasilno vsilili Francozom upoštevanje kratkoročnih kreditov. Radi tega je verjetno, da gre za strategični manever, ki hoče prikrili prave cilje. Malin pa poroča, da bomba ni bila vržena z angleške strani, temveč da jo je poslal v svel neki poljski diplomat, kateremu jc angleški poslanik pripovedoval o svojem razgovoru z dr. BrUningom. Anglija rezervirana London, 11- jan. Ig. Na padnjo izjavo dr. Brii-ninga se je Mac Donald nekoliko izognil vprašanjem zastopnikov listov, češ, da se mora objavili politika in stališče Anglije samo v ugodnem času in na primernem mestu. Bilo je pričakovati take izjave dr. Briininga na lozanski konferenci spričo gospodarskega in notranje političnega položaja Nemčije. Da je bila ta izjava podana že sedaj, kaže, da je konferenca potrebnn bolj kol kedaj, ker ni mogoče pustiti, da ostanejo stvari tako, kakor so. Sedanji položaj, je rezultat mednarodnih dogovorov in je stvar mednarodnih konferenc, da se temu odpomore. Indiskretnost ? London, lt. jan. tg. »Times smatrajo, da jc podal dr. Briining svoje izjave v slabem trenutku. Tudi bi njegove izjave lahko slabo vplivale na lozansko konferenco, ker jih je dal nekemu za- bodo mogli izogniti jako neprijetni nuji, da iščejo sporazum /. W n s h i n g t o n o m . naj se jim lo še tako upira. Ako bi se pot do takega sporazuma ne našla, bodo dogodki na Daljnem vzhodu sprožili bre/, dvoma občo katastrofo. Ker na tej zlasti v sedanjem položaju prav nihče nima interesa — tudi Sovjetska Rusija ne — zato ni dvomiti, da se ho kljub grmenju v Tokiu in v VVashingtonu našel izhod v obliki ugodne kupčije. I stopniku interesiranib držav pred vsemi drugimi i zastopniki. To bi lahko napravi'o vtis, da skuša i Nemčija povzročiti diference med upniškimi državami. Daily Herald* misli, d? njegove izjave prvotno niso bile namenjene za javnost in da sc je zvedelo zanje samo po indiskreciji. Daily Tc-legraph« sklepa, da se je lo zgodilo zalo, ker ie dr. Briining pod pritiskom Hitlerja, kajli nihče ne more že danes reči, da Nemčija v treh ali petih lelih nc more ničesar plačati. Češko mnenje Praga, 11. jan. Ig. Vaš dopisnik doznava iz inerodajnib češkoslovaških krogov pod vtisom izjave dr. Briininga: Videli je, da je bila Briiningova izjava konccsija Hiltlerju. in sicer, da jc bila eden izmed pogojev, ki jih je stavil llitller. Način, kako se je to objavilo, se ne more imenovali srečen. ker se s leni Francozom »o nepotrebnem otežuje položaj. V Pragi se smalra. da bi bila Nemčija lahko sprejela francoski predlog za moratorij dveh let. v katerem času bi se lahun pogajala za črtanj« reparacij, Ffflflcosjto njj^cšfco pogajanja Ijonrion. 11. jan. ž. Pogajanja, ki jih vodi v Parizu angleški finančni slrokovnjak sir Leytn-llrss. so zastala. Danes sc je Ross ponovno sc-ial s francoskim ministrom Flandinoni in bclgij.- kini ministrom Frnnquijrni. V političnih krogih vlada prepričanje, da ho najbrže prišlo do spon.zumn mod Francijo in Veliko Britanijo v vprašan u stališča, ki ga bosla obe državi zavzeli napran Ameriki. Vendar pa zapreke, ki vladajo v mnenj'n obeh vlad v zadevi nioralorljskega vprašanja, ne niso uglajene. V britanskih finančnih krogih se nc veruje, da bi francoska vlada, če bo vztrajala pri svojem dosedanjem stališču, zahtevala od mednarodnega sodišča v Haagu, da se prične proti Nemčiji pcslopnnjc nn podlagi prvega aneksa haaškega dogovora o reguliranju reparacij, ki ie bil zaključen v januarju 1030. Atentat na evropsko solidarnost Jugoslavija sc ne odreče svojim pravicam lleigrad, II. jan. I. V Belgrad so prispele vesti iz inozemstva, ki odkrivajo razpoloženje v drugih evropskih državah. Razpoloženje, ki se popolnoma strinja z našim! Vedno bolj dozoreva misel, da je Nemčija izvršila ali v dobri ali v slabi veri, o tem naj ne bo govora, nlenlal nn evropsko solidarnost, ki bo trpela nepregledne posledice. Evropa je bila Nemčiji naklonjena, ludi Francija, ludi države male anlantc. Danes se lahko izroči javnosti, da je ludi naša država računala z dalekosežuim sodelovanjem med Jugoslavijo in Nemčijo pa gospodarskem polju. To sodelovanje bi tekom letošnjega leta zadobilo zelo konkretno obliko. Isto se mora reči tudi o Ituinuniji. S svojo, res nerazumljivo napako, je Nemčija te možnosti oddaljila, z enim samim niahljajem zopet zrušila zaupanje, ki se je polagoma začelo zbirati okrog nje. Tukaj se vprašujejo, če naj tragičen odhod Brianda iz političnega pozorišča predstavlja res simbol za ideale, katere zasleduje nemška politika. Ali naj gredo v zaton ludi še drugi državniki Evrope, ki so svoje mnenje vezali na idejo solidarnega sodelovanja in skupnega prenašanja gospodarskih težav. Vedno, kadar sc jc Evropa začela s lolikimi mukami zbirati, je počila v Berlinu kaka bomba, ki je začelo delo uničila. Državniki kmalu ne bodo imeli več poguma, zagovarjati politiko, ki jih slalno. kompromitira. Iz najboljšega vira se lahko poroča, da ima naša vlada popolnoma jasen namen, boriti se najodločneje in dosledno za pravice, ki so na njeni strani. Naše javno mnenje jo bo z vsemi silami podpiralo. Naše ljudstvo nosi že zadosti težka gospodarska bremena, da bi moglo naložiti na svoje rame še nove gospodarske in denarne žrtve, o katerih je vedno bolj jasno, da so brezplodna. Naša država, ki sloni na mednarodnih pogodbah, ne bo smela dovoliti nili za trenutek, da se uveljavi nevarna anarhija v uaziranju glede veljavnosti mednarodnih pogodb, ki so zaključile svetovno vojno, kajti v principih te anarhije bi lahko utonile vse stavbe, ki so zrastle iz mednarodnih pogodb, in z njo vred uspehi naše stoletne borbe za svobodo. f-uje se, da so Nemci pripravili ogromen sta listični muterijul za debato, ki se bo vršila v Lau-sannu. Nlkdo jim tega ne osporavn. Nikdo tudi ne oporeka njihovim državnikom, da hočejo svoje ljudstvo razbremeniti. To je njihova pravica, loda naša pravica in naša dolžnost pa je. da ludi mi predložimo konferenci v Lausannu natančno sliko o naših gospodarskih razmerah, tako da bomo mogli z lahkoto branili naše neoporečne pravice. Naša javnost bo odobravala, ako pojde v Lnusnnne kvalitativno močna delegacija, od katere se more z zaupanjem pričakovati, da bo do zadnjega branila naše težko pribojevane pravice, katerim se naš' država ravno v sedanji ležki gospodarski krizi n> more in ne sme odreči. Volitev nemškega predsednika Berlin. II. jan. Ig. Današnja izjava voditelja narodnih socialistov Hitlerja pomenju očividno, da so sc nemški nacionalisti in narodni socialisti, če tudi vlada med njimi velika razlika v političnem pojmovanju, dogovorili, da skupno odklonijo zopetno izvolitev Hindenburga v parlamentu in da naj se novi predsednik izvoli z ljudskim glasovati jeni. Pomen tega dogovora obeh desničarskih strank je v leni, da hočeta stranki s tem izključiti državnega kanclerja dr. Briininga od akcije za podaljšanje funkcijske dobe Hindenburga. Voditelja obeh desničarskih strank sla morala uvideti, da se ne moreta odtegniti misli zopelne izvolitve Hindenburga. Ker je predlog za zopetno izvolitev Ifindcn burga polom parlamenta izšel od dr. Briininga, so odklonili la predlog ler bodo sedaj najbrže direktno stopili k državnemu predsedniku s predlogom, da se predsednik voli z ljudskim glasovanjem, dn se s tem izognejo dr. Briiningu. i)tinaj«ka vremenska napoved: Vedno slabše vreme, lahko ludi padavine, morda sneg. Otvoritvena seja senata Starostni predsednik fvan Hribar Aelgrad. ti. januafja. 1. Danes opoldne se jo vrsti« slovesna otvoritvena seja senata. Za zasedanje senata je bila preurejena prostrana dvorana v prvem nadstropju prometnega ministrstva. Dvorana je vsa obložena s snežno belim marmorjem iu je v glavnem precej podobna slavnostni dvorani ljubljanske univerze, razen, da senatna dvorana nima galerij, ker se nahajajo lože za diplomate, časnikarje in občinstvo kar za hrbtom senatorjev v parterju. Krasne preproge z državnim grbom in z drugimi narodnimi motivi visijo na prednji steni in na predsednikovi tribuni. Ministrska klop — s-amo ena — se razteza preko vse dvorane tik pod predsednikovo mizo in nasproti senatorskih sedežev. Govorniški pulti so v svoji skromnosti podobni onim v skupščini, toda med tem ko so v skupščini nekoliko vzvišeni in potisnjeni dalje prflč od poslancev, kakor da bi bilo pričakovati močnejše govorniške tehnike, se nahajajo govorniški pulti v senatni dvorani neposredno pred prvimi klopmi senatorjev, tako da na prvi pogled napravljajo vtis, kakor da bodo služili za bolj mirne, kramljajoče debate. Senatorski sedeži pa so razvrščeni v obliki arene ter se vijejo v lepem polkrogu okrog predsednikove mize ter so natančno opredeljeni v tri skupine: centrum, levico in desnico. Seveda bo ia porazdelitev služila le za lokalno orientacijo senatorjev. Vsak senator ima pred seboj lepo politirano deščico za beležke in majhen predalček za akte. Vtis, ki ga napravlja seualska dvorana, je zelo familiaren, ker odpade vsa rezervirana in vzvišena oddeljenost ter se vrši vse lepo v malem, mirnem krogu. Že ob 0 so senatorji začeli prihajali. Veliko Jih je prišlo naravnost s kolodvora, ker so še nosili nekaj vidnih znakov dolgega nočnega potovanja. Prihajali so vsi dostojanstveno, nekateri v lepih limuuizah, drugi bolj demokratično — peš. Obleka je mnogo bolj rafinirana, kot pa je bila pri narodnih poslancih. Nobene narodne noše, samo dva rdeča fesa se ponosno zibljeta po hodnikih. Celo v dvorani med sejo sta trdovratno ostala tia glavah muslimanskih senatorjev. Ostali pa so bili povečini v elegantnih, novo prikrojenih žakejih. Nadrabin Alkalaj je predmet splošnega spoštovanja od strani svojih izvoljenih in imenovanih kolegov. 1'atres eonscHpti regni Jugoslnviae! Slovenski senatorji, katerih je Besi, so se porazdelili po vsej dvorani. Na skrajni desnici je zavzel nekoliko osamljeno mesto dr. Valentin Rožič, na skrajni la-vici pa je sedel dr. Ploj. Dr. Ravnihar se je presedel na desno za njima, druga dva lepo v sredino, Ivan Hribar ravno tako. Dvorana Je bilu inirna, nekaj nemih pozdravov, nekaj pogledov, brez hrupa in šundra posedajo senatorji po klopeh v pričakovanju kraljeve vlade, ki je vstopila v dvorano ob pol 10. Mnogo manj ministrov kot pri otvoritveni seji narodne skupščine. Samo dr. Kraljev Iv, ki je edini kabinetni novinec, je šel sedet za ministre v krog tajnikov senata. Dr. Kramer je sedel na desnici predsednika vlade, na njegovi levici minister za socialno politiko in narod, zdravje Janez Pucelj, poleg njega dr. Milan Srskič. Iz vrst senatorjev se dvigne Sava Ljubibrntič, ki z ravno tako prijetnim glasom, kakor je njegovo ime, poživijo senat, naj imeuuje -taroslo senata Ivana Hribarja za častnega predsednika prve seje, Predlog je bil sprejet in že je stopil Ivan Hribar proti predsednikovi mizi. Njegova visoka postava se je jasno odražala na _živih motivih preprog v ozadju. Ko so bili izvoljeni tajniki, je dobil besedo predsednik vlade, ki je prečital kraljev ukaz o imenovanju senatorjev, nakar je Ivan Hribar .pozval svoje kolege, naj prednjo svoja polnoinočja. Vse to se je izvršilo v največjem redu in miru. Nato je Ivan Hribar držal svoj prvi otvoritveni govor. V začetku je izrazil svoje veselje nad tem, da sme v svoji visoki starosti predsedovali prvemu senatu iuiae kraljevine. Mi smo senatsko institucijo omalovaževali je rekel, morda preveč omalovaževali, kajti ako bi bili svoje dni sledili zgledom zapadnih demokracij in bi si bili ustvarili svoj senat, bi morda ne bilo prišlo do tragičnih scen v našem preteklem parlamentarnem življe- nju. Sonat Ima nalogo, da vzdržuje tradicijo, da zavira, da je steber, na katerega se država naslanja. Posebno mi Slovani moramo čuvati lo institucijo, ker odgovarja našemu temperamentu. Mi smo vedno živeli pod starešinami, senat naj bo nadaljevanje te slovenske tradicije starešinstva. Nato je čestital narodu, da je našel v osebi kralja Aleksandra budnega rešitelja in neumornega narodnega delavca. Sedaj je čas za nas, je izjavil Hribar, da storimo svojo dolžnost, tla se •pobrigamo /a bodočnost naše velike domovine. Mi živimo sedaj v enem in istem domu, preje smo stanovali po različnih domovih. Sedaj naj nas veže drug na drugega največja in najbolj trdna vez, lo je bratska ljubezen drug do drugega. Bil sem vedno prepričan v svojem dolgem in izkustva polnem življenju, da bo velika slovanska misel enkrat zmagala. Zmagala je že pri nas. Mi smo močan jugoslovanski narod, ki bo tudi srečen, ako bo sam hotel. Mi moramo sedaj vsi težiti v lo smer, da bomo z enakim ponosom rekli: Jugoslovanski državljani smol, kakor je svoje dni Rimljan ponosno trkal na prsu, kadar je vzkliknil: :,CIvis Komonus sum k Čeprav ima senat nekoliko' ožji delokrog kot pa narodna skupščina, ga čakajo velike naloge. Upam, da bo prav lahko na,jI i soglasje med obema skupščinama, ki bo prineslo najlepše uspehe. Kralj in narod sla nam izrazila veliko in odgovornosti polno zaupanje. ,Ne prekoračimo ga! Vsi se (hočemo zbrali okrog našega velikega vladarja. od njega se učiti rodoljubja, državljanske iu vladarske modrosti, posebno pa še požrtvovalnosti. Mi moramo želeli isto, kar želi on, namreč firečo naše velike domovine. Vsi ministri in senatorji so stoje navdušeno aklatnirali kralju. Predsednik Hribar je glavni del svojega govora ponovil ludi v slovenskem jeziku. Jutri bo volitev verifikacijskega odbora. Seja je bila s tem končana. Mirno in brez hrupa, kakor so prišli na sejo, so senatorji odhajali iz palače prometnega ministrstvu. Zveza Narodov 193t (Od našega stalnega dopisnika.) Ženeva, 8. januarja. Preteklo lelo 1931. pomenja v gradnji mednarodnih odnošajev ob-ulno nazadovanje, kar se posebno močno občuti v nezdravi trgovski zapori, s katero se obdajajo veliki in mali narodi. Carinska vojna, ki dejansko divja no vsej Evropi, iako neugodno vpliva na normalne mednarodna odnoSaje. .Zato nam preteklo lelo tudi ni prineslo kakih posebnih uspehov ne na čisto političnem, ne na gospodarskem polju in ludi ne pri reševanju humanitarnih nroblemov, kakor je tudi docela odprto ostalo vprašanje narodnih manjšin. Posebno kar tiče manjšinskega vprašanja je povsem jasno, da nobena država nima resne'volje, da bi se ga lotila, ker je že ležko katero najti, ki bi sama do svojih narodnih manjšin bila res pravična. Ta okoliščina jim jemlje moralno legitimacijo, da bi se mogle z uspehom potegovati za istokrvno manjšino v mejah drugih držav. Pa tudi uspehi Ženevske zveze na čislo humanitarnem polju, kakor je boj proti opiju, so prav majhni. V drugi polovici leta je zborovala konferenca proii trgovini z opijem v Bangkoku. Konferenca bi prav zu prav imela ugotoviti, da države izvajajo pogodbo, ki so jo podpisale 1925 In v kateri so se zavezale, da bodo tekom 15 let na svojih ozemljih popolnoma zatrle uživanje opija. Toda konferenca so s tem vprašanjem sploh ni b:\-vlla, ampak se ie razšla brez vsakega rezultata. Na gospodar.