(the oldest and most popular slovenian newspaper in united states op America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gttrfor Za y*n M lareS — tm pravico ha rfcshfc* — od boj« 3* una*«! GLASILO SLOV KATOC. DEEAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — I. k DRUŽBE SV* MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.. -- najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih »ržavah fc^ERlSKIH, ^EV^no£189. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 30. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 30, 1926. letnik xxxv,t Homatije na Španskem.-Zasuti Si pošiljajo signale. ŠPANCI NAMERAVOJO USTANOVITI REPUBLIKO IN ODSTAVITI KRALJA. — DIKTATOR DE RIVERA HO-i* ČE POSNEMATI MUSSOLINIJA. — KRALJ SE LE MALO BRIGA; IGRA POLO. MALA MESTA ZELO PRIZADETA PO TORNADU. San Sebastian, Španija. — Gen. Primo de Rivera, španski diktator, namerava sklicati Parlament — a le one Slane, ki Jih bo on sam imenoval. Voditelji vseh večjih strank so ob- F vestili kralj.a Alfonza, ako se bo to zborovanje vršilo ne glede na večino, bodo smatrali kralja kot nasprotnika ustavi ln porabili vso svojo politično tooč, da se ustanovi republika. Iz tega je mzvidno, da je Sa, če bo podpisal načrt de Ri-°dvisno sedaj od kralja same« vera za nadaljevanje z voja- | škim diktatorstvom, imenoval 1 fiovega diktatorja, ali pa do- 1 v®del do parlamentarne vlade, s kakršno zahtevajo voditelji s strank. J Opozicija trdi, da je načrt de Rivera proti-ustaven, kajti španski konstituciji je dobljeno le parlamentarno zbo- 1 r°vanje, ne pa le zborovanje J nekaterih, kar hoče de Rivera. Večina ministrov, ki se do-11 slej niso vmešavali v ta spor, i ? s° se pridružili opoziciji in ! protestirajo načrtu Rivera, j1 ^ajbrž bodo zahtevali od kra- 1 ]ia, naj odstavi Primo de Rive- 1 ra. 5 Gen. de Rivera je dal razpeti, da bo vpeljal strogo 1 Cenzuro govora in tiska, ter v Vsemu posnemal italijanskega ' diktatorj a Mussolinija. Ljudstvo nestrpno pričakuje kako se bodo te homatije kon- • oči so obrnjene proti kra- J 'ju —- a on se le malo briga — ^Ria časa, ker vedno hodi na . Zabavališča in igra polo. De Rivera je pa delaven in skrbeh, Poročilo pr.avi, da je zbolel vsled prenapornega dela. -o- STRAŽA NA REPUBLIKANSKI KONVENCIJI. se bojijo, da bi ne prišlo do spopada pri republikanci konvenciji v Detroitu, 'sto straži 300 policistov. . Lansing, Mich. — V torek se začela v Detroitu konvencija £ePublikanske stranke. Minuli eden se je vršila v Wayne o-r,aJu konvencija, ki pa se 'je ^zbila in zaključila z izgre- j l> ker je republikanska stran- j g a to leto tako razcepljena, ka-; i: kor §e ni bila nikoli prej. Ker'r ®e te bilo bati, da bo tudi v De- j c roitu prišlo do prepira in iz- h ^redov, je oblast postavila 300 \ * postave na mesto zborova- 1 da bodo takoj zadušili 1 eventuelne izgrede. j c . Dve stranki sta, ki sta si v 1 Ena je, kateri poveljuje c red W. Green, ki je imenovan a kandidata za mesto guver-|J erja, drugi je pa na čelu guv. j v..x J- Groesbeck. Obe stran-1j 1 lmata svoje delegate in vohlja — eden kot drugi ffdi, 1 Je njegova skupina pravo- ' oena. Okrožne sodišče je pri- • ^zftald Groesbeckovo skupino ' jo n,asprotni^ se pa že oglaša-■'da bodo zadevo predložili j. kovnemu sodišču, in zahteva-, ' Qa razveljavi odlok okrož- EjR! / RUDARJI ¥ PASTI P0ŠI-, UAJO SIGNALE. ' Reševalci morajo še mnogo zaprek ostraniti, predno bodo prišli do rudarjev, ki so zajeti v Pabst rudniku. — Zdravniki in strežnice pri-pravljene, da sprejmeno nesrečneže. —o— Ironwood, Mich. — Okrog pet sto mož je zaposlenih pri reševalni akciji, 43. podsutih rudarjev v Pabst rudniku, kjer so, že od petka opoldan v pa-sti. Delo počasi napreduje, ker ^ morajo, ko odstranijo iz jame kamenje in druge zapreke, takoj podpreti s trami, da se ponovno ne podsuje. Ko so sigurni, da to drži, zopet nadaljujejo s kopanjem in vrtanjem. Upanje, da so nesrečneži še pri življenju, spodbuja rese- 1 j valce, da neumorno delajo noč ' in dan, menjajoč se na gbtove (čase. Iz pasti, kjer so zajeti 'irudarji, so slišali lahke udarce ' na cev, ki vodi v rov štv. 8, kar znači, da so v osmem rovu. Neki delavec, AJlfred Moki, J | si je s tveganjem svojega živ- [ | Ijenja prizadeval priti do ne- i srečnežev. Z električno svetil- 1 1 ko in vrvjo opremljen se 'ješ , plazil med skalovjem, ki je * jamo zasulo in prišel do 150 čevljev globoko pod rOv štv. 2. i Tukaj je pa naletel na zapre- j ke in ni mogel dalje. Slišal je ; kopanje pod podrtinami, a ni mogel razločiti v kateri smeri. | Poskušal je tudi z udarci na cev dati znamenje podsutim, a ni dobil odgovora. j Vsi ostali rudniki so zaprti in delo ustavljeno. Rudarji ne * mislijo na drugega, kakor le I na rešitev svojih nesrečnih tovarišev. Pred vhodom v rudnik, je vse polno ljudi, ki ča- j kaj o nesrtpno, kedaj bodo pri-__ šli reševalci do zajetih. Druži- : , ne nesrečnežev tudi po noči nimajo miru .večina izmed njih počiva na prostem. -o- ZA ZDRUŽENJE VSEH AMERIŠKIH ČRNCEV. Chicago, El. — Organizaci- ( ja, pod imenom "American Ne- | gro Protective association," je ; izdala letake po vseh delih | mesta kjer žive črnci, naj pri- : j dejo na veliko zborovanje v Turner dvorano, kjer nameravajo razpravljati o programu, j kako pridobiti organizaciji do 11 milijon članov. Ti bi potem j delovali na to, da bi se še ostalih 14 milijonov združilo v tej organizaciji. Ko bi bili enkrat vsi skupaj . v eni organizaciji, potem bi de-. lali na to, da bi zbrali skupaj dovolj denarja in kupili zemljo v Zed. drž. v državi, k! bi bila najbolj pripravna, kjer bi se naselili in sx ustanovili svojo vlado in tako postali od be-^ lih neodvisni. ■ i nega sodišča. Iz tega je raz-■, vidno, da je policija tam po-• trebna. Slika nam predstavlja mesto Dania, Fla., v razvalinah. Domalega vse hiše v mestu so poškodovane. Slika je bila pre nešena v New York z letalom, odtam so jo poslali v Chicago potom 'žice po A. T. & T. MRS. MCPHERSON PRED SODIŠČEM, Priče izpovedale, da so videle evangelist in jo v Kaliforniji tiste dneve, za katere trdi, da je bila v ujetništvu mehiških banditev. -0- ' Los Angeles, Cal. i— Meseca maja letošnje leto so prinesli listi vest, da je Mrs. Aimee Semple McPherson, evangeli-stinja neznanokam izginila, najbrže je utonila. Ko sS jo njeni sorodniki in prijatelji iskali noč in dan brez uspeha, se je pogrešana sama vrnila in rekla, da so jo mehiški bandi-ti ugrabili in jo zaprli v neko kočo v bližini Sonora, Mehika, od koder se ji je pa posrečilo pobegniti. P-ar dni je bilo vse tiho in večina je verjela izpovedi Mrs. Aimee. Oblast je pa hotela, da bi prišla na sled "u-grabiteljem," zato so pozvali i Aimee, naj pokaže kočo v ka- • teri je bila kot ujetnica, kar • pa ni mogla. Tedaj je pa oblast . postala pozorna in pozvala - Mrs. Aimee na zagovor, kajti . sumničili so, da si je on.a vse - to sama izmislila. l Obravnava se je že začela in priče so se dobile, ki so izpovedale,'* da so Mrs. Aimee videle one dni, za katere pra- - vi, da je bila ujetnica mehiš- 1 kih banditev, v koči v Carmel- 1 by-the See, Cal., v družbi radio ( operatorja Kenneth-a Ormi- 1 ston-a. 1 Mrs. Aimee seveda taji, in ( je s pomočjo svoje matere do- ; bila priče, ki so zanjo ugodnO -pričale, .a oblast jim ni verje- 1 la .Vsled tega so tudi priče in | mati prišle v zadrego. Za potek obravnave vlada veliko zanimanje med občinstvom, že prvi dan je bilo vse polno ljudstva po mostovžu in okrog sodnega poslopja. Kot vse kaže, je navihana ženska hotela postati svetovno poznana in na ta način priti do brez-! plačne reklame. -o- SPOPAD NA FILIPINAH? 10 MRTVIH. Manila. — V Ubian, Sula o-kraj, je prišlo do spopada med - domačini in policijo, pri kate- - rem je prišlo sedem domačinov in trije policisti ob življenje. KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C.