ünno xrv., mnr. w ^ DanaeOf Directors ttuöi lauüuoa — uagovumi areamk; aergcj Vodnjak — Tiska tiskarna •Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana. TomSiCeva ulica ft telefon *3-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Čopova ni. SO-IIIn telefon 22-575 (n 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896. ta ljubljanske o>' ročnike 20-463. ca m nanje *1-832 — Postni predal *• — Tek. račun MB 60]-»T«-163 — Mesečna naročnina 146 div SLOVENSKI Prisrčni in prijateljski razgovori o ohranitvi ilrii na svetn London, 20. marca. — Maršal Tito je imel v sredo zvečer televizijski intervju z znanim komentatorjem BBC Wilmotom, ki je avtor znane knjige »Boj za Evropo«. Na vprašanje, kakšen bo njegov najgloblji vtis ob obisku v Veliki Britaniji, je maršal Tito odgovoril: «Moj najgloblji vtis ob moji vrnitvi v Jugoslavijo bo, da sem povsod, kjer sem bil, užival naklonjenost angleškega naroda, s tem pa tudj naklonjenost narodom Jugoslavije.« Ko ga je komentator vprašal, kakšen se mu zdi London, ki ga je videl, v primerjavi s tistim Londonom, ki si ga je predstavljal, je maršal Tito odgovoril: »Vedel sem, da je London med vojno mnogo trpel zaradi zračnih napadov. Nisem pa sd mogel zamisliti, da je bilo razdejanje tako strahovito. Sedaj sem videl, da tudi po tolikih velikih naporih, ki jiih zastavljajo meščan} Londona, da bi odpravili sledove ter razdejanj, so sledovi še vedno ostali kot neme priče tistega, kar Je London doživel med vojno.« Ko je komentator pripomnil, da so mnogn porušenih hiš žf odstranili, ter potem vprašal maršala Tita, če bo pred svojim odhodom poslal kakšno posebno spomenico britanskemu narodu, je maršal Tito dejal: ■Na koncu bi rad povedal, da po vsem, kar sem tukaj videl, kako angleški narod izraža veliko naklonjenost do mene in moje države, sodim, da je sodelovanje med britanskim narodom in narodi Jugoslavije trajno in zelo koristno, tako glede na poglabljanje nadaljnjih odnosov med našima državama kakor glede ohranitve miru v tem delu sveta.« Posebnemu dopisniku Tanjuga so pooblaščeni jugoslovanski funkcionarjj zatrdili, da so pogajanja med Titom in Churchillom v sredo popoldne zelo prisrčna. Nanašala so se na splošni mednarodni politični položaj. Maršal Tito je dal jugoslovanskim novinarjem o včerajšnjih razgovorih naslednjo izjavo: »Včeraj smo proučevali splošni položaj na svetu, zlasti pa vprašanje obrambe pred agresijo. V največji soglasnosti smo prišli do istega gledišča glede na vprašanje, kako je treba ohraniti mir v Evropi.« V jugoslovanskem veleposlaništvu je priredil predsednik FLRJ včeraj slovesno kosilo v počastitev uglednih britanskih osebnosti. Maršal Tito in predsednik vlade Churchilli sta med kosilom izmenjala več zdravic ter v prijateljskem razgovoru obujala spomine iz minule vojne. Izredno globoka prisrčnost In prijateljstvo, s katerima so bili ...... Maršal Tito pozdravlja londonski mestni rret obkroženi maršal Ttto in njegovi spremljevalci med bivanjem v Veliki Britaniji, sta bila izražena tudi na včerajšnjem sestanku v jugoslovanskem veleposlaništvu, kjer so bili zbrani kot gostje maršala Tita prvakj britanskega političnega in javnega življenja. Prisrčij« slovesnost je bila v jugoslovanskem veleposlaništvu posvečena tudi prijateljstvu med britansko in jugoslovansko mladino. V imenu organizacije »Svet za vzgojo meščanov« so dijaki in dve dijakinji izročili maršalu Titu čeke v vrednosti 56 funtov kot darilo za otroke Kragujevca, ker je mladini Velike Britanije dobro znano, kako strašno je to mesto trpelo med drugo svetovno vojno. Maršal Tito se je dijaški delegaciji prisrčno zahvalil ter obljubil, da bo njen pozdrav sporočil jugoslovanski mladini. Sinoči je maršal Tito s «vojim spremstvom prisostvoval predstavi baleta »Labodje jezero« kot gost britanskega obrambnega ministra lorda Alexandra in njegove soproge. Na poslopju kraljevske opere sta bili izobešeni jugoslovanska in britanska zastava, pred poslopjem pa se je zbralo nad 500 ljudi, da bi videli in pozdravili maršala Tita. Pred začetkom predstave je operni orkester zaigral najprej jugoslovansko, potem pa britansko himno in gledalci predstave so pozdravili maršala Tita z viharnim ploskanjem. Predsednik republike Josip Broz Tito si je danes dopoldne ogledal okolico Londona. Najprej je bil v stari rezidenci britanskih kraljev Hampton Courtu. Tu si je ogledal uradne prostore in zasebne apartmaje angleških kraljev. Poleg ostalih poslopij tega dvorca je maršal Tito videl tudi lepo palačo, zgrajeno v 16. stoletju. V tej palači je ogromna dvorana za bankete, v kateri je nagleski kralj Henrik VIII. večkrat gledal Shakespearova gledališka dela. Okrog 11. ure je maršal Tito Sprejem na čast načelniku generalnega štaba JLA T New Yorku New York, 20. marca (Tanjug): Stalni jugoslovanski zastopnik ▼ OZN Leo Mates in generalni konzul v New Yorku Drago Goro-rdhi «a priredila danes slovesen sprejem na čast načelniku generalnega haba JLA generalnemu polkovniku Peku Daipčeviču. Na sprejem wo präli zastopniki ameriškega javnega, političnega in kulturnega življenja, zastopniki državne uprave New Yorka, uprave mesta New Yorka, prve ameriške armade, ugledni ameriški kulturni delavci, člani stalnih delegacij ZDA, Francije, Vel. Britanije, Turčije in Grčije v OZN, zastopniki znanih ameriških socialnih društev ter znani ameriški novinarji in publicisti. Sprejem je bil v prostoru stalne jugoslovanske misije pri OZN. SEJA GLAVNEGA ODBORA ZVEZE DELAVSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV »SVOBODA« „Svoboda“ vstopila v Socialistično zvezo delovnih ljudi Včeraj dopoldne se Je v pro-»torih Delavske knjižnice v Ljubljani sestal k svoji redni »eji Glavni odbor Zveze delavskih prosvetnih društev »Svoboda«. V poročilu, ki ga je podal predsednik zveze tov. Ivan Regent, Je le-ta najprej navedel, da Je število pri zvezi registriranih društev »Svoboda« nara. slo že na 110 in še vedno narašča, nato pa se je dotaknil tudi nekaterih vsebinskih strani delovanja teh društev. Dravska prosvetna društva ■Svoboda« so v pretekli zimi priredila brez števila predavanj, predstav, koncertov in tudi nekaj tečajev, manjkajo pa jim marsikje še dobre knjižnice in čitalnice. Nekatera društva imajo tudi kinodvorane, vendar naj »e z vodstvom Ie-teh peča pose-ben odbor, ne pa da se s tako ali podobno pridobitno dejavnostjo peča celoten upravni odbor društva. Dramatike, godbe in petja ne »memo podcenjevati, vendar ne bi bilo dovolj, če bi se »Svobode« omejile samo na tovrstno dejavnost. Osnovni in poglavitni čili delavskih prosvetnih društev »Svoboda* Je prosvetijeva. aje svojih članov v naprednem marksističnem duha In tema cilju naj služi njihovo celotno delovanje. Posebno poglavje v marksistični znanosti je naša socialistična demokracija, katere temelj je v delavskem upravljanju, toda prav s tem vprašanjem so se »Svobode« doslej premalo ukvarjale. V nadaljevanju svojega poročila se je tov. Regent zadržal še na vprašanju društvenih dvoran in domov, ki naj bi Jih društva čim preje zgradila in po možno, sti čim bolje opremila, nato pa je prešel na vprašanje naše inteligence, katere velik del že sodeluje v »Svobodah«, ne sode. lujejo pa še naši najvidnejši intelektualci. V drugi točki dnevnega reda, ki je sledila živahni in bogati razpravi o poročilu tov. Regenta, je Glavni odbor Zveze delav. skih prosvetnih društev »Svoboda« sklenil, da zveza kolektivno vstopa v Socialistično r. no delovnih ljudi v merilu republike, medtem ko na] posamezna društva kolektivno vstopijo v Socialistično zvezo delovnih lju. dl v merilu svojega kraja. V naslednji točki dnevnega reda je Glavni odbor zveze razpravljal o pripravah n? prazno- vanje 1. maja ter sprejel načelo, naj »Svobode« sodelujejo pri teh pripravah predvsem s čim bolj bogatim kulfurao-umetnL škim programom. V nadaljevanju seje je bil nato enoglasno sprejet tudi sklep, da pristopa Zveza k Prešernovi družbi kot njen podporni član z zneskom 25.000 din in da bo Glavni od. bor po 1. maju sklical konference »Svoboda za posamezne okraje ali pokrajine, ob koncu pa sta bila v predsedstvo Glavnega odbora izvoljena iz vrst članov Glavnega odbora še dva tovariša, in sicer Miha Berčič, predsednik »Svobode« Dobrnnje-Za-dvor, ter Andrej Svetek, predsednik »Svobode« v Celju. Posvetovanja o proizvodnji domačega koksa Ljubljana, 20. marca. V novem kemičnem institutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je dane® začelo posvetovanje kemičnih in metalurških strokovnjakov iz vse države o proizvodnji domačega koksa. Posvetovanju, ki ga je organiziral Zavod za planiranje FLRJ, prisostvujejo tudi zastopniki rudnikov, železarn in nove koksarne v Lu-kavgg. prispel r Windsor Castle, kjer sl je ogledal skoraj vse prostore tega zgodovinskega poslopja, nakar »e je odpeljal v London. Danes opoldne je bfl maršal Tito na kosilu, ki ga je priredil njemu na čast v Spodnjem domu nacionalni izvršilni odbor britanske laburistične stranke. Poleg maršala Tita so bili na kosilu državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, jugoslovanski veleposlanik v Vel. Britaniji dr. Vladimir Velebit, državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, načelnik državnega sekretariata za zunanje zadeve dr. Anton Bratuša, prof. dr. Lavrič, generalni major Milan 2ežeij, svetniki jugoslovanskega veleposlaništva Jakša Petrič, Aleksander Sokorac in Brajevič ter prvi sekretar jugoslovanskega veleposlaništva Knežević. Na kosilu so bili skoraj vsi člani izvršilnega odbora laburistične stranke, med njimi tudi Clement Atlee, Morgan Philips, Aneurin Bevan, Barbara Castle, Sam Watson in drugi funkcionarji stranke. Člani posadke jugoslovanske šolske ladje »Galeb«, s katero je predsednik FLRJ prispel v Vel. Britanijo, so obiskali včeraj britansko pomorsko oporišče Chatham na ustju Temze. Povabila jih je britanska kraljevska mornarica. Po obisku so jugoslovanski mornarji odigrali prijateljsko nogometno tekmo z moštvom te pomorske baze. Tekma se je kon-časa i 7:1 v korist domačih. Ju- Aleksander Rankovič o zakonskem predlogu za amnestijo kaznivih dejanj proti obveznemu odkupu Beograd, 20. marca. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je izjavil direktorju Tanjuga, da bodo po zakonskem predlogu, ki ga je zvezni izv-šni svet predložil zvezni ljudski skupščini v odobritev, pomiloščene osebe, ki so zakrivile kazniva dejanja proti obveznemu odkupu. Po tem zakonu se ne bo smatral za obsojenega noben državljan, ki je zakrivil kaznivo dejanje po čl. 236, 237 in 238 kaz. zakona, kakor tudi po čl. 239, ako je bil obsojen na manj kakor na pet let strogega zapora. Zastopniki »odaHstične mladine Urugvaja v Jugoslaviji Beograd, 20. mare*. V Beograd so prispeli trije zastopniki socialistične mladine Urugvaja, ki bodo ostali i pri nas teden dni. V tem času bodo obiskali tudi Zagreb, Sarajevo in Ljubljano. V načo državo so prišli, da bi spoznali politično, ekonomsko in kulturno življenje in delo Jugoslovanske mladine. Razširitev rečne luke v Sisku Zagreb, 20. marca. V Sisku so ustanovili inciativni odbor za «graditev velike rečne luke, v katerem so zastopniki železarne, rafinerije in drugih podjetij. Na prvem sestanku tega odbora so sklenili, da bodo zbrali podatke o dosedan jem rečnem prometu in o potrebah podjetij v Sisku za prihodu jih 10 let. Čim bodo zbrali te podaitke, bodo začeli to rečno luko, ki je najbolj zahodna v naši državi, raizžirjati, za kar je že odobrenih nekoliko milijonov. Luka v Sisku bo imela veliko vlogo, saj računajo, da bo promet v njej dosegel na leto več milijonov ton. goslovansklm mornarjem Je bfla po tekmi prirejena zakuska, ki je potekla v prisrčnem raapolo-ženj«. V teh nekad dneh svojega bivanja v Londonu je predsednik FLRJ Josip Broz Tito prejel sto in sto pisem od raznih organizacij, tovarn, ustanov in posameznih oseb vseh poklicev. V teh pismih razna združenja, skupine in posamezniki iz vseh krajev Anglije in Severne Irske pozdravljajo maršala Tita in mu žele ugodno bivanje v Vel. Britaniji ter izražajo željo za dolgo življenje predsednika jugoslovanske republike. Mnoge ustanove fn posamezne osebnosti ga vabijo v goste. Največ pisem je maršal Tito prejel od ljudi, ki so bili med prvo in drugo svetovno vojno v Jugoslaviji. Ker se ne more odzvati na vsa ljubezniva povabila, se je maršal Tito vsem zahvalil s krajšimi pismi. Zasedanje Varnostnega sveta OZN New York, 20. marca (Reuter) Varnostni «vet je sinodi zavrnil predlog sovjetskega delegata, da se za generalnega sekretarja OZN imenuje indijski delegat ga. Lakšami-Nehru. Sovjetski predlog je dobil samo dva glasova, en delegat je glasoval proti, osem pa se jih je vzdržalo glasovanja. Za veljavnost sklepa pa je potrebno najmanj sedem glasov. Bo glasovanju je predsednik Varnostnega »veta prosil pat stalnih članov sveta, naj nadaljujejo s posvetovanji ter o tem podajo poročilo Varnostnemu svetu 24. marca. Kraljic« Vel. Britanije Elizabeta H, Josip Broz-Tito ta predsednik FLRJ PRVA SEJA NOVEGA SVETA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO Za samoupravlianfe zdravstvenih ustanov in zavodov Včeraj je bila v Ljubljani pr. va seja novega sveta za zdrav, stvo in socialno politiko naše republike. Seje se je poleg 18 članov sveta udeležil tudi član Izvršnega odbora Ljudske skupščine LRS dr. Jože Potrč. Dobre štiri ure je svet posvetil prvi točki dnevnega reda, v ka. teri je temeljito razpravljal o svoji organizaciji, pristojnosti in metodi dela. Ze predsednik sveta tov. Lojze Piškur je v uvod. nih mislih poudaril, da se je samoupravljanje razvilo tudi v zdravstvu in socialnem skrbstvu. Danes že dela svet kot kolektiv, v katerem so dolžnosti in pravice članov izenačene. Svet predstavlja delovno telo, v katerem 'se bodo reševala vsa zdravstvena socialnoskrbstvena vprašanja. Nadvse živahna je bila razprava o načinu dela sveta. Večina članov se je izjavila, da izberejo namesto dosedanjih odborov pri prejšnjem svetu, ki so imeli popolno samostojnost in so mrtvili delo sveta kot ce. lote, komisije, ki so pomožni organi sveta. Te bodo obravnavale razna vprašanja in predloge za seje sveta, ki bo kot družbenopravni organ delal kot celota. Po obširni razpravi Je svet izbral komisijo za zdravstvo, ki jo bo vodil dr. Marijan Avčin, komisijo za zaščito matere in otroka bo vodila Mira Svetina, komisijo za invalidske zadeve Franc Krese . Coban, komisijo za splošno skrbstvo Olga Kraigherjeva, komisijo za delo Tone Sturm. Poleg teh stalnih komisij pa je svet izbral še začasno komisijo, za vprašanja socialnega zavarovanja iri pokojninskega sistema, ki jo vodi Rudi Ky_ ovski, ter komisijo, ki bo proučila delo svetov za zdravstvo in socialno politiko pri ljudskih odborih in jo vodi dr. Bele. Se bolj kot dopoldanska je bila živahna popoldanska razprava o samostojnem finansiranju zdravstvenih zavodov in ustanov. O tem je podal poročilo dr. Marijan Ahčin. Navedel je pomanjkljivosti dosedanjega načina vodenja in finansiranja teh ustanov ter kakšna bi bila nova organizacija finansiranja. O tem vprašanju so se križala mnenja članov sveta. Nekaj članov, predvsem zdravniki so omenjali bojazen ob sa. moupravljanju, češ da bi lahko trpelo uspešno moderno zdravljenje, skrb za človeka in da bili lahko preveč ovirani pri svojem strokovnem delu. Večina članov pa se je končno, ko je Izmenjala mnenja, zedinila, da so pogoji za samostojno finansiranje zdravstvenih ustanov in zavodov že podani. Zato je svet zadolžil sekretariat in svojo ko_ misijo za zdravstvo, da pripravita vse potrebno za prehod na samostojno finansiranje zdravstvenih ustanov in zivodov ter za izvolitev začasnih odborov teh ustanov, v katerih bodo zastopniki večjih delovnih kolek, tivov, sindikatov, socialnega zavarovanja in zdravstveno strokovno osebje iz teh ustanov. Ob zaključku je svet razpravljal še o letošnjem investicijskem planu LRS za zdravstvene ustanove, ki skupno znese 50 milijonov din. Od tega odpa- de na Medicinsko visoko šolo v Ljubljani 110 milijonov, 31 milijonov za bolnišnico TBC Kamen . Novo mesto, 53 milijonov za razširitev bolnišnice v Celju in 21 milijonov za bolniš. nico v Murski Soboti, 20 milijonov za ambulanto v Zagorju, 72 milijonov za Polikliniko v Ljubljani itd. Dodatne investicije v naši republiki Ker so bile nekatere nejasnosti glede tolmačenja dodatnih investicij, ki jih je odobril zvezni izvršni svet nekaterim republikam na svojem zadnjem zasedanju, se je naše uredništvo obrnilo na državni sekretariat za gospodarstvo LRS, da bi ta pojasnil omenjeno vprašanje. Dobili smo sledeč odgovor: Poleg drugega je zvezni izvršni »vet odobril na svojem zadnjem zasedanju tudi uredbo o dodatnih investicijah za leto 1953. Po tej uredbi so dane nekaterim republikam na razpolago dodatne investicijske kvote. Iz teh kvot dobi Srbija 3.200,000.000, Hrvatska 2.288.000.000, Bosna in Hercegovina 2.569.000.000 in Slovenija 980,000.000. Bod§tn§ tovMticije za LR Slo- venijo v letu 1953 v višini 980 milijonov so namenjene za kapitalno izgradnjo naslednjih objektov: Termoelektrarna Šoštanj 500 milijonov, Tovarna metalnih konstrukcij »Franc Leskošek« Maribor 180 milijonov, modernizacija ceste Vrhnika—Logatec 300 milijonov. V odobrenih 500 milijonih za Termoelektrarno Šoštanj so v glavnem zapapadene sledeče investicije: nadaljevanje gradbenih del na pogonskem objektu, deponiju premoga, trafoplati, preložitev glavne proge itd. Termoelektrarna Šoštanj bo imela 4 agregate po 30 MW, to je skupno 120 MW. V prvi fazi bo stavljen v pogon le prvi in drugi agregat, s skupno 60 MW, kar je potrebno predvsem zaradi tovarne glinice in aluminija v Strcišču, kateri bo sicer primanjkovalo električne energije v zimskih mesecih. Z letošnjimi gradbenimi deli in vgraditvijo prvih dveh agregatov, za katera se pravkar zaključujejo pogajanja v Švici, bo zaključena prva faza izgradnje Termoelektrarne Šoštanj. Investicije 180 milijonov din za Tovarno metalnih konstrukcij »Franc Leskošek« so namenjene za gradbeni del izgradnje mehanične delavnice, s katero bodo dosežene potrebne večje kapacitete. Etapna modernizacija in rekonstrukcija ceste Ljubljana—Trst, ki se izvaja že vsa leta po vojni, se v letu 1953 nadaljuje na odseku Vrhnika—Logatec. Prvotno predlagane investicije 500 milijonov din to bile zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev zmanjšane na 300 milijonov din. Ekspert Svetovne zdravstvene organizacije v Jugoslaviji Beograd, 20. marca. Svetovna zdravstvena organizacija je na povabilo jugoslovanske komisije za sodelovanje z mednarodnimi zdravstvenimi ustanovami posla la v našo državo znamenitega strokovnjaka za krvno plazmo dr. Maycocka, načelnika oddelka za izdelavo serumov in cepiva Lichlerjevega instituta v Londo* nu. Dr. Maycock bo do 1. aprila obiskal higienske zavode v Beogradu, Zagrebu in beograjski zavod za transfuzijo krvi, kjer se bo seznanil z izdelavo krvne plazme, serumov in cepiva v naši državi ter izmenjal izkušnje z našimi strokovnjaki o tem vprašanju. Mednarodna konferenca študentov esperantistov v Ljubljani Upravni odbor mednarodne zveze študentov esperantistov v Kodanju je sklenil, da bo leto» v Ljubljani mednarodna konferenca študentov esperantistov. Taka konferenca je bila prvič lani v Schwarzwaldu v Nemčiji. Po dosedanjih prijavah, ki jih je prejel pripravljalni odbor v Ljubljani, bo prišlo na konferenco iz inozemstva okoli 50 esperantistov, dijakov in profesorjev. Posvetovanje bo strokovnega značaja s predavanji in diskusijo. Obenem bo tudi letni občni zbor mednarodne esperantske študentske organizacije. Letalska zveza med Ljubljano in Zagrebom Zagreb, 20. marca. Od 1. aprila bo med Ljubljano in Zagrebom reden letalski promet. Iz Ljubljane bo odhajalo letalo vsak dan, razen v nedeljah, ob 6.30 in prihajalo v Zagreb ob 7., nakar bo ob 7.15 nadaljevalo pot proti Beogradu. V Ljubljano se bo vračalo tz Zagreba ob 17.3 kot nadaljevanje zve«« med Beogradom ta Zagrebom. Državni sekretar Koča Popovič na sestanku medparlamentarne unije London, 20. marca. Državni Sekretar za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič je na sestanku s člani medparlamentarne unije razložil nekatera načela jugoslovanske zunanje politike ter med drugim dejal: »Sodim, da je značilno za Zastopnik mednarodne organizacije dela v Jugoslaviji Beograd, 20. marca. Načelnik operativnega oddelka Mednarodne organizacije dela v Ženevi Chesters Hepier bo 22. marca prispel v Jugoslavijo. Hepier bo ostal v Jugoslaviji dva dni in bo imel z jugoslovanskimi funkcionarji razgovore o programu te pomoči ▼ Jugoslaviji i Zasedanje UNICEF Nev York, 20. marca. Včeraj »e je tukaj začelo zasedanje izvršilnega odbora Mednarodnega sklada za ouoke. Med najvažnejšimi problemi dnevnega reda je ameriška udeležba pri finančnih prispevkih te organizacije. Večja skupina ameriških senatorjev namreč zahteva, naj ZDA prenehajo podpirati UNICEF. Kaiko resno i'e to vprašanje, se vidi iz uvodni-:a »New York Timesa«, ki opozarja Eisenhowerjevo vlado, da bi bila ustanovitev ameriške finančne pomoči UNICEF velika napaka. Mednarodna banka za obnovo New York, 20. marca (Reuter): Mednarodna banka za obnovo in razvoj je odobrila od svoje ustanovitve junija leta 1946 do konca proračunskega leta 1951-52 kredite v znesku 1588 milijonov dolarjev v korist 29 držav. To je b.lo navedeno v letnem sporočilu, ki ga je predložila Mednarodna banka OZN. Poročilo bodo proučevali na zasedanju Ekonomsko-sociainega sveta 31. marca. tedanji mednarodni razvoj, da bi vse bolj In bolj slišali glaa majhnih narodov. Menim, da je to pozitivno dejstvo. Medsebojne izmenjave gledišč so nedvomno nadvse potrebne vsakomur, zlasti še, če Imajo ta gledišča skopni ln temeljni smoter — ohranitev miru. Kakor vi smo tudi mi ter vsi miroljubni narodi življenjsko zainteresirani za mir. Dejstvo pa je, da mir konkretno in neposredno ogroža določena politika neke velesile — Sovjetske zveze. To pa ne pomeni, da je vojna neogibna. Po mojem mnenjn je sodba, da je vojna neizogibna, nevarna in vrh tega nerealistična. Takšna sodba izpodkopava vse napore za odpravo vojne, hromi energijo in dobro voljo, prinaša in širi strah, na drugi strani pa takšna sodba zavaja nekatere ljudi, da gledajo na vojno kot na edino sredstvo za reševanje poglavitnih problemov. Mi ne gledamo na razvoj mednarodnih dogodkov v tej luči. Vojna ni neogibna, da-siravno je žal še zmeraj možna. In prav zato, ker moramo upoštevati možnost vojne, moramo zastaviti vse naše napore in uporabiti vsa sredstva, da le-to odpravimo in da potencialnemu napadalcu naznanimo, da bi ga napadalnost drago stala.