-kani polju je tretja carinska konferenca spomladi 1931, ki naj bi prispevala k po-mirjenju carinske vojne, pokazala, da je silno majhno število držav, ki bi bile pripravljene podpirati trgovsko pogodbo, ki je bila predlagana prejšnje leto v Ženevi. Tudi ta gospodarska konferenca se je razšla brez vsakega rezultata. Od tedaj pa se je gospodarski odsek pečal le še z zbiranjem statističnega niaterijala. Objavljal je spomenice ie dokumente, ne da bi podvzel sploh še kako iniciativo. Radi velikih nesoglasij met) vodilnima velesilama Evrope, Francijo in Nemčijo, je propadel tudi naknadni nemški predlog o carinski zvezi, ker Francija ni verjela, da ima predlagateljica iskrene namene. Najhujšo razpoko pa Je doživela zgradba Zveze narodov v mandžurskem vprašanju, kjer je s svojo nemoralno in neiskreno politiko doživela popoln polom. Poraz, ki ga je suverenost ZN doživela v Ženevi, je podčrtal nov poraz v Parizu. Svet Zveze narodov se je postavil na stran močnejšega edinole zato, ker jc bil močnejši in se ni upal in tudi ni hotel nastopiti proti oboroženemu in nasilnemu japonskemu imperializmu. Japonci so z oboroženo silo v Mandžurijo vdrli in mesto, da bi jih Zveza narodov prisilila, dn jo čimpreje izpraznijo, je poslala komisijo na Vzhod, ki bo bolj kontrola za Kitajce nego Japonce. Pač pa je znala zveza vso svojo avtoriteto uveljaviti v bolgarsko-grškeiu sporu, kjer je zahtevala uredilev v teku par dni . Japonci so v Mandžuriji vse dosegli, kar so hoteli. Pod pritiskom svojih zasedbenih čel se bodo pogajali s Kitajsko in bodo v Mandžuriji ostali, ali jo izpraznili, kakor se jim bo zljubilo. Komisija ZN nima nili pravice, da bi se v tozadevna pogajanja vtikala. Veliki neuspehi ZN na vseh mednarodnih poljih so občutno zmanjšali njen ugled iu veljavo v svetu. Vse bolj se kaže, da to, kar imenujemo Zvezo narodov, ni nobena zveza, ampak mora nekaj takega šele postati, Zveza ima še eno priliko, da pokaže, ali je vredna in sposobna življenja! svetovno razorožil veno konferenco, ki se prične v nekaj lednih, ('e se tudi ledaj no bo nič storilo, da se uresniči mednarodna misel, to je, cln se začne z dejansko razorožitvijo, potem se bojimo, dn se bo lepa mirovna zgradba ob Ženevskem jezeru pričela tudi vidno rušiti, kar bi bila vsekakor velika škoda za mednarodno mirovno delo. Y. Važna seja reparacijshe banke Podaljšani krediti — Plačilna nemožnost Nemčije Basel. II. jan. Ig. Današnja seja upravnega sveta mednarodne reparacljske banke, na kateri je Slo v glavnem za podaljšanje' raznih kreditov, je bila končana že okoli poldneva. Najvažnejše vprašanje, to je obnova dolarskega stomilijonskega kredita nemški Državni banki, je bila ugodno re-, šeua. kolikor je bilo t it mogoče. Predsednik mednarodne reparacljske banke je bil pooblaščen, da . me za tri imveee podaljšati delež mednarodne re-pr.rucijske banke pri tem kreditu, ki znaša 25 milj. dolarjev, če podaljšajo svoje deleže tudi druge" rta-rodne banke, ki so udeležene pri tem kreditu ] (Francija, Anglija in Amerika). Upravni svet je obnovil za dotične deleže mednarodne reparacljske banke tudi kredite za Jugoslavijo, Avstrijo in Madjarsko. Radi avstrijskega kredita bodo potrebni razgovori tudi se z ostalimi j kreditorji. Nov kredil se Avstriji ni mogel dovoliti. •Madjarski kredit za 20 milj. dolarjev Je mednarodna reparacijska banka začasno že meseca decembra podaljšala za 1 leto. ler je upravni svet pristal še na novo podaljšanje. Novi kredit za Jugoslavijo, pri katerem je mednarodna reparacijska banka ude-' ležena samo z 1 milj. dolarjev, je popolnoma per-fekten. Francoska narodna banka je dala svoj pristanek za obnovo ostalih 2 milj. dolarjev. Največjo moraliene vrednosti pa je d a na:'nji pristanek upravnega sveta mednarodne reparacljske banke na poročilo baselskega posebnega odbora o plačilni nezmožnosti Nemčije. Upravni svel je sklenil, da potrdi izrecno svojo brzojavno izjavo, ki jo je že poslal vladam, da mednarodna reparacijska banka soglaša in potrjuje mnenje tega posebnega odbora. Mednarodna reparacijska banka je to ugotovila v lastnosti Irustee-ja upniških držav. Romanske koncesije Italiji Javna dela prevzamejo italijanske tvrdke Ptiriz. 11. jan. >Temps: priobčuje razgovor svojega rimskega dopisnika z romunskim finančnim ministrom Argetoianom, ki je le dni prispel iz Rima v Pariz. Minister Argetoiano je dejal, da je započel daljše informacijsko potovanje. Mednarodno gospodarsko življenje je tako med seboj zvezano, tla nalaga stalne stike med odgovornimi ministri, posebno v času svetovne gospodarske krize. >.Moj namen je, stopiti v stik z ministrskimi predsedniki zapadnih držav in zvedeli, kako oni sodijo o sedanjem položaju in po kakšni poti nameravajo najti rešitev sedanjih evropskih problemov. Gospodarski položaj Rumunije zasluži vso pozornost. Ruijjunija proizvaja mnogo žita in pe-troleja, ki ga ne more prodati, med tem ko mnoge izmed evropskih držav uvažajo te proizvode iz Amerike. To je paradoksno. Zalo se je Argetoiano podal na pot, da bi zvedel, ali se da rešili vprašanje racionalizacije proizvodnje in konsuma v Evropi. Glede reparacijskega vprašanja iu mirov- nih pogodb je Rumunija popolnoma na strani Francije in male untaule. O gospodarskih vprašanjih se je nagovarjal tudi z Mussolinijem. Ta mu je dejal, da je pripravljen sodelovati pri vsakršni rešitvi iz sedanje krize, tla bi le katero našli. Toda Argetoianovl razgovori v Rimu niso tako viseli v zraku, kakor se zdi na prvi pogled. Argetoianu se jo pogajal tudi o konkretnih vprašanjih. Gre za koncesije velikih javnih tlel, kakor za gradnjo ccst iu železnic in tudi nekaterih drž. poslopij v Bukarešta. ki jih je dala romunska vlada italijanskim tvrdkam. Ta dela naj hi se pričela v najkrajšem času, več pa ni šo znanega o sporazumu. Bukarešt, 11. jan. Ig. Italijansko-romunska prijateljska pogodba, ki je bila začasno podaljšana za pol leta, se je sedaj podaljšala še za eno leto. Zastopnik romunske vlade v Rimu je bil pozvan, da podpiše dogovor o jiodaljšauju. Ustanovitev društva Trgovske akademi e v Mariboru Maribor, 11. januarja. Zakon o državnih in trgovskih akademijah, ki ]e že dogotovljen ter čaka samo na 'objavo v - Službenih Novinah«, vsebuje med drugim tudi zahtevo, da mora dobiti vsaka trgovska akademija najkasneje v dobi 5 let, lastno šolsko poslopje. S lem zakonom jc revno ogrožen obsioj trgovske akademije v Mariboru, ki deluje šele nekaj let, pa jc že pokazala živo potrebo nadaljnjega obstoja in delovanja, lc pred kratkim «e jc govorilo o nevarnosti ukinjejija mariborske akademije, toda polom intervencij se je posrečilo zaenkrat to nevarnost odstraniti. Da se pa poišče način, kako bi se dalo uresničiti zakonsko zahtevo glede mariborske trgovske akademije, ee je vršilo nocoj v mestni posvetovalnici zasedanje, katerega so sc udeležili odlični predstavniki iz industrijskih, trgovskih in obrtnih krogov, občinskega sveta, drž. oblasti in zastopniki šolstva, Posvetovanje jc vodil načelnik mestne občine dr. Lipold, ki jc v uvodnih besedah omenil nevarnost, ki preti trgovski akademiji. Za njim je podal obširnejši ekspoze, ravnatelj trgovske akademije g, Dolenc. Namerava ustanoviti v Mariboru po zgledu Ljubljane posebno društvo z naslovom - Trgovska akademija <• To društvo bo imelo namen, da najde na najprimernejši način sredstev, ki so potrebna za zgraditev novega .šolskega poslopja. V tem poslopju bo dobila prostor Trgovska akademija, Gremijaina trgovska nadaljevalna šola in goslilničarska šola. Po potrebi bi se vršili v poslopju še drugi strokovni tečaji in pouk. V6C naj bi se skušalo realizirati s pomočjo vseh domačih pridobitnih kro-gav, dalje s sodelovanjem mariborsko mestne občine ler s pomočjo banovioskih in drž. faktorjev. Izvoljen je bil nafo širši pripravljalni odbor, v katerem se nahajajo poleg zastopnikov gospodarskih krogov iz Maribora tudi zastopniki is celega mariborskega okrožja, Odbor bo sestavil praviia ler jih predložil pristojni oblasti, da jih odobri. Hkrati bo sklican v bližnjem ča6u ustanovni občni zbor društva. Tehnični oddelki pri srezkih načelstvih Belgrad, 11. jan. AA. Na podlagi čl. 51 zakona o banski upravi in v soglasju z notranjim ministrom se s sklepom ministra za gradbe ustanove tehnični oddelki pri sreskih načelstvih in določijo njihovi sedeži ler njih terilorijalna pristojnost: I. na področju dravske bonovine Kranj za radovljiški in kranjski srez; Ljubljana za kamniški, litijski, ljubljanski, logaški in kočevski srez; Novo mesto za črnomeljski, metliški, novomeški, krški in brežiški srez; Celje za gornjegrajski, slovenj-graški, konjiški, celjski, laški in šmarski arez; Maribor za dravograjski, mariborski levi breg, mariborski desni brez, ptujski, ljutomerski, mursko-soboški in dolnjelendavski srez. Konf °renca hmetjariev Belgrad, 11. jan. L "Iu se bo vršila jutri dopoldne zelo važna konferenci, ki se bo pečala z vprašanjem signiranja našega hmelja za izvoz. Na dnevnem redil bodo vsa vprašanja, ki se tičejo proizvodnje in razprodaje našega hmelja. Na konferenco so povabljene vse trgovske zbornice, hinelj-ske organizacije, predvsem pa hmeljarske zadruge iz Slovenije iz Vojvodine, kakor ludi zastopniki raznih zainteresiranih ministrstev. Izgleda, da sn bodo i/, Slovenije udeležili konference sledeči !/g. zastopuiki: dr. Mohorič za Zbornico za TOI, tir! Kršč. strokovna inter-nacionala o sedanem delavskem položaju Meduarodnn zveza krščanskih strokovnih organizacij Jo na svojem zborovanju v dneh 14. iu 15. dec. v Ktiiiigsvvinler-u, pod predsedstvom B. Otle-ja, razpravljala o položaju delojemalcev v sedanji svetovni gospodarski krizi in opredelila svoje stališče naslednje; Odbor Mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij ugotavlja da je bil v vseh po krizi prizadetih deželah močan pritisk na življenjski standard delojemalcev prvi protiučiuek krize. Ta pritisk se javlja bodisi v znižanju plač bodisi v odpravi ali omejitvi socialnih podpor, kakor tudi v omejitvi socialnega delovnega varstva vobče. Dalje ugotavlja, da padanje življenjskega standarda delojemalcev ne izvira v prvi vr.sti iz razlik v mezdah in življenjskem standardu, ki obstojajo v posameznih deželah, ker je nastopilo v več industrijskih središčih, v katerih je bil življenjski standard že dolgo časa na nizki stopnji. Po vseh deželah, kjer znižanje mezd ni šlo vzporedno z znižanjem cen, so je življenjski standard delojemalcev dejansko znižal, kupna moč širokih ljudskih plasti sc je zmanjšala, kar je krizo le Se poostrilo, namesto da bi jo omililo. To poslabšanje življenjskega standarda povzroča moralno škodo in pripravlja pol uničujočemu radikalizmu. Odbor JI. K. K. S. 0. sc odločno izjavlja proti temu razvoju in proli sredstvom, ki jih žesto uporabljajo delodajalci, ki zlorabljajo lirczposclnosl v to, da nalagajo delojemalcem delovno pogoje, ki jih argument o mednarodni konkurenci, na katero se večinoma sklicujejo, nikakor ne opravičuje. Odbor zahteva, tla se prizna strokovnim organizacijam pravica, tla v slučajih, ko zahtevajo delodajalci znižanje meztl, doženejo višino proizvajalnih stroškov. Dalje zahteva odbor, dn vlade znižanju mezd ne gredo na roko, pat. pa ščitijo tarifne pogudbe, ki so za socialni mir nujno potrebne in bi vsako izpodkopavanje te vužne ustanove ogrozilo njen obstoj. Brezposelnim naj ee z brezposelskim zavarovanjem ali drugimi primernimi sredstvi zagotovi človeka vredno življenje in se tako sami in njihove družine obvarujejo pred bedo. Socialna zakonodaja naj se ohrani In po vladali ratificirane mednarodne pogodbe naj se natančno izvrše. Spričo velike škode, ki jo povzroča brezposelnost, zahteva odbor, da litij se z mednarodnimi dogovori, dalje s pogodbami med organizacijami delodajalcev in delojemalcev poizkuša, da #e s skrajšanjem delovnega časa, novimi prilikumi zu delo iu z drugimi primernimi sredstvi doseie možnost. tla dobi dela čim več delojemalcev. Odbor Mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij zahteva, da naj se države v zmislu prejšnjih sklepov MZKSO lotijo trajne ureditve mednarodnih dolgov; da prenehajo s svojo nesrečno politiko, ki gre z zviševanjem carin, koiilingen-tlranjem in drugimi prolekcionalističnimi odredbami v pravcu gospodarske industrije; slednjič naj se zedinijo za mednarodno gospodarsko sodelovanje, ki bo svetu vrnilo znupanje, brez katerega se svetovna kriza ne da premagati. To sodelovanje mora stremeti tako za olajšavo zamenjave blaga med industrijskimi deželami samimi, kakor tudi za stvoritvijo in organizacijo novih prodajnih trgov. Odbor poziva krščansko delavstvo vseh dežela. dn okrepi iu izpopolni krščanske strokovno organizacije kot učinkovito sredstvo samopomoči. To ni samo zato potrebno, da se zaščitijo delojemalci pred vsemi odredbami, ki spravljajo v nevarnost pridobitve dolgoletnega delu strokovnih organizacij. marveč tudi zato. da pridobimo v /mislit programa MZKSO vpliv na javno inueiijc v posameznih deželah iu narode prepričamo, da morejo le skupno doseči, kur vsak za»e n» umore jo: ozdravljenje svetovnega gospodarstva \ duhu miru. Posebej se je pečal odbor z ženskim delom in gospodarsko krizo in prišel do zaključka, da odstranitev ležkega telesnega dela ter krivična razlika med moškimi in ženskimi mezdami dejansko dovaja do tega. da se moška delovna moč nadomešča z žensko. Temu dejstvu je treba posvečali vso pozornost iu zlasti zahtevati, da se plačilo ženskega dela pravično uredi. Dalje je odbor razpravljal o mednarodni delovni organizaciji ter njenih nalogah in možnosiih v sedanji krizi. Generalni tajnik p. J. S. Serrrarons je poročal o sedanjem položaju krščanskega strokovnega gibanja; v nekaterih deželah je kriza povzročila zastoj ali nazadovanje, na splošno pa se je število članov mednarodnega gibanja v zadnjem letu Zvišalo. Peti kongre i Medn. zveze krščanskih strokovnih organizacij se bo vršil meseca junija 1982 " Antvverpah, Smrt sokolskega prvaka Praga, 11. jan. AA Davi je v Pragi umrl v 71 .letu starosli Jožef Schciner, predsednik češkoslovaškega Sokola, predsednik slovanskega sokol-skega saveza in podpredsednik mednarodne gan-nastične federacije. /Vouci stranka v Španiji Madrid, 11, jan, AA. Bivši minister Maura je imel shod, na katerem je zagovarjal usianovKev nove stranke. Stranka naj bi obstojala iz konservativcev in bivše stranke Zamorc. Naloga nove stranke bo odločna opozicija proli vladi. Maura je v teku svojega govora ostro napadel katalonski etatut, Betffrahhe vesti Belgrad, 11. jan. A A. S sklepom ministra- za promet je otvorjen telefonski promet med Dunojein in Vranskim. Taksa za edinteo pogovora (Iri minute) znaša 3.45 zlatih frankov. Belgrad, 11. jan. AA. Kmetijski minister g. ."uraj Demetrovič bo sprejemal stranke ob torkih m pelkih od 11. do 13. ure. Druge dni miri3lcr ne bo sprejemal zasebnih strank. — (Iz kabine ia kmetijskega ministra.) Belgrad, 11. jan. I. Kralj je odlikoval prof. v pok. M. Lilcgu iz Celja ler komponista p. Mtigo-ima Sn ti ne rja z ledom sv. Save III. stopnje, dr, Josipa T o mi š i> a . pr» (sodnika mariborske Glasbene Malice pa z redom Jugoslov. krone I V. stopnje. Šenčur iz Celju in ing. Dolinar kol zastopnik Hmeljarsko zadruge v Celju. Golgota slovenskega delavca Pred novimi odpusti delavstva Ljubljanu. 