—Sem-( kaj je prišlo poročilo, da je, umrl vsled srčne hibe gaute-' malajski predsednik Orellana.) General Lazaro Chaoon, je pre-j vzel začasno mesto predsednika. i — Cleveland, Ohio. — Bivši i senator Atlee Pomerene, de- 1 i mokratski kandidat za sena-,1 torja, je v svojem govoru, ki ga je tukaj izvajal rekel, da se bo on ,če bo izvoljen, bojeval proti temu, da bi Zed. drž. črtale vojni dolg Evropi. — Peoria, 111. — Od tukaj poročajo o poplavi, bojijo se, da bo deževje napravilo veliko škode po poljih. Reka Illinois je visoko narastla, na mnogih' krajih so pridelki pod vodo. I — Moskva, Rusija. —V se-lu Bagoviščensk je vlada dovolila duhovnikom, da zopet smejo opravljati svoje verske ob- ; rede. Duhovniki so bili obdol-. ženi, da propagandirajo za vel .kneza Nikolaja, kar se je j pa izkazalo kot neresnično. ] Pomoroy, O. — Pet izlet- { ; nikov je utonilo v Ohio reki, 5 , ko se je čoln, v katerem so se (] vračali iz Pittsburga, prekuc- • < 1 nil. i — Belgrad, Jugoslavia. — s Mary London Baker, hči chi- . . kaškega milijonarja se je za-. ročila z jugoslovanskim diplo-. matom Božidarom Povičem. j Govori se pa tudi, da ima diplo-. mat tekmeca v osebi markiza Oiarmarthena, ki je sin vojvo-i da Leeds in je s svojo sestro v . starem prijateljstvu z Mary.' Povič, tako pravi poročilo, je . eden izmed najlepših moških I v Srbiji. — Oslo, Norveško. — Tukaj a so si v laseh mokri in suhi. Mo-l" kri se pogajajo za to, da se( e prohibicijska postava razvelja-^ II vi, za kar se bodo vršile voli-. ^ tve -8 .'okt. Suhači imajtf zaj a svojo propagando dovolj de-; l" narja, dočim so mokri — suhi. 5" ! t — pariz, francija. — v ne-j ki tukajšni bolnišnici je 70( letni bolnik s svojim smroa-J 0 njem po noči vznemirjal 55: letnega tovariša, ki je ležal po-j o- leg .Tovariš je hotel imeti mir( :d\in je kalilca nočnega miru u-e- smrtil. Ko so morilca hoteli »v prijeti, je pobegnil skozi okno in padel v vodo, kjer je utonil. NOTRANJI NEMIRI \ . ALBANIJI. I ♦ *! Poročila prihajajo ix Albanije • o revoluciji, zopet druga, da "l vlada v deželi mir. — Severna Albanija za Fan Nolija. i . . „ —0— ,..... J Dunaj, Avstrija. — Razne - vesti prihajajo iz Albanije. Ne-Vko poročilo se glasi, da je v de-i želi revolucija, zopet drugo, J da to ni resnica. Lahko, da ni T resnica in je vse mirno, a ta - mir je le na videz. Večina AI-I bancev je pristašev škofa Fan i Noli-ja, zlasti severni del Al-> banije le njega podpira. Oni, 5 ki- so jim razmere na Balkanu s dobro znane, pravijo, da še ni * čas zrel, ko bo v Albaniji za-' vršalo. Gotovo pa je, da bo. Mnogo beguncev, ki so pobeg-»* nili v Italijo ko je prevzel - vodstvo vlade Ahmed Bey Z0-1 gu, se je vrnilo in ojačilo vrste h Fan Noli-ja. a Poročajo tudi, ne ve se pa, e ako je vest resnična, da so pristaši Noli-ja zasedli okolico Skadna in zahtevajo, da se mesto poda. Iz druge strani pa ( prihaja poročilo, da je Zogu dobil ojačenja in odprl ogenj na oblegovalce. -o--1 ARMOUR GRAIN KOMPANI- 1 JA TOŽENA. ^ Washington, D. C. — Ar- ^ mour Grain kompanija se bo ] mogla radi sleparije zagovarjati 11. oktobra pred Fred Lees-om, katerega je tajnik poljedelstva, Jardine, določil za razsodilca v tej zadevi. Kompanija je obdolžena manipuliranja s tržnimi cenami žita in tudi, d.a je mešala med dobro žito manj vredno, kar se smatra kot sleparija. Če bi nei imela pravica zavezane oči, bi v morali kompanijo občutno kaznovati. -o- I EKSPLOZIJA V LEKARNI; skoda $5000. j Chicago, 111. — V lekarni J. . Kunatz na Sangamon in Madison cesti je v torek zjutraj nastala eksplozija, ki je napravi-la na poslopju škodo, katero' ( cenijo na $5000. Kako je raz-• strelba nastala ni znano, are-i tirali so lekarnarskega klerka, > ki so g.a videli v bližini lekar-, ne ob času eksplozije. Inozemska podjetja nudijo ce- i nejši premog. 1 Belgrad, 4. sept. — Vest, da ! je država nenadoma odpoveda- l la vsem privatnim rudarskim podjetjem dobavljanje premoga, je vzbudila v vseh gospo- : darskih krogih veliko pozornost, ker se je takoj videlo, da gre za važne gospodarske interese, ki so vsled tega prizadeti. Odlok prometnega ministrstva, da se rudarskim podjetjem odpoveduje nadaljnje dobavljanje premoga, je prišel čisto nenadoma. Posebno je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da se za to zadevo zelo zanimajo inozemska rudarska podjetja. Po sklepu prometnega ministrstva 1 se dobavljanje premoga ne bo več vršilo po pogodbi med ministrstvom in rudniki, temveč po licitaciji. Proti temu bi rudniška podjetja ničesar ne imela, ako bi ne bil ta odlok prišel tako nenadoma. Deputacija lastnikov rudni-' kov je v tej zadevi obiskala predsednika vlade Uzunoviča, finančnega ministra Periča in prometnega ministra Vaso Jo-vanoviča. Obrazložila jim je svoje stališče. Kakor se je izvedelo, so lastniki rudniških podjetij zastopali stališče, da je v tej stvari postopanje drža-1 ve čisto nepravilno. V krogih rudniških podjetij se posebej naglaša, da stoji za to akcijo skupina interesiranih inozemskih podjetij, katerim , se je posrečilo, pridobiti naše ■ merodajne činitelje za svoje stališče. Svoj premog ponujajo •j po nižji ceni kakor naša pod-! jetja. Poslanec Jugoslovanskega , kluba dr. Andrej Gosar je po-1 slal ministru za socialno politi->' ko dr. Simonoviču sledečo brzo-• javko: 1 "Radi nepričakovane odpo-l vedi dobave premoga od strani j prometnega ministrstva, je Trboveljska družba ustavila popolnoma svoj obrat v Hrastni-.|ku, Kočevju in Rajhenburgu. 2500 delavcev je brez dela. — Podaljšanje tega stanja bo imelo dalekosežne socialne, poseb-5 no za javni mir in red nevarne posledice. Radi tega Vas, g. minister, nujno prosim za inter-, J 1 venčijo pri prometnem ministru, da se spor brez odlašanja \ l' vsaj v toliko likvidira, da bo 1 družba pod dosedanjimi pogo- 1 l! ji nadaljevala obrat." d -o- Razno. Posledice alkohola. V Petri-n ču pri Gackem sta se nekoliko vinjena spopadla dva soseda, ki se že dolgo pravdata radi nekega travnika. Pijani Mitar Krupnik je udaril Mičiča po sencih tako nesrečno, da je bil , J. na mestu mrtev. S tem se je .i- vnel še hujši pretep, v katerem a-|so bili še trije težko ranjeni. — i- Velika tatvina dragocenosti. :6 Posestnik SjerčiČ je doživel ne-z- davno zjutraj precejšnje raz-e- očaranje, ko je stopil na dvori-a, šče. Tam je ležal mali kovček, ,r- v katerem je hranil svoje dragocenosti, razbit in oropan. Ra- zen nakita je bilo ukradenih tudi 45 velikih zlatnikov v skupni vrednosti 32,000 Din. — Nesreča z revolverjem. V Ka-menu pri Splitu se je 121etni deček igral z revolverjem in ga razkazoval svojim tovarišem. Revolver je bil nabit in se je naenkrat sprožil nekemu fantu v trebuh. Dečka so operirali. — Deček izginil. Leonid Gjurič, nadzornik sekvestra na posestvu Turn-Taxisa je sporočil policiji, da že od 29. avgusta pogreša svojega sina. Ker je bil po opravkih v Zagrebu in se ni mogel vrniti takoj domov, je poslal domov sina še isti dan. Pospremil ga je sam na vlak, jtoda ko je prišel kasneje do-,mov, sina ni bilo nikjer. -o- Okostje pod kavarno. Pod verando kavarne "Jadran" na Aleksandrovi cesti v Mariboru kopljejo novo klet, 1 kjer namerava lastnik otvoriti (gostilno. Pri kopanju so delavci nenadoma zadeli na človeško okostje. Našli so dve lobanji in nekaj polomljenih kosti. Med delavci in drugim občinstvom, ki se je na mestu odkritja takoj nabralo, je nastalo veliko razburjenje. Začele so se širiti go-, vorice o strašnem zločinu pred -1 davnimi leti. Vznemirjene duhove je pomirila policija, ki je i kmalu ugotovila, odkod izvira-1 jo kosti. Nekako pred dvesto 1 leti je bilo na: tem mestu poko-1 palfšče. Najdene kosti so pre- - peljali na pokopališče na Po-; brežju. > -o- - Prva jugoslovanska križarka "Dalmacija" 1 je priplula v Boko Kotorsko, kjer jo bodo opremili s topovi, kateri so prispeli po suhem. — Nato pa bodo ladjo krstili. Komandant te križarke bo fregat- * ni kapitan Vasič. 1 -o- Tridesetletnico poroke obhajala sta 5. septembra g. Michael Cugelj, delovodja pri tvrdki Boucon v Ljubljani in njegova soproga Marija. DENARNA NAKAZILA 2"a jugoslavijo. italijo itd. vala denarna posiljatev bo v ttar«an kraju hitro, eanealjivo in bres odbitka izplačana, ako m po«]ožite nai* banka. dinarje, oxir. ure smo rčeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 din --1 ms 1,000 - -~f 18.60 2.500 " -lf 5.000 « -9 »2.00 „ 10,000 * -1183ao ^ 100 lir ...........................$ 4.40 ' ?00 lir ...............-......—$ 8.50 S00 lir _________________________$20.25 1000 lir ..........................$39.50 j pri večjih avotah poseben poputl ' poštnina ]e v teh cenah se vračunana. zaradi nestalboati tea le hemo*oča vnaprej cene dolečevatl merodajne . so cene dneva, ko denar sprejmemo. nakazila ae irrršajejo pd pošti ft» ' pa brzojavno. izvršujemo tudi denarni pošiljatve iz starega kraja v ameriko pisma ta pošiljke nlsldvtt* m 1 - zakrajSek m CeSark - 455 w. 42nd 8tw new york ■■ t« Iz Jugoslavije spor med drŽavo in rudniškimi podjetji. — deputacija lastnikov rudnikov pri predsedniku vlade. — druge zanimive vesti. [-.i »AMERIKA WSKi SLOVENEC" — 11 — 1 1 - Za pravice alzaških katoličanov. Strašburški škof Ruch je pri francoski vladi vložil najod-ločnejši protest proti naraščajočemu zatiranju katoliške cerkve v Alzaško-Lotarinški. Pri tem; je opozoril francosko vlado, da ne bo mogla uničiti verskega zna&aja alzaške šole brez izreč- ( nega preloma dene besede. : Nadalje pravi škof: "Če bi pa francoska vlada vendarle < hotela uničiti našo versko šolo, naj pošlje v Alzacijo nove vo- i jaške čete, naj razširi sedanje in gradi nove velike ječe, da bo- < do zadostovale za vse tiste, ki se bodo uprli takim nasilnostim. ] In tedaj bi nihče ne mogel prerokovati, kam se bo nagnila lju- i bežen Alzačanov in Lotarinžanov. Gotovo je, da bi navdušenje za Francijo odločno padlo. Kajti minili so tisti časi, ko je mogel oblastnik obvladati narod trajno samo z golo silo. Prej ali kasneje se ločijo tisti deli od družine, ki se v njej ne počutijo dobro. Jaz dobro poznam svojo škofijo in Vam kličem: Bodite pozorni. Gotovo niso v deželi samo katoliki, toda če boste zapravili zaupanje in ljubezen do le-teh, boste videli, kaj vam bo v Alzaško - Lotrinški še ostalo. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list The first and the oldest Slo-v Ameriki. venian newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. lo —t----V Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon- deljkor in dnevov po praznikih. day, «nd the day after holiday*. -----n( Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. h Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, iii. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. ja Telefon: Canal 0098. 'Phone: Canal 0098. d< --—rr ir Naročnina: Subscriptions: . Za ce»o leto______________________$5.00 "or one year ------------------------------?5.00 ,J( Za pol leta_____________________2.50 for half a year--------------2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto ______________________6.00 For one year -----------1-----6.00 Za pol leta _________________________3.00 For half a year--------------3.00 lr -----*-d: DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-ništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu J je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov Zi uredništvo ne vrača. d Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office o: «t Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. ^ v |j Ženeva. j Letošnje zasedanje Zveze narodov je najvažnejše med f vsemi dosedanjimi in obeta za bodočnost uspehe, da se nehote jj zdi, da so dosedaj prazni, dasi lepi statuti, dobili vase življen- | sko moč. Vzrok vsega tega pa ni toliko sprejem Nemčije v | Zvezo narodov, ampak način in milieu tega sprejema. Od vsega začetka je bilo jasno, da mora biti Nemčija prej »J ali slej sprejeta v Zvezo, kajti brez Nemčije, ki je igrala pred -j kratkim vodilno vlogo v svetovni politiki in bo kmalu zopet odločilna sila, ne more imeti društvo pravega pomena, kvečjemu bi bilo lahko neka antanta proti Nemčiji. Sprejem torej ni bil dvomljiv. „ Šlo je le za način — in tukaj je bil ves pesimizem na me- £ stu. Kdor se še spomni, da je pozdravil ob prihodu na mirovno konferenco v Versailles nemško mirovno delegacijo takratni f ministrski predsednik Francije Clemenceau z besedami: "Dan strašnega obračuna je prišel . . se ni mogel ubraniti vtisa, * da bo tudi tokrat prišlo do obojestranskih deklaracij med Nem- ^ čijo in Francijo, ki bodo polne mentalnih in drugih rezervacij fol bodo segale nazaj do izbruha svetovne vojne in njenih vzro- ^ kov. O vsem tem niti besede. Že govor nemškega zunanjega f ministra, ki je bil skrbno stiliziran preje v ministrskem svetu, j je imel toplo noto in je kulminiral v kulturnem stavku, da vendar ni namen človeštva, da vporablja svoje najboljše za uničenje svojega soseda. Briand pa je govoril tako, kakor mora go- ] voriti zmagovalec proti premagancu, da ne ostane pri prema- ^ gancu nobeno čuvstvo trpkosti in ponižanja. Potem pa je šel še dalje in obračunal s preteklostjo rekoč, da so si pridobili 1 Nemci in Francozi dovolj lovorik in pokazali dovolj heroizma j na bojnih poljanah, zato naj tekmujejo od sedaj naprej na polju mirovne slave. In aplavz, ki sta ga doživela Nemec in ; Francoz, je precej zgovorna priča, da so tudi drugi udeleženci prežeti istih misli in želja. Seveda se bo reklo: to je vse lepo in prav, ampak to sta, šele Nemčija in Francija, kje so pa še druge države in vsi nerešeni problemi. Res je, da sta šele Nemčija in Francija, marsikaj še ni urejeno, ampak to, da sta se sporazumeli Nemčija in Francija, je veliko, mnogo več, kot se splošno misli. Kajti ne smemo si prikrivati, da sta bili Francija na eni in Nemčija na drugi strani tisti dve jedri, okoli katerih sta se potem tvprili obe vojni jedri, ki sta trčili skupaj 1. 1914. Rusija in Anglija sta prišli le počasi in po mnogih peripetijah, med katerimi se je Italija že odcepila od ene skupine in prikiopila drugi. Ostale manjše države so se priklopile sem ali tja, kakor jim je veleval interes ali jih je pognala sila. To se ne sme pozabiti. Drugi bodo zopet rekli: to, kar govore sedaj državniki v Ženevi, velja od danes do jutri. Prišla bodo druga ministrstva, ki se bodo ozirala na želje in potrebe svojih narodov in držav, narodi in države pa ne živijo od lepih ciljev in še lepših napit-nic. Države se hočejo razvijati in rasti in nič ne vprašajo, ali ' je to sosedu prav ali ne. Nekaj je v tem resnice, da se biologija ne da nategniti na paragrafe in pogodbe. Pomisliti pa je treba, da je mnogo te in podobne "biologije" ostanek iz predvojnih časov, ko je ta biologija ravno prav spadala v načrte vojnih hujskačev in živela samo tam in nikjer drugje. Ce se n. pr. stoletja in stoletja vbija v glave prebivalcem države od' otroških let, da so samo oni in edino oni dobri in kulturni in bogsigavedi kaj še, vsi drugi narodi pa so barbari, nekulturni, itd., potem ni čudno, če uspevajo take biologije in ideologije. Začnimo pa enkrat dopovedovati vsaj svojemu narodu, da ni on prav nič boljši od drugega, da nima prav nobene kulturne misije, ampak naj skrbi lepo sam zase — in videli bomo, da se bo spremenilo marsikaj in da se nam ne bo več bati onih predvojnih "biologij" o potrebi krvavih konfliktov. ...............................hib™*"«*■« ............. TO IN ONO IZ BARBERTONA ,t Barberton, O'. 1 Rojake v našem mestu se o- v pozarja na jesenske volitve, 1 pri katerih pride na volilni li- ' stek tudi referendum glede po- 1 godbe, katero je mesto sklenilo c ^ kompanijo cestne železnice, 1 po kateri bi plačevali za vožnjo j v mejah našega mesta in do ; Manchester Road v Kenmore 7 ' centov namesto sedanjih pet. ' Ako volilci ovržejo to pogodbo, , še bo morala delati nova.' Na 1 isti način pride najbrž pri teh ; volitvah tudi vprašanje povišanja davkov za dve desetini • "mili," kar znese dva centa od vsakih sto dolarjev davčne • vrednosti. Denar tako dobljen se bi poral-il za naprave v mestnih parkih, na katerih se igrajo otroci. Voda, katero dobivamo sedaj iz novega rezervoarja, ni posebno priljubljena pri ljudeh. Obetajo pa nam boljšo vodo spomladi, potem ko rast-• lino, katere je pokrila voda, - segnijejo in začnejo rasti vod-Une rastline. Mesto bode dobilo i kakor hitro mogoče, tudi zalo-i go rib "black bass," katere spu-i ste v ta novi rezervoar, kar je i pač vesela novica aa ribolovce. J Novi rezervoar drži šeststo mi-i lijonov galonov vode, kar bode 1 zadostovalo za veliko let za potrebe našega mesta. Lastniki / posestev na Center Street, katero bode mesto tlakovalo, bodo plačali za tlakovanje skupaj [ svoto $32,500. Tisti, kateri "ki-j kate," kam dene naše mesto denar, katerega dobi od clav-B koplačevalc-ev, poglejte te številke; mesto je pri zadnji ko-~ lekti dobilo davka $142,379.98. e Od te svote je šlo za plačevanj nje obresti od dolga in odpla-n če van je bondov $104,781. i, Kluxari v našem Summit o-kraju so se precej skavsali med li seboj. Zadnje zborovanje te or-e ganizacije v Washingftonu je e namreč odstavilo njih vodite-l- lja tukaj. Temu seveda ni bilo prav in sklicali so shod, na ka- g ,terem se je sklenilo, da kluxar- ^ ji v našem okraju pretrgajo vsako zvezo z narodno organi- ^ zacijo in da se"čarter pošlje na- | za j. Denar v blagajni pa se ,ie r podaril neki protestantovski jj dobrodelni organizaciji. Stvar pa še ni končana s tem, ker druga fakcija te organizacije !'