« Razvoj dogodkov bomo Se naprej ocenjevali mirno in premišljeno. Svet je postal tako medsebojno povezan, da očivid. no ni več nobene države in ne področja, čigar usoda bi bila za kateri koli drugi narod ali državo nepomembna. Zato lahko popolnoma upravičeni trdimo, da ne more biti in ne bo nevtralnosti, dokler gre za vprašanje miru. Tako gledamo na mednarodni položaj. Našo zunanjo politiko usmerjamo v luči teh načel. Na podlagi takih gledišč smo zapazili več točk, pri katerih se sti. kata naša zunanja politika in zunanja politika britanske vla- Nnv vvtvr v RIihm? Kaže — vsaj po poročilih, s katerimi razpolagamo pred izidom lista, — da je v Rimu zavel »nov veter*. Ne sicer nov po vsebini, vendar po zunanjosti... Znano je namreč, da so se v vseh večjih italijanskih mestih pripravljali, da »proslavijo* 20. marec — dan, ko je bila pred petimi leti razglašena »tripartitna deklaracija«, s katero so zahodne sile obljubljale Italiji i Trst i jugoslovansko cono STO — z bučnimi demonstracijami po zgledu na prejšnja leta. Vse priprave za te demonstracije so bile v teku: na meji med Trslom in Italijo so se celo zbirali sumljivi ljudje, ki jih ob taksnih priložnostih pripeljejo iz Italije, da bi po tržaških ulicah razgrajali in dali s tem Trstu bolj italijanski videz. T udi ves »talijanski tisk se je »resno* pripravljal na to »spominsko svečanost*. Te priprave so se najočitneje kazale v pisanju italijanskih listov in v poročilih radijskih postaj, ki so objavljali vesti in komentarje o Titovem obisku v Londonu in o jugoslo-vansko-britanskih razgovorih. T a poročila so bila tuko prikrojena, da so že sama na sebi ustvarjala ugodno »psihološko ozračje* za demonstracije, uperjene v enaki meri proti naši državi kot proti Veliki Britaniji. Proti Angležem morda še bolj, ker so vse vesti, ki so zadnje dni prihajale iz Londona, bile predelane tako, da bi italijanska »javnost* imela vtis, kakor da se je s Titovim obiskom v Veliki Britaniji zgodila velika krivica Italiji in da je italijanski narod s tem »izdan*. Vendar pa so se našli tudi v italijanskih krogih nekateri ljudje, ki so sprevideli, da je ta propagandna gonja škodljiva predvsem de. Naši skupni interesi temelje na globoki zvestobi naših narodov in vlad ideji miru in na njihovi pripravljenosti, da ne bodo varčevali z napori za ohranitev miru, če pa bi bil ogrožen, da ga bodo branili z vsemi svojimi silami. Pred kratkim sklenjena pogodba s prijateljskima državama Turčijo in (trčijo, je po našem mnenju prav tak prispevek k stvari miru«. Državni sekretar Popovič je na koncu govoril o obrambenih naporih T- ’slavije. »Kot veste«, j« dejal, »smo dali velike žrtve za utrditev miru na naših mejah. Prepričani smo, da smo s tem prispevali za ohranitev miru sploh. Jugoslaviji je potreben mir, da bi lahko pozdravila težke rane iz minule svetov- ne vojne in se popolnoma posvetila notranji graditvi. Danes nam je potrebna Evropa, združena v svojih naporih za ohranitev mirn. Trdno sem prepričan, da bo okrepit . sodelovanja ted našima državr velik prispevek na poti do tega smo. tra. Naši narodi žele, da bi se naše prijateljstvo še bolj utrdilo, naša dolžnost pa je, da izpolnimo njihovo željo«. Narodni poslanci in člani medparlamentarne unije so pozorno poslušali izvajanja jugoslovanskega državnega sekretarja za zunanje zadeve m pozdravila njegove besede z vi. harnim plutanjem. Koča Popovič je nato odgov-ril na več vprašanj, ki so mu jih postavili člani obeh domov britanskega parlamenta- Nacisti bežifo iz Zahodne Dobre »veze » oblastniki sovjetske cone Nemčije in z neonacisti v Avstriji jim pomagajo pri potova n ju v Francovo Španijo tudi nekaj njegovih Slaa- Dunaj, 20. marca. Po informacijah dunajskega dnevnika »Die Presse« se je bivšemu SS-ovcu in sedanjemu neonacističnemu organizatorju Skorzenyju posrečilo, da je iz Zahodne Nemčije pribežal v Avstrijo, kjer je takoj stopil ▼ stike z nekaterimi funkcionarji prona-cistične zveze neodvisnih. Skor-zeny je prebival zadnja leta v Španiji ter potoval s ponarejenim potnim listom tudi po Nemčiji, kjer je organiziral ilegalne nacistične organizacije. Večkrat pa je bil tudi v Aziji kot zastopnik neke španske izvozne tvrdke. Z zvezo neodvisnih v Avstriji, v kateri so organizirani nekdanji nacisti, ima Skor-zeny stike že več let. Glasilo zveze neodvisnih »Kleine Zeitung« iz Gradca je lani ob j a- Ratifikacija mednarodnih pogodb v zahodnonemškem parlamentu za Italijo. »Corriere di Trie s te e je celo napisal, da »ta propaganda ne more škoditi Jugoslaviji, pač pa je očitno v škodo italijanski politiki*. Videti je, kakor da so ta m podobna opozorila pripravila rimske voditelje, da so v zadnjem trenutku spremenili smet in >e odrekli protijugoslovanskih m protibntanskih demonstracij za 20. marec. Notranje ministrstvo je v naglici razposlalo posebne zaupne okrožnice v vse kraje Italije, prosvetno ministrstvo je opozorilo vse ravnatelje šol, župani so objavili posebne razglase, politične stranka pa so prav tako pozvale svoje članstvo, »naj ne naseda provokatorjem .. .* Morda je pri tem še najbolj značilno tisto, kar je napisal tržaški iredentistični in krščanske-demo-kratski župan Bartoli. V svojem pozivu »meščanom* namreč pravi: »Pustimo, naj se letošnjega 20. marca spomnijo predvsem drugi, namreč tisti, ki morajo vedno misliti o tem, kako bodo držali dano besedo in kaj bodo storili, da ne bo zatemnjena njihova narodna plemenitost*. Koga misli Bartoli z »drugimi* je očitno! Ce danes ni prišlo do običajnih izzivanj, ki jih je prejšnja leta pripravljala rimska vlada, je mogoče tolmačiti na različne načine. Vsekakor pa lahko to »zmodritev* ocenimo kot pozitivno, seveda samo, če se tudi za lem »popuščanjem* ne skriva nov poskus z vsemi sredstvi otežkočiti napore, da pride do neposrednih jugoslovan-sko-itc!ijanskih razgovorov o spornih vprašanjih, razgovorov, ki bi slej ko prej koristili Italijanom 'n bi Lahko precej pripomogli k utrditvi miru, za kar pa italijanska vlada prav do današnjega dne ni pokazala prav nobene dobre volje/ —sie Demonstracije pred parlamentom — Zvezni svet bo glasoval o ratifilcaciji V začetku aprila mo simbolično, je 10 glasovalo za ratifikacijo, 9 pa proti. To je bila do sedaj največja večina, ki jo je vlada dir. Adenauerja dosegla pri glasovanju o teh pogodbah. Za vladni predlog so glasovali razen članov vladne koalicije tudi člani bavarske stranke, več poslancev stranke centra in več poslancev izven strank. Proti pogodbi so glasovali poslanci socialnodemokratske stranke, KP Zahodne Nemčije in nekaj nestrankarskih poslancev. Pred začetkom debate je policija blokirala vse dohode v parlament, da bi preprečila morebitne demonstracije kominformovcev. Na vseh dohoonh so bile postavljene premične žične ovire. Nekoliko pred začetkom seje je kakih 2000 demonstrantov, ki so se z avtobusi pripeljali iz vseh krajev Nemčije, skušalo prodreti proti parlamentu, močni policijski oddelki pa so jih razgnali ter prijeli 15 demonstrantov. Debato o ratifikaciji je začel kancler Adenauer z vladno deklaracijo, v kateri je poudaril, da se nevarnost za svet, zlasti pa Nemčijo, s Stalinovo smrtjo ni zmanjšala. Na mejah Nemčije je veliko sovjetskih in satelitskih divizij, ki se jim Nemčija brez pomoči zahodnih sil ne more upreti. Bonn, 20. marca (Tanjug). Po debat:, ki je trajala nad šest ur, je bonnski parlament pozno sinoči z večino glasov odobrili splošne pogodbe in pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Od 392 navzočih poslancev je za ratifikacijo glasovalo 226, proti pa 164 poslancev. Za pogodbo o evropski obrambni skupnosti je glasovalo 224, proti ratifikaciji pa 165 poslancev. Ostali so se vzdržali glasovanja. Od berlinskih poslancev, ki glasujejo sa- Britanske naprave v Suezu Kairo, 20. marca. (AFP). Kakor se je zvedelo iz pooblaščenih krogov, Egipt ne namerava kupiti od Vel. Britanije vojnoteh-ničnih naprav v pasu Sueškega prekopa. Vel. Britanija lahko demontira vse naprave, ki so jih rabile njene enote v Suezu, in jih prepelje, kamor želi. Vsi da-višnji egiptovski časopisi komentirajo to vest z neprikritim zadovoljstvom. Časopis »El Ak-bar« omenja, da bi Egipt za primer, če bi Britanci pustili naprave, izučil svoje ljudi za uporabljanje teh naprav, med katerimi so zlasti važne radarske naprave. Erich Ollemhauer, ki je govoril ▼ imenu socialnodemokratske stranke, je navedel pogoje, ki bi morali bit; po mnenju socialnih demokratov izpolnjeni, da bi Nemčija lahko sodelovala v evropski obrambni skupnosti. Po njegovem mnenju so glavni pogoj; za ponovno združitev Nemčije sporazum štirih okupacijskih sil, enakost vseh vrstnikov v obrambni skupnosti ter postavitev evropskega obrambnega sistema na najširšo podlago s priključitvi-jo skandinavskih držav. Kancler Adenauer im predsednik parlamenta Mayer sta se sporazumela, da bo zvezni svet sklepal o teh pogodbah šele v začetku aprila, ko se bo dr. Adenauer vrnil iz Washingtons. vilo kov. Iz Bremena je izginil tudi nekdanji generalni major Otto Ernst Hemer, ki je bil prvi predsednik prepovedane neonacistične politične organizacije, ki se je skrivala pod imenom »socialistična stranka rajha« (Sozialistische Reihspartei — RSP) in je bila lani razpuščena kot protiustavna politična organizacija po razsodbi zahod-no.nemškega ustavnega sodišča. Remer je kot predsednik obtožene stranke nekaj časa prisostvoval razpravi in je bil zaradi žalitev sodišča in sodnikov obsojen na nekaj tednov zapora. Pod pretvezo bolezni mu je bil nastop kazni odložen in ko je zdaj ta rok potekel, so ugotovili, da ga že dolgo ni več v Bremenu, ker je njegova žena zanj dvigala celo podporo za brezposelne nameščence. Kakor vse kaže, je tudi ta vodja za-hodnonemških nacistov pobegnil čez Vzhodno Nemčijo ali pa čez Avstrijo v Francovo Španijo. Državni tožilec v Braun-schweigu je te dni obtožil nekaj voditeljev razpuščenih in prepovedanih neonacističnih organizacij Freikorps in tako imenovane zveze svobodne nemške mladine (FDJ), ki so sestavljali »črno listo«, na ka- teri }• bilo že vpisanih velik« število nacističnih nasprotnikov v raznih mestih Zahodne Nemčije, ki jih je treba pobiti takoj, ko bodo nacisti spet prišli na oblast. Po obtožbi se je posrečilo aretirati samo dva se-stavljalca »črne liste«, vsi drugi pa so pobegnili v sovjetsko cono Nemčije. Tja je pobegnilo že takoj po razpustu Freikorps, mnogo najnevarnejših nacističnih zarotnikov, kar je dokaz, da imajo nacisti iz Zahodne Nemčije prav dobre zveze z oblastniki sovjetske cone Nemčije in tudi s kominformovci po drugih državah. Freikorps je bila nevarna nacistična zarotniška orcganizaci-ja. Ustanovili so jo 20. julija 1951 ob sedmi obletnici atentata na Hitlerja. Oblasti, ki so prijavo nove politične organizacije sprejele, se niso zavedale, Kaj ta organizacija sploh