11. januarja. | Včeraj .smo poročali, da je bilo delavstvu v j kemični tovarni v Mostah odpovedano ter da bo do 140 delavcev brez dela vsaj tri mesece. Danes nam poročajo iz Celja, da so se tam razširile govorice, da bo najbrže ludi NVesten reduciral prihodnje dni okoli 300 delavcev. Te vesti zaenkrat še nismo mogli kontrolirati, če. pa se uresniči, bodo Gaberje in ostala celjska okolica •zelo prizadete ler bo lam brezposelnost rapidno narastla. Zalo upamo, da do odpustov ne pride. Nasprotno pa so pričele štore po malem delati. Pri inuogih odpustih in odpovedih je treba pomisliti, da ne gre povsod za resnično pomanjkanje dela, temveč pogosto tudi za manever kapitala, ki hoče na ta način okrniti delavstvu mezde. V vsakem slučaju, naj so odpusti potrebni ail ne, je dolžnost podjetja, da sama najbolj podpre brezposelne delavce. Naša industrija je bila dolga leta visoko aktivna in če so ji enkrat naročila nekoliko padla, naj sedaj podpre iz prihrankov v dolgih debelih lelih brezpcselno delavstvo! Delavstvo pri- ' čakuje od vlade in vseh oblasti odločno inicijativ-nosl za zboljšanje položaja! Zopet '.Ml delavcev ua ccsti, I št. Ilj v Slov. gor., ti. jan. i Množicam trpinov delavcev, ki so postali v leži razmer brezposelni, so sledili tudi delavci, j uslužbeni v ceršaski tvornici lepenke. V mariborski industrijski coni so se tudi začutile bridke posledice težkih gospodarskih razmer. Dne 0. I. m. je ceršaška tvornica lepenke za nedoločen čas usta- j vila obrat, ker ima izdelanega blaga — lepenke — ogromne količine, ki ležijo v skladiščih; odjemalcev ni, blaga ogromno. Zato je tovarna bila prisiljena ustaviti obrat in odpustiti vseh 00 delavcev. Težko so prizadeli /.lasti tisti delavci, ki imajo družino in ki nimajo ničesar, s čimer bi si mogli pomagati. Sočuvstvovanje z bridko usodo odpuščenih delavcev je vsesplošno ter je upati, da se bo mogel obral v dosedanjem obsegu kmalu zopet začeti. Okrog 50 Slovencev pod ključem Na Gočah in v Mančah prijetih 25 lantov hišno preiskavo. Vzrok aretacij ni ločno znan. V Zgoniku je bila kakih 14 dni pred božičen Rakek, 10. januarja. Kakor že znano, je bilo v (.iorici na Silvestrov večer aretiranih 17 Slovencev, ki so obdolženi ro-varenja proti <(ržavi. Poleg g. Filipa Ter Celja, duhovnega svetnika v Alojzijevišču, so bili aretirani še učitelj Lojze Brutuž, glasbenik in škofijski nadzornik cerkvene glasbe, Stanko Črnijo j. sin mizarskega mojstra, in njegov oče, Darko S u I i g o j in Jože š u 1 i g o j. Pred aretacijo je policija pri vseh izvršila hišno preiskavo. Na Gočah in v Mančah je bilo aretiranih 'Jo lantov. Pri župniku v šturjali so orožniki izvršili iz občinskih prostore, odnesena tam spravljena laška trobojnica. Koščke raztrgane Irobojulce so našli zjutraj po vasi razmetane. Neka Mussolinijeva slika je bila s .-dene sneta in postavljena v kol. Na zaprašenem okvirju so sc poznali odtisi prstov. V vas so se pripeljali policijski agenti in fašisti in vsi moški so morali odtisniti vse prste za preiskavo. Zaprli so pet oseb, katere so pa čez nekaj časa izpustili, ker jim niso mogli dokazali identitete prstnih odtisov. Cerkev sv* Janeza Kapisirana v Belgradu Belgrajski nadškof o belgrajski katoliški stolni cerkvi (Od našega stalnega dopisnika) Belgrad. Prcvzvišeni vladika dr. Rafael Rodič me je sprejel v svojem dvorcu ler se mi ljubeznivo slavil na razpolago, da mu v imenu čitajcev Slovenca slavim nekaj vprašanj na katera ej odgovoril s svojo 6kromno odkritostjo. V prvi vrsti sem opozoril nadškofa, zakaj je bil sprejet načrt za katedralo, katerega je izdelal nemški arhitekt. Nadalje so izrazili nekateri ue-voljo, da je bil sprejel tipičen nemški načrt brezdušnega monumentalnega zidovja, ki mora vplivati odbijajoče v sredini slovanske nežnosti. Nadškof dr. Rodič je na tn odgovoril, da bi ludi on sam osebno rajši imel. če bi bil sprejet bolj slovanski načrt, predložen od jugoslovanskega arhitekta. -Toda jaz nisem odločeval v tem vprašanju. Odbor zn zidanje katedrale, v katerem so sedeli najodličnejši duhovni in laični predstavniki moje nadškofije, je v tem primeru postopal, kakor se postopa normalno. Razpisal je mednarodni natečaj za izdelavo načrtov. Vsega skupaj je odbor sprejel 129 različnih načrtov, med njimi jih je prišlo 70 iz Avstrije in Nemčije, torej od strani nemških arhitektov. Odbor se je že takrat čudil in tudi bolestno občutil, da se naši odlični domači arhitekti niso udeležili natečaja ler so se proti volji odbora izključili iz sodelovanja. Ocenjevalni odbor, v katerem so sedeli najodličnejši domači umetniki, katoliški kakor pravoslavni, je torej imel popolno svobodo, da izbira samo med načrti, ki so mu bili predloženi. Naglasili moram, da so bili člani žirija tudi odlični pravoslavni profesorji tukajšnje tehnične fakultete. Po skrajno objektivnem in dolgotrajnem ocenjevanju se je žiri, ne jaz, odločil, da ponudi prvo nagrado nemškemu arhileklu Werz-lepju iz Diisseldorfa, katerega načrl je bil tudi končnoveljavno odobren za bodočo katedralo in katerega ste mogli videti po časopisju. Sicer pa lahko pristavim, da kljub eksoličnosti katedrala ne bo napravila takšnega vtisa, ako pomislimo, da bo stala pod kalemegdansldmi utrdbami in sredi najmodernejšega dela mesta, tam, kjer se bo v prihodnjih lelih zgradilo moderno pristanišče, nov velikanski kolodvor z vsemi trgovskimi zgradbami, ki se običajno nanizajo okrog pristaniških in kolodvorskih naprav. Na drugi strani pa boste pritrdili, da se dandanes ne gradi več v historijskeni stilu. Lahko vas pomirim glede notranjščine, ki je lepa in res poduhovljena.c N:i moje vprašanje, zakaj jc bilo izbrano ravno sedanje stavbeno mesto, ki se ne zdi priročno za katoliško stolno cerkev, je dr. Rodič odgovoril, da je bilo Iroba preiti nekatere predsodke, ki so začetek zidanja zavlačevali brez vsake koristi. Belgrad se razvija na vse slrani in kar se imenuje danes centrum, bo jutri mogoče periferija in nasprotno. Vsekakor bo stolnica na sedanjem stavbenem prostoru, kjer se bo lahko postavilo tudi bogoslovno semenišče, vršila svojo dušnopastirsko nalogo, ker bo postala središče novega velikega mestnega dela, ki se bo v teku bodočih deset let dvignil iz tal med Kaleniegdanom in med Donavo. Očitalo se je v nekaterih krogih, da se zidanje stolne cerkve veže z loterijo. Ako je za naše pojme to res nekoliko vsakdanje, ue smemo pozabiti, da se je to drugod že davno izvajalo. Velike cerkve v Nemčiji, stolna cerkev v Lincu, cerkve na Mad-jarskem in v Severni Ameriki se danes gradijo s j pomočjo karitalivne loterije. .Sicer pa ne razu-I inem, zakaj bi se mi razburjali, če je najvišja cer-■ kvena oblast v Rimu radevolje dala svoj pristanek I za loterijo ler s tem jasno pokazala, da ne smatra, I da bi bilo oboje nezdružljivo. Rad pa priznam, da bi bil najrajše zidal katoliško katedralo s prosto-; voljnimi prispevki jugoslovanskih katolikov, loda. saj veste, gospodarska kriza ... Ko sem sc poslavljal od ljubeznivega vladike. ! me je ustavil in rekel: Povejte tudi šc tole Slovencem: Ako ljubi liog da, da kdaj dovršim to svojo katedralo, bo v ; njej tudi prostora za naše drage brate Slovence, ki spadajo med najboljše moje katoličane. Ustvaril bom možnost, da se bo za vso bodočnost v tej novi katedrali ob gotovi uri vsako nedeljo darovala sveta maša za Slovence, pri kateri se bo pridigalo v slovenskem jeziku. Isto velja tudi za popoldanski krščanski nauk. Samo Bog daj, da bi Slovenci ,'ed-no hoteli zahajati v to cerkev, ki bo ludi njihova. Ako bo božja Previdnost hotela, da zgradim pol'g cerkve ludi še prostore za cerkvena društva, vam zagotavljam, da bodo tudi slovenska cerkvena društva našla svoje zatočišče. Zato naj mi pa dragi bratje Slovenci pridno pomagajo graditi lo cerkev! Iu visoka postava nadškofa se je okrenila na levo, kjer se nahaja mala srčkana kapelica. Spodaj v pritličju pa se siiši tipkanje pisalnih strojev zza vrat velike dvorane, kjer se razpečavajo srečke karitativne lolerije, ki naj prinese denarna sredstva, da se bo dvignila iz tal katedrala sv. Janeza Kapisirana, onega svetnika-vojaka, ki je leta 1450 pod kalemegdanskimi utrdbami ugonobil islamski naval na zapadno krščansko kulturo. Zgodba izgubljenega sina Po 10 letih se vrnil k materi Meseca maja leta 1922 jc na skrivnosten način izginil sin vdove Viktorije Racz iz Bačke Topole, po imenu Karel. Nekaj let pozneje so začeli po Topoli govoriti, da je vdova sina umorila, da bi se lažje vnovič poročila. Za le vesli je zvedela tudi oblast, ki je vdovo aretirala. Ves vrl pri njeni hiši so prekopali, ne da bi kaj našli, in končno so vdovo izpustili iz zapora, vendar pa je ostala pod strogim nadzorstvom. Te dni pa se je v splošno presenečenje vrnil Karel Racz kot velik mladenič v očetovo hišo. Pripovedoval je, da je leta 1922 odšel s cigani na Madjarsko, vendar pa je v Ka-lymarju ciganc zapustil in stopil v službo pri nekem nemškem posestniku, pri katerem je delal do sedaj. S svojo službo je bil zelo zadovoljen in ni nikoli čutil domoložja. Srečna mati se je podala s svojim sinom takoj k orožnikom in naznanila vrnitev Karla, ker so jo še vedno sumili, da j« morilka svojega sina. Skrita revščina v Mestnem logu Strašna Silvestrova noč ob morju Silen orkan v luki Ist Zagreb, 10. januarja. Zagrebška »Hrvatska Straža« prinaša sledeče poročilo o strahovitem orkanu, ki je na Silvestrovo noč divjal v Severni Dalmaciji. V luki Ist je ležalo na starega leta dan povezanih šest motornih jadrnic. Z debelimi vrvmi so bile ladje privezane za štiri liamenite stebre, ki so stali v luki. Na Silvestrovo noč pa je prebivalce prebudila strašna burja, ki je zadivjala nad luko. Okrog polnoči je bil orkan lako silovit, da kaj takega niti stari mornarji niso pomnili. Ladjarji, boječ se za svoje ladje, so v orkanu planili iz hiš proti luki, da varujejo svoje edino premoženje, ladje. Sila viharja pa je med tem že izruvala enega od štirih stebrov, ki so držali ladje. Ladja je butala ob ladjo. Mornarji so z nadčloveškim naporom začeli reševati svoje ladje. A med tem je burja izruvala še druge tri kamenite stebre. Črna tema, žvižg burje, škripanje konopcev in jarbor se Splašeni konj v avtobus Pojasnilo prizadetega. Ljubljana, 10. januarja. Dne 9. januarja 1932 smo v »Slovencu šl. 0 objavili poročilo pod naslovom »Splašeni konj v avtobus o nezgodi na Dunajski cesti. G. Jokovič Dobrovoj, državni mojster pri arti-ljerijskem polku v Ljubljani, v civilu in ne vojak, nas prosi, da priobčimo sledeči popravek, ker prvotno poročilo ni ločno: Dne 8. januarju I. 1. okrog treh popoldne sem jezdil v civilni in ne v vojaški obleki, strogo držeč ■se desne strani od milnice na Dunajski cesti proli Ljubljani, konja, lasi topničarskega poročnika gospoda Jeliča. V istem času me je prehitel mestni avtobus, ki je vozil v isto smer in na isti strani ceste, šofer mestnega avtobusa me je prehitel na popolnoma prosti, nad 12 metrov široki cesti na la način, da Jezdecu ni pustil niti pol metra proste ceste za kretnjo s konjem. Konj, videč avtobus tik za sabo. jc skočil močno prestrašen mulo v stran, jaz pa bliskoma s konja, držeč ga za uzdo, da obvarujem zaupano mi žival, toda bilo je prepozno. Isti hip je zavozil avtobus /. nezmanjšano brzino v konja, ga podrl na lla in mu povzročil visoko na levem zadujem stegnu veliko zevajoco rano do kosti. Le z veliko težavo sem sc izrinil izpod konja. ki me je imel pod sabo. Avtobus pa se pri sunku v konja ni nic pokvaril, ker je treščil v mehko mesno blazino na stegnu konja. Dejstvo je, ako bi bil vozil šofer s primerno brzino in ako je prehitel jezdeca, da Iu se mu mogel izognili na levo v takem loku ob po- je mešalo z obupnimi kriki mornarjev, ki so v nevarnosti za lastno življenje poskakali v male čol-niče in v njih hiteli na ogrožene ladje, da jih rešijo. Tako so junaški mornarji rešili ladje in preprečili škodo, ki bi bila znašala sicer gotovo nad dva milijona dinarjev, škoda pa vseeno znaša nad 150.000 Din. Vihar je odnesel tudi eno streho. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo, pač pa so bili trije mornarji ranjeni. Enega so odnesli v bolnišnico. Po tej strašni noči je napočilo novo leto in nam pokazalo sliko razdejanja. Kamenite stebre ;e pogoltnilo morje, obalo razrušilo. Mesto Ist ima 11 motornih jadrnic z brulo tonažo 3500 Ion. Toda v zavarovano luko je. mogoče spraviti le štiri ladje. Te ladje so edini vir dohodkov za prebivalce. Že sedaj prebivalstvo zelo trpi, ker je kriza povzročila, da od vseh 14 ladij more delovati le Ieli šesl. Druge leže zavarovane brez posla in je oprema z njih pospravljena. polnoina prosli, široki cesti, da ne bi moglo priti do karambola z jezdecem. Jezdecu pa izogib ni bil dan, ker se je držal strogo desne strani tik cestnega jarka. Cestni šoferski predpis pa točno pravi, da mora šofer, ako vidi preplašeno žival, brzino vožnje zmanjšati odnosno vozilo ustaviti, česar pa na žalost ni storil. Prosim najvljudneje vse očividce predmetnega prizora, da se javijo v pisarni g. dr. Viktorja Moro, odvetnika v Ljubljani, Gosposvelska resta, v hiši kavarne Evropa, ker rabim radi povzročene mi velike škode priče nn uveljavi jen je svojih odškodninskih zahtev, radi pohabljenega konja. — Jokovič Dobrovoj, državni mojster pri ari. polku v Ljubljani. Pod vodo ... Pesnica prestopila bregove. — Promet med Ptujem in Slov. goricami pretrgan. Maribor, II. januarja. Pesnica je v spodnjih delih nižje Sv. Bolfenka prestopila bregove, tako da so vse prometne žile med Ptujem in Slov. goricami v smeri Sv. Lovrenca in Sv. Andraža v Slov. goricah tako za pešce kakor ludi navadna vozila pretrgane. V bližini občine Mostje je Pesnica lako visoko prestopila svojo strugo, da je vodovje preplavilo okrajno cesto Pluj—Sv. Lovrenc pol metra visoka, da je vsak promet pešcem, kolesarjem In kmet-skfm vozovom onemogočen. Edino še težki avtomobili so koe premagovati oviro ter vzdrževali promet. Cele doline, njive in travniki so pod vodo. Ljudstvo se i.ahaja v težkem položaju t".' je radi povoduii hudo prizadelo Ljubljana, 11. jan. Od mestnega središča do nove naselbine Sibirije je dobre pol ure. Poti noče biti kmalu konec, zakaj cesta je polna talečega se snega, da se hočeva že skoraj premisliti in se vrniti v toplo vzdušje eno ljubljanskih kavarn, kjer si ob takem vremenu skoraj še najbolje spravljen. Vendar je volja tu, da si ogledava najrevnejši najnovejši del ljubljanskega mesta, sama brez vodnika in brez tolmača, kako izgleda ta revščina, ki so jo pred očmi radovednežev skrili globoko v Mestni log. Mali graben dere v svojem novem zidanem koritu z nenavadno silo, taleči sneg ga je napolnil z vodo, da je velik skoraj toliko, kakor navadno Ljubljanica. Zadnja leta so v Ljubljani dosti zidali, celo Malemu grabnu so dali novo korito. Takoj, ko smo črez novi lepi most, mimo lične nove mitnice, se grenko nasmeieva bornemu človeškemu bivališču. Vsak čebel.mjak bi bil večji, vsaka stojnica, kakor pa to iz nekaj desk zbito stanovanje. Minijaturna okenca so v stenah, eno okence pa kaže celo, da ima ta hišica podstrešje. Revščina to pozdravi torej takoj na drugi strani mosta. Ogledava si najprej novo naselbino na Poti na Rakovo jelšo. Brezstanovanjci so si tu z lastnimi žulji in s skromno pomočjo mestne občine postavili kakšnih deset hišic in barak. Hišice kažejo vse mogoče, oblike, nekaterim se pozna, da so bile za silo zmašene, druge pa so že prav lične. Revščina gleda tudi tu iz nekaterih oken, vendar Iu še ni najhujše. Tam za ovinkom, sredi Mestnega loga so s ceste že vidne prve nove barake. Skačeva črez luže, se, previdno izogneva ogromni luži, skoraj že malemu močvirju in že sva sredi naselbine, ki ji je. pikri humor ljudstva nadel ime Sibirija^. To ime se je naselbine že tako prijelo, da nihče no uporablja uradnega imena kakor ga pove labla pri začetku naselbine: Cesta v Mestni log (Kolonija) . Celo pisma — no v lo revščino zaide bore malo pisem — prihajajo sem z naslovom: Sibirija, Mestni log. Ogledava si hišice in barake. Dve, tri napravijo še ugoden vtis, zidane so, dasi majcene, nobena pa ni povsem dovršena. Tudi lem, malce lepšim hišicam naselbine se pozna, da so jih ljudje gradili hitro, da si zagotove streho nad glavo. Okoli pa je 50 do 00 barak, katerim človek na zunaj ne bi prisodil, da so človeška stanovanja. Nekatere spoznava kot stare znanke z Grudnovega nabrežja in izza zidu prulske šole. Druge so nove: stara pločevina, bogve kje na cesti pobrana, star katranov papir z nekdanjih vojaških barak, nekaj desk, sem in tja nekaj opeke, vse je prišlo prav za streho. Stene so prav lako zmašene iz vsega mogočega, špranje vmes zamazane z nečem, kar je najbolj še podobno cestnemu posušenemu blatu, take so nekatere hišice. Z očmi premeriva eno leh barak: več, kakor dva metra ne more biti široka, daljša pa ludi ne več. Kdo stanuje Iu'.' Pozneje zveva: slar mo-žiček s ženo. Vstopiva v eno boljših hišic. Najprej sva v kuhinji, lo se pravi v bodoči kuhinji. Zakaj štedilnika še ni, ometa na steni ludi ne, dimnika ludi ne. lla so pa laka. kakor jih je ustvarit Gospod, le da so ljudje odstranili travo. V kotu je nekaj bornih polen, da družina vsaj nekaj dni ne bo zmrzovala. Nasproli nama pride gospodar. Mož, ki ga je življenje neprestano premetavalo. Nekoč državni uradnik, ki zapusti službo, ker v zasebni več zasluži, poleni vojak v vojni, po vojni delavec za najtežja dela, sedaj pa brez posla, odvisen od slučajnega zaslužka in slučajne podpore. In vendar je mož inteligenten ter nama prijazno pripoveduje, vse kar naju zanima o naselbini. Ogledava si njegovo sobo. Nekaj kvadratnih metrov prostorna in gospodar pove, da spijo v njej on. žena in Irije otroci. V kotu je -gašper-čekc, na njem se kuha skromno kosilo. Nisva radovedna, kaj je hrana te družine in sploh vseh Sibirijanov. Kaj naj si brezposelni delavec privošči drugega, kakor krompir v oblicah, fižol in podobno? Da bi le lega bilo dovolj! Tla so iz črvivih desk. samo da so! Stene so grobo oinela-ne, iz stropa pa se še vidi trstika, ker je zmanjkalo močnega papirja, da bi mož prekril vsega. In vendar je mož ponosen na svoje delo. Priznali mu je treba, da je kljub vsemu zna! izrabiti liste bore štiri ali pel tisočakov, ki mu jih je brezobrestno posodila mestna občina. Mož pripoveduje, da so v drugih barakah sobe še manjše, lla še slabša, nekje jih pa sploh ni. Pripoveduje o možu, ki je z ženo in štirimi otroci dolgo časa spal na golih lleli v baraki, ko je zapadel sneg, pa je snežil ita udirala v barako in strašno mrazila družino. Mestna občina se je lega reveža usmilila in ga je začasno čez zimo naselila v neki šupi nn vrtu sredi mesta. Ko mine zima pa se bo mož moral preselili nazaj v svojo barako. Vprašava za ime lega moža in na svoje začudenje zveva, da je lo bral bogatega in uglednega gospodu. Kaj bi la gospod dejal, če bi sredi kakšnega banketa vstal kdo in povedal: Bral tega in tega gospoda spi na golih tleh v Mestnem logu iu zato zbirajmo za njegove revne otroke! To se seveda ne bo zgodilo. Naš znanec pripoveduje, kako so jih delo-Mi-ali iz nekdanje Marijine kopelji na Prulah. Zjutraj -o jim spravili borno pohištvo iz kabin in gn prepeljali v Mestni log. Družine so do pet Icdnov prenočevale kar na prostem. Dež jih je pral včasih, da je bilo joj. Obljubljena posojila pa je mestna občina dajala v skopih obrokih. Brez jeze pripoveduje mož svojo ugotovitev: >Da, če bi mestna občina dala prej listi denar, bi v treh lednih postavili hišice. Tako pa so je stvar zavlekla. Oh, da mi je dobiti kje še nekaj tisočakov, da bi vsaj za silo dovršil. Vidite, tukaj smo spali na prostem.< Mož pripoveduje, da v nekaterih sosednih barakah spijo še večje družine v manjših prostorih. Povečini so lo sami brezposelni. Podporo dobivajo sem in tja malenkostno, kakšnih 100 Din nn desel dni. Nekateri sicer imajo dolo, povsod pa je glad iu beda. So tukaj ljudje, ki so včasih zavzemali ugodne položaje. Danes dele usodo Sibirjanov. Stranišča ni skoraj nikjer, pri nobeni baraki. Za vso veliko naselbino pa je en sam vodovod. Šele pred kratkim je mestna občina dala postavili tri žarnice v naselbino. Prej so ti naselniki dostikrat v temi zašli. Mož pove: Žena je včasih sem in tja ribala kje v meslu ponoči in sem jo spremil domov. S ceste pa nisva mogla videti, kjo je naselbina in sva res zašla! Sedaj imamo vsaj le luči! Da bi si sami napeljali elektriko v stanovanja, ni misliti.« S Sibirjani še govorimo, kako bi bilo dobro, če bi ti brezposelni delavci dobili vsaj kakšen košček njive, da bi si na njem sami s svojim delom pridelali nekaj krompirja in fižolu. Vrtički pri barakah so majhni in zadoščajo komaj za zelenjavo. Letos je seveda Se niso imeli. Tu v Mestnem logu so veliki travniki, ki ne donašajo lastnikom in mestni občini skoraj nič. če bi jih dobili I i naseljenci vsa j nekaj v najem, bi jim bilo zelo pomagano. Lastnike naj bi mestna občina oškodovala za izgubljeno seno. Ampak to so zaenkrat samo še želje! Za božič in praznike so dobri ljudje in mestna občina preskrbeli nekaj daril lem naseljencem. Da hi le priški kmalu velika noč! Morda se nas bodo ljudje zopet tedaj spomnili! Vidite sani i, kako nujno smo potrebni podpor.« Mala deklica s svežini obrazkom in velikimi temnimi očmi verno posluša, kaj govore starejši. Moj spremljevalec ji podari kovača. Deklica vsa srečna skoči v hišo in priteče zopet radostna ven: •Tako sem flefna, da sem dobila kovača!« Ko sva se poslavljala, so je kadilo iz barak. Iz preluknjanih sten so kukale cevi gašperčkov, ne toliko zaradi gorkote, temveč ti gašperčki so najbolj priprosla kuhinja, ki so si jo mogli stanovalci omisliti. Ginjena nad vsa to revščino, nad tem globokim ponižanjem človeka, odideva iz naselbine. Zopet morava bresti črez luže, dokler se ne znajdeva nn lepih, asfaltiranih tleh središču mesta. Iz gosposke hiše doni gramofou: >Augen-! blicklich bin ich so glUcklich, so gliicklich, wie noch nie...« Ironija! —var. Šahovski turnir fantovskih odsekov Ljubljana. 11. januarja. Veliko zanimanje, ki se je za Šahovsko igro zl«.*!i zadnje m -ece dvignilo do izrednega obsega, je izkoristila ludi zveza fantovskih odsekov. Za odseke svojega ljubljanskega okrožja je za o organizirala poseben, svojevrsten šahovski turnir. Med seboj se bodo pomerili šahisti iz Sv. Petra in Sv. Jakoba v Ljubljani, dalje z Viča in Jožic« ter naposled Trnovčnni, ki so postavili celo dvoje moštev. Vsak navedenih odsekov je med seboj izbral najboljše štiri šahiste, ki bodo zdaj na tem furnirju zastopali odsek. Vseh igralcev je tedaj 24. ki so se včeraj dopoldne zbrali k prvemu kolu. Turnir se bo odigral v enem mesecu. Vsako nedeljo dopoldne se bodo vsi igralci zbrali nn drugem kraju. Včeraj so igrali v prosvetnem domu v Trnovem, prihodnjo nedeljo bodo nadaljevali v prosvetnem domu pri Sv. Petru v Ljubljani. Turnir bo izvršen lako, da bo vsaka skupina igrala z vsemi ostalimi skupinami in sicer le prvi igralec skupine s prvim igralcem druge skupine, drugi igralec z drugim itd. Turnir seveda zaradi lega nima značaja strogo prireditve, kakor so vrže drugod. Domenjena je blaga igra ler tudi mednarodna šahovska pravila niso uveljavljena v polnem obsegu. Turnir ima bili priprava in poskus, kako zanesti plemenito šahovsko igro vsepovsod ler zanimanje zanjo poglobili tudi med podeželskimi fanti. Zdaj se bodo nekako izmerile sile, prireditelji pu bodo s tem pridobili dragocene skušnje za bodoče tovrstne šahovske prireditve, ki bodo brez dvoma v delovanje naših prosvetnih društev prinesle novega življenja. Včeraj je bilo odigranih 48 partij, ker je vsak igralec igral z nasprohiikom dve partiji. Na prvem mestu stoji Sv. Jakob v Ljubljani, ki je izmed osmih dosegljivih točk dosegel 7. Drugo mesto drži Jezica s 0 in pol točkami, tretje mesto ima Trnovo (skupina 1) s ti točkami. Sv. 1'eler si jc priboril 2 (očki. Trnovo (skupina II) I in pol točke, Vič pa eno samo točko. Skupine so igrale sledeče: Sv. Peter— Ljubljana s Trnovim I, Ježica s Trnovim II, Sv. Jakob—Ljubljana 7. Vičem. Pred pričetkom turnirja je spregovoril nekaj besedi o šahu g. Bogo Pleničar kol zastopnik Zveze fantovskih odsekov. Vodja prireditve je g. Jonke. predsednik ljubljanskega fantovskega okrožja. Za zmagovalno skupino je kot darilo določen Inp polial. Ljubljana Dobrodelna akademija v Unionu v četrtek 14. januarja Vstopnice za sedeže in stojišča .so od danes naprej v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cene od 40 Din navzdol do 10 Din. stojišča po 7 Din, dijaška po 5 Din. Program dobrodelne akademije je prvovrsten. Pomnoženi operni orkester zaigra Webrovo uverturo k operi čarostreleč , dalje Osterčevo Malo suito za orkester«, ki se bo ob tej priliki prvič javno izvajala, ter zelo interesantni Lajoveev Cu-pnccio«. Naša odlična primadona ga. Zlata Gjun-gjonac zapoje arijo Minke iz opere »Gorenjski slavček in tri narodne pesmi iz zapiskov Stanka Vraza, ki jili je prekrasno priredil za koncertni oder kapelnik Niko Stritof. Posebno opozarjamo pri teh obdelavah na zanimiv klavirski part, ki ga bo igral g. štritoi' sam. Na koncertu Dobrodelne akademije poeta zbor Glasbene Matice najnovejše delo p. H. Sattuorja »V kriptj sv. Cecilije«:, ki je napisano za tenor so- Proti previsokim najemninam POZIV! Podpisane strokovne organizacije vabijo in pozivajo vse svoje članstvo na skupno javno zborovanje, ki se vrši danes ob pol sedmih zvečer v veliki dvorani hotela VUnien« z dnevnim redom: Stanovanjske najemnine. V času vseebče gospodarske krize in spričo sklicanja Narodnega predstavništva, poslanske zbornice in senata, je neobhodno potrebno, da državni in privatni nameščenci, upokojenci iu delavci opozorijo merodajne faktorje, da tvorijo previsoke stanovanjske najemnine glavno življenjsko vprašanje vseh delavnih slojev. Zato je dolžnost slehernega članu podpis&nih organizacij, da .se tega zborovanja sigurno udeleži. Vsi državni in privatni uslužbenci, upokojenci in delavci, na naše skupno zborovanje (Irevi oli jh)1 sedmih v Union! Društvo dri. upokojencev in upokojenk v Ljubljani — Društvo dr*, uprav, pisarniških uradnikov v Ljubljani — Društvo jugoslovanskih geodetov v Ljubljani — Društvo erožniških upokojencev v Ljubljani — Druš.vo profesorjev, sekcija Ljubljana — Društvo sadnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani — Dvu - vo uprav, policijskih uradnikov v Ljubljani — Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov v Ljubljani — Jugoslovansko učiteljsko udiuienje. sekcija za dravsko liano>i;io v Ljubljani — Klub drž. inženjerjev v okrilju Vdraženjn jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana Narodno strokovna j z»e*a v Ljubljani — Savez nastavnika gimnazije, | sekcija. dravsko banovina — Sekcija Šaveza fi- j nam ne. kiuitrole — (druženje arhivskih uradnik iv | finančne stroke kraljevine Jugoslavije — Cdriiienjc I jugoslevauskih nacionalnih ieleznitarjev in brodar- | je v. oblastni odbor Ljubljana — I druženje nu »ikov iupo-loTou-kih dri. obrtnih iiriliše — Cilrn- j /rnje p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije. ' ilrav>ka sekcija Ljubljana — ('druženje uciteli-tVa j meščanskih sol v kraljevini Jugoslaviji, sekcija za t(rar-k» banovino — Zveva društev privatnih nameščencev v Ljubljani Kaj bo danes Drama: Zaprta. Opera: Viktorija in njen huzur . Gostujeta I člana zagrebškega gledališča Margila in Dejan ; Dubajič. izven. Znižane cene. Ni rn» sliiibo imata lekarni: Mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Kamor, Miklošičeva "-K). I Trgovski ples! Gremij trgovcev v i.jubljani obvešča javnost, da -e v letošnji pred-pustni .sezoni ne trši nikak trgovski ples. kakor je bilo objavljeno v časopisju, ker ima ljubljansko irgovstvo resnejše »krlii. kakor prirejati plese, predvsem pa ima pred očmi -Pomožno akcijo«, s katero hoče pomagati najhednejšini. — Načelstvo. Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v naen današnjemu času gospodarske krize, bo to predavanje gotovo vsakogar zanimalo. Predavala bo zgodovinarka gospa dr. Melila Pivec-Stele v sredo dne 13. t. m. ob 20 v beli dvorani hotela Uniona. 0 Predavanje v Pravniku«. Društvo »Pravnik vabi na predavanje, ki bi v torek dne 12. januarja. Predaval bo gospod namestnik višjega dr- ' zavitega tožilca dr. Mundn Avgust: Proeesualna ; vprašanja v stvareh žaljenja časti. Predavanje bo točno ol) šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 70, in vabi k obilni udeležbi — odbor. 0 Gremij trgovcev naproša p. t. člane, da v čimvečjeni številu poselijo dobroti Itio akademijo, ki jo priredi na korist bolnikov in brezposelni kov mestna občina dne 1-1. t. m. v prostorih hotela Union. — Načelstvo. - Informativno predavanje o splošnem in skup-1'cin davku ua poslovni promet se vrši \ Kranju <1 revi ob S v kavarni Narodnega doma. Predaval bo višji finančni svetnik g. Josip Mosetizh. Ker je to predavanje velike važnosti, opozarjamo vse prizadete gospodarske kroge, posebno trgovce, industrijalce, obrtnike iu gostilničarje, da se tega predavanja udeleže. — Načelstvo gremija trgovcev v K ranju. 0 0 zemlji iu rastlinstvu bo jutri ob 19 predaval a mineraloškem institutu univerze v okrilju rednih predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva naš znani strokovnjak pro-dekan univ. prof. g. dr, Karel Hinterlechner, kar bo zaradi svoje važnosti in zanimivosti k predavanju privabilo gotovo veliko množico poslušalcev. Vstopnine ni tudi za nečlane, a vsi odborniki naj se predavanja gotovo udeleže že zaradi važnega razgovora. 0 Nesreča v trgovini. Včeraj se je pripetila pri tvrdk i ..Pelovia resna nesreča. 10 letna trg. vajenka Danijela Cesar, stanujoča na Celovški cesti 53, je skladala na police škatlje. Polica pa se je podrla in Manijela je padla na tla. Zlomila si je levo ključno, tako, da je morala v bolnišnico. © Brivec zabodel brivca. V neki ljubljanski bvivnici je prišlo včeraj okoli 11 dopoldne do Maribor V „hotela Hohnjec" je živahen promet Vsi poznamo mračno, z visokim zidom obdano poslopje v mariborski govorici kot »hotel Ilohnjec« znano ter držeče se zgradbe okrožnega sodišča v Sodni ulici in vsakega pasanta nekam neprijetno dime pogled na ta zamrežena okna, za katerimi se odigrava tragično in žalostno življenje tisočev. Zidovje jetnišnice je v letu 1931 ločilo od svobode skupno 2964 oseb ter je to število napredovalo napram letu 1930 za 107 oseb. Radi preiskave je bilo pridržanih 922 oseb (leta 1930. — 864), kazen je nastopilo 1861 ljudi (leta 1930. — 1792). Od tega števila jih je dobavilo okrožno sodišče 792, okrajno 408, glavarstvo 496, carinarnice 96, dohodarstveno sodišče (monopolski prestopki) 55 in vojaško sodišče 11. Po deliktih so se delili prebivalci jetnišnice sledeče: Radi komunizma, žaljenja kralja, beračenja, prekoračenja meje, prepovedanega povratka, nasilja, žalitev uradnih oseb, političnih in stičnih deliktov je bilo v preiskavi 349, v kazni pa 864 oseb, radi umora, uboja in detomora na preiskavi 41, obsojenih 23, radi telesne poškodbe v preiskavi 21, kaznjencev 273, radi nemoralnih činov 8 v preiskavi, 26 kaznovanih, razbojništev 8 v preiskavi, radi tat vi □ K letošnji uprizoritvi »Lutke«. V nedeljo zvečer je bila letošnja premijera »Lutke«, Lanskoletno oceno k tej stvari vzdržujem v polni meri, razen v kolikor je treba upoštevati spremembo v zasedbi. Lancelot v Sancinovem prikazu se mi zdi verjetnejši ter adekvatnejši kakor lanskoletni Trbuhovičev. Samo tega ne vem, zakaj se takšne operetarske stvari ponavljajo v dveh zaporednih sezonah. Ali res ni druge nemadjarske operetne robe nego je to sicer melodiozno Audranovo delce? —c □ Akademska kongregacija. Jutri v sredo ob običajni uri cerkveni sestanek. Sodali vljudno vabljeni, □ SSK Maraton. Dne 20, t. m. pri Orlu redni občni zbor. Za članstvo je udeležba obvezna. — Danes ob pol 19 v bazenu mestnega kopališča trening za člane. □ Občni zbor pekovske zadruge v Mariboru se vrši dne 20. t. m. v prostorih hotela Halbvvidl v Jurčičevi ulici. □ Mariborska drama. V soboto se uprizori Kulundzičev Škorpijon«, znameniti groteska, ki je že ob svoji krstni predstavi v Zagrebu doživela velik uspeh. Mariborsko uprizoritev pripravlja mladi nadarjeni režiser tlinko Tomašič. V glavni vlogi babice naslopi kot gost ga. Poldi Šturm-Menartova, bivša članica mariborskega in varazdinskega gledališča. [J Dohodki mariborske carinarnic« v preteklem letu. Mariborska carinarnica je imela v letu 1931 skupno Din 108,448.107.97 dohodkov in sicer za uvoženo blago Din 108.201.160.67 in za izvoženo blago Din 246.947.30. Največje dohodke izkazuje carinarnica za mesec april, ko so iznašali za uvoženo blago Din 15,665.727.85, pri izvozu pa Din 30.314.25, najmanjše pa za mesec december in sicer uvoz Din 6,313.984.15 (7 milij. 334.546.30 leta 1930), izvoz pa Din 14.370.90 (32 tisoč 753.50 za leto 1930). V primeri s statistiko dohodkov iz leta 1930, so dohodki v letu 1931 znatno nazadovali in sicer za Din 13,140.487.43 pri uvozu in Din 127.017.20 pri izvozu. Skupno so znašali dohodki mariborske carinarnice v letu 1930 — 121,715.612.60 Din, od tega pri uvozu 121,314.648.10 Din, pri uvozu pa 373.954.50 Din. • Q Težave v trgovini radi ulunjenja 10 par-skega diobiža se prav posebno čutijo v pekarnah. Po ceniku znaša prodajna cena za kg črnega kruha 3.80 Din, prodaja sc pa po večini v štrucah od pol kg, ki so najbolj priljubljene ter stanejo 1.90 Din. Sedaj pek ne sme zaračunati takšne štruce po 2 Din. 10 par tudi ne more vrniti, da bi jo dal za 1.75 Din — to mu zopet ne gre v račun. Iste težave so pri belem kruhu in pritožbe pekov kakor občinstva so na dnevnem redu, ter docela upravičene. Vsekakor bi bilo umestno dovoliti pekom, da 6e z večjo težo šlruc in hlebcev regulira prodajna cena. □ Vložitev davčnih prijav za rentniro v leta 1932. Opozarjamo na razglas davčne uprave o vložiti prijave o dohodkih, ki so podvrženi rent-nini. Rok za prijave traja od 1. januarja do 15. februarja, zamudne prijave se kaznuje s 3"i>, če ne i vlože prijave še 8 dni po pismenem pozivu, pa z j srditega spopada med dvema brivskima pomočnikoma. V tej borbi je brivski pomočnik Č. s škarjami zabodel svojega tovariša 19 letnega Ivana Majstoroviča, stanujočega na Cankarjevem nabrežju 7. v desno stran trebuha. Povzroči 1 mu je globoko in zelo nevarno rano. Majstorovič se sedaj zdravi v bolnišnici. prevare in goljufije v preiskavi 384, kaznjencev 443, radi požiga 7 v preiskavi in 6 obsojenih in radi raznih drugih deliktov 24 v preiskavi in 244 kaznjencev. Vseh prehranjevalnih dni je bilo v celem letu 929.548 in če računamo za osebo samo 10 Din prehranjevalnih stroškov dnevno, vidimo, da je to precej draga zadeva, imeti na hrani in stanovanju toliko oseb, pa )ih povrhu še oblačiti, skrbeti za zdravje, v prvi vrsti pa seveda za to, da ne pobegnejo. Največji naval na jetni-šnico ie bil pričetkom zime, ko nastopi na kmetih odmor od dela ter imajo fantje časa dovolj, da o.isade svoje kazni; sodišče namreč upošteva ta dejstva ter dovoljuje po navadi odlok nastopa kazni do zime. V letu 1931 pa je bil naval tako hud, da ije zmanjkalo prostora ter je vodstvo stalo pred resnim problemom pomanjkanja stanovanj. No tudi ta težava sc ie srečno prebrodila. Med stanovalci je bil najimenitnejši Rudolf Mehorko, ki si je izbral prostovoljno smrt namesto da bi počakal na obsodbo. Drugače pa je ta družba eilno pisana, vsu mogoče poklice zasledimo med njimi, katere je usoda ali lastna krivda izločila iz človeške družbe ter jih zakovala za te temne zidove. 10% osnovnega davka. Rentnina se plača od dohodkov iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki niso zavezani zemljarini, zgradarini, pri-dobni, družbenemu niti uslužbenskemu davku Davčna osnova je faktični dohodek v letu 1931, davčno prijavo pa vlože upniki, to je osebe, ki imajo pravico do dohodkov. Če prebiva upnik v inozemstvu, vloži prijavo dolžnik, ki tudi plača davek mesto upnika. Davčni zavezanec mora v prijavi označiti, ali je samec, vdovec brez otrok odnosno ločen in vpisati svojo starost. Podrobnosti o prijavi rentnine so zavezancem na vpogled pri pristojnih občinah, odnosno davčnih uradih. □ Ni ga dneva brez ločitve... V starosti 77 let jc umrla zasebnica Alojzija Florijan, Slovenska ulica 40. Pogreb blage rajnke bo danes v torek ob 15 iz mrtvašnice ua mestno pokopališče v r obrežju. Hodi ji žemljica lahka! □ Iznajdljive glave: tračnice mesto traverz. Čudno zgodbo je obravnavalo včeraj mariborsko okrožno sodišče. Štefan Lipovič si je gradil v Pod-turnu v Prekmurju novo hišo, pri kateri bi rabil traverze. Gb tej priliki ga je spomnil Nikolaj .Markovič, njegov sosed, da bi se mesto traverz ravno tako obnesle železniške tračnice od ozkotirne železnice. Ponudil se je da mu on tračnice preskrbi za 200 Din Lipovič je ponudbo sprejel in Markovič se je odpeljal v družbi bratov Jurija in Mihaela I reksavca in Martina Beloviča v čolnu po Muri do »Murske šume«, kjer ima Našička lesna industrija svoje podjetje ter ozkotirno železnico. Enostavno so odvili s tira primerno količino tračnic v vrednosti 1600 Din ter jih spravili po Muri nazaj v Podturen. Tatovom so prišli orožniki na sled in včeraj so se zagovarjali pred malim senatom v Mariboru, valeč krivdo drug na drugega. Največ uspeha je imel s svojim zagovorom še Lipovič, ki je izjavil, da je tračnice kupil od Markoviča, ker nt vedel, da so ukradene; obsojen ie bil na 3 mesece strogega zapora pogojno na 5 let, vsi ostali bodo pa morali zares sedeti in sicer Belovič 2 meseca strogega zapora, brata Preksavca in Markovič pa 3 mesece strogega zapora in vsi še 2 leii izgube častne pravice. L) S konjem v avto. Na oglu Gledališke in Slovenske ulice se je .snoči v ptvem mraku dogodil karambol, ki bo imel še posledice pred raznimi instancami. Zaletela sta se skupaj izvošček tn avtomobil in sicer ije butnil izvošček v desna vrata avtomobila ter razbil šipe. Hujše nesreče pa ni bilo, dasi je vrgel udarec konja po tleh. Ob.i prizadeta valita krivdo drug na drugega, izvošček pravi, da avto ni dajal znaka s huoo, avtomobilist pa, da je izvošček prenaglo privozil. □ Policijska kronika beleži 1 aretacijo in sicer so spravili pod ključ Štefana G. radi prepovedane noš nje orožja, prijav je bilo 8 in to radi ,-.a-ljenja policijskih organov, prenagle vožnje, pretepa, v katerem so bili zapleteni Franc K. in brata Jožef ter Konrad K., 2 -adi prekoračenja policijske ure in ena radi nerazsvetljenega avtomobila. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 12. januarja ob 20: VIKTORIJA IN 11UZAR . Ab. M. Sreda, 13. januarja: Zaprlo. Četrtek, 14. januarja ob 20: ŽENITEV:. Ab Naše ^iastvK. Tovarišiee pevke! V sredo 13. jan. l>o n dna pevska vaja ženskega akad. pevskega toč no ob 19 v balkonski dvorani na univerzi. I vse! — Odbor. NJEN . D. zopet zbora, 'ridite Kulturni obzornik ZA CERKVENO EDINOST. Eden izmed najbolj navdušenih glasnikov cerkvene edinosti je list Kraljestvo božje«, ki ga pod spretnim uredništvom gojp. univerzitetnega profesorja, prelata dr. Grivca, že Šesto leto i/daja Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Lanski letnik je dostojno zaključila številk.;. ki je prijatelje slovanske nabožnosti posebno razveselila po opisu starodavne Marijine božje poli v Hoslynu na Moravskem- V 1. številki letnik:. 1932 pa najdemo izredno zanimivo poročilo profesorja dr, Kovaciča o Pripravah za Slomšekovo beetifikacijo. Pretresljiv je tudi član-ček, ki nam, pojasnjen po nazorni boljševiški karikaturi, pre-loiuji; .srd:;' boli) boljšovikov proli rimskemu papežu Dobro i avi urednik k temu, da sramotilni napad; boljševizma na papeža lc po-Irjajo brezbožuikc v veri, da je papež sa Bogom in Kristusom najbolj nevaren načrtom boljševizma. Verski Rusi pa tem jasneje spoznavajo blagodejno moč katoliške c?:kve ped poglavarstvom rimskega papeže, kakor jc žc večkrat : (rokovnjaško in lepo izjavil : «'.:i učenjak Slruve. Boljše viki nehote podiralo vzbojine predsodke proti pape/.u in kalo-ličanstvu. — Kraljestvo božje slejkoprej ludi nuja širok pogled na vse dogodke verskega in cerkvenega značaja na Vzhodu, tako da se Slo-vc:ici po zaslugi lega Usta ponašamo lahko s tem, da noben oarod ni o gibanju in stanju krščanstva na Vzhodu tako poučen ko nas. Izvemo med drugim, da jc razen srbske pravoslavne cerkve tudi grška dobila svojo ustavo; albanska pravoslavna cerkev jp dobila avtokejalija («aijptoatojno«t). Apostoktvo sv. Cirila in Metoda je tudi izdalo Govore o cerkveni edinosti, ki bodo našvm duhovnim pastirjem zelo $luiili. Kraljestvo božje«, se naroča pri Upravni-žtvu v Ljubljani, Napoleonov (rrf 1, statfe pa letno 12 Din. Velikega pospeševalca prave krščanske nabožnosti v duhu slovansva zelo priporočamo! FRAN KSAVF.R MEŠKO: ČRTICE. (Cirilova knjižnica, 68 zvezek. Tisk in zaloga tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1931. Strani 160.) Ogromno je Meškovo literarno delo. In svojstveno je, samo in čisto njegovo, z vso njegovo značilnostjo v umetniškem in življenjskem oziru. Zato bo ostalo in obstalo in kadar bo kdorkoli izmed naših ljudi v gotovem življenjskem razdobju ali položaju, vedno bo takrat z veseljem vzel v roko Meškovo knjigo in se potopil vanjo. In ko jo bo zopet del iz roke in sc zamislil in začuvstvoval ob njej, mu bo toplo in svetlodobro pri srcu in iz vse svoje duše se bo hvaležno spomnil pisatelja in v mislih, vseh dobrih in nežnih, sproščenih, bo poromal po njegovi poti ... In zopet bo močnejši z vso to lepoto za orie dni, ko bo okrog njega samo vrvež vsakdanjosti ter malenkost-ne človeške borbe in zlobe. In če bo takrat ravno praznik — koliko res iskrenih voščil bo čutilo njegovo srce! Da bi jih naš Meško še mnogo in prav srečnih in še mrtogo let preživel med nami. Cirilova tiskarna v Mariboru izdaja v svoji Ciril,ovi knjižnici vsakovrstne stvari. Ob tej priliki pa moramo zanjo pohvalno omeniti, da je _ kakor bi bila njena naloga v prvi vrsti — poslala s svojega štajerskega centra v .slovenski svet delo, ki ima kol zastopnik obdravskega dela naše domovine še v tem svojo posebno ceno in je ravno na la način le del naše zemlje dostoino predstavila. Izbrane črtice, ki jili ze poznamo, 60 zadnji -a.