. tukaj ni bila s tem-zadovoljna ^ in je stvar izročila v roke sod- ! nije za razrešitev. Novi vodja | tukajšnih kluxarjev je podal izjavo, v kateri pravi, da od-stavljeni vodja se ni hotel po-koriti poveljem iz glavnega l£ stana in je vse delal na svo.io jj roko. Nadalje se ga dolži, da jg pustil klanom nositi pod ob- ] lelco skrite puške in samokrese, ^ kar je seveda proti državni po- , stavi. Rojaki, naši bratje, kateri so . bili svoje čase zelo aktivni v sramoten ju vsega kar spominja na Boga ter tako postavili našo •naselbino v slabo luč, so nekam potihnili. Vsekako pa se sem pa tja pojavi kdo in se hoče ^ t znesti nad vernimi rojaki, nad i duhovniki, in vero sploh. Vsi ta- ■ ki naj bi bilo bolj zmerni. Ako ' ; hočejo kritizirati, naj le kritizi- . rajo. Zmerjanje, sramotenje in - bogokletnost pa ponižuje člp-: veka na stopinjo živali. Pes zna ■ lajati in le laja, ker druzega i ne zna in ne more. Človek ima j - dar govora in bi lahko povedal j - brez da bi samo lajal in se jez- : j no-besno zaganjal proti osebi, , - ljudem ali kaki ustanovi. 5 Naše mesto bode storilo vse, kar je v njega moči, da se vod-" ne cevi napeljejo v predmestje Snydertown še predno nastopi • mrzlo vreme. Tukaj živi precej " naših rojakov in voda, katero imajo sedaj po svojih vodnjakih, pravi mestni zdravnik, je - okužena, ter svari ljudi, da naj l vodo vselej prej prekuhajo - predno jjo pijejo. e Anton Okolish. -o-- D. Trgovci in obrtniki, oglašajte - v "Araer. Slovencu!" _______— GLAS IZ AMERIŠKE BELE z LJUBLJANE. 1 j Cleveland, O. b Hladna jesen že prihaja, s Po planincah slanca pada...' i Tako smo prepevali v stari r domovini, ko smo sedeli pri ko- 1, zarčku rujnega vinca, pa se po-1 j govarjali o slabih letinah, o j razbrzdani mladini jn o tem in r onem, tako da nikoli ni bilo i konca prijateljskemu pogovo-.r ru. Tisti časi so daleč za nami, j ( toda spomin na nje je pa vse- s eno še vedno vsakomur prije- 1 ten, zato v mislih še vedno po- l šiljamo pozdrave vsem dragim, 1 ki so ostali tamkaj. 1 Jesen je tu. Čutimo jo tudi že i v Clevelandu. Narava postaja i dolgočasna, parki se praznijo, • zabavišča na prostem so zapu- < I ščena in s pikniki je za letos | kpnčano. Tu ob Erijskem jezeru postane namreč večkrat že v zgodnjih jesenskih dnevih ob- t čutno hladno. Prišel je čas, ko se bomo zatekli Zopet k zaba-jvam pod streho. Pričnejo se veselice, igre in plesi v velikih, dvoranah našega krasnega Narodnega doma. Res, Cleveland-j ski Slovenci smo lahko ponosni na to veličastno stavbo. t Tudi našo cerkev bomo V [kratkem začeli predelavati, o-j.ziroma graditi novo. V ta na-jinen je fara sv. Vida priredila jletos dva piknika, ki sta bila mnogoštevilno obiskana. Ljudje |so pokazali dobro voljo, da ho- ; |čejo in morajo imeti v kratkem novo cerkev, kajti stara je v resnici že premajhna za obširno faro sv. Vida. — Zares, tu v uaši slovenski metropoli postajne človek kmalu domač med aiašimi prijaznimi ljudmi. Naš .slovanski narod je v resnici olikan in uljudem; čast mu! H koncu pozdravljam vse naročnike in čitatelje tega lista, ki postaja od dne do dne lepši in zanimivejši. In kako odkrito piše in vodi ljudi k pravemu napredku! Clevelarcdčan. POTR EBNIKOR A KI ZA NATURALIZACIJO. \ - | Federalni naturalizacijski |Urad je priobčil sledeči kratki, ali j ako jasni izvleček naturali-zacijskih predpisov, vsebujoči neij»ovejr e določbe: Prvi korak. Izjava o nameri (rprvi pap4r). Da se Vloži "izja-iva o nameri" (Declaration of |T.ntention) aLi, kakor se že pra-jvi, da se vzame prvi papir, zah-jtavajo se sledeči predpogoji: jinozemec mora biti belega ali ^frikanskega plemena; star :mora biti najmanj 18 let; živeti mora v delokrogu sodišča, kjer se mu izda prvi papir. Postopanje: inozemec naj si najprej priskrbi in izpolni tiskovino., Form 2213. Ako je prišel v Združene države pred dnem 3. junija 1921, naj se s to izpolnjeno tiskovino podana sodni urad (Clerk of the Court), lei mu izda prvi papir, j Ako je prišel 3. junija 1921 ali kedaj po tem dnevu, naj pošlje izpolnjeni formular 2213 najbližjemu zastopniku naturali- zacijskega urada; njih naslov f je spodaj naveden. Prič ni tre- 5 ba. Pristojbina znaša $1, ki naj g se plača le sodnemu klerku. — c 1 Ako inozemec ne zna pisati, \ naj se podkriža. Prvi papir ve- t lja za sedem let od dneva, ko j 1 je bil izdan. 1 Drugi korak. Vložitev proš- s nje za naturalizacijo (drugi pa- ] pir). Da sme vložiti prošnjo za t [naturalizacijo, mora inozemec : j odgovarjati sledečim predpi- ; som: Mora biti belega ali afri- ' . kanskega plemena; star mora 5 biti najmanj 21 let; njegov "pr- ; .' vi papir" mora biti najmanj 2 1 leti in največ 7 let star; živeti j mora v okraju sodišča, kjer vloži prošnjo; mora biti neprene- j homa nastanjen v Združenih . državah najmanj pet let in v | ; isti državi najmanj eno leto, od , ■ dneva vložitve prošnje nazaj ; računaje; imeti mora dve pri- ' . či, državljana Združenih držav, > ki naj prisežeta, da osebno zna-. ta o neprestanem bivanju kan- - didata vsaj za dobo kar isti živi 1 v dotični državi, in da je isti do- - brega moralnega značaja. Ako -; kandidat ni živel v tej 6ami dr-i žavi vso predhodno petletno I dobo, on mora dokazati svoje bivanje v drugih ' državah po-. tom teh samih ali potom drugih - prič, ki naj osebno prideta na a sodišče, ali potom pismenih za-a priseženih izjav (affidavits). Ako treba teh pismenih izjav, se lahko dobi predpisana tisko-^ ( vina od zastopnika naturaliza-, cijskega urada (Naturalization Examiner), predno se vloži ! prošnja. Prosilec mora lastno- : ročno podpisati prošnjo. Zahteva se, da zna govoriti angleški . razun, ako to ne more radi te-. lesne hibe ali ako ima homestead na javnem zemljišču. Pristojbina za prošnjo znaša $4, ki naj se plača sodnem klerku. Postopanje: Najprej priskrbi si tiskovino Form 2214, bodisi od sodnega klerka ali od natu-ralizacijskega urada ali pa od kakega ljudskošolskega učitelja, in izpolni jo skrbno. Za ta formular ni nikake pristojbine in naturalizacijski urad ali ljudskošolski učitelj rad poma-! ga izpolniti ga. Ko je formular izpolnjen, naj ga kandidat pošlje po pošti ali prinese osebno, skupaj s prvim papirjem, na j, urad Naturalization Examiner-ja (zastopnika naturalizacii-; skega urada), katerega adresa je navedena v farmularju. Na-: turalizacijski urad bo opravil potrebne podrobnosti in obvestil kandidata, kdaj m kje naj . se zglasi s pričama v svrho vlo-j žitve prošnje za naturalizacijo. i' Treiji ali končni korak. Sod- - no zaslišanje. Predno prosilec , sme priti pred sodnika v svrho končne Rešitve njegove prošnje i za naturalizacijo, treba da mi- - ne vsaj devetdeset dni po vlo-•• žrtvi prošnje, tekom katerega 1 časa objava o tej prošnji ostane 3 nabita na javni deski v uradu J sodnega klerka. Sodišče določi b: dan, kdaj naj se prosilec zglasi . na sodišče v svrho končnega zali slišanja (final hearing), in ob-b vesti prosilca o tem. Priče mo- - i;ajo tudi biti prisotne ob zasli-i- šanju. Ako sodnik najde, da je prosilec upravičen do naturalizacije, mora ta zapriseči zvestobo Združenim državam in dobi svoje državljansko spričevalo (Certificate of Naturalization) ali "drugi papir." Tiskovine (forms) in nadalj-ne informacije dobite, ako pišete (oziroma greste osebno) na naturalizacijski urad v Wa-shingtonu (Commissioner of Naturalization), njegove zastopnike (Naturalization Examiners) v spodaj navedenih liestih, klerke naturalizacijskih sodišč, šolske oblasti in na razne organizacije. V zadnjem času so nekoliko preuredili naturalizacijska 0-|krožja sirom Združenih držav. Podružnice naturalizacijskega urada se nahajajo v spodaj navedenih mestih. Njih upravitelj nosi naslov "Head Naturaliza-• tion Examiner" oziroma "Dis-1 triet Director of Naturaliza- - tion." Obrnite se na onega, ka- - terega sedež je najbližji kraju, i kjer vi stanujete. Sedež naturalizacijskih iz-) praševateljev se nahaja v sle--, dečih mestih: Washington (Department of ' 1 Labor Building), Duluth (Cus-i toni House), New York City J (154 Nassau Street, Tribune 'Building), St. Louis (Custom " I House) in v Post Office Build-ing sledečih mest : Birmingham, '!Ala., Boston, Buffalo, Chicago, I Cincinnati, Cleveland, Denver, 1 Detroit, Fort Worth, Tex., Kan-sas City, Mo., Los Angeles, Newark, New Haven, New Orleans, Omaha, Philadelphia. . Pittsburgh, Portland, Ore., St. 1 Paul, Salt Lake City, San Francisco, Seattle in Utica, N. Y. -0- j Kap jo je zadela. Nedavno popoldne je smrtno i zadela kap na hodniku v Gre i gorčičevi ulici v Ljubljani 23 - stanujočo Filomeno Flieger. -o- Napačno razumela. Gospa: Nežika, to je že od sile. Že dvakrat si skuhala kobilo prepozno, ker si predolgo časa klepetala z ljubčekom-Ako se to še enkrat primeri, primorana bom si preskrbeti drugo služkinjo. Nežika (veselo): Prav, prav ' tako gospa, mislila sem si že, da je preveč dela za eno, veseli me, da najamete še drugo. * * * V nekem kraju na Irskem je ' .kmetic pozno ponoči poklical 1 .zdravnika. Ker je bilo nad 20 ' ;kilometrov daleč do tja, kamor ' bi imel iti in ker ni imel voza ■ ne avtomobila, se