pomeni in zakaj je bila ustanovljena prav na dan 20. julija. Freikorps je bila izrazita teroristična organizacija. Njeni člani so imeli številke in tajna imena in tisti, ki so bili določeni za teroristične akcije, so bili organizirani v trojkah in četvorkah. Zdaj je ta organizacija sicer razpuščena in prepovedana, njene zarotniške trojke in četvorke pa so seveda ostale. španskih socialistov Pariz, 18. marca (Tanjug). Po vesteh iz Barcelone španska policija še naprej preganja katalonske socialiste in sindikalne voditelje. Zadnje dni so bile spet nove aretacije. Po protestu mednarodne federacije svobodnih sindika- Potres v Turčiji Največ šrtev ima malo mesto Jenidje, ki je popolnoma porušeno Boljša organizacija za naselitev beguncev iz sovjetske cone Nemčije Berlin, 20. marca. V drugem tednu meseca marca se je izboljšala organizacija za namestitev beguncev, ki prihajajo iz Vzhodne Nemčije v zahodn; Berlin. Z letali je odpotovalo iz berlinskih taborišč v razne pokrajine Zahodne Nemčije nad 11.500 beguncev, medtem ko so jih mogli od-premiti iz Berlina v prvem tednu tega meseca samo 5800. V dveh tednih tega meseca je bilo v zahodnem Berlinu zbranih nad 11 tisoč beguncev, medtem ko jih je bilo v drugi polovici meseca februarja nad 16.000. Število beguncev se je začasno znižalo samo zaradi večjih ovir, k; jih morajo premagovati begunci iiz sovjetske cone. Prehodi iz ene cone v drugo so zelo močno zastraženi, v Vzhodni Nemčiji in v sovjetski coni Berlina pa so bile v zadnjem času tudi množične aretacije nameravanega bega osumljenih ljudi. Za take aretacije je iznašla sovjetska varnostna služba pred dnevi najgršo pretvezo. Njeni organi so vsem ljudem, ki veljajo za nasprotnike režima, poslali pisma, ki ljudem svetujejo beg. Vsa taka pis- ma so sovjetski varnostni organi oddal; na pošto v drugih sektorjih Berlina, da bi naslovniki taka pisma sprejemali kot vabilo in poziv iz Zah. Nemčije. Naslovniki takih ponarejenih pisem so seveda v evidenci in če človek, ki je tako pismo prejel, ne naznani in ne odda pisma v treh dneh najbližjemu varnostnemu organu, ga zapro. Na ta način so polovili že veliko število ljudi, ki bi morda tudi brez vsakega vabila in poziva že zbežali v zahodni Ber- lin. Med zadnjimi begunci je tudi nekaj županov iz obmejnih krajev sovjetske cone in več znanih intelektualcev. Med njimi sta dva profesorja univerze v Jeni. Na najbolj originalen način sta te dni pribežala strojevodja in kurjač D—vlaka Dresden—vzhodni Berlin—Schwerin. N a zahodni berlinski postaji Charlottenburg sta vlak enostavno ustavila, ga zapustila ter se prijavila v naj-bližnjem taborišču za begunce. Vlak je odpeljal šele po dveh urah, ko so našli novega strojevodjo in novega kurjača. Carigrad, 20. marca. (AFP). Turškega mesteca Jenidje v bližini Dardanel, ki je imelo do četrtka zvečer 3000 prebivalcev, sedaj ni več. Potres je porušil razen treh, vsa poslopja. Po uradnem sporočilu so iz ruševin odkopali 200 trupel. Verjetno je bil tu epicenter potresa. Po zadnjih poročilih, je v tem mestecu 300 mrtvih, poškodovanih pa okrog 600. Ni niti ene družine, ki ne bi izgubila najmanj enega člana. Preživele prebivalce so izselili, Rdeči polmesec pa je organiziral prvo pomoč. V Evropski svet Strasbourg, 20. marca (AFP); Funkcionarji zunanjih ministrstev 14 držav, članic evropskega sveta, ki so proučevali revizijo statuta tega sveta, so sinoči končali svoje delo in pripravili poročilo, ki ga bodo 6. maja proučili na sestanku sveta ministrov. Niso še znana priporočila, ki jih vsebuje to poročilo glede na revizijo statuta in predlogov o odnosih med evropskim svetom in drugimi zahodnoevropskimi skupnostmi. Nemške reparacije Izraelu Bonn, 20. marca (AFP): Zahod-nonemški svet je soglasno odobril pogodbo o reparacijah Izraelu. Ker je parlament že ratificiral pogodbo, je s tem postala veljavna. Zahodna Nemčija mora na podlagi pogodbe o reparacijah dobaviti Izraelu razno blago v skupni vrednosti 3 milijarde mark ter dati svetovnim židovskim organizacijam na razpolago 450 milijonov mark. mestu Genenu je 40 mrtvih, ničesar pa ne vedo o usodi 50 vasi v tem planinskem kraju, kjer so prometne zveze zelo slabe. Oblasti so poslale letala v ponesrečene kraje, da bi tako dobile stike s prebivalci in ugotovile število žrtev. V noči od četrtka na petek so čutili potres tudi na otoku Lesbos v Egejskem morju, kjer je porušenih in deloma poškodovanih 160 poslopij. Po sporočilu carigrajske seizmološke postaje je bilo po najmočnejšem potresu predsi-nočnjim, včerajšnji dan in nocoj ponoči še 65 lažjih potresov v Carigradu in okolici. Večji potres je bil v Carigradu ponovno včeraj okrog 15 ure, trajal pa je samo dve sekundi. V tem mestu je porušen del bizantinskega zidu, ki obkroža mesto, ter več hiš. Večje škode ni bilo. Predsednik republike Dže-lal Bayar se je napotil v ponesrečene kraje. Vsi turški časopisi obširno prinašajo poročila in fotografije, javnost pa je zelo razburjena zaradi hude katastrofe. Od leta 1906 ni bilo tako velikega potresa Jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Ljubo Radovanovič je obiskal danes generalnega sekretarja ministrstva za zunanje zadeve Adžikalina in v imenu jugoslovanske vlade izrazil sožalje ob hudi nesreči, ki je zadela Turčijo. Zagreb, 20. marca. Snoči ob 20. uri, 8 minut, 42 sekund so seizmografi geofizičnega zavoda v Zagrebu zabeležili hud potres, oddaljen 900 km. Epicenter tega potresa je bržkone v področju Egejskega morja. tov, Socialistične internacionale ter skupine francoskih in britanskih parlamentarcev je policija sporočila, da je tudi znani katalonski soo:allst Ramon Porqueras v istem zaporu kot 10 socialističnih sindikalnih voditeljev, ki so jih prijel; 22. in 23. februarja. Vsi ti sindikalni in socialistični voditelji so bili najprej obtoženi, da so organizirali skupino ponarejevalcev, pozneje da so organizirali sabotaže na železnicah, na koncu pa je Francova policija sporočila, da sc obtoženi »vohunstva in komunizma« in da jim bo sodilo posebno vojaško sodišče. S tem v zvezi poudarjajo španski republikanski krogi v Parizu, da je španski kominformovski časopis »Mundo Obero« pred kratkim obtožil Ramona Porquerasa in katalonske socialiste, da so »imperialistični vohuni«. Socialistična internacionala in mednarodna federacija svobodnih sindikatov sta zahtevali javno razpravo. Konferenca ministrov za kmetijstvo Pariz, 20. marca (AFP): Na konferenci ministrov za kmetijstvo zahodnoevropskih držav, na kateri proučujejo ustanovitev zahodnoevropske kmetijske skupnosti, so sklenili sestaviti posebni odbor, ki bi proučil vse predloge o ustanovitvi te skupnosti in izdelal skupno besedilo, ki ga bodo predložili konferenci v proučitev. Pogreb Klementa Gottwalda Dunaj, 20. marca (AFP). —5 Včeraj popoldne je bil pogreb predsednika Češkoslovaške republike Klementa Gottwalda, ki je umrl 14. marca. Podpredsednik vlade Viljem Siroky je imel pred pogrebom govor. Na pogrebu so bili člani Gottwal-dove družine, člani češkoslovaške vlade, delegacije Sovjetske zveze. Kitajske, Madžarske, Poljske, Romunije, Bolgarije in Albanije. Sovjetsko delegacijo je vodil maršal Bulganjin, kitajsko delegacijo pa zunanji minister Cu En Laj. Od zahodnoevropskih državnikov sta bila na pogrebu predsednik poljske republike Boleslav Bierut in predsednik vlade Josef Zy-rankiewicz. Beograd se umika, očitaje Madžarom le še medlo, da so krivi ▼saj s svojo strpnostjo do ustašev. Desetega decembra je Laval naposled končal to glumo z željo, naj bo konec tem prepirom z resolucijo, ki naj hkrati pomiri Jugoslavijo, pa vendar ne razjari Ogrov. Nehvaležno nalogo je opravil angleški lord čuvar državnega pečata, zastopnik zunanjega ministra Anthony Eden. Ta mladi, sposobni človek je tudi v politiki osvajal z dediščino po svoji materi, znameniti lepotici iz najvišje angleške družbe, in nadarjenem očetu, ki je v sorodu z vsem angleškim deželnim plemstvom. S spretnim in žilavim posredovanjem se je Edenu posrečilo skleniti med Budimpešto in Beogradom sporazum, kar je bilo po nekem mnenju toliko, kakor če bi pripravil Göringa do tega, da poljubi Georgija Dimitrova, smrtnega sovražnika iz sodnega procesa po požigu nemškega Rajhstaga. Pomočnik zunanjega ministra Ciana, Fulvio Suvich, je bil torej tisti člen. ki je povezoval učenca Paveliča z mojstrom Mussolinijem. Suvicheva preteklost pa je tesno povezana tudi z novejšo politično zgodovino Trsta in zato za Slovence dvakrat zanimiva.’ 8 O Ftilviu Suvicbu povzemam gradivo v glavnem po člankih: »1 caporioni fascisti alia sbarra — Suvich da lupo diventa agnello e nega di essere stato gerarca e squadrista« v barijski »La Gazzetta del Mezzogiorno« od 18. jan. 1945 in »Responsobilita di Mussolini nelTuccisione di re Alessandro« (glej (posžbo 11). Po rodu je Fulvio Suvich Tržačan, po imenu in krvi odtujen Slovan. V zadnjih letih habsburške Avstrije ni zamudil na tržaškem vseučilišču nobene iredentistične bitke.’ V prvi svetovni vojni je dezertiral k Italijanom in se udeležil vojne na njihovi strani kot prostovoljec. Že leta 1921 je pri volitvah v Trstu kot kandidat nacionalistov zmagal proti poznejšemu tržaškemu županu Giorgiu Pittaceu in njegovemu tako zvanemu »enotnemu bloku«.10 Tako je prišel Suvich v rimski parlament. Udeležil se je 17., 18. in 19. zakonodaje kot poslanec, 20. pa kot narodni svetnik. Pozneje se je Suvich poskušal otepati očitka, da je bil fašističen hierarh in skvadrist, prav z izgovorom, da je v Trstu pripadal v resnici nacionalistom, ki jo jih tržaški fašisti porog-ljvo zasmehovali kot »Marijine sinove«. Vendar je resnica, da so se tržaški nacionalisti, h katerim je po vojni prešla večina starih iredentistov, pozneje združili s fašisti. Suvich je postal Mussolinijev zaupnik in odigral v fašistični zunanji politiki Rima zelo pomembno vlogo. Od drugih rimskih hierarhov se je Suvich razlikoval le po tem, da je vse do konca družil v sebi Mussolinijev nauk z gorečim tržaškim iredentizmom in da je tudi po objavi Mussolinijevih rasističnih zakonov ostal iskren prijatelj tržaških Judov. Med dvema rasnima mržnjama, nemško in italijansko, so namreč tržaški Judje izbrali rajši italijansko, ki Judov vsaj ni ubijala, ampak jih le zapirala v posebna taborišča in za njih oskrbo vlekla od Amerike dragocene dolarje. Ko je po letih z generalom Roatto stal pred sodniki, je • »L’Unita« od 29. febr. 1946. Suvich dejal: »V politiko sem vstopil zato, ker sem hotel pomagati svojemu Trstu, ki je bil pred kratkim osvobojen in ki sem ga hotel vključiti v italijansko življenje. Za svoj Trst sem bil odgovoren. Na svojem mestu sem moral ostati, da bi Trst branil, in bi šel zanj z bogom in hudičem.«11 Javni tožilec Berlinguer je takrat vprašal: »Ali je Suvichu znano, da je bila v zunanjepolitičnem programu (tržaškega) nacionalizma, kateremu je Suvich pripadal, ekspanzionistična in imperialistična volja?« Suvich: »V obmejnih krajih, kot je Trst, je nacionalizem nekaj posebnega in jaz sem bil gotovo za to, da pridejo meje Italije tja, kamor so prišle, čeprav tudi s tujerodnimi manjšinami.