«, izhajale v ponaiisu v Slov. gospodarju - v Mariboru, sedaj pa so izšle v lični zbirki. Ravno v današnjih težavnih dneh jih bo marsikdo vzel rad v roko in čital z vsein notranjim veseljem. In lažje mu bo. Saj govore toliko o e.plosnem človeškem trpljenju, ki so ga bili deležni vsi časi, čeprav nekateri še v prav posebno obilni meri, kakor Kristusovi Časi ( Marija Magdalena ), protestantska doba (»Drama izza davnih dni«), čas kuge 1645 v Ptuju in okolici ( Črna smrt. ), ki nam jih pisatelj posebej obdeluje poleg brezčasovne »Njive in k vsemu trpljenju doda še lepo ozadje svojega de-tinstva in mladostnih let v »Slovenskih goricah , kakor nalašč za božične praznike, ko tako radi poromamo i v svoje rodne domove i v svoja dc-tinska leta. Poleg tega je zbirka razveseljiv znak, da se pisatelj vrača zadnje čase zopet vse bolj v svojo ožjo domovino, ki ga je v mladosti tako oplodila. Ko so ga krute pesti, ki so bolele in še bole toliko naših ljudi, pregnale iz njegove druge domovine v Korotanu in ko sedaj službuje pod goro Urško, mu uhajajo misli nazaj v dve smeri: Koroško in slovensko goriško! Da bi bile kmalu Ijaj bolj razveseljive tam za Peco! si predvsem želi gosp. pisatelj. Ker so zalogo njegovih spisov njegovi častilci in prijatelji že ponovno izčrpali, upamo od njih isto o njegovi najnovejši zbirki, ki jc dostojen cvet krasnem ver.cu njegovih del, za katerega naj nc bodo še kmalu potrgane vse rože. Anton Oven. REORGANIZACIJA KATOLIŠKEGA TISKA V SARAJEVSKI NADČKOFIJL V Kat. Tjcdniku« jc nadškof dr. Šarič napovedal reorganizacijo katoliškega tiska v sarajevski nadškofiji. Ob priliki zlatega jubileja vrh-bosanske dieceze je bila ustanovljena v Sarajevu akademija Regina Apostolorum" s poglavitnim namenom, da skrbi za dober tisk. Predsednik akademije je kanonik Marko A 1 a u p o v i <5, tajnik pa dr. Čed omil čekada, ravnatelj nadškofijske pisarne. V rli bo sna« naj postane moderen mesečnik za duhovnike. (Urednik dr. D uro G raca ni n). Kal. olički Tjednik« ostane kol glasilo Katoliške Akcije tednik (urednik dr. čeka d a). Po novem letu prične izhajati ilustrirani »K a t o 1 i e k i S v i j e 'U pod uredništvom d r. Antona L i v a j u š i č a. * Otrok v predšolski dobi. Spisal otroški zdravnik dr. B. Dragaš, Založila Družba 6v. Mohorja v Leliu. Natisnila Mohorjeva tiskarna r. z. z o z v Cehu. (Mohorjeve knjižnice 47. zvezek.) S-jimi .čarovnijami . Zdaj pa se je zgodilo nekaj i/.-rednega, kar se je čcslokrat dogajalo v »rednj.in veku, kar bi pa človek mislil, da v dvajsetem sio-letju ni več mogoče. Helena Markovi« je bil« namreč sama prepričana, da jc čarovnica in je nesrečo obeh lensk v resniri mimtrala za poidttlit« »trii-jega »varovniškesrni vpliva Zato je, ko -ta jo obe ženski napadli, zakaj ju preganja, divje zakričala: »Naredita, kar hočelilt slutila je namreč, (ta ji preti od razkačenih in obupanih sosed smrt — »nikoli ne bosta srečni!' Poleni je še dodejilu obrnjena k Mariji: Tu
  • senijo, ki ima ') let in Marijo, ki ima 25 let, obsodilo v .-ako ua 20 let robije, do-čim je hodžo, Taso Markovita in oaiaie obtoženec in ebloienke zaradi [KJmaiiikanja dokazov oprostilo. Slučaj je jako tipičen, po.-i bno če se pomisli, da se pravkar ludi v Romuniji in na Slova.-keii vršijo siični procesi. Zakon seveda obsoja in mor. obsoditi ubijalce čarovnic na smrl ali na lečo, das! so vsi ravnali v trdni veri, da imnio res opraviti z zlimi bitji in dasi, kar je najbolj značilno, žrtve same verjamejo o sebi, da so čarovnice. To je bilo značilno za vse lake slučaje tudi v srednjem veku. Z viti cigani Kaznovan pohleo po tu em v Sarajevu velik požar. Do tal je pogorela neka hiša v fetebasinini ulici. Škoda je precejšnja. Gasilci so se omejili le na lokaliziranje požara, ker je bila nevarnost, da se vnamejo še sosednje hiše. Več družin je brez strehe. Kako je ogenj nastal, ni znano. — Revolverski strel ii zasede. Preteklo soboto so v neki hiši v Gornji Stubici svetovali. Na svatbi je bil tudi Dragotin Vulan. Ko se je zvečer vračal domov, je nenadoma iz zasede padel revolverski strel in zadel Dragotina v desno stran trebuha ter mu težko ranil čreva. Njegov sosed ga je drugi dan pripeljal v zagrebško bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Njegovo stanje je zelo nevarno. Sumijo, da je nanj streljal neki mladenič iz maščevanja, ker se je pred časom z njim skregal. — Zagrebški ieparji na delu. Franc Beljak, mizar iz Gornjega Bukovca pri Zagrebu, je prišel v soboto po opravkih v Zagreb. Ko je svoje posle opravil, se je šel okrepčat v neko gostilno. Tam se je precej dolgo zamudil in se je šele okrog 10 zvečer odpravil proti domu. Med potjo sta ga ustavila dva mladiča in mu dejala: »Pozdravljeni, očka, vi ste pijani. Midva vas bova peljala domov. In res sta ga peljala vsak za eno roko. Ko so tako šli nekaj časa po cesti naprej, je Beljak začutil tla mu je eden premljevalcev izvlekel listnico iz žepa. Takoj se je ustavil in zahteval listnico nazaj, sicer da ju bo ovadil policiji. Mladiča pa sta mu odgovorila s tem, tla sla pobegnila v temo. Beljak je imel v listinici okrog 500 Din. Policija je takoj začela zasledovati tatova, pa ju doslej ni mogla najti. -Na zagrebški tržnici je neznan uzmovič izmaknil nekemu prodajalcu listnico, v kateri je imel 1800 Din in razne listine. — Tretji je bil okraden v nedeljo v nekem zagrebškem avtomatičnem bifeju neki uradnik. Izginila mu je listnica, v kateri je bilo 1400 Din. — Pridolinina za lelo 1032. Davčna uprava je izdala poziv za vložitev davčnih prijav za pridob-nino za lelo 1932 glede dohodka od podjetij, obratov in samostulnih poklicev za priredbo pridobnine in davka za poslovni promet. Vsa podjetja in obrati (trgovinski, industrijski, obrtni), vse osebe, ki se bavijo s samostojnim poklicem in vse osebe, ki so zavezane pridobnini kakor tudi davku na poslovni promet (pavšalnemu), morajo v času od 5. januarja do 5. februarja 1932 vložiti pri pristojni davčni upravi prijavo o dohodku in poslovnem prometu, doseženem v poslovnem letu 1031. Vse potrebne tiskovine se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in sicer: Davčna prijava za pridobte nu, pola stane Din 1.—, Prijava za pavšalno plač vanje davka na poslovni promet, pola Din 1.—. ter Pripomoček za sestavo davčne prijave za pridohnino komad Din 2.—. — Kaj hi igrali? Ce hočete v času. za igre posebno prikladnem, igrati kaj izvirnega in res-negs igrajte Jalenovo dramo: Bratje, ki je pravkar izšla. — Rdeča suknja, igra v. 4 dejanjih (iz francoščine prevel Jakob Šolar) je mojstrovska igra, ki jo bo tudi preprosti razumel, kakor bi se godila danes Obe igri sta izšli v •/. tožbi Mohorjeve družbe v Celju, dobiti se tudi po vseh knjigarnah. PfM Statistika okrajnega sodišča za leto 19*31. Število izdanih plačilnih povelj 1080, drugih pravd 1427, prisilnih izvršb 2744, zapuščinskih obravnav 894, varstvenih zadev 4811, preklicnih postopanj 22, zadev glede skrbstva 1191, zemlje-knjižnih stvari 4012. pravnih pomoči 477, pove-ritev 1426, odpovednih postopanj 20, stvari splošnega vpisnika 592, komisij izven sodnega sedeža 218, povabil k poskusni poravnavi 1140, slučajev mladoletnega sodstva 34, upravnih stvari 547. — Statistiko kazenskih oddelkov V. in VI. tega sodišča, smo objavili že 8. t. m. Primerjali smo Statistiko iz leta 1930 in pri tem ugotovili, da so posli v letu 1931 znatno narasli, iz ,česar sledi, da je dodelitev še enega sodnika res nujno potrebna. Izgubljeni denar. Jožefa Horvat, zasebnica' stanujoča na Spodnjem Bregu, je zgubila 8. t. m. na poti iz Ptuja do Spodnjega Brega, 4000 Din v gotovini s hranilno knjigo vred glasečo se na 6000 Din. Pošteni najditelj dobi primerno nagrado. Poziv na znižanje najemnin. Po proračuni, za tekoče leto, ne pobira mestna občina od 1. januarja dalje več najemninskega vinarja. Mestna občina je z ukinitvijo najemninskega vinarja prihranila prebivalstvu okoli 350.000 Din in pričakuje vsled tega, da bodo tudi hišni posestniki uvideli kot umestno, da hišne najemnine po zmožnosti primerno znižajo in, da se na ta način olajša prebivalstvu težki gospodarski položaj. Najemniki radi tega upravičeno pričakujejo, da bodo hišni posestniki, oziroma na to znatno olajšavo, končno najemnine primerno znižali. Bomo videli, je rekel slepeči zletel skozi vrata. Vendar pa ni odnehal. Prišel je drugič in se zaklinjal, da ima res 100.000 Din, katere je ukradel. Ker pa mora dati t^očake žigosati, bi ga takoj prijeli, češ, odked naj ima ubog cigan toliko denarja. Končno se ie ciganu posrečilo pregovoriti g. N. M., ki pa jc hotel prej videti ta denar. Dogovorila sta se, da bo pn*el ponoči ob 11 v ciganski šotor in kakor hitro bo videl denar, bo da! gospod ciganu 300 dinarjev. Zaključek smučarskega tečaja. Z usnehom se je zaključil dne 10. t. m. dobro obiskani smučarski tečaj ua Mozirski planini pod vodstvom g. Diehla. Do četrtka so imeli udeleženci sijajen sn g in prekrasno vreme. Zadnje dni pa je bilo nekoliko oblačno, a južno vreme, ki je vladalo v dolini, pri pri Mozirski koči ni pokazalo skoro nobenega učinka.'Razpoloženje je bilo ves čas na višku in tečaj je potekal v najlepšem redu. Na praznik sv. Treh kraljev na vse zgodaj se je javilo v tečaj O kmetskih fantov iz Smihela. Bili so z radostjo sprejeti. Evo dokaz, kako ie zanimanje za beli šport med narodom z vsakim dnem večje. Ob prvi priliki se bo začel pri Celjski koči nov smučarski tečaj, na kar že danes opozarjamo. pr Smrtna kosa. V javni bolnišnici ie umrl včeraj, v ponedeljek II. t in ziutraj v starosti 22 let rudar s Hude iame Kari Reberšek. jk> dolgi mučni bolezni. — Njegovi duši večni mir in pokoj. cz Smrt starega našega naročnika. Umrl je v nedeljo 10. t. m. zjutraj na svojem domu v Gaber ju, Tovarniška ulica 14 no mučni bolezni, ki ga je dolgo priklenila na bolniško posteljo, vpoko-em orožnik Breznik Alojzij. V niem izeuhi naš li«t estega naročnika; saj je bil naročen nad 7 let :n zve. -„............. . je tudi vedno prinoročal naš list svoiini znancem, lako da nam ie ludi marsikaterega naročnika pridobil Pogreb pokoinika bo v torek. 12. t. m. na okoliško nokonališče. — Bog 11111 daj večni mir m jiokoj, r,'?govi družini pn naše iskreno sožalje. & Davčna uprava opozarja vse d?Pdaja'ce, ki plačujejo uslužbenski davek v markicah. brez izjeme. da morajo predložiti vse davčne knjižice svojih nastavlienccv do konca januarja v kontrolo. Vsi detodaialci. ki se nozivu ne bi odzvali, zaoadeio kazni po členu 138. zakona o neoosr°dnih davkih & Izguba dekumentov. Viktor Moor. stanuioc v Celju. Pred grofijo št. 7. ie izgubil v času od 4. do 8. t. m. na svojih potovanjih jio S'ovenin aktovko s šoferskimi dok»menti na njegovo ime in pa inkasso poob'astilo. Prosi se, da :e vrneio dokumenti niemu ali |ia predstojništvn mestne ; o- licije. . c-r Pri borzi dela je na razpolago tlelo za 1 vi-ničaria. 2 kolaria. 2 čevUarja, 1 ekonoma. 1 konjskega hlapca in 1 peka ter za 8 vaiencev in sicer: za 4 mizarske, 2 čevljarska 111 2 nekovska — Nadalje je delo za 3 natakarice. 2 kmečki dekli, 2 služkinji, 2 kuharici. I hotelsko kuharico, I trgovsko pomočnico ter za 1 šiviljsko vajenko. Kamnth Drsališče počiva; grobna tišina vlada ua zamrznjenem prostoru, kjer bi sicer bito veselo vrve- Dogovorjeni v«čer je cigan počakal gospoda in ga peljal v šotor. Na vpraianje, kje je denar, jc cigan odgovoril, da ga bo takoj prinesel in je odšel iz šotora. Cigana dolgo časa ni bilo na^aj. C. N, M. je postal nestrpen in ie š:l iz šotora. Komaj je stopil prud šotor, so se pred njim pojavili trije cigani in zaklicali: »Daj denar ali življenje!- Gospod se je prestrašil, izvlekel iz žepa 300 Din in jih dal ciganom. V zahvalo je dal gospodu š« v»ak cigan po eno zaušnico. Gospodu N. M. je bila la zadevščina tako nerodna da je ni naznanil policiji, ampak je bil lepo liho. Ncdeltshi spoti Na zelenem polju ni dogo Ikov. nogometaši p, čivajo, čeprav ni bilo še nobene nedelje, k:ii"i lie bi megli izrabiti za tekme. Posledice pre gega počitka se bodo kaj kmalu pokazale; dobe mesec pa bo iroba nastopili v tekmah za državno lirveiMlvo. izkušnje preti kh -ezone t.e vse premalo upoštevajo. Pričeli bonu kot vsako lel.i ti. pripravljeni, med lem ko bomo morali ugotovit . da so naši nasprotniki zopet boljši in tudi bol i pripravljeni. Zagrebški klubi so zadnje praznik igrali težke mednarodne tekme. Slavija iz P raj: je Zagrebi n n in marsikaj pokazala, kar bt, lo g. levo znali uporabiti. Taista Slavija je v nedeljo nastopila v Belgradu proti mcišlvu državnega prvaka in zmagala, čeprav je nastopila z oslabljenim moštvom, s 3:2. Slab ter n je pr,rej uplival n i normalen potek tekme, vendar ne v toliki intn. da ne bi mogli slavni gostje tudi v Belgradu izkazati, da so i:elii še vedno mo -tri v nog.imetn. Toda naši športniki niso počivali. Po Goreti skem so skoro vsi klubi imeti klubska prvenstv. ki veljajo kot izbirna tekmovanja za prihodn .1 podzvezna prvenstva. 