je zdravnik : malo pomišljal. Kmet pa je le ) silil, češ^ naj gre pogledat, ka-i ko je z materjo. "Pat," pravi - zdravnik, "pomisli, tvoja mati - je že stara." — "Vem, da je." 1 — "Jaz mislim, da je že nad 5 osemdeset." — "Tako je, dak-1 tor." — "In prav nič bi ji ne i koristilo, naj bi ji pomagal ka-i korkoli." "Vem, da je res, kar mi pra- - vite, gospod doktor, toda mati - m.e je izrecno prosila, da naj - grem po vas, ker ne mara na-3 ravne smrti umreti." Prof. Fr. Pengov: MODRIJAN MED ŽIVALMI. (Konec.) "Da, da — to sera bil dobro naredil" — je kimal marabuj ob tem spominu, pri tem pa se je vzbudil iz polusna in ugotovil, da nič več'ne dežuje, ampak da stoji mesec sicer jasuo, toda nizko na obzorju in da se bliža jutro. Stegnil je glavo v zrakx držal kljun skoraj pol minute na stežaj odprt, da se nadiha svežega zraka, stezal ždaj eno, zdaj drugo nogo, stresal perje, in — modroval dalje. Moral je še počakati, da se bolj zdani. Bil je silno podjeten. Človek! Kako škoda, da je na svetu! Če bi njega ne bilo, kako lepo in mirno bi bilo vse v naravi! — Seveda ni marabuj mislil s takimi besedami, a čutil je pa le nekaj podobnega. Naš marabuj razume starega nosoroga bolje nego ruski kmet Bavarca ali Kitajec Zamorca v Afriki; kajti ta dva se sploh ne razumeta. I11 koliko ljudi se ne razume, četudi govore isti jezik! Ko se je pričelo na vzhodu nebo rdečiti, je bil napravil tudi marabuj svoj načrt. Na podlagi poslednjih spominov je hotel poleteti k reki Athi, da vidi, kako se godi njegovima nekdanjima prijateljema. Razpne torej svoji orjaški, 2J/o metra široki peroti, poskoči parkrat naprej v višavo, potem pa se spusti v zrak in se vije v zavojiti črti kvišku proti zapadu, dokler ni prišel v območje vzhodnega vetra. V pomoč si je vzel tudi veter monsun in, le tu in tam zgibajoČ peroti, je jadral z bliskovito hitrostjo skozi oblake in nad njimi. Orijentacijo je imel popolnoma v mezincu. Odkodi'?.'.. Ko je postajal lačen in žejen, se spusti skozi mlečne oblake niže in ko ga takoj nato napere dež, spozna, da je že čisto blizu svojega cilja, reke Athi. Letel je še par ur in popoldne ob štirih ugleda reko, razširjeno na nekem mestu kot jezerce; to je bila njegova postaja. — Kmalu je krožil nad znano sipino, a bila je prazna. Spusti se doli in, še predno se njegovi dolgi kraki dotaknejo peska, vidi, da sta tu ležala pred kratkim dva povodna konja. Ali sta bila njegova prijatelja? Vtiski v peščini so se mu zdeli nekoliko veliki, toda saj je od takrat že mnogo nad leto dni. Zleti na,dum-palmo in čaka. Ni še mislil na potrebno hrano; imel je sicer precej teka, a naravnost g'laden ni bil. Prišla je noč in nič se ni genilo na sipini. Prenočil je na palmi, ki je imela tako gosto krono, da jo je lahko uporabil kot gnezdo in kleče zaspal na nji — prav pošteno zaspal. Bil je truden dolgega potovanja, zato tudi to noč ni nič modroval. Zgodaj zjutraj zleti preko Stepe in najde kot "prvi" ostanke levje pojedine — vsled megle jastrebov-mrharjev še ni bilo, hijene in šakali, so bili pa že odšli, — si privošči te dobrote dosita in zleti na bližnje drevo. Ko je bil proti poldnevu deloma že prebavil zajutrek, se vrne nazaj k reki Athi; predno je bil pa še dosegel svojo palmo, ugleda na sipini dva odrasla povodna konja in — enega prav majhnega! Ali so to njegovi stari prijatelji? Polagoma se spusti doli — na drugem koncu sipine, toda živali so ga, bile opazile. Samec se povzpne na sprednjih nogaih napol kvišku in veselo zakruli z globokim basom, samica, z malčkom pri vimenu, pa ga pozdravlja z visokim cvilečim glasom. Nato se samec spet vleže, marabuj prikoraka bliže, se vstopi med oba debelokožca, klopoče s kljunom in ga brusi nato ob malega konjiča, ki se stegne ves zadovoljen po produ. Potem je bil mir. / Vsem živalim se je zdelo, kakor da je bilo vedno tako, čas ločitve jim je bil preminul kot minuta. Bilo je vse kot poprej, samo namesto treh bitij so bila sedaj štiri; Pa tudi malčku se je zdelo, da je bilo vedno tako in da ne more biti drugače. Marabuj je stal na eni nogi, glavo je imel stisnjeno med peruti in je modroval: "Je že vse prav dobro urejeno tako. ^ y.akaj? Kdo je to vse uredil?"- Čutil je, da mora biti neka višja sila; se razume na tako le-p red in ima tudi dovolj moči, da ga udejstv.uje. — Gotovo to n1 slabo modrovanje za ptiča marabuja — Pa tudi ne za človeka i -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" "AMERIKANSKI SLOVENEC Pismo iz Italije. med listi nasprotnega političnega mišljenja. Eden drugemu so si predbacivali najgrše stvari: korupcijo, oportunizem, sebičnost, neiskrenost; očitali so Novi reški škof. Vsled novih Političnih mej so se morale spremeniti tudi meje našim škofijam. Ustanovila se je nova reška škofija, ki obstoja iz mesta Reke (prej pod %enjsko škofijo) in pa iz dekanatov, ki so bili prej deli tržaške, oziroma ljubljanske škofije. Iz tržaške škofije sta bila izločena kastav-,ski dekanat, kar ga je pripadlo Pod Italijo, in jelšanski, iz ljubljanske škofije pa trnovsko-bi-striški dekanat. Ti slovenski dekanati so bili priključeni novi reški škofiji, tako da je tudi ta škofija, ki šteje okrog 50 do 60 tisoč duš, po ogromni večini svojega prebivalstva slovanska. Prvi reški škof je Msgr. Saini, iz benediktinskega reda, Istran Po rodu, ki pa je živel mnogo let v Italiji. Njegovo posvečene in ustoličenje se je vršilo z veliko slovesnostjo; udeležil se je slavja tudi patriai-h iz Beetle, kardinal Lafontaine. Vsa slovesnost pa je imela izključno italijanski iznačaj; udeležile so se je, rekli bi, skoraj demonstrativno vse italijanske civilne in vojaške oblasti. Pri vsej slovesnosti ni bilo slišati niti ene slovenske besede-; niti z besedo se ni omenilo slovensko ljudstvo, ki tvori večino nove škofije. Da tako preziranje in zapostavljanje našega jezika in našega naroda boli naše ljudstvo, je umljivo. To deluje naravnost porazno nanj. Umljivo je pa tudi, da tako postopanje ne prinese cerkvi in veri nobene koristi, ampak ravno nasprotno. Kako znajo nasprotniki vere take reči izrabiti! Je pa tudi res čudno, da se dajo visoki cerkveni dostojanstveniki iz-r&bljati v svrhe, kfso za vero tako malo koristne! Razlago za t° moremo dobiti samo v dejstvu, da je italijanska duhovščina preveč nacionalna.— Do-2najemo, da je naložil Vatikan Novemu reškemu škofu, da se ^ora naučiti slovensko. čeno, kakor rečeno, da bi vlada plačevala Slovenca. Imenovan je bil torej na Koščevo mesto Italijan č. g. Oskar Zebochin, dosedaj kaplan pri novem sv. Antonu v Trstu in smo tako zgubili Slovenci v kapitlju eno mesto. Novi kanonik je še zelo mlad, ima komaj 33 let (rojen 1893). Je sicer slovenskega rojenja — pozna se po priimku, Čebohini so doma iz Vipave — zna tudi slovensko, ampak vzgojen je italijansko; vendar je nam Slovencem dobrohoten. Mlad je tudi drugi novi kanonik, ki je pa imenovan za kapi-telj v Kopru. Imenuje se Karol Musizza (Mušica), rojen v Trstu leta 1889. Tudi ta je slovenskega pokoljenja, pa italijansko vzgojen. Zna pa popolnoma slovensko, ker je bil dalje časa v Rojanu pri Trstu slovenski kaplan in voditelj slovenske Marijine družbe, ki jo je z veliko vnemo in ljubeznijo vodil! tudi še potem, ko je bil prestav-' ljen v Trst. Na vsaki način so ta imenovanja v danih razmerah zadovoljiva, ker oba gospoda, kot rečeno, poznata naše razmere in naš jezik. Proti goriškemu nadškofu dr. Sedeju so začeli zopet fašisti gonjo. Enako gonjo so uprizorili proti staremu možu že pred dvema letoma. Takrat je vsa zadeva zadobila silno žalostno in naravnost škandalozno obliko. Gonja je namreč izhajala iz italijanskih duhovniških krogov. Takrat je Vatikan suspendiral tri znane goriške duhovnike in sicer ravnatelja semenišča Kastellitza, semeni-škega profesorja dr. Del Fab-bra in kanonika dr. Tarlaota zaradi te stvari. Vatikan se je takrat z vso energijo potegnil za dr. Sedeja in Mussolini je moral ukazati svojim goriškim pristašem, da prenehajo z gonjo. Sedaj so pa zopet začeli. Razlika je le v tem, da delajo sedaj bolj na skrivno, za kulisami in indirektno in toliko ne duhovščina postati druga. — Skupščina je tudi izrekla nado, da bo vprašanje goriške nad-škofije v kratkem povoljno (rešeno (glej notico o goriškem nadškofu).— Bratje Amerikan-ci, ali niso fleti>e razmere pri nas ?!