« Po tem Suvichevem priznanju, da »je bil gotovo za to, da pridejo :aeje Italije tja, kamor so prišle«, se pravi, na Posavje in Kolpo, je javni tožilec še enkrat naglasil, kakor da bi se bal, da bo zgodovina morda preslišala, da je bil program tržaške nacionalistične politike nasilno osvajalen. V pripravah za marsejski atentat je Fulvio Suvich na svojem mestu v zunanjem ministrstvu imel nalogo, urediti denarno plat podjetja in preskrbeti vizume za atentatorje. Konec leta 1936 je Mussolinijeva vlada poslala Suvicha v Washington za svojega političnega predstavnika. Tam so ga sprejeli nekam čudno hladno in ves čas svojega bivanja v ameriški prestolnici si Fulvio Suvich ni mogel pridobiti nikakega ugleda niti prijateljev. Krivil je Američane, da so oholi. Izmislil si j» čudno zvijačo. " f1 s8M te tftfr Borba za delavsko samoupravljanje - senzacija? 30 tisoč konjskih moči 12 TOVARNE »VLADIMIR BAKARIČ« V BREGANI V Gospodarskem Test. niku Številka 22 x dne 18. marca je objavil Mar. jan Tepina članek pod naslovom »Po senzaciji v Gradisu«. Nekatere misli v tem članku so take, da ni mogoče iti molče mimo njih. V uvodnem odstavku pravi Marjan Tepina: »V polpreteklem času smo doživeli v našem gospodarstvu nekaj dogodkov, ki po obliki, kot se je z njimi seznanjala naša javnost, zaslužijo ime senzacija. Vsem j« še v spominu pisanje, kako sta direktor Franc Pečar in upravni odbor Litostroja terorizirala svoje podjetje, pisanje o Gregorja Klančniku, direktorju že-lt rame Ravne, ki je bil z vodilnimi nameščenci vred izobčen iz Zveze komunistov in svojega kolektiva, a so se spet vsi povrnili na svoja mesta, pisanje o ljudskem poslancu Vinku Hafnerju, ki se je lotil važnega vprašanja o vplivu nagrajevanja na produktivnost, a je bil zaradi nerodnega stavka predmet časopisne senzacije in končno razpisovanje o upravnem od-torn Gradisa in šefu gradbišča hidrocentrale Vuzenica inženirju Borisu Pipanu.« Dejstvo, da je naš tisk obravnaval obširneje in temeljiteje vprašanje delavskega upravljanja, ko je ta najnaprednejša pridobitev našega delavskega razreda prišla v ostro nasprotje z očitno zastarelimi težnjami nekaterih vodilnih ljudi v pod-j tjih, imenuje torej Marjan Tepina — senzacijo. Da je temu tako. potrjuje njegovo pisanje, v katerem se ne omejuje samo na primer Gradisa, temveč kliče v spomin tudi vsa podobna razpravljanja, ki jih je naše časopisje vodilo v pretekli ali polpretekli dobi o delavskem upravljanju z edinim namenom, da temu delavskemu upravljanju vire pot naprej. Čudimo se, kako da Marjan Tepina ne omenja tudi »senzacije«, ko je naše časopisje obširno pisalo o delavskem upravljanju v elektrogospodarstvu lani jeseni in pri čemer je tudi on sodeloval, saj je v Slovenskem poročevalcu z dne 25. oktobra 1952 objavil na dobrih tričetrt strani drobnega tiska (kar znese v normalnem tisku eno in četrt strani) obširen članek z naslovom »Tudi elektrogospodarstvo bodo upravljan delavci«. Ob tem lahko pripomnimo, da njegova misel o senzacijah ni originalna, kajti v začetku odgovora na njegov omenjeni članek pravi inženir Miloš Brelih (Giej SP L novembra 1952) med drugim: »Naslov omenjenega članka je po velikosti in mastnem tisku prav senzacionalen ... Vprašamo Marjana Tepino, če se je takrat strinjal s to ugotovitvijo, ki je bila po našem mnenju seveda raeačna,, kakor je napačna tu tii njegova v omenjenem članku v Gospodarskem vestniku in ki izvira iz napačnega neobjektivnega gledanja na konkretne primere delavskega upravljanja in na pisanje tiska o teh problemih. Iz sklicevanja na dejstvo, da so se vsi direktorji, ki jih ima Marjan Tepina v misiih, povrni’! na svoja mesta, se da razumeti da hoče reči. da je delavsko »pravilanle v teh nod’etjih bit» v mdu in da so hi'i direk. fn-o i)r»(ii""t neutemeljenega napadanja. Prav tako se da iz n’eeovih navajanj skienafi, da je bilo vse nisante časopisov samo zaradi direktorjev in ne zaradi delavske^ upravljanja v feb ponava Z deli bodo začeli «e letos Ljudska skupščina avtonomne pokrajine Vojvodine je predvčerajšnjim začela obravnavati končni predlog družbenega plana in proračuna za letošnje leto. Družbeni plan avtonomne pokrajine Vojvodine predvideva za letošnje leto bruto produkt v znesku 104 milijarde in 681 milijonov dinarjev t?r narodni dohodek v višini 96 milijard 9 milijonov dinarjev. Predlog proračuna za letošnje leto pa znaša brez dotacij 1 milijardo 118,304.000 dinarjev, z dotacijami pa 1 milijardo 775,045.000 dinarjev. Ljudska poslanec ter predsednik gospodarskega sveta Vojvodine, tov. Geza Tikvieki, je v svojem poročilu dolgo govoril o potrebi namakanja vojvodinskih polj, da bi se tako zavarovala pred sušo, ki je samo lani povzročila v Vojvodini okoli 70 milijard dinarjev škode. Letošnji družbeni Plan Vojvodine predvideva med drugim začetek grad- nje prekopa Donava—Tisa—Donava. Za letošnja dela nameravajo investirati 570 milijonov din. Med drugim bodo gradili dve črpalki pri Bezdanu, uredili bodo namakanje 3000 ha polj in vse potrebno za začetek del še večjega obsega. Za investicije je 1 milijardo 66 milijonov dinarjev več kakor lani. Investicije za graditev ključnih objektov so zmanjšane za okoli 15 odstotkov, medtem ko so investicije, namenjene za kmetijstvo, precej večje. Skupno je predvidenih 4 milijarde 847 milijonov dinarjev za melioracije in izboljšanje kmetijstva. Podjetja smejo odvesti v plačilni sklad od presežka v letu 1953 največ 100 ’/• računano od povprečnega sklada. Razumljivo je, da se ta presežek obdavči po zadevni uredbi. Za trgovska podjetja in registrirana izvozna in uvozna podjetja in trgovske agencije v*. Ija v tem pogledu, da smejo odvesti v plačilni sklad 100 ez, oziroma 300 presežka iz dobe od 1. julija do 31. decembra. Ostanek presežka ki ne gre v sklad za plače, gre v sklad za samostojno razpolaganje in se sme uporabiti samo za investicijska dela podjetia in ljudskega odbora. Uredba ponavlja načelo, da se obdavči samo tisti del presežka plačilnega sklada ki ga podjetje odvede v plačilni sklad. Podrobno je dalje razčlenjeno, kateri Izdatki obremenjujejo plačilni sklad in kateri ne. Nato prinaša uredba pravilo, kako se izračuna povprečni sklad: izračuna se na podlagi delovnega časa ki Je bil porabljen v letu 1952 za blago. Izdelano in prodano (fakturirano) v tem letu. oziroma ki Je bil porabljen za storitve fakturirane v tem letu. Pri tem se ne upoštevajo razna plačila za občasno in sezonska delo. za zunanje sodelavce tuje strokovnjake In pod. Pravilno sestavljen zaključni račun. ki obsega bilanco obračun namenjenih dohodka in njegovo razdelitev priloge k posameznim postavkam, poslovno poročilo zapisnik o pregledu in sklep o odobritvi delavskega sveta oz. občnega zbora zadružne organizacije, pošlje podjetje v treh dneh svojemu okrajnemu (mestnemu) ljudskemu odboru. Ta ga v nadaljnjih 30 dneh pregleda, pri čemer se prepriča, ali je pravilno obračunan in razdeljen dohodek in kako je podjetje ravnalo v teku leta s splošnim družbenim premoženjem. Račune pregleda komisija Preprečujmo gozdne požare! se Sedaj, ko ie skopnel sneg m je trava, listje in grmovje osušilo, se najčešće poiavljajo požari. Iz poročil le razvidno, da jih je bilo v zadnjih letih največ v marcu in aprilu. Cesto izbruhnejo na prisojnih krajih, izletnih točkah, v hribih, ob železniških progah in drugih prometnih napravah. Zakaj? Zato, ker so v teh krajih ljudje (izletniki. gozdni delavci, pastirji in drugi), ki odmetavajo goreče vžigalice ali cigaretne ogorke, kurijo v gozdu m puščajo celo neugašen ogenj. Ob železniških progah pa nastane zaradi isker m ogorkov, ki jih odlagajo lokomotive. Zaradi tega morajo posestniki zemljišč pravočasno očistiti pri progah vso travo, dračje in druge lahko vnetljive snovi. Požari bodo nastajali toliko časa. dokler ne bo rastlinstvo ozelenelo. Zato moramo biti v tem času budni. Večkrat nastajajo požari na podeželju. Kmetje namreč puščajo ogenj, ki so ga napravili pri čiščenju travnikov, polj itd. Pogosti spomladanski vetrovi ga raznašajo na gozdove in drugam. Kljub večkratnim opozorilom, da je treba pri teh delih paziti na ogenj, se še vedno ponavljajo podobne napake. Glede na to se morajo člani občinskih ljudskih odborov čim prej seznaniti z zakonitimi predpisi, ki določajo varnostne ukrepe za preprečenje gozdnih požarov. Le-ti govore tudi o dolžnostih odbornikov pri gašenju. Po splošnem zakonu varstva gozdov iz le^a 1947 so sicer vsi državliani dolžni varovati gozdove, vendar morajo navzlic temu občinski ljudski odbori skrbeti zr poleg državnih gozdnih organov, Ljudske milice in gasilske milice — za pre-prečenie in gašenje požarov. Člani odborov, gozdarski organi in vsi zavedni državliani pa morajo ljudi stalno opozarjati na nevarnost požarov. Krivce požarov pa ie treba takoj prijaviti nai,bližjemu organu državne oblasti. Ing. Z. B. sprejemnikov. Predlanskim so jih izdelali 2,26 milijona. Na domačem tržišču je trenutno nekoliko manjše povpraševanje po radijskih sprejemnikih, čedalje večje pa je zanimanje za nemške radijske sprejemnike pri uvoznikih raznih držav. Lani so .zvozili iz Zahodne Nemčije 220 tisoč radijskih sprejemnikov v vrednost; 55 milijonov mark. (V naši državi smo lani izdelali 26.289 radijskih sprejemnikov). Združene države Amerike uvažajo veliko število japonskih šivalnih strojev. Proizvodnja šivalnih strojev v Japonski je znašala predlanskim okoli 840 tisoč šivalnih strojev, lani se ;e povečala še za okoli 40 tisoč šivalnih strojev. Portugalska je lani izvozila 4.495 ton volframove rude, ali 272 ton več kakor predlanskim. Približno polovico te volframove rude so uvozile ZDA, nekoliko manj pa Velika Britanija. Portugalsko volframovo rudo uvažata tudii Francija in Zahodna Nemčija. V jugoslovanskih rudnikih železne rude so lani nakopali 676 tisoč 10 ton železne rude; predlanskim so je nakopali 581.352 ton. V letih 1948 do 1950 je znašala proizvodnja železne rude v naši državi vsa tri leta nad 800 tisoč ton. leta 1948 pa je znašala proizvodnja železne rude nad 840 tisoč ton, to je največ po vojni. Industrijska podjetja morajo ribiškim organizacijam poravnati škodo Arbitražni svet Oblastne državne arbitraže v Mariboru je na tožbo Ribiške zadruge v Mariboru odločil da morata upravi usnjarne v Slovenjem Gradcu In usnjarne »Konus« v Slovenskih Konjicah poravnati škodo, ki sta jo omenjeni podjetji povzročili s spuščanjem Industrijskih odpadnih vod (odplak) v odprto vodo in sicer usnjama v Slovenjem Gradcu 100 tisoč 336 din, usnjama »Konus« v Slov, Konjicah pa 120.033 dinarjev. Razen tega morati u salami p odvzeti vse potrebne ukrepe da svoje obratovanje uredita tako, da bo odslej onemogočen množični pogin in uničevanje rib v Mislinji in Dravinji zaradi odpadne vode. Ribji zarod ne sme biti več ogrožen. V sodbi je nadalje poudrtrjie-no, da moramo v socialističnem gospodarstvu stremeti za tem, da se ena gospodarska panoga in njen način obratovanja ne bo razvijala tako, da bi s tem prizadevala škodo druri gospodarski panogi. v tem primeru ribogojstvu. Usnjarne 9o dolžne spoštovati ki podpirati tudi turizem in skrbeti za to da se prebivalstvo ob naših, lepih vodah obvaruje prei škodo, ki jo prečesto povzročajo neprečiščene