'Tak način tekmovanj je tudi pravilen. Za naslov prvakov naj tekmujejo le najboljši. Smučarska Ljubljana je šla s svojim klubskim prvenstvom Se korak naprej. Klubski prvak bo tisti, ki bo dosegel največ točk v kombiniranem tekmovanju. Tako tekmujejo Norvežani, zalo tudi pošljejo na glavne tekme lahko najboljši materijah Dober smučar-tekmovalec mora tekmovati v teku in skokih. Želeli bi. da inicijativo Ljubljane posnemajo vsi klubi. Skakalnic je po Gorenjskem veliko. Glavna borba se je seveda bila v Planici, kjer sta največja kluba v državi priredila skupno prvenstvo. Ilirija in Ljubljana sta jicslali v nedeljo v boj 44 tekmovalcev. Lepo število napram lanski sezoni. Velik napredek smučarskega sporla st; zrcali v velikem številu tekmovalcev. Žal, da je južno vreme, ki je spremenilo ljubljanske ulice v malo burje, marsikoga odvrnilo, da ni odšel na Gorenjsko. Naj jim bo žal in naj si tudi zapomnijo: Vreme v Ljubljani ni merodajuo za kraje, višje Jesenic. V nedeljo so imeli oti Jesenic naprej najlepši sponiladai.Mki dan. 'Toplo solnce, olienem p» izvrsten sneg. Videli smo smučarje tekmovalce, ki so startali celo v telovadnih srajčkah. Klubski prvaki za letošnjo sezono so: Knap | (za Ilirijo) je prevozil progo 10 km v dobrem ea-I su 1:12. drugi je bil Jenko v času 1:16:24, tre'ii Jakelj v času 1:18:86. Od smučarske Ljubljane nje. Pa ne radi mraza ali pa radi južnega vremena, ampak radi raznih prilik in neprilik. Kadar je prilika ni dovolj mraza, sedaj ga je za nas že preveč, da bi delali led; verjetno je. da ga bomo o sv. Jakobu. — Ce pa je malo južno, tedaj ga pobere se ono bore malo, povrhu zapade še sney in neprilika je tu. ker bi bilo jiač treba sneg pomesti. — l< anulirani se bomo zatorej raje še nadalje drsali po par-ketih in drugod, kjer se ni treba ozirati na vremenske razmere. Zmotili smo se, ko smo v nedeljski številki poročali, da vsled gospodnrske krize v Kamniku ne bo predpustnih prireditev. Titanov ples menda res odpade, vršil pa se bo »obrtniški plesf, da ne govorimo o Sokolovi maškeradi. Sklepamo iz tega, moremo tožiti o kaki krizi. Kočevje Jug. akad. društvo. Preteklo nedeljo se je vršil redni občni zbor jue. akad. društva v Kočevju. Poročilo o društvenem delovanju, ki je bilo v pre pri vozi I prvi na cilj Nany v času 1:16:02, drugi pn Hraniel v 1:19. šramel je letos v dobri formi in v kombiniranem tekmovanju dosegel gotovo th -rezultate. Prvak Ljubljane bo seveda tisti, ki bo bre ho dosegel največ točk tudi v skokih. Zanimiva je bila borba med Jenkom in Nanyjem. Samo 22 se. kund razlike je med obema starima tekmovalce, ma. Solnčna nedelja pa ni bila lepa samo za enoj a smučarskega borca. Iz koče je žalostno gledal /.a tekmovalci naš stari borec in državni reprez.en-tant Janša Joža. Pri treningu si je pretegnil kite na nogah. Kdor pozna Jožo. ta bo razumel njegovo veliko bol, da je moral klubsko prvenstvo in najbrže ludi ostala prvenstva odstopiti brez boja mlajšim močem. Vendar pa želimo, da bi Joža kaj kina lu okreval. Lepa solnčna nedelja je zaenkrat prinesla klubske prvake, ena prihodnjih podzvezim in naenkrat bo državno prvenstvo tu. la pri nas pač še ne moremo tožiti o kaki krizi. Ljubljansko *fledališče DRAMA Začetek ob 20 ________________________________________. . , Torek, 12. jan.: Zaprto. teklem poslovnem letu zelo uspešno, je podal pred- . Sreda, 13. jan.: REVNA KOT CERKVIC NA Miš« sednik g. R. Benulič. Pri volitvah je bil izvoljen 1 Premijera. Red D. sledeči odbor: predsednik Rudi Benulič, podpred- Četrtek, 14. jan.: Zaprlo. sednik Kužnik Henrik, tajnik Benulič Marjan, blagajnik Kovači« Maks, gospodar Vilko Kajfež, odboru ii a M. Korenova. Kot revizorja sta izvoljena Boje Vilko in Bogataj Mirki). Osebna vest. Pohvalni dekret je prejel gosp. dr. Janko Lavrif, odvetnik v Kočevju. G. tir. Lavrič je že dolgo časa najagihiejši občinski odbornik iu ima največ zaslug, da se le vprašanje elektrlfikaclle Kočevske rešila Petek, 15. lan.: iZAPRAVL1IVEC . Red OPIJRA Začetek ob 20 Torek, 12. jan.: VIKTORIJA IN NJF.N HUZARi. Gostujeta člana zagrebškega -gledališču Mar-gita in Dejan Dubajič. Izven. Znižanu cene. Sreda, 13. jan.: SNEGUROCKA . Red A. Četrtek, 14. jan.: Zaprtu Ob krizi francoske vlade »Prijatelj ponesrečenih mornarjev" Robinzon na „Svinjskem otoku" I. Anilro Tardieu. poljedelski minister, ki ga označujejo za naslednika umrlega vojnega ministra Maginot-a. — 2. Predsednik vlada Laval. ki so jo baje odločil, da sam prevzame vodstvo zunanjo politike. — 3. Vristide Briand, zunanji minister, ki je podal ostavko »iz zdravstvenih razlogov«. Ko je Briand 1.1921. po padcu levičarske lleriot-ove vlade prevzel zunanje ministrstvo v vladi : narodno sloge g. Poincaru-ja, so ga njegovi somišljeniki, radikalni socialisti hoteli izključiti iz stranke. Na kongresu stranke pa so ugotovili, da Briand že 20 let ni plačal članarine. Izključil se je torej sam in predlog njegovih nasprotnikov je postal brezpredmeten. Od takrat pa do danes je Briand neprestano voditelj zunanje politike Francije. Strahotni prizori na Donavi Motorni čoln, ki prevaža ljudi čez Donavo in ki je pritrjen na železni kabel, je zašel v veliko nevarnost. Na čolnu je bilo nad 20 potnikov. med njimi več otrok. Sredi Donave, ki je zelo narasla, se je nenadoma utrgala železna vrv, s katero je bil čoln pritrjen na kabel. Valovi so zgrabili čoln in ga s strahovito hitrostjo gnali proti mostu. Vlačilni parnik Krems , ki se je nahajal v bližini, je takoj hitel čolnu na pomoč in se mu je posrečilo, preprečiti, da čoln ni zadel \ mostni podpornik. Parnil; je nato privlekel motorni čoln v pristanišče. Medtem so se na čolnu odigrali strahoviti prizori. Zene in otroci so obupno kričali in le z velikim naporom se je par razsodnim možem posrečilo, da so večino potnikov zadržali pred prenagljenim skokom v vodo. m ** ** *5(XXX Svoboda... Za temi omreženimi in zastraženimi vratmi je zaprt voditelj in probuditelj indijskega naroda in njegovi najzvestejši prijatelji in prvaki. 16 letna voditeljica ponarejevalske tolpe Policija je v Schildovvu pri Berlinu odkrila delavnico, v kateri so ponarejali nemške marke. Pri tem se ji je posrečilo prijeti eno najbolj nevarnih ponarejevalskih tolp. Voditeljica te tolpe je bilo 16 letno dekle. Areti-ranci so vse priznali. Gre za nekega Alfreda Bartla, njegovega prijatelja Leona Katarzin-skega in njegovi dve sestri, od katerih je ena poročena. Za ponarejanje mark potrebni stroji so bili skriti v stanovanju Katarzinskega. Oče Katarzinskega in njegovih sester, cestni delavec, ni imel niti pojma, kaj počenjajo njegovi otroci. Ko je odšel na delo, so pričeli fabricirati denar. Ženske spočetka niso sodelovale, ko pa so nekoč prijeli Bartla, je prevzela vodstvo 16 letna Štefanija Katarzinsky. Papešhi orientalni institut v Rimu je začetkom tega šolskega leta spremenil predsedstvo. Znani poznavalec ruskih razmer in predsednik Komisije za Rusijo škof Michel d'Herbigny je odstopil kot predsednik Orien-talnega Instituta, ker se bo popolnoma posvetil ruskim zadevam. Za novega predsednika je imenovan profesor P. Emil Herman, po narodnosti Francoz iz Ai.\-la Chapelle. Ugledni učenjak predava na Institutu že več let vzhodno pravo. Metropolit grof Andrej Septichii je, kakor smo že poročali, v začetku oktobra 1931, težko bolel, lako da je bila njegova okolica v velikih skrbeh. Koncem novembra sc je začelo bolnikovo stanje počasi obračati na bolje. .Metropolit mora sicer še ležati v postelji, toda njegovo zdravstveno stanje se rodno zboljšuje in zdravniki upajo, da so bo zdravje visokemu bolniku, za katerega s strahom goceče moli ves ukrajinski narod, popravilo. Strašen zločin mladega Santa Aprila meseca preteklega leta jc v bližini Gallipolisa v državi Ohio do tal pogorela koča James Whiteja. White in njegovih sedem otrok je pri tem zgorelo. Že takrat so sklepali po gotovih znakih, da je bil izvršen zločin. Sedaj pa jc, kakor poročajo listi, neki mlad fant, gojenec obrtne šole v Lancastru (Ohio), na katerega jc padel sum šerifa, prostodušno in brez vsakih znakov kesanja, priznal, da je svoj čas zažgal kočo Whitcja, katerega je smrtno sovražil. Jezen sem bil ; nanj, je izjavil fant, »in smatral sem za najboljši način, da sc ga iznebim, če on in nje-voga družina zgori. Da bi se mu strašna nakana gotovo posrečila, jc, preden je ponoči kočo zažgal, z močnimi tramovi zastavil vrata in okna. tako da se njegove žrtve niso mogle rešiti. Na pogorišču jc ostal, dokler niso prenehali klici Whiteja in njegovih otrok. Od cc-le družine so pozneje našli samo zogljenele kosti. Plaz zasul rudnih Line, 10. jan. V noči od petka na soboto ! je rudnik v Sarsteinu, kjer pridobivajo kredo in ki je lasi komanditne družbe Hamsauer, zadela huda nesreča. Zrahljana vsled deževja in lajanja snega se je vdrla plast zemlje in zasula dnevni kop, v katerem se nahajajo zaloge krede. Nad rudnikom leži sedaj mnogo tisočev kubičnih metrov zemlje in bodo več let mogli pridobivali le neznaten del dosedanje množine krede. Plaz je uničil tudi veliki vodni bazen, kjer so čistili kredo. Ker se je nesreča zgodila ponoči, ni človeških žrtev. Zaradi nesreče je ostalo 100 delavcev brez dela. Neobljudeno otočje Crozet leži v Indijskem oceanu približno na sredini odseka Sydney— Capstadt velike pomorske proge Evropa—Afrika—Avstralija. Najbližja naselbina, francosko otočje Kerguelen, je oddaljeno skoraj tisoč I kilometrov. Toda Avstralija, lastnica Crozeto-ve skupine, je zgradila leta 1900 na tako zva-nem s Svinjskem otoku« dve baraki za ponesrečene mornarje. Ena je namenjena čuvaju, druga pa skladišču živil, zdravil in obleke. Poseben parnik Pomožnega društva za brodolomce« obnovi enkrat letno zaloge. Oto-čič je dobil ime po prašičih, ki jih je Izkrcal okoli leta 1800 britski kapitan Distance. Našli so dosti hrane v grmovju na otoku, niso imeli nobenih sovražnikov iu se tako hitro pomnožili, da je nastala označba ^Svinjski otok<. Ki-tolovci, ki so okoli leta 1850 slučajno zahajali na otok, so nekoliko razredčili prašičje črede. A kljub temu še vedno dobi čuvaj dosti pečenke, če ima puško. »Pomožno društvo« čuvaju ponuja veliko plačo, ki znaša skoraj 300 tisoč naših dinarjev letno. Ponuja mu semena za vrt iu koze za mleko. Prav za prav nima čuvaj nobenega posla, razen kadar mora priskočiti na pomoč ponesrečenim mornarjem. Taki dogodki so pa redki. A kljub temu je skladišče že dolga leta brez paznika. Nihče ne mara vsaj za leto dni postati Robinzon. Američan, IIardy je bil prvi paznik. Nastopil je službo leta 1901 in od kraja podpisal pogodbo samo za eno leto. A nikoli več ni zapustil i Svinjskega otoka«; čuval ga je 23 let, dokler ni umrl 63 let star. Nihče ni poznal preteklosti tega moža. Če mu je enkrat na leto pripeljal parnik pošto, je vedno vrgel IIardy vsa pisma v ogenj, ne da bi jih odprl. Zato je pisal dnevnik in nabiral morsko kamenje. Zapustil je velik kup katne-nitih vzorcev, ki bodo morebiti utegnili zanimati mineraloge. Od majnika do decembra je skrit Svinjski otok pod snegom. Ocean nakopiči ob njem ledene hribe. V tem času vlada viharno megleno vreme. Zato v ečkrat či-tamo v Hardyjevem dnevniku otožne vrstice: Neprodirna megla vztraja že 42 dni zaporedoma. Neprenehoma slišim grmenje ledenih hribov, ki se drobijo ob čereh. Nespečnost me muči. Tako sem sam. Kmalu bom star 62 let.« Kitolovci so našli llard.vjevo lelo šele več mesecev po smrti. Pokopali so ga. Prihodnja ladja je prinesla bakreno ploščo z napisom: »Tu počiva slejkoprej sam Richard Hardy, ki je bil prijatelj ponesrečenim mornarjem. To je bilo leta 1924. Prihodnje leto ni bilo nikogar, ki bi hotel oditi na : Svinjski otok«. Pozneje se je zglasjl v društveni pisarni nov kandidat, mlad, a hudo zdelan Nemec. Ni maral povedali svojega imena in so ga zapisali kot :>paz-nika X . Nemec ni spregovoril uiti besedice na poli od Avstralije do otoka. Ko so ga izkrcali, je prevzel skladišča, podpisal potrdilo o prejemu in molče stisnil roke mornarjem, ki so ga v čolnu pripeljali na otok. Zopet je poteklo leto dni. Ko je dospela ladja na otok, niso našli čuvaja v stanovanjski baraki. A na Hardyjevem grobu je ležal okostnjak in objemal bakreno ploščo. Nihče ne ve, kako je umrl drugi paznik. Mornarji so našli v njegovem stanovanju več praznih steklenih cevk z napisom Morfij« in zarjavelo brizgalico. To je bilo lela 1925. Od ledaj zopet ni na otoku nobenega paznika. Sydneysko društvo za pomoč brodolomcem še vedno objavlja v daljših presledkih v dnevnem tisku, da išče čuvaja za »Svinjski otok.. Mora biti po možnosti samo 30—40 let star, vešč veslanja, pomorskih signalov, zasilne uporabe obvez in zdravil ter vsaj deloma angleščine. A nihče se ne oglasi, dasi imajo v Avstraliji kakor povsod dosti brezposelnih. Misionarji na delu. Naša slika nam predstavlja kapucinskega očeta kot ranocelnika. V osvobodihiem boju indijskega naroda je ponovno prišlo do spopadov. Ker Indijcem primanjkuje zdravnikov, pomagajo misionari Otroci se žogali z ročno $rana$o Smrtonosna najdba v potoku. — Strašna eksplozija med otročjo igro. — Trije otroci mrtvi. Solcnau in okolica sta pod vtisom strašne nesreče, ki je zahtevala smrtno žrtev treh olrok. V soboto popoldne so se igrali trije otroci v starosti od sedem do devet let pri potoku Piesting. Med igro so zapazili, da nekaj moli iz peska, ki ga jc pokrivala plitva voda. Potegnili so iz peska neki železni predmet in se začeli ž njim žogati. Nenadoma je pretresel zrak silen pok. Dvignil sc je rumenkast gost dim. Takoj so prihiteli ljudje iz bližnjih hiš gledat, kai se je zgodilo. Nudil se jim je grozen prizor. Vsi trije otroci so ležali nezavestni v velikih mlakah krvi. Njihove poškodbe so bile naravnost strahotne. Prepeljali so jih takoj v bolnišnico. Vendar je bila vsaka pomoč zainan. Vsi trije otroci so podlegli strašnim poškodbam. Pri gledališki blagajni: Komad, ki ga dajemo danes, ni za tebe. fanetk. Za lo si še premajhen! ~Saj mi daste lahko mesto v prvi vrsti. Z mostom in vozom v glob/no V petek se je peljal neki voznik s težko naloženim vozom, v katerega sla bila vprežena dva vola, čez most nad relHes, prava katastrofa!