• Težava zr potne liate. Hoteč pomagati svoji valuti, je italijansko vlada skoraj popolnoma omejila izdajanje potnih listov za inozemstvo. Naši ljudje imajo še vedno polno stikov z brati onkraj meje v Jugoslaviji. Ta ima sorodnike, oni trgovske zveze, tretji kulturne stike; polno naše mladine študira, ker tu nimamo več nobenih slovenskih šol, in vsem tem je sedaj onemogočeno potovanje, ker ne dobe pasaportov. Ljudje se drenjajo, zabavljajo, kolnejo, ali vse nič ne pomaga. Če bo to omejevanje liri kaj pomagalo, je pa seveda drugo vprašanje. Drugod naj bi vlada štedila, odpravila naj bi milico (Musso-linijevo vojaštvo), ki požre letno miljarde, pa se bo lira dvignila, pravijo ljudje, ne .pa šikanirati mirne državljane. Te ši-kane seveda škodijo silno tudi trgovcem in vsej kupčiji. Še bolj čudno kot to pa je naslednji «lučaj: Iz Ljubljane je imelo priti v Italijo (v Trst, Gorico in na Sv. Goro) okrog 1000 izletnikov. A tudi njim je italijanski konzul v Ljubljani odrekel dovoljenje. Tujci vendar prinesejo denar in zaslužek v deželo! Pa n.e, da se je vele-vlast Italija zbala 1000 ubogih 'Slovencev, ki hočejo na božjo pot! Vse je mogoče na tem božjem svetu! V zadnjem trenotku sme zvedeli, da se je ljubljanski konzul v Ljubljani ojunačil in velikodušno pustil slovenskim romai'-jem pasirati mejo pri Postojni. — Prve dni septembra se je imela vršiti v Rimu tekmovalna telovadba vseh evropskih katoliških telovadnih organizacij. Tudi iz Slovenije je imel odpo- si avtomobile, aeroplane, vile, dolgove itd. "Sera" je trdila celo, da so prišli na poziv Ricija gotovi ljudje v Trst, da se maščujejo nad Bellijem, in katerim fašistom da je Ricic zagotovil nekaznjenost, če bodo Bel-lija ubili. (Primerjaj afero Matteotti.) In res stražijo od tistega dne pred stanovanjem tovati v Rim poseben vlak z o-1 krqg 400 Orli, ki bi gotovo v i Rimu odnesli palmo prvenstva.; Odbor za to prireditev v Rimu pa je v zadnjem trenutku odpovedal prireditev, boječ se fa-šistovskih izgredov. Te dni so | namreč fašisti napadli zboruj©- j če italijanske katoliške akademike in zrušili nekaterim katoliškim društvom njih prostore, i — V Rimu se ima vršiti te dni internacionalni kongres za mo-ralno vzgojo. Italijanska vlada ' gre kongresu na vse načine na roko. Vatikansko glasilo "Os-servatore Romano" pa svari katoličane pred tem kongresom, ker je protiverski in framason-ski, kar ve ves svet. Mussolini-jevo časopisje pa temu ugovarja, češ da kongres ni protiverski, ampak priznava vero celo kot podlago za vzgojo. (Samo to časopisje ne pove, kakšno vero misli.) V taka nasprotja in v take težave pride, kdor hoče služiti obenem dvema gospodoma. In fašizem je tak. Je hudičev, pa bi rad prižigal svečo tudi Bogu! Razpori med tržaškimi fašisti. Med tržaškimi fašisti traja že dolgo časa hud razpor. O-srednje strankino vodstvo v Rimu je poslalo že dva svoja zaupnika v Trst, da napravita mir. in vpostavita zopet red. Prvi zaupnik je odšel po par mesečnem delovanju., ne da bi vspel s svojim delovanjem. Za njim je prišel namestnik generalnega strankinega tajnika, mladi poslanec Ricci. Komaj je prišel v Trst, že je začel pometati z veliko metlo. Že takoj prve dni je izključil iz .stranke .enega najbolj zaslužnih tržaških fašistov, dr. Dompierija, ker ni šol pri pogrebu nekega fašista v vrsti, kakor je hotel Ricci. — Tudi glavni urednik fašistov-skega glasila "Id Popoli di Trieste," inž. Menesini se mu je zameril, ker ni objavil nekega telegrama, tičočega se Riccija, v taki obliki, kakor ga je le-ta Bellija noč in dan karabinerji. S silno dialektiko je nastopal Belli proti Ricciju, vendar je zmagal slednjič le-ta. Prefekt je moral na Riccijev ukaz poslati "Seri" posvarilo. Časnik, ki je posvarjen, lahko takoj u-stavijo. "Sera," ki je včeraj še vihtela sekiro, je danes najpo-lilevnejši časopisek. Včeraj se je vse trg-alo zanjo, danes je ne povoha noben pes. To je v Ita-iji prvi slučaj, da je bil fašistovski časopis posvarjen. S takimi metodami se sicer uduši glas, ne spravi se pa s sveta raz- MALI OGLASI. hišk in lote.__ 82 AKR. ob cesti blizu šole, dobri trg. H. L. Root, Krendall, Mich. AKO IMATE DENAR, vas Čaka u-godna prilika za nakup Bungalow 5 sob, 83M Crandon Ave. in 10811 Ave. G. Ne morem zdržati obeh, pri-moran enega prodati. Paulson, 8334 Crandon Ave. _73-t,sr,č PRIMORAN PRODATI 2 nadst. hišo po 5 sob za nizko ceno. Materijal je najboljši, zidal za sebe, stanovanje se odda, lepi dohodki. 1822 Clarence Ave. Ph. 2772 W. $3000 takoj, osta-lo obroke. 75-t,sr,č BUNGALOW, calastone, 5 sob, furnace, garaža. 3612 N. Central Park Ave. Ph. Irving 8510._76-1,sr,č HlSA 7 sob, zid. 2938. Fillmore St. Ph. Van Buren 2364. S4-s do s ugodna prilika. GROCERY MEAT MARKET najboljši prostor za nxcsarja, proda radi bolezni. 609 Milwaukee Ave. 40 p do p 1 zahteval. Kar kratkomalo ga je j odslovil od uredništva in na | njegovo mesto postavil nekega sebi udanega človeka iz starih ' provinc. Omeniti je treba, da sta Dompieri in Menesini domačina, Tržačana, in Italijana i vzvišena nad vsak dvom. Isti Ricci, ki nosi kot poseben zaupnik fašizma v Trstu naslov ! veliki komisar, in ki je neomejen gospodar mesta ift province in kateremu morajo brezpogoj-' no parirati državne in občinske ' oblasti, je povzročil, da je moral odstopiti tudi mestni svet in župan Pitacca (tudi domačin), češ, da- so premalo fašistovski. Na njih mesto je prišel komisar, zopet ne domačin, iz Sicilije. To odrivanje in zapostavljanje domačinov — znak nezaupanja — in nastavljenje tujcev na najvažnejša mesta, in to po mladeniču (Ricci je star 30 let), ki ne pozna tržaških razmer prav nič, ki nima nobene posebne izobrazbe (je pilot), se Tržačanom silno za malo zdi. Ne upajo se sicer javno nastopiti, toda med seboj : strašno zabavljajo. Nevolja in razočaranje sta velika celo med tistimi Tržačiam, ki so nekdaj kar noreli za Italijo. Fašisti znajo sicer izvrstno skrivati kol, na ta način se ogenj le še bolj razpali. Srd.in nevolja ku-(hata se dalje in samo vprašanje časa je, kedaj bo ta zadrževana jeza bruhnila z vso silo na svoje medsebojne prepire, vendar prihajajo počasi na ta način razije "čedne" stvari na dan. Največ prahu je pa vzdignila te dni polemika med "Po-polo di Trieste" in med drugim fašistovskim listom "La Sera, ki pa Je bila še pred kratkim protifasistovska. Ricci je nekega dne poklical k sebi urednika "Sere," velefašista Bellija in mu ukazal, da mora prenehati z izdajanjem svojega lista. — ("Popolu di Trieste" gre slafbo in Ricci se je zbal, da bi mu ta konkurenca "Sere" list uničila.) To je pa Bellija tako raz-kačilo, da je naperil proti Ricciju najhujše kanone. Nastala je polemika v tako ostrih oblikah, kakršna ni v navadi niti dan. Kakor v Trstu, se pa godi več ali manj po vsej Italiji. — Vedno zatrjevanje Mussolinija in drugih fašistovskih vodij, da je ves narod z navdušenjem na njihovi strani, so same flavze. Da so to le besede! ki naj prevarajo svet, to se bo videlo takrat, kadar se bo vršil odpor in bo prišla reakcija. Seme razdora je vsejano. Znak naših nezdravih razmer pa je, ako se mi tega veselimo in želimo, da bi čemprej pognalo to seme svoj sad. PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL. BARBER SHOP 5 stolov, 326 S. Hal-sted St. Pli. Haymarket 5185. PATENT & DIES proda za kuhinj-sko posodo, da se jed ne prismodi. Cena $2000. Gust Nordstrom, 2548 W. 39th Place._37-č do č SHOE REPAIR SHOP in poJlopje, lota in stroji. Dobra kupčija v Iowa, .mesto 2500 prebivalcev. Takoj je treba $2500. Box 98, American Slovenec Daily, 117 N. Dearborn St. ___________________ 65-s do s MILK BUSINESS in trgovina, dobra kupčija. Stroji istotam, renta ali proda. 6150 S. Sangamon St. DELICATESSEN takoj proda. Vzrok smrt gospodarja. 451 W. ,79th St Ph. Triangle 3690. 74-t,sr,č BAKERY takoj proda; za zalogo go-' tovino, ostalo lahka odplačila. Quality Bakery, Mazomanie, Wis. > . _ 69-t do t PARME NA PRODAJ Dva nova kanonika. Pri stolom kapitlju sv. Justa v Trstu je bilo izpraznjeno eno korar-sko mesto po pok. kanoniku in Prelatu Francu Koscu. Ta mož, ^i je umrl pred 2 letoma, je bil 12 Kranjskega doma; je bil ze-učen in pobožen duhovnik. Spisal je več bogoslovnih knjig v slovenskem jeziku, n. pr. Sv. spoved (knjiga za duhovnike), Krščansko nravoslovje, Zakonsko pravo itd. V svoji moški dobi. ko je bil še župnik na Kati-nari pri Trstu, se je udejstvo-V{d tudi na političnem polju. Bil takrat izvoljen v tržaški testni svet in deželni zbor. Bil tako priljubljen, da je nje-g°va kandidatura iztrgala še edini okoličanski mandat, ki je bil v italijanskih rokah Italijanom in ga pridobil za Slovence. Od takrat do vojske je okraj °stal trdno v slovenskih rokah. Pokojni Kosec je bil po svojem 2načaju zelo miroljuben mož, 2ato ni imel nobenega osebnega sovražnika, dasi je energično nastopal proti krivicam, ki 80 se delale že takrat od Strani ^talijanov in avstrijske vlade Slovencem. Na starost je popolnoma oglušil; vendar je delal zadnjega in se zanimal za Vse javno življenje; obsojal je tudi v zadnjih letih med Slovenci v Italiji nastali prepir. — Namenoma smo napisali par ^'stic v spomin tega moža .za ■^ttier,. Sloveatca,", ker je imel lned najstarejšimi amerikan-Hkimi slovenskimi duhovniki fn. pr. Buh, Trobec) svoje prijatelje in ker se je v svoji mla-ci°8ti sam nameraval posvetiti Misijonskemu delovanju, pa je ^°ral to misel opustiti radi šib-e£a zdravja. Da bi njegovo Mesto v kapitlju pri sv. Justu ^asedel ^ zopet Slovenec, tega jh'i današnjih razmerah seveda M bilo niti misliti. Zato se no-Slovenec za to mesto ni po-j.