industrijske odplake iz raznih tovarn. Arbitražno sodišče Je v obeh odločbah po tožbi, ki jih je vložila Ribiška zadrugi v Mariboru izreklo. da sta toženi usnjanni dolžni poravnati ne samo točasno tržno vrednost rib (postrvi ki lipanov), marveč tudi stroške ki jih je imela Ribarska zadruga z vlaganjem ribiega zardda v zadnjih dveh letih (1951 in 1952), ter poravnati škodo ki jo je utrpela zadruga z zman išanJem števila izdanih ribolovnih dovoljenj (licenc). V sodbi Je postavljeno tudi načelo, da bosta morali toženi us-njami poravnati tudi škodo oziroma stroške, ki jfh bo imela Ribiška zadrugn r vladanjem riblerasin1; v prejšnje stan le, kakršno Je Mio pred množičnim uničenjem s strupenimi odplakami. Prad 10. obletnico prvega zbora poslancev slovenskega naroda v Kočevju Kočevski okraj se že resno pripravlja na svoj največji praznik po osvoboditvi — Okvirni načrti za proslavo so že izdelani — Velike potrebe po gospodarski ureditvi okraja — Kje bodo dobili sredstva za kritje vseh potreb? Oktobra bo minilo deset let, odkar je Kočevje doživelo svoj velik zgodovinski dogodek — prvi zbor poslancev slovenskega naroda, ki je zasedal v Seško-vem domu. Zdaj, ko bodo proslavili deseto obletnico tega pomembnega dne v naši zgodovini, so se z vso resnostjo lotili vseb priprav. Ze pred nekaj meseci so ustanovili okrajni pripravljalni odbor za proslavo, ki ga vodj predsednik okrajnega ljudskega odbora. Predlog za proslavo so poslali CK ZKS. glavnima odboroma OF in ZB ter izvršnemu svetu LRS. Ta predlog je bil sprejet in ga je potrdil tudi sedanji izvršni svet. Program za proslavo je v grobem že izdelan. Uredili bodo razstavo NOB in odprli okrajni muzej narodne osvoboditve. Nekaj gradiva imajo že zbranega, vendar je vsega še zelo malo. Predvsem pa potrebujejo strokovno sposobnih ljudi, ki bi znali razstavo in muzej kar najlepše urediti. Prostori, v katerih bodo uredili muzej, tudi niso najbolj primerni. So le začasni in potrebni popravila, za kar pa imajo trenutno na razpolago le 100.000 dinarjev. Najbolj važna pa Je ureditev Šejkovega doma, v katerem je zasedal prvi zbor poslancev. Za to ureditev bi po grobem računu potrebovali 6 milijonov dinarjev. Sredstev pa nimajo zagotovljenih, čeprav bi morali s popravilom in urejanjem že začeti, da jih ne bo čas prehitel. Dalja pripravljajo za obletnico še veliko okrajno gospodarsko razstavo, za katero pa načrt še ni izdelan in program kulturno-prosvetnih prireditev, ki ga že pripravlja okrajni odbor Ljudske prosvete. Najtežje vprašanje, ki povzroča že danes okrajnim možem največ skrbi je gospodarska ureditev okraja. Tu ne gre morda za neke nove gradnje, temveč še vedno za obnovo samega mesta in množice vasi v okraju, ki so še vedno razrušene, kakor da je vojna minila komaj pred letom. Med vojno je bilo v okraju do tal porušenih 9023 stanovanjskih zgradb, 4874 gospodarskih poslopij in javnih zgradb, 36 šol in prosvetnih ter telovadnih domov, med prebivalstvom pa je bilo 10.scrc žrtev. Do danes je obnovljenih komaj okrog 700 stanovanjskih zgradb in prav toliko gospodarskih poslopij, na obnovo pa čakajo še cele vasi, kakor Mala gora. Hrib pri Koprivniku in mnoge druge. V samem mestu Kočevju Je najbolj pereče vprašanje ureditev vodovoda, s čimer bi preprečili vsakoletno epidemijo titusa, ki povzroča vsako leto več milijonov dinarjev škode. Samo predlanskim je v Kočevju zbolelo okrog 3S0 ljudi v četrt leta, s čimer je bilo povzročeno samo proizvodnji ogromno škode. Prav tako bo nujno potrebno v zvezi s higieno mesta urediti Jez na reki Rinži, da bo mogoče strugo večkrat izprati in s tem preprečiti neznosen smrad, ki ga povzroča stoječa reka. Ce bodo hoteli doseči na proslavi čim večjo udeležbo in obiske, bodo v Kočevju na vsak način morali urediti slabo cesto skozi mesto, skončati tlakovanje In urediti kanalizacijo, predvsem pa bo treba rešiti vprašanje popravila glavne ceste Ljubljana— Sušak, k: je nedvomno najslabša cesta v Sloveniji. Z obiskom je ozko povezana tudi ureditev prometa po železnici. Po okrog 60 kilometrov dolgi progi od Ljubljane do Kočevja vozi vlak 3 in pol ure, ker je proga stara in slaba in že davno kliče po obnovi. Vožnja po njej je za potnike prava muka. Seveda ureditev proge ni stvar kočevskega okraja, temveč se bo morala za Kači sta povzročili milijonsko škodo Minuli teden M je pripetil ▼ elektrarni Dravograd nenavaden dogodek. V kabelskem razsodniku je castai kratek stik — luč je ugasnila po vsem Gravogradu in dalje po Dravski dolini, V Vuzenici so »e delavci začudeno vprašali o vzroku, ko so morali za tisto noč ustaviti dela. Se bolj so se začudili naslednji dan. ko so zvedeli, da j s bil za to kriv kačji p3r. Uslužbenec hidroelektrarne je o čudnem dogodku povedal naslednje: Razvodne naprave hidroelektrarne na Dobravi so postavljene na prisojnem kraju. Sonce ki j« popoldne toplo sijalo, je privabilo v bližino celice, kjer se stikata dva kabla visoke napetosti, kačji par ki pa Je končal zelo tragično __ tako za kači kakor za elektrarno. Ko je sonce zašlo, sta si kači najbrž še želeli toplote in sta zlezli v kabelski razvodnik. S tem sta seveda povziočili kratek stik, zgoreli sta in zažgali del naprav. Škode zarazši te kačje pustolovščine je nad milijon dinarjev, posebno še če računamo izpad produkcije v podjetjih, ki so ostala saradi tega 12 ur brez toka, lp to zavzeti ljubljanska železniška direkcija, prav tako pa tudi za obnovo vrste železniških postaj ob progi, ki so še danes porušene. Za obnovo kočevske postaje je želez liška direkcija že odobrila okrog 10 milijonov dinarjev, morala pa bo misliti tudi na vse druge postaje — Lipovec, Ribnica, Žlebič in vse ostale med Grosupljem in Kočevjem. Mnoge prosvetne ustanove v okraju so v izredno slabem stanju. Za kritje najnujnejših potreb, za popravila, novogradnje šol, ki jih nujno potrebujejo, bi potrebovali najmanj 130 milijonov dinarjev. Te ustanove je večinoma uničila vojna, mnoge pa so bile tudi po vojni močno prizadete. Tako je bila na primer osnovna šola v Koprivniku spremenjena v skladišče za oglje in poljske pridelke ter v stanovanje za gozdarske brigade. Danes je v takem stanju, da je v njej bivanje življenjsko nevarno. Pouk za otroke se je tako pričel šele po Živahne priprave za tretje volitve delavskih svetov, ki se bodo v večini celjskih delovnih kolektivov začele čez približno teden dni, dokazujejo veliko odgovornost in volijo vseh deiavcev — izbrati v organe delavskega upravljanja podjetij tudi letos najboljše zastopnike. V največjem celjskem delovnem kolektivu — v tovarni emajlirane posode — bodo imeli volitve v delavski svet 26. marca. Na pobudo sindikalne organizacije so v tej tovarni sestanki po vseh obratih, kjer je najživahnej-ša izbira kandidatov. Ob tej priložnosti padajo tudi umestne kritike na nekatere dosedanje člane delavskega sveta, -ki svoje dolžnosti niso opravljali tako, kakor bi bilo potrebno. Pravijo, da samo kimavcev ne marajo. Zato pa sedaj dobro preudarjajo, koga bodo izbrali v novi delavski svet. 2e med dosedanjimi kandidati je večje število žena. Upajmo, da bo izmed predlaganih delavk rudi primerno število izvoljenih. Med kandidati ima zadovoljivo število zastopnikov rudi mladina. Na oddelkovih sestankih so se delavci med drugim pogovorili še o povečanju števila članov v novem delavskem svetu na 120. Za to povečanje so se odločili predvsem zaradi tega, ker v dosedanjem delavskem svetu mnoge delavnice in skupine niso imele svojih zastopnikov. Zato se je večkrat zgodilo, da je bilo seznanjanje delovnega kolektiva s sklepi delavskega sveta pomanjkljivo. V Cinkarni so priprave za volitve v delavski svet že končali. Na obratnih sestankih so delavci redlagali 70 kandidatov, izmed aterih jih bodo izvolili v novi delavski svet 50. Cinkarniški delavci so bili pri izbiri kandidatov zelo kritični. Marsikatere predloge kandidatov so ovrgli, češ — »Ta rad samo govori, pri delu pa ni najboljši! Tudi tega ne bomo volili, ker se nam zdi, da za delo v delavskem svetu ne bo preveč skrbel!« itd. K sproščenosti obratnih sestankov je pripomoglo tudi dejstvo, da sindikalna organizacija ni prišla na dan s svojo listo kandidatov, marveč, da je njihovo izbiro prepustila preudair- Kot smo že poročali, so nastale težave z nabavo rotopapirja, Id se v pretežnem uvaža iz tujine. Zaradi lanskoletne suše je nastalo neravnotežje v našj izmenjavi proizvodov z inozemstvom in zaradi tega je bil tudi zmanjšan uvoz rotopapirja. Istočasno je država zmanjšala subvencije, ki jih daje za pokritje razlike med dejanskim; cenami rotopapirja in cenami, ki so jih plačevala časopisna podjetja. Istočasno je bilo med vsemi časopisnimi podjetji sklenjeno, da vsak dnevnik v Jugoslaviji enkrat na teden ne bo izhajal. V zvezi z novimi cenami papirja pa so se časopisna podjetja dogovorila, da ne bodo zmanjšala svojega dosedanjega obsega, ampak bodo povišala ceno, ki odgovarja povišanju cene papirja. Tako bo stal en izvod dnevnega lista v prodaj 19 din od 1. aprila dalje. Uredništvo »Slovenskega poročevalca« je »kalkuliralo, da bo lahko svojim stalnim naročnikom dobavljalo Hst pri tej ceni pa- prvem semestru, ko so zanje uredili zasilno učilnico v župnišču. Zdaj so se prebivalci sami odločili za popravilo šole iz sredstev krajevnega samoprispevka, državna posestva pa so jim v ta namen dodelila pomoč 2 milijona dinarjev. Podobno je s stanjem šole v Nemški loki, kjer že tri leta ni nobenega pouka in otroci sploh ne hodijo v šolo ter so popolni analfabeti. Tudi tu se je kmetijska zadruga odločila, da bo šolo sama uredila. Prosvetni dom v Mozlju, ki je bil v vojni delno poškodovan, so po vojni spremenili v konjski hlev, skladišče za oglje, v njem pa so stanovale tudi gozdarske brigade. Prav tako je tudi v Polomu in drugo Ko so jih posamezne kmetijske in gozdarske uprave prenehale uporabljati, so jih zapustile brez kakršnih koli popravil ter jih prepustile dokončnemu uničenju. Za rešitev vseh teh perečih vprašanj napredka in gospodarskega razvoja okraja ter s tem v zvezi dostojne proslave prvega zbora odposlancev, ki je bil začetek naše sedanje ljudske skupščine in je odigral pomembno vlogo za narodno osvoboditev, pa bo treba kočevskemu okraju priskočiti na pomoč s finančnimi sredstvi. Okraj sam, ki Je med najbolj gospodarsko in kulturno zaostalimi okraji v Sloveniji, iz svojih skupnih sredstev ne bo mogel nosa in volji delavcev samih! Med 70 kandidati v Cinkarni je 22 članov Zveze komunistov. Poleg nameščencev, ki so izbraili 10 kandidatov so obrati sestavili kandidatne liste s skoraj samimi delavci. Le v topilnici sta med 13 kandidati dva mojstra, medtem ko so v ostalih obratih med kandidati le po eden do dva nadzornika. Da je na kandidatni listi le ena žena, ne moremo tolmačiti kot zapostavljanje ženske delovne sile; v Cinkarni namreč ni zapo-s,en niti 1 % žena. V mehanični tkalnici »Metka« so se o volitvah v delavski svet najpreje pogovorili na odprtem sestanku Zveze komunistov. Tokrat niso razpravljali o imenih kandidatov, marveč so sklenili, da naj ima novi delavski svet namesto dosedanjih dvaintrideset 35 članov, kakor tudi, da naj bo na kandidatni