« Na ulici jo usmiljen gospod srečal starejšo ženico, ki jc vozila slabo oblečenega moža in prosila milodare. Gospod da dva dinarja in reče: Uboga žena! Ali ves dan tako vozite moža? U, ne. Se menjava, dopoldne vozim jaz njega, popoldne on mene. Trije trgovci cedijo v gostilni. Vzdihne prvi: Ah, da...! Pritrdi drugi: Tja, tja...! Vzklikne tretji: Samo še eno besedo o irgo-vini in takoj zapustim družbo! Za uomirjenje Indije pošilja Anglija nove čete v to svobode želino deželo Kodhina japonskega ministrskega predsednika, ki je po atentatu na cesarja Hirokito moral odstopiti. France Veber: GLAS IN TELO Naš denarni Irg O načelnih osnovah moje poizkusne študije v radiu V našem radiju prirejam posebne tedenske, poizkuse, ki naj bi pomagali odločiti vprašanje, ali in v koliki meri i>i na katerih posebnih poljih smemo človeški glas nazivnti več utl manj značilen znak za različne telesne in duševne posebnosti človeka. Iu ker šo vedno dobivam ustna in pismena vprašanja, v čem nuj bo bistvo in namen teh poizkusov, naj mi bo dovoljeno, dn to .tvoje delo še podrobneje utemeljim in pojasnim. Najprej pa hočem v kratkih ipotezah orisati neko temeljno načelu, ki ga bo vsak rad takoj priznal in ki dajo tudi vsem |K>izku30in lo vrste prvo pobudo in prvo oporo. Zveza med človekovo telesnostjo in duševnostjo To načelo izpoveduje prvič dejstvo, du je človek telesno iti duševno biije in da zato človeškega bistva še zduleka ni izčrpal tisti, ki bi pripisoval Človeku samo v.«e to, kar nn njem nn pr. vidi, tipa. voha, sliši ali karkoli drugače le na zunaj zaznava. Pravo bistvo človeka se pričenja šele ostava, naguban obraz, poseben sijaj človeških oči, stisnjena pest itd. — vse to utegne biti posledica takega ali drugačnega živčnega stanju, a ni s a 111 o prav nobeno živčno stanje ter nobeno živčno spreminjanje: in vendar ni dvoma, da nam vprav v dnevnem življenju samo taki Icr pedobni posebni pojavi odpirajo vrata, .skozi katera vidimo tudi v svet tuje duševnosti. Da, lahko celo rečemo, otrebnih deviz, 'ii katere je treba zaprositi. Ljubljana. Amsterdam 2258.80— 2265.64, Bruselj 782.76—785.12, Curili 1(197.86—1101.15, London 187.28-194.73, Nevvork 5614 05 5031.03, Pariz 220.91—221.57, Pragu 100.98—107.48, Trst 283.52 do 289,52. Zagreb. Amsterdam 2258.80 - 2265.04. Berlin 1845.50—1847.50, zaklj. 1360 privat., Bruselj 782.76 do 785.12, London 187.23—194.73, Milan 288.52 do 289.52, Newyork kabel 5636.05—5653.05. ček 5614.05 do 5631.05, Pariz 220.91—221.57, Praga 160.98 do 167.48, Curili 1097.85—1101.15. — Skupni promet brez kompenzacij 1.6 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2258.80—2265(54, Bruselj 782.76-785.12. Curlh 1098.7o-1101.15, Ne\vyork 5614.05—5631.05, London 187.23—194.73, Pariz 220.91- 221.57, Praga 160.98-167.48, Milan 288.52 do 289.52. Curili. Belgrad 9.09, Pariz 20.1225. London 17.35, Ne\vyork 513.37, Bruselj 71.30, Milan 26.0280, Madrid 48.30, Amsterdam 206.80, Berlin 121.80, Stockhplm 97. Oslo 94 80, Kopeuhageu 95.50. Sofija 3.72. Praga 15.21, Varšava 57.45, Atene 6.71). Carigrad 2.41, Bukarešta 3.05. Ilelsingfors 7.60. Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.60. Vrednostni papirji Na zagrebški borzi jp bila tendenca zu državne papirje deloma slabejša. Med dolarskimi papirji je bilo čvrstejše 8','u Blerovo posojilo, d<-loimi pa je bil slnbejši 7% Bler, v katerem je bil znaten promet. Skupno je bilo nn zagrebški borzi prometa: voina škoda 300 kom., 8','„ Bler posojilo 1000 dol., T.'r, Bler. jios. 15.000 dol. in begi. obv. 50.000. Danes je po božičnih praznikih jnislovala prvič tudi belgrajska borza, kjer je bil znuten promet v vojni škodi: 1200 kom. Nadalje je bilo zaključenih še begi. obv. 105.000, V ostalih državnih papirjih ni bilo zaključkov. Ljubljana. Bler. pos. 50 bt„ 7% Bler. po.«, 47 bi.. Stavbna -10 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Drž. papirji: 7?,' tnv. jios. 57 bl„ agrarji 29—82, vojna škoda ar. 247- 254. kasa 247 do 254 ( 250, 255). 2. 247 bi., 3. 250 bi., 8% Bler. po.«, ar. 54 56. kasa 54 —56 (34), 7?; Bler. pos. ar. 45—46, kasa 15— 46 ( 46, 46.50, 45.50), 7'V, pos. DIIH 54 bi.. O",', begi. obv. 35—37 (86.50). II* Igrali. Narodna banka 5000 den., 7"j inv. pos. (K) bi., vojna škoda 215—247 ( 253, 250, 248.50, 248, 245. 246), Službodobe Vajenca pekovskega, močnega, takoj sprejme pekarna v Mariboru, Meljska c. 23. Natakarico išče gostilna in kavarna pri Tičku«, Strmi pot 8 — Ljubljana. Predstaviti se osebno ali poslati sliko do 15. t. m. V poštev pride tudi deželanka, pridna, poštena, s kavcijo. Stanovanja Opremljena soba se odda v Pleteršnikovi ulici 24/1. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! šoferska šola oblastv. koncesijonirana, L Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska c. 31. Čitajte in širite »Slovenca«! Stanovanje soba in kuhinja, sc odda. Malavas 54 pri Jezici. Opremljena soba se takoi odda v sredini mesta. Naslov pove uprava Slovenca« pod 353. Stanovanje soba, kuhinja in pritikline, se takoj odda. Stožice 117. Stanovanje soba in kuhinja se poceni odda dvema osebama. — Kodeljevo, Klunova ulica št, 7. Muljem moje obdolžitve proti g. Vinku Kaiserju iz Studencev pri Mariboru, ker so se dokazale kot neosno-vane. Ignacij Domanjko. Vnajcm Gostilna na dobrem in prometnem kraju se vzame v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod "Gostilna« št. 327. Mlekarno dobro idočo, se odda na prometnem mestu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 358. Ženini - neveste! Najcenejše in najboljšo: uioilroic, otomano, mreže, divane, feder-modroce, fotelje in gar-nituro Vam nudi f. SAJOVIC, Stari Irg štev. (i Vsa tapetniška drla pu nizki ceni. Posestvo vzamem v najem. Ponudbe pod »Upokojenec« na podružnico »Slovenca« v Celju. Kdo izmed naših ljudi bi bil tako dober, da bi mi posodil za eno ali poldrugo leto 20.000 Din proti dobrim obrestim in garanciji. Sem trgovec in po-» sestnik, pa sem v hipni zadregi in bi nujno rabil. Vračam lahko v obrokih ali skupaj. Ponudbe poslati na upravo Slovenca« pod »Sigurno naloženo« št. 371. Posojila dobite na hipoteke ali poroštva. — Ponudbe pod -Točna izvršitev« upravi >Slovenca«. Znamke za odgovor. t V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da jc naš ljubljeni soprog, oče, stric, gospod BREZNIK ALOJZ orožnik v pokoju dne 10. januarja po dolgi, mučni bolezni, v -18. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 12. jan. ob 3 pop. iz hiše žalosti. Tovarniška ulica 14, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Danijela v Celju v sredo 13. januarja ob 7 zjutraj. Celje, dne 11. januarja 1932. Ljudmila Breznik, soproga; Jakec in Ivanka, otroka. II JSEED! 1 Kupimo Dijaka-sostanovalca sprejmem na stanovanje in hrano za 500 Din. Baragova ulica 10/1, za Bežigradom. Valvasor nepopoln izvod — kupim. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 345. Vsakovrstno 1 TFrrfTO IMlMBtfMBMIlMHHl 1 l^ti ttapuge po oajvišiib cenah ČERNE, juvelit, Ljubljana, VVolfova ulica St. 3. Pse dresira bivši vojaški dreser. Informacije v Aškerčevi ulici 1, baraka. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. Posestva Parcela 550 m'-', stavbna, v Ko-leziji, ob glavni cesti, naprodaj. Poizve se: Ljubljana, Opekarska cesta št. 31. Puška dvocevka, lahka, kal. 16, fino noseča, za brezdimni smodnik, naprodaj. Poizve se- Ljubljana, Opekarska cesta št. 31. Krasno posestvo v bližini Celja naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 283. Konj težak, 16 in pol visok, petleten, brez hibe, ceno naprodaj. — Poizve se: Ljubljana, Opekarska cesta št. 31. Hiša dvostanovajska, z vrtom in studencem, takoj naprodaj. Poizve se v Po-brežju. Cesta na Brezje št. 42, pri Mariboru. Prodam lepo urejen trgovski lokal na prometnem kraju, z ostalim gospodarskim poslopjem, zraven njiva, travnik in vinograd. Re-flcktanti naj se zglasijo pismeno ali osebno pri lastniku. — Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 346. Napol suha drva lepa, zdrava, cirka 1200 m'1, naprodaj na Gorenjskem. Samo vagonske pošiljke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 278. Pisalni stroj izredno ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 344. Hišo prodam v industrijskem kraju. Naslov v upravi •Slovenca« pod št. 354. Pisalna miza miza s 4 stoli, omara s predali, divan, naprodaj. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 330. Strta težkih udarcev naznanjam vsem sorodnikom, znanccm in prijateljem pretužno vest, da je moj nad- vse ljubljeni soprog Anton Lenarčič proiesor moškega učiteljišča v Ljubljani danes dne 11. januarja po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 12. januarja ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Čopova ulica 21, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. januarja 1932. IVANKA, soproga. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Ia orehova jedrca kg 16 Din v zavitkih od 5 kg in la orehe v lupini kg 4.25 Din, vreče od 50 kg razpošilja franko naročnik G. Drechsler — Tuzla. Mladi psi od ovčarske psice, dobri čuvaji, naprodaj. Ilradec-kega vas 48. minami' Ht proso, a |do In leten kupile noiceneje pri A. VOLK. LJUBLJANA llesljc.a rwis U Veletrgovina iila in moke Čifajte in silite »Slovenca«! t Umrla je previdena s tolažili svete vere naša zlata mati, gospa Katarino Brobming roj. Hožeglau Pogreb predrage pokojnicc bo v sredo, dne 13. januarja ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Cigaletova ulica 1, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. januarja 1932. Žalujoče rodbine LESICA, GROBMING in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. RAVNATELJSTVO in UČITELJSKI ZBOR drž. moškega učiteljišča v Ljubljani javljata, da je njegov zaslužni član Anton Lenarčič profesor danes po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v torek 12. januarja ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Čopova ulica 21. Pokojnika, ki je bil plemenit značaj, zvest tovariš in odličen šolnik, bomo vedno ohranili v prijaznem spominu. V Ljubljani, dne 11. januarja 1932. t V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom,- prijateljem in znancem, da je moja nad vse ljubljena, dobra mama, gospa Marija Ravnikar roj. Miiller vdova po davčnem nadupravitelju dne 11. januarja po daljšem, mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 13. januarja ob pol 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. januarja 1932. FRANJO VLADIMIR RAVNIKAR, sin in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, bral, stric in svak, gospod Franc Burger strojevodja drž. žel. v pokoju dne 11. januarja po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 13. januarja ob ■1 popoldne iz hiše žalosti, Jclovškova ulica 26, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. januarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. n. ca •a^sg •mS-3- a u go _r —' > — o 3~£ p »sj«* O Sp Oo S" P S* C. 4, > SE .2 £>23 •e ..CJ ■iSe- ® O N ^ te ^ Sta . 85 IS Dr. Joža Lovrenčič: 74 SjiO j i- s = 3 muce | I | ' t». § c n .. -M M X > ©I-J M 1 f ' _ =•a 5 | TO ~ — *r "O JT rr l £ -g _ S«~SSr nos n a -S ^ S ^ ' iS N -S — > ® Anali izumrieoa naroda Uoman iz drugega stoletja pr Kr Tišina ni trajala dolgo, preračunjena je bila. Ko je prihajal kralj na svojem vrancu skozi vhod, se je spet oglasila pesem, oglasili so se vzkliki in veseli vriski in oglasile so se troblje — vse se je oglasilo s podvojeno, potrojeno močjo, da bi veselje objelo tudi one, ki so prišli z žalostne peti in so ga potrebni ko lačen kruha. Sredi taborišča je pridržal kralj konja in konj in jezdec sta obstala ko kip. >Ena!: >EpulolKraljica, kaj naj to pameni? Čigava je ta glava? Čigavo delo je to? je vprašal kralj in čakal odgovora. Kralju in vojski je odgovorila Ena: Maščevan je oče moj kralj 1'rono, maščevano je moje ponižanje, zakaj glavo, ki sem jo vrgla, je nosil Liu-ius Ouinctius Flamininus, poveljnik akvilciske posadke! Vojska je zagrinela \ navdušenju za kraljico. Kralj je dni kraljici roko in ko jo je vedel v šolor, mu je gov< rila in ga prosila, naj ji bo dober, kakor ji je bil dober sam Belen. ki je čul nad njo in jo rešil. TRETJI DEL. Marcu ('laudius Marcellus. ki mu v Akvileji ni bila vojna sreča mila ne kot konzulu in ne kol preti rju, je bil ii< spel v transpadansko Galijo v Medio-lanum. Konzul Aulus Manlius Vulso, ki mu je iw> žrebu pripadla v delokrog Galija, je vzprejel pretorja in ga je pozorni, poslušal, ko mu je poročal o Akvileji in o bojevitih I sirili in Karnili. Vesel je bil njegovega porcčila, zakaj sanjal je o izrednih vojaških činih, s katerimi bi si rad pribojeval triumf. V Galiji, ki je bila že pomirjena in dojena pokrajina spoznal, da ga nc čakajo lavorike, in zato mu je bilo prav, •1 učna Spes! Jaz sem odigral v teh krajih in se vračam v Romo, da opozorim vnovič senat na istrsko nevarnost in svetujem, naj bi se zavarovale naše obale v severni Adriji z močnim brodovjem, da I>i podpiralo vojsko na kopnem. Ali bodo sprejeli in izvršili moj nasvet, kdo ve? Sam si videl, kako!so zavlačevali ustanovitev kolonije ljudski tribuni, ki menijo, da si» nam ni treba več širiti .. . Kaj pa, čakati je ireba, da bi prišli spel Goli s kakim Bronom ali Kartažani z novim Hanilmlom pred Rosno, potem bi pa že kričali: Kje sle bili. da niste videli nevarnosti, ki nas upropašča! Naj "ljudski tribuni besedičijo in ugovarjajo, jaz ne bom nič čakal in ne odlašal! Te dni izpopolnim svoje legije in potem v Akvilejo in nad Istre! O, počakaj. videVboš, kako sprejmejo legije to vesl! Tako je odgovoril konzul Aulus Manlius Vulso pretorju in pok 1 ical svojega legata Lucija Mitnic i ju Therma in mu naročil, naj skliče vojne tribune. Pred pretorijem sta čakala konzul in preter in so prišli od svojih oddelkov tribuni Marcus Aebutir--. Ti tuš in Caius Aelius, Marcus Licinius Slrabo, Lticins Atius in Caius Popilius, imenovan Sabcllus. Dvignili y<> desnico v pozdrav in ko izklesani obstali pred konzulom, da čuje jo in sprejmejo povelje. Za Jugoslovansko tiskarno v LJubljani: Karel Cefc. izdajatelj: Ivan Kakovuo. Urednik: Franc Krcmžnr