^Vak Kanonike imenuje v ^ ji Papež, toda plačo jim Tfjle (mizernih 500 lir na me-ec) vlada, zato je bilo izklju- bobnajo po časopisih. Govore, da bi bilo treba meje škofij spremeniti, ker ne odgovarjajo več današnjin\ političnim razmeram; treba odpraviti nad-škofijo v Gorici, zopet usposta-vifi oglejski patrijarhat s sedežem v Trstu itd. Bojimo 3e, da se jim ta načrt posreči / Zborovanje fašistov v Gorici, ki se je vršilo pred kratkim, se je vršilo v znamenju prvih predlogov za preganjanje Slovencev. Na zborovanju, ki so se ga udeležili tudi goriški župan sen. Bombig, posl. Marani, sta imela glavno besedo prof. Ca-valotti, tajnik fašja, in predsednik general Ronchi. Ta je v svojem govoru rekel, da na meji Italije morajo biti samo zavedni Italijani, zato je treba Slovence čim hitreje poitalijan-čiti, kakor se je to posrečilo z beneškimi Slovenci. Tudi slovenski fantje-vojaki bodo morali' pokazati svojo hrabrost in zvestobo. Na vse to je govornik opozoril v Rimu najvišje vladne činitelje, ki so odobravali vse njegove predloge. Zato velja sedaj samo eno: ali z nami aH proti nam! Če Slovenci ne bodo hoteli postati dobri Italijani, se bomo poslužili proti njim skrajnih sredstev. Zato smo; zahtevali razpust onih di-ugorodnih udruženj, ki niso v skladu z italijansko akcijo. (Razpuščena je bila "Učiteljska zveza.") V političnehi ozi-ru, je rekel gen. Ronchi, imajo fašisti prosto roko, karkoli bodo podvzeli, za vse imajo že v naprej odobrenje najvišjih hierarhij. — Na zborovanju so sklenili, da se mora nadzorovati slovansko časopisje, da se ustanovi fašistovski časopis za Slovence (ki pa bo crknil, kakor neslavna "Nova Doba"), da ne smejo več poučevati slovenski učitelji v 4. in 5. razredu (gre se za peščico učiteljev Slovencev, ki še podučujejo slovenske otroke, pa v italijanskem jeziku) in da mora slov. 80 AKR. v južnem delu Michigan 65 akr. Cullvvater sadovnik, skedenj, hiša dobra. Zvečer vprašajte. Bryan 4842 S. Racine Ave. 51-? ao p 10 AKROV FARME. Gratict County, Mich., poldrugo miljo postaja, jnala hiša, ob cesti, za ga-solin postajo in vrtnarstvo. Radi slabega zdrayja proda za $1200. Tudi poslopja v Muskegon. Olden, 1625 Beidler St., Muskegon, Mich. 61-sdos 173 AKR. alfalfa farma, cementna cesta. plin, 60 ak. gozda in paše. Marengo 3 in pol milje. 2000 prebivalcev., $135.00 za »ker. E. li. Sears, Marengo. 111. 68-t do t FARME po $20.00 do $50.00 za aker. Cannery in tovarna za sir, dve železnici poleg. Ne zamudite prilike. M. Loveday, East Jordan, Mich. __67-t,sr,č 320 AKR. N. E. Byors, Colo., takoj $320.00, ostalo na odplačilo. 701 S. Emerson, Denver, Colo. 66-t,sr,č POHIŠTVO NA PRODAJ. POHIŠTVO RAZLIČNO nizka cena. 3716 Bolieplaine Ave. 3rd fl. 33-č do č DAVENPORT in stoli v^i^Tsta-nju, $90.00. C332 Magnolia Ave.' 1st West. Pli. Sheldrake 2251. 70-t,sr,5 COMBINATION STOVE, Garland, 10024 Forest Ave. 72-t,sr,= DELO IN SL UŽBE ŽENSKE IN DEKLETA dobijo stalno delo, dobra plača. Ure od 8. a. m. do 4. p. m. Clearing; postaja. 6558 So. Austin St. 1 blok do Crooks .Terminal Warehouse, Minor Walton Bean Co. 2S-Č do č Kakovost Camels stoji sama t' i NOTRI ali zunaj, v uradu ali na prostem, nobena cigareta ne zadovolji okusa kot Camel. Camels dajejo svetu popolnoma novo smisel za kadilni užitek in kadilci jo najbolj cenijo kot kdaj kako cigareto. V celi zgodovini kajenja ni nobena cigareta napravila in obdržala toliko prijateljev. Nobena druga ni napravila tolikim miljonom toliko zadovoljstva. Camels se imajo zahvaliti za svetovno prvenstvo samo kakovosti—.najbolj izbranemu turškemu in ameriškemu tobaku in mešanju Camels, ki je drugačno kot dr-Jigo. CAMELS NIKDAR NE UTRUDIJO O-EUSA, NIKDAR NE ZAPUSTIJO PO-OKUSA PO CIGARETAH. Ako še niste poskusili Camels, privadite se tega najbolj zadovoljivega kajenja starega sveta. Camel vam daje najbolj prijazni, najbolj vesel duh, ki je kdaj prišel od najbolj izb?ancga tobaka narave. Zaradi kakovosti, zaradi globokega veselja v kajenju vam priporočamo, da primerjate Camels s katerokoli cigareto, ki naj bo izdelana za katerokoli . ceno. Preskrbite si Camel! e, j. reynolds tobacco company, winston-sale m, n. js^-- Cenjeni Wahčič; Lepo se vam zahvalim za vašo čudodelno Alpen Tinkturo, katero sem rabila z najboljšim uspehom. Da nisem rabila .vaše Alpen tinkture, bi lase popolnoma izgubila. Mary Stalcer, Cleveland, O. Dragi mi Wahčič: Z veseljem se vam moram zahvaliti za vašo v resnici čudodelno Alpea Tinkturo, porabil sem samo eno steldenico in »o mi lasje 'krasno narastli na glavi, na tistem mestu ko sem jih že pred 12 leti izgubil, zato vam ostanem vedno hvaležen: — D. Grujich, t'. O. Point Anne Bellevife, Out., Canada. Cenjeni prijatelj Wahcic: Vaša Bruslin Tinktura v resnici prav izvrstno deluje proti sivim lasom, en dober vteden sem tisto rabil pa imam popolnoma naturae lase kakor mladenič od 18 let star. Ostanem vam hvaležni za pošteno postrežbo. — Fred Fiz'ich, 1125 S. Keud Str., South Bend. In d. Cenieni Wahcic: Rabil sem va.š W^hčič Fluid zoper Revmatizem in trganje po kosteh, v štirih dneh sem popolnoma ozdravel, kakor tudi moj prijatelj katerega je strašno trgalo pO kosteh, cla ni mogel ne hoditi in ne spati, sedaj je popolnoma zdrav. Ostaneva vam hvaležna in želiva, da bi se vsaki rojak v takem slučaiu do vas obrnil — Mike Kodrich, P. O. Box 221. New Brighton, Pa. Imam še dosti drugih zdravil katere so potrebne za vsako družino, pišite takoi po cenik ga pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio. "XMERJKXNSKI StOVENEC" ^■PISANO POLJEj^P ^^ - ........-—■ J. M. Trunk- ■■ ■ | Brata Kukman p ^—A f & 1901 W. 22nd Street „ $ CHICAGO, ILL. SODI me8° ° ! Phone: Canal 0572 --- Y nalogi. J , A Zadnjih par let je mnogo rojakov kupilo pri nas sode in so bili za- ^ X dovoljni. — Tudi letos imamo veliko zalogo po najnižji ceni. V zalogi najboljšo vsakovrstno grocerijo — sadje — zelenjavo — \\ fino o'je — domače kranjske klobase. — Za obisk se priporočamo. £ ZGODBE NAPOLEONSKEGA^VOJAKA Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil Al. B. NAJBOLJŠE DELO CENE NAJNIŽJE. F. KRAVCAR 1852 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Iz starih čevljev naredim nove — delo trpežno — najnižje cene — rabim najboljše usnje — prepričajte se. (č) "To je lepo darilo, Jože," je rekel. "Kata- samo na Katarino. Okrog osmih sem bil pri-rina n ora biti srečna, da ima ljubimca, kot pravljen in sem mislil oditi, ko mi gospod si ti. Pridno dekle je. Sedaj lahko večerjava. Gulden, videč me tekati semtertja, zakliče: Pogrni mizo, j.az pa lonec vzamem z ognja." In večerjala sva. Potem je gospod Gulden vzel iz omare steklenico vina, ki ga je hranil-za slovesne prilike, in-jedla sva kot dva tovariša, kajti ves večer mi je pripovedoval o lepih časih "svoje mladosti. Pravil mi je, da je tudi on svoj čas imel nevesto, da pa je leta 92 ob splošnem pozivu, ko so Rusi vdrli v deželo, tudi moral k vojakom. Ko se je vrnil v Finstingen, je tisto deklico našel omoženo — kar je bilo naravno, ker ši nikdar ni upal, odkriti ji svoje ljubezni. A to ga ni zadrževalo, d.a je ostal zvest tistemu spominu : resno je govoril o tem: Poslušal sem ga in pri tem mislil na Katarino, in šele ob desetih, ko so mimo šle straže, ki so se zaradi hudega mraza menjavale vsakih 20 minut, sva šla slednjič v posteljo. Prej pa sva bila še par debelih polen naložila v peč. "Jože, kaj pa vendar misliš, norček? V tej tanki suknji misliš iti v Vier-Winden ? Saj boš zmrznil popoti. Idi v mojo sobo in obleci veliki plašč, rokavice in s flanelo podložene čevlje z dvojnimi podplati." V svoji obleki sem se čutil tako ličnega, dft sem premišljeval, bi ga li ubogal. On je to opazil in rekel: "Čuj-,včeraj so na cesti v Weschheim našli človeka zmrznjenega. Doktor Steinbrenner je rekel, da zapoje kot kos suhega lesa, ako se sune v.anj. Bil je vojak. Med 6. in 7. uro je bil zapustil vas, ob osmih so ga našli — hitro je šlo. Ako hočeš imeti zmrzla ušesa in