listi poleg imena kandidata razvidno tudi njegovo delovno mesto. Poznejše sestanke delovnega kolektiva po V nedeljo je bil sestanek glavnega odbora Počitniške zveze Slovenije in predsednikov okrajnih in mestnih odborov Počitniške zveze. Sestanek je vodil predsednik Počitniške zveze Slovenije tov. Kimovec Franc-Ziga, ki je v uvodnih besedah dejal, da moramo bolj poudarjati vzgojni pomen organizacije in da se je o tem do sedaj premalo govorilo. Na plenumu je bilo sklenjeno, da se Počitniška zveza Slovenije vključi kot kolektiven član v Socialistično zvezo delovnih ljudi in Turistično zvezo Slovenije. V poročilih o delu glavnega odbora, okrajnih odborov in družin je bilo razvidno, da delo pirav dobro napreduje, da se organizacija širi in da zajema ponekod nad 90 % mladine v višjih razredih gimnazij. Sedaj je v Sloveniji 129 družin s preko 12.500 člani. Ponekod Se bodo družine še v kratkem ustanovile. Okrajni mestni odbo- pirja za 200 din mesečne naročnine. S tem tudi popravljamo netočnost v sporočilu, ki ga je objavila včerajšnja »Borbaa, da bo mesečna naročnina vsem dnevnim listom 250 din, ker je bila na skupnem sestanku dogovorjena le cena za posamezni izvod, višina mesečne naročnine pa smatramo, da je odvisna od kalkulacije vsakega posameznega lista, kjer je treba seveda upoštevat; tudi obseg vsakega lista in ima n. pr. »Borba« pro-storninsko nekaj večji obseg od »Slovenskega poročevalca« ter porabi za vsak izvod več papirja. Pri teh novih cenah bodo znašali stroški »Slovenskega poročevalca« za I izvod mesečno sicer 228 din, vendar pa bo naš list v želji, da omogoči vsakomur redno mesečno prejemanje lista, to razliko 28 din skušal kriti iz drugih sredstev svoje dejavnosti. Mesečna naročnina za »Slovenskega poročevalca« din 290, velja od L aprila dalje. Uredništvo »Slovenskega poročevalca« skoraj ničesar urediti. Za investicijo vsega okraja ima letos po proračunu na razpolago komaj 4 milijone dinarjev, kar Je dodelil vse ureditvi srednješolskega internata. Prav tako nima večjih podjetij, ki bi lahko prispevala. Rudnik je po tehnični zmogljivosti zastarel tn zaostal in danes že opušča dnevni kop, enako pa je s tekstilno tovarno, ki se bori z že davno zastarelimi stroji, ima pa domalega enako stopnjo akumulacije, kakor tehnično razvite tovarne. Tudj državna posestva, ki so največje podjetje v okraju, saj Imajo okrog 52.000 ha zemlje in gozdov, potrebujejo sama vedno nove in nove investicije za ureditev in modernizacijo svojega gospodar» stva. Kočevski okraj, ki je med vojno in tudi po vojni izpolnjeval svoje dolžnosti, ima danes vso pravico dobiti nekaj pomoči. Ce bi hotel; vsaj v grobem urediti najbolj pereče potrebe, bi potrebovali vsaj 250 milijonov dinarjev. Zato so se odločili, da bodo potrkali za pomoč poleg republiških prispevkov še na vrata nekaterih večjih delovnih kolektivov, ki jim pomoči prav gotovo ne bodo odrekli. Vsa sredstva pa bo potrebno zbrati čim prej, da jih ne bo pri delu čas prehiteval. Samo na ta način bodo lahko dostojno pripravili proslavo našega velikega zgodovinskega praznika, ki ne bo smel iti mimo nikogar. oddelkih Je sklicala sindikaäna organizacija. Kakor v Cinkarni tako tudi v »Metki« kandidatom ni predlagal sindikat, marveč so o njih razpravljali delavci, oziroma delavke sami. Sestanki so bili zelo živahni. To vzdiužje ni prenehalo niti takrat, ko je prišla na dnevni red izbira kandidatov. Čeprav je bila letos ta izbira neprimerno težja kakor v prvih dveh letih, dajejo imena zastopnikov za novi deiavski svet polno zaupanje za najboljše delo. To lahko trdimo tudi zaradi tega, ker je skoraj celotni delovni kolektiv »Metke« opravil veliko delo tudi na seminarjih politične ekonomske vzgoje, ki so med vsemi delovnimi kolektivi v Celju tudi najbolje organizirani in obiskani! Med 38 predlaganimi kandidati je 11 članov Zveze komunistov. Na kandidatni listi je tudi 21 žena ter 8 mladincev! Da bo bodoči delavski svet v »Metki« »nov«, nam dokazuje tudi to, da je med predlaganimi kandidati 29 »novincev«, delavcev, ki so šolo delavskega upravljanja že preizkusili, pa je samo devet. M. B. ri, kakor tudi družine, imajo že sedaj organizirana prenočišča, ki bodo brezplačna ali pa z minimalno odškodnino, znižano nrano itd. V Murski Soboti so dobili 98 kmečkih družin, ki so pripravljene dati članu Počitniške zveze, ki bo potoval skozi njihovo vas, brezplačno hrano in prenočišče. Tudi v ostalih krajih Slovenije imajo družine prostore, kjer bodo člani lahko prenočili. V Postojni so se dogovorili z upravo Postojnske jame za znižano vstopnino 25 din. V Celju je avtobusno podjetje obljubilo popust od 50 do 75 % na vseh njegovih progah. Počitniška zveza se je povezala čudi z organizacijami, ki imajo podobne cilje, n. pr. s taborniki, Turistično zvezo, Planinsko zvezo itd. Železniška direkcija je obljubila, da bo imela Počitniška zveza najvišji popust. Sicer pa se ne smemo omejiti le na potovanja z vlakom in avtobusom, pač pa je treba forsirati tudi potovanja s kolesi, ker bi tako potovanje bolj odgovarjalo namenom organizacije. -n V ormoški občini so še stanovanja, le poiskati jih je treba Pomanjkanje stanovanj v Ormožu bi ne bilo tako pereče če bi jih poiskali tudi pri Veliki Nedelji. kjer je samo v gradu okoli 10 lepih, neizkoriščenih stanovanj. Tudi v drugih hišah pri Veliki Nedelji je precej stanovanj. Precej stanovanj je v Humu. kjer je čez 10 lepih zidanic popolnoma praznih. V ormoški občini je izven mesta šs več lepih stanovanj saj ni potrebno, da bi se selili ljudje v mesto, kjer niso zaposleni, v Ormožu samem je nekaj stanovanj nezasedenih. Tako je vsa bivša Skorjičeva gostilna prazna, čeprav St^prej stanovali v njej lastniki. Tudi mnogi drugi prostori bi se mogli z majhnimi izdatki urediti v lepa stanovanja. V Ormožu grade zelo malo. Sa-. mo tri hišice gradijo delavci. Ali ne hi mogla razna podjetja zgraditi skuprj primeren stanovanjski blok, ki je v Ormožu nujne potreben? Ce bi pristojni posvečali več pozornosti investicijam, čuvanju sedanjega stanovanjskega fonda in njegovemu razširjenju ter i>ra-vičrai razdelitvi stanovanj po vsej občini m ne samo v Ormožu, bi se pomanjkanje stanovanj anatno V Celju so se dobro pripravili za volitve v delavske svete Izbira kandidatov je bila zelo natančna Obvestilo naročnikom V Počitniški zvezi Slovenije je 12.500 članov S plenuma GO Počitniške zveze Slovenije Prvi pozdrav pomladi ZAČETEK POMLAD ANSKIH IGER PIONIRJEV IN CICIBANOV Jutri 22. marca bodo ljubljanski pionirji in cicibani pozdravili prihod pomladi s prvimi pomladanskimi igrami. Igre se bodo pričele ob 10. uri na Prešernovi cesti. Pionirji in cicibani naj se zbero ob obeh pločnikih Prešernove ceste in sicer od palače izvršnega sveta do Narodnega doma. Za prvi dan pomladi so pripravili program ljnbljanski športniki, ki bodo s svojim nastopom prikazali pionirjem razne panoge športa in jim s tem zbudili zanimanje za šport. Opozarjamo odrasle, naj pri prireditvi ne silijo v ospredje, ker so te igre prirejene samo za otroke. V prvi točki programa bo nastopilo 5 štafet pionirjev na skL rojih. Najboljša štafeta bo za svoj pionirski odred prejela od Društva prijateljev mladine kot nagrado Stereoskop. ‘ Zatem bo propagandna vožnja kotalkarjev. Tretja in najbolj zanimiva točka bo polževa dirka kolesarjev. V tej dirki bodo odrasli kolesarji pokazali pionirjem, kako je treba počasi voziti, da se pri. de zadnji na cilj. Po tej točki bo nastop ženskih in moških štafet. Te štafete bodo ponazorile vse discipline lahke atletike. Potem bodo kolesarske dirke in sicer dirka koiesarjev-tu. ristov ter skupine juniorjev is seniorjev. Kot zadnja točka prvih pomladanskih iger bo propagandna vožnja motoristov. S tem bo zaključen prvi dan pomladanskih iger v okviru po. zdrava pomladi. Ves naslednji teden pa se bodo pionirji in cicibani pridno vadili in pripravljali za drugi dan pomladanskih iger, U bo 29. marca. In vendar skrb za partizanske otroke v Šoštanju ni zadovoljiva Načelnik sveta z» zdravstvo in socialno politiko pri OLO Šoštanj, tov. Fungrčar, je v »Slovenskem Poročevalcu« 14. Ili. objavil članek kot odgovor na pred dobrimi tremi tedni priobčeni sestavek »Prenehajmo z malomarnim odnosom do partizanskih otrok«. Tov. Pungrčar trdi, da je pisec omenjenega članka z nekaterimi trditvami žaiii skrbnike »bosančkov« in da je v splošnem razpolagaj z nepreverjenimi podariti. Po njegovih besedah sodeč skrbi za »bosančike« in partizanske otroke sploh v šoštanjskem okraju ni kaj očitati, pisec pa da si je navedene podanike kar preprosto izmislil. Naj začnem pri rednikih. Ugotovitve, ki sem jih naniza/1, še preden sem prešel na šoštanjski primer, so rezultat večmesečnega preverjanja na terenu, veljajo pa jkot se to vsakdo lahko prepriča iz članka) za splošne slovenske razmere. S trditvijo, da zairadi neurejenih invalidnin »ti otroci dobrih pet let nimajo sredstev in da je največkrat zaradi tega ogrožena njihova šolska (!) vzgoja in prepuščena zgolj dobri voiji, uvidevnosti in kulturni stopnji njihovih rednikov« pa dobri redniki v šoštanjskem okraju, ki v njihovem imenu govori rov. Pungrčar, niso bili z ničemer prizadeti, niti žaljeni. Te besede so veljale in še veljajo mnogim brezvestnim rednikom, o katerih je naše časopisje (med drugim tudi »Ljudska Pravica«), že mnogokaj pisalo. Tudi dejstvo, da je šoštanjski odibor za zaščito matere in otroka že večkrat razpravljal o partizanskih otrokih in Bosančkih, nas ne more zadovoljiti. Zdi se nam tudi, da je bil zadnji sestanek zelo pozno sklican, če upoštevamo, da je glavni odbor ZB opozoriš okrajne odbore na resnost socialnega in moralno-vzgojnega problema otrok padlih borcev že konec preteklega leta. Prav takrat je okrajni odbor ZB v Šoštanju prejel tudi občutno pomoč v blagu za partizanske otroke (nad 90 m blaga za moške in ženske obleke, za perilo in nekaj deset parov zimske obutve), vendar vse to, kakor smo poučeni še vedno leži v Šoštanju na okraju in verjetno čaka druge zime. Tega blaga šoštanjski odborniki ZB ne morejo razdeliti, češ, da še niso dobili podatkov o pomoči potrebnih otrokih iz občin, med tem ko so že pred nekaj meseci seznam z vsemi temi podatki poslali glavnemu odboru prav s šo-štanjskega okraja in se je leta tudi ravnal po njem, ko je razdeljeval pomoč vsem slovenskim okrajem. Ali bo mair tov. Pungrčar po vsem tem še vedno vztrajal, da v šo-štanjskem okraju birokracije ni? Izkušnje poglobljenega dela občinskih in okrajnih odborov ZB v Črnomlju, Celju, Kranju so pokazale med drugim tudi to, da podobne podpore, o katerih piše tov. Pungrčar, niso in ne morejo biti edina oblika pomoči svojcem padlih tovarišev, zlasti pa njihovim otrokom. Tem ljudem je treba v prvi vrsti zagotoviti po zakonih predpisane pravice do invalidnin, otroških doklad in podobno. Sestanki s članstvom v celjskem in kranjskem okraju pa »o vrhu tega odkrili vrsto nepravilnosti, zaradi katerih trpi Mbs m $ tm «odi «orala» vzgoja partizanskih otrok. Mnogo je primerov, ko partizanske mate-re-vdove ne morejo šolati svojih otrok zato, ker imajo za kakih bore 100 dinarjev previsoko davčno osnovo in zato nimajo pravice do prejemanja otroških doklad. Pri tem pa je v občinah veliko močnejših davkoplačevalcev, ki svoje dohodke radi tajijo, pa pri njih davčne komisije niso tako natančne! V takih primerih je dolžnost organizacij ZB, da uporabijo vso svojo avtoriteto in se zavzamejo za matere-vdove s šoloobveznimi partizanskimi otroki pr' davčnih komisijah v občini, in če treba tudi na okraju. V večini omenjenih primerov gre namreč za skopo zemljo in minimalne dohodke iz kmetijstva. Ali je tov. Pungrčar mnenja, da so v Šoštanju tudi v tem pogledu vse storili za partizanske ljudi? Ali je tamošnji svet za socialno skrbstvo tudi kaj pripomogel, da partizanski ljudje ne bi bili brez služb? Ali se je že pobrigal za Jožico Barle iz Lokavice 11, ki so jo kot vajenko odpustili iz službe, češ da je zapletena v neke poneverbe, razprava pa je pokazala, da dekleta, ki je obojestranska sirota partizanskih staršev, ne zadene nobena krivda? Poročilo organizacije ZB \z Šoštanja namreč omenja, da je ta partizanska hči še vedno brez službe in brez zadoščenja. Prav tako se ne more pohvaliti z dobrimi gmotnimi razmerami upokojenec Vinko Friskovec, vzoren rednik bosanskega otroka Marinka Rado-je. Ta otrok dobro uspeva v šoli in prejema vzgledno domačo vzgojo, vendar ne po zaslugi sveta za socialno skrbstvo, bosanske ali slovenske republiške Invalidske uprave, temveč zaradi kulturnosti, varčnosti in tople družinske ljubezni, ki jo izkazuje Marinku Ra-doj: skromno živeči upokojenec. Kakor nam je znano, Vinko Friskovec za svojega varovanca še nikdar ni dobil kakšne podpore. Še je nekaj stvari, ki pričajo, da v šoštanjskem okraju le ni vse tako kot bi moralo biti in kot trdi tov. Pungrčar. Ali naj bo to pravilen in tovariški odnos do ■rednikov, če se od 77 let stare, skrbne žene, ki s svojo varovanko skromno živi na mali kmetiji, zahteva, naj povrne 16200 dm invalidnine, ker je ta denar neupravičeno prejemala 9 mesecev in to ne po svoji krivdi, pač pa zaradi birokratskih postopkov invalidskega referenta na okraju. Ta žena je Marija Hramec iz Velikega Vrha (Šmartno ob Paki), njena varovanka pa je Jožica Hramec. Kakor sama trdi v pismu, ki ga je poslala glavnemu odboru ZB, invalidskih predpisov ne pozna, mnenja pa je, da bi jih morali poznati na okraju. Nikakor ne mislim zmanjševati pomena pozitivnih stvari, ki so jih dosegli nekateri posamezniki in organizacije ZB v skrbi za pravilen razvoj partizanskih otrok. Vendar pa sem mnen ja, da ti posamezni primeri dobre in vzorne gmotne ter moralne skrbi za otroke padlih borcev ne opravičujejo mnogih, tudi v tem sestavku omenjenih primerov zapostavljanja in zanemarjanja ter otrok. Skrb zanje, predvsem za njihovo duhovno rast, za šolanje in vključevanje v poklice, ne sme biti samo stvar organizacij ZB in samim sebi prepuščenih mater-vdov in rednikov, temveč dolžnost nas vseh. Zlasti pa naj bo skrb direktorjev naših podjetij, delavskih svetov in upravnih odborov, svetov za zdravstvo in socialno skrbstvo, obrtnih in gostinskih zbornic na okrajih in v republiškem mestu, da zaposlujejo in sprejemajo v uk otroke padlih tovarišev in potem, ko le-ti postanejo člani delovnih ali šolskih kolektivov, nenehno bde nad njihovim življenjem. Tem otrokom brez staršev mora vsa skupnost nadomestiti roditelje in jim izkazovati posebno skrb in ljubezen. Nande Žužek Japonska operna pevka Sunahara bo pela v Ljubljani Po uspešni turneji v Parizu, Londonu in Rimu bo japonska operna pevka Miču-ko Sunahara gostovala tudi v Jugoslaviji. Nastopila bo v vlogi Coco San v lepi Puccinijevi operi »Madam Butterfly«. V Ljubljani bo nastopila 24. t. m. Nato bo gostovala na Reki v Zagrebu. Sara* Jevu in Novem Sadu. Iniciator obiska gospa Sunahare je japonski odpravnik poslov v Beogradu, pooblaščeni minister g. Seishi Naknmura, ki bo prisostvoval v torek »Madam Butterfly« v ljubljanski operi. "'tf-1 :'* Na obisku pri poverjenikih Prešernove družbe ■Ustanovni In. podporni člani Prešernove družbe so že ustvarili in že ustvarjajo gospodarsko osnovo tej pomembni organizaciji. Nadaljnje nabiranje ustanovnih, podpornih in rednih članov in skrb za izdajo knjižne zbirke je sedaj največja naloga Prešernove družbe. Tudi za zbiranje rednih naročnikov so bili že storjeni važni ukrepi. Številni odbori Prešernove družbe so že sklicali sestanke, na katerih so določili poverjenike za posamezne občine. Kako ti poverjeniki delajo v okraju Ljubljana-okolica? Po razpoložljivih podatkih je Ljubljana-okolica med tistimi okraji, ki so doslej največ storili za to, da bi bilo v Prešernovo družbo vključenih čim več ustanovnih in podpornih članov. Ustanovnih članov je doslej v tem okraju 35, podpornih 60, ki so vplačali okrog milijon dinarjev ustanovnin in podpornin, poverjeniki po občinah pa so prevzeli 7.000 potrdil o članarini, ker pričakujejo, da bodo do. bili približno toliko članov. To so vsekakor lepi uspehi, ki doslej niso znani za noben drug okraj. Vsi poverjeniki se tudi tu niso lotili dela z isto vnemo. Nekateri so sicer že začeli nabirati naročnike — teh je malo več kot ena tretjina in dosegli precejšnje uspehe. Drugi so čakali na natančnejša navodila, nekaj pa je bilo tudi takih, ki sploh niso vedeli, da so jih na okraju izbrali za poverjenike. Res je sicer, da je bilo slednjih zelo malo. Nekateri so nabrali že precej naročnikov in tudi pobrali naročnino. Pohvaliti je treba zlasti poverjenike v Kamniški Bistrici, Lukovici, Sent Vidu, Logatcu, Litiji, Komendi, Medvodah, Vodicah in Višnji gori. Ker niso imeli v rokah tiskanih potrdil. so si potrebne formularje nacrtali sami. »Poverjenik bo najbolje uspel le, če bo obiskoval ljudi po stanovanjih. Naši ljudje so dostopni za vsako pametno in dobro stvar, če jim znaš prikazati njeno vrednost in pomen. Dobro je sicer o tem govoriti tudi na frontnih in partijskih sestankih, toda mnogo bolje je. če stvar razložiš v kro. gu družine«. Tako mi je pripovedoval tov. Dobnikar Vinko, šolski upravitelj v Kamniški Bistrici. »Resnica je, da smo dobili naročnike v vsaki družini, ki smo jo obiskali.« Direktor tovarne kaolina v Crni se je sam zavzel za to, da bi v njegovi tovarni bilo čim več naročnikov Prešernove družbe, kar je hvalevreden primer. Naročnina je namreč tako nizka, da jo lahko utrpi vsakdo. Zato je odvisno samo od iznajdljivosti in vneme poverjenikov, da bodo prišle knjige Prešernove družbe v vsako družino. Malo jih je namreč, ki ne bi hoteli imeti doma prijetnega branja. V Lukovici vneto zbira naročnike med kmečkim prebivalstvom tamkajšnji zdravnik dr. Ciril Komotar. »Veste, pri nas gre ljudem denar bolj nerad izpod rok, ko jih pa za lepo in koristno stv.ar navdušiš, jim denarja ni žal«. Seveda povsod ne gre tako gladko. V Komendi so pripovedovali, da so člani kmetijske zadruge zelo dvomili, ali bo Prešernova družba resnično doprinesla svoj delež s svojimi knjižnimi zbirkami h kulturnemu življenju podeželja. Poverjeniki so menda zadružnike le s težavo prepričevali. Del poverjenikov si je že poiskal svoje pomočnike. Z delom pa še niso pričeli, ker so ti po. verjeniki čakali nadaljnjih navodil. Vsi ti so sedaj vneto obljubili, da bodo dali vse od sebe in so prepričani, da bodo tudi uspeli. Tudi pri teh poverjenikih je delo sedaj že v polnem teku. Krajev, kot Je n. pr. Blagovi. ca, kjer ne bi še ničesar vedeli o poverjenikih in Prešernovi družbi, je malo. Večina poverjenikov Prešer. nove družbe je iz vrst učiteljstva. Rade volje sodelujejo. Mnenja so, da je to ena izmed priložnosti, ko laže obiskujejo starše svojih otrok, ki jih tako bolje spoznajo in tudi vidijo, kako ti otroci žive doma. Biti poverjenik je torej za učitelja dvakrat koristno. Poverjeniki se tudi zelo zanimajo za delo tajništva Prešerno, ve družbe. Ena izmed njihovih najbolj vnetih želja je, da bi bile knjige pravočasno razposlane, da bo papir in oprema boljša ter format primernejši. Vse to dokazuje, kako zelo jim je dobra knjiga pri srcu in kako si žele, da bi Prešernova družba uspela. Najbolj vroča želja vseh pa je, da bodo knjige po vsebini zanimive in s tem privlačne. Tajništvo Prešernove družbe naj vodi pri izbiri predloženih del misel, da naše preprosto ljudstvo najbolj ceni in čita Jurčiča, Bevka, Kersnika, Voranca in Finžgarja in da mu je treba zato dati podobnih knjig. Zato je bolje izdati dober prevod, kot pa izvirno delo, ki ne bi ustrezalo. Ce bo tajništvo Prešernove družbe te naloge dobro opravilo, ne bo nobene ovire, da bi prihodnje leto pridobili še novih naročnikov in bi se čez leto ali dve vse slovenske družine zgrnile okrog Prešernove družbe, kot največje pospeševateljice ljudske knjige. Roza Mencin S P O UT Zastopniki konjskega športa o svojem delti mali oglasi Spisek ustanovnih in podpornih članov Prešernove družbe Zanimanje za konjski Iport tudi ▼ Sloveniji kljub ne preveč ugodnim pogojem raste. Ta misel je bila nekako vodilna na nedeljski skupščini Zveze za konjski šport Slovenije. Na zboru je bilo okrog 40 delegatov in zastopnikov klubov. V uvodni besedi je predsednik Zveze tov. Jaka Avšič ugotovil, da se je misel konjskega športa med slovenskim ljudstvom nedvomno utrdila in smisel zanj v letih po osvoboditvi poglobil Nadalje je tov. predsednik naglasil kot važno potrebo, da imajo vse konjskošpoctne prireditve pečat solidnosti; vsak spored naj bo pester in se naj odvija točno, vsi nastopi pa morajo biti tudi kulturni. Res je, da so v konjskem športu nastopile težave, ker je v pridobivanju stredstev navezan na lastne vire. Zato je izgraditev hipodroma v Ljubljani velike važnosti. ker bo to stalen vir dohodkov. Razume se, da imajo tudi posamezni rejci-športniki težkoče. toda zavedajo naj se, da je zdaj skupnost pred interesi posameznikov. V bogatem dnevnem redu skupščine Ž‘e bilo v središču zanimanja poro-ilo sekretarke Metke Bohinjčeve o delu Zveze v pretekli poslovni dobi, tehnično poročilo Jožeta Škofiča in poročilo dr. Franca Vebleta o sodniškem vprašanju. Po finančnem poročilu, ki je zboru predočil trezne poglede odbora na finančno poslovanje, je nadzorni odbor predlagal razrešuičo s pohvalo celokupnemu odboru. V razpravi so klubski delegati obravnavali vprašanja, nanizana v poročilih, iznašali pa v debato tudi lastne težkoče. Viden je bil napredek iz poročil klubov Ljubljana. Maribor in nekaterih drugih, medtem ko je iz poročil klubov Radovljica in Krško bilo jasno, da se borita za obstoj. V novi upravni odbor so bili izvoljeni v glavnem dosedanji odborniki. Med zborovanjem so Mii udeležencem na vpogled načrti hipodroma v Ljubljani, ki dajo v obliki, kakor so predvideni, slutiti monumentalno izgraditev one^a dela Ljubljane, kjer naj bi bil hipodrom. Po dovršili v tej obliki bo ljubljanski hipodrom ne samo središče slovenskega konjskega športa za vse kategorije, temveč tudi center za kasaški šport cele Jugoslavije. Dr. V. Ligaško tekmovanje strelcev Ustanovni: Mesno podjetje Stična din 25.000 Trgovsko podjetje a tekstilom in obutvijo Ljubljena 25.000, Gostinska zbornica Kranj 25.000, Republiško tesarstvo »Tesare Ljubljana, Parmova 45 25.000, Elektro Maribor, direkcija Miamibor 25.000 ZSJ — Republiški svet sindikatov Sl.. Ljubljana 100