nos, le tak pojdi z doma, kot si." Izprevidel sem, da ima prav, obul njegove velike škornje, dejal okrog vratu trak, na katerem so visele debele rokavice ter ogrnil III. • f * plašč. Tako opravljen sem odšel, ko sem se bil zahvalil gospodu Guldenu, ki me je še Drugi dan, dne 18. decembra, sem se zbu- posvaril, naj se ne vrnem prepozno, ker podil proti 6. uri zjutraj. Strašno je bilo mraz. noči pritisne hujši mraz in je baje mnogo vol-Moje m.alo okno je bilo pokrito z ledenim kov prišlo po ledu čez Ren. zagrinjalom. Nisem še prišel do cerkve, ko sem že za-Že prejšnji dan sem lepo položil čez sto- vihal lisičji ovratnik, da si zavarujem; usesa. lovo naslonjalo višnjevo suknjo, hlače, vol- Mraz je bil tako strupen, da sem ga kot igle neni telovnik, čisto srajco in lepo ovratnico čutil v zraku in nehote zlezel sam v se. od črne svile. Vse je bilo pripravljeno, lepo pološčeni čevlji z nogavicami so stali na koncu postelje, samo obleči se mi je bilo treba. Vendar pa je že naprej napravil mraz, ki sem ga čutil po obrazu, pogled na zamrzla okna in globoki mir zunaj, da me je streslo po vsem životu. Ko bi ne bil Katarinin god, bi bil do poldneva ostal v postelji. A ta misel je bila vzrok, da sem hitro skočil iz postelje ter skočil k veliki peči, kajti Vsako noč je nekaj oglja ostalo živega tftJU pepelom. Tudi sedaj sem jih našel nekaj, jih hitro spravil na kupček, položil nanje drobnih trsak in dve debeli poleni ter naglo zopet zlezel v posteljo. Gospod Gujden za velikimi posteljnimi za-grinjali si je bil odejo potegnil čez nos in volneno čepico čez oči. Pravkar se je bil zbudil, slišal me je ter zaklioal: Ne kupujte drugje! dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne k.arpete za kuhinjo in druge sobe. č Ceneje kakor v mestu dobite pri F. NOVIČKI 1738 W. 18th. St., Chicago, 111. NASA JESENSKA IN ZIMSKA ZALOGA oblek z eninfi ali dvojnimi h I ačami, kakor tudi suknje z eno ali dvoje vrst gumbov, površniki in zimske suknje, je pripravljena. — Kvaliteta, oblika in delo, kakor tudi nizke cene vam bodo gotovo u-gajale. Pridite in oglejte si to zalogo. Na stotine oblek Hart, Schaff-ner & Marx in druge iz najboljših tovaren čaka na vas po $25 do $50 Pri nemških vratih sem videl stražnika, ki je kot svetnik V širokem, sivem plašču stal v svoji dolbini. Puško je z rokavom stiskal k sebi, da bi mu prsti ne primrznili k železu; dve ledeni sveči sta mu viseli z brk. Na mostu in pred mestno mitnico ni bilo žive duše. Malo naprej, kamor straža ni več segala, so trije vozovi z velikimi", kot koš prevezanimi strehami stali sredi ceste, čezinčez beli od ivja. Izpregli so bili konje in pustili vozove. V daljavi je bilo vse mrtvo. Kar je bilo živega, se je kam zalezlo in čepelo v kakem zavetju. Slišati je bilo samo škripanje ledu pod nogami. Posebno debeli moški dobijo gotovo pri nas obleke, kakor tudi zimske suknje, da jim bodo pristojale. Zimske suknje do velikosti 52. Ko sem šel mimo pokopališča ,kjer so križi in grobovi moleli iz snega, sem rekel sam pri sebi: ''Kdor spi tukaj spodaj, tega ne zebe več!" Potem sem se še bolj z.avil ,v plašč, skril nos v kožuhovini ter se gospodu Guldenu zahvalil za pametno misel, katero je imel. Tudi roki sem do komolca vtaknil v rokavice ter tako tekel naprej po velikem, nepreglednem jarku, katerega so bili vojaki izkopali do Vier-Windena. To so bili res ledeni zidovi. Na nekaterih mestih, kjer je bil veter razpi-hal sneg, je bilo v nižavi videti Fouquetov vrt, prastar gozdič in višnjeve gore; v čistem zraku je vse stopilo bliže pred človeka. Po pristavah je bilo umolknilo lajanje psov — tudi zanje je bilo premraz. "Jože, 40 let nismo imeli takega mraza to dobro čutim — kakšna zima bo to!" M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Jaz nisem odgovoril, marveč oddaleč gledal, kaj bo z ognjem: oglje je dobro gorelo, slišalo se je, da peč vleče in naenkrat se je vnelo. Pokljanje plamena nama je dobro delo a trajalo je dalje nego pol ure, predno sva čutile gorkoto. Slednjič sem vstal ter se oblekel. Gospod Gulden je govoril venomer, jaz pa sem mislil Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. SEDAJ JE ČAS ZA - New-yorško grozdje f Grozd je v državi Nisva York bo kmalu popolnoma zrelo in se bo pričelo raz- , Kakovost grozdja je letos najboljša in, kakor veste, je "new-yorčan" za naš okus najboljši in ga v tem oziru 1 nobeno grozdje ne "bita." Tu13,000.000JO = B HE ill ^^^^^^ Očividno se bojijo za — vero. g O nekem dogodku v Passaicu h prinaša Prosveta v št. 186. po- b seben uvoden članek pod na- r: slovom: "Pustite male k me- " ni..." Noben kapucinar bi ne c mogel tako milo tožiti, "da ve- r ra peša," in da so "taki izgledi, z ikot so ga dali štirje duhovni v 0 Passaicu največ krivi, da priha- v ja vera pri ljudstvu ob velja- 1< vo." j Tudi "najbrže" katoliški du- s hovniki morejo narediti kak po- j grešek v taktiki. Kako je z iz- r javo, ne vem, a nemogoče je, t, da bi bili podali kako izjavo v svesti, da nasprotuje naukom i Kristusovim vedoma. Lahko se j pa naredi tudi od duhovske A strani kaka napačna poteza. Sicer je pa pri Prosveti stvar polna hinavščine. Pijše: "Tisti časi, ko je delavno ljudstvo vse ] verjelo, kar se mu je pripove- ; dovalo, so že zdavnaj minuli. j Delavno ljudstvo prihaja k luči, k spoznanju in razumevanju vprašanj, ki so mu mogoče bi-j la še pred petdesetimi leti nerešljiva uganka, danes so mu pa ta vprašanja jasna, kot o-nim, ki so svojih šestnajst do dvajset let hodili v šolo." Vsi ti "šolarji" so toraj prišli do luči, delavno ljudstvo j prihaja do luči in Prosveta se v j potu svojega obraza trudi že leta, da bi slovensko ljudstvo v 1 Ameriki privedla k luči, in zdaj pridejo še Kristusovi namestniki in ji pomagajo, da |"vera peša," da "pride pri ljud- 1 stvu ob veljavo," in mesto "d^ ! ,bi jim bila Prosveta za pomoč ' .hvaležno, se ne more dosti iz-Jkašljati nad takimi — pomočniki !! Prosveti sami ali manjka še precej luči, ali pa dela —hinavsko. * >ii * Nenavaden otrok. "Poor fish" imenuje g. Molek patra Ambrožiča, s katerim sta /prišla navskriž radi — smrti. Tak poor fish sem seve tudi jaz, kakor pač naravno. G. Molek. omenja, da je kot otrok bral v Zgodbah sv. pisma in verjel, kar je v redu, a bral je tudi, "kako so še prej —pred tritisoč leti — ob Nilu in Tigri-su ter na Kreti zbrali skupaj kose razsekanih ljudi in —presto — kosi so se v hipu zrastli skupaj in ljudje so oživeli." — Tudi to je verjel kot otrok. Moral je biti toraj vsekako — izreden, nenavaden otrok, ker | navadni otroci prav dobro raz-" ločujejo basni, pravljice od do- godkov, ki niso basni. Smelo lahko trdim, da to pri njem ni bilo v redu, a otroku ni zameriti, toda "poor fish" pravi, da "danes ni več otrok," a pravljice starih dedejev in basni starih ženic stavi ja na isto stopnjo z dogodki, katere vsaj večina odraslih ljudi smatra za zgodovinska dejstva, ker vzdržijo kritiko najboljših zgodovinarjev. Ako je njepiu vse gola basen in pravljica, se je očividno pri tem učil pred vsem pri znanem McCabu, in sta z njim vred — ybogi ribici! Ce je pater Ambrožič pri špi-ritizmu "padel v jarek," se je g. Molek zvrnil pri — zgodovini. * * * Smešničar ga je pocukal. V svojem predavanju o pro-letarski etiki in morali se gosp. ■ Molek ni n-Cogel dosti ekspekto-rirati o "največji gnilobi verske morale" radi predpisov o spol-nem življenju. Na piko je vzel » " |razporoko, ki je cerkev ne do- - voli. Našteva vse mogoče posle-1 dice take "gnile morale." V isti številki Proletarca pa > je na strani 8. sledeči kotiček, povzet iz smešnega lista Nebel- ' spalter v Zurihu: ) | "Nekemu slovitemu glasbeni-7 |ku, ki je bil večkrat razporo-5 čen in poročen, se je to-le pri-f petilo: Ko je nekega večera de-1 (lal v svojem študiju, plane k ■ njemu žena, ki je bila istotako * večkrat poročena in razporoče- - na, in mu v strahu hiti pripove- * 'dovati: 'Teci, Rudolf, hitro . . . č (tvoj otrok ii\, moj otrok prete- - pata najinega otroka'." - j Stvar je prikrojena za smeš-a no stran, a ko bi cerkev odne- hala in bi šlo po Molekovi "pro-letarski morali in etiki," bi začelo kar mrgoleti »lučajev, daj i"tvoj otrok in moj otrok prete-k tpata najinega otroka." Proba-a jtum est, dobro zagodeno. i.' -0- . . li Boljši je prijatelj s stisnjenimi ustnimi (molčeči), kakor pa sovražnik s stisnjenimi pestmi. >k # * a tj Mož pokaže več elegance ko d molči, kakor ženska, ki govori. -o- Lj ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" !! R. PAVIOSKI j. Slovenski fotografist z- 719 No. Chicago St »r JOLJET, ILL. z- Se priporoča slovenskemu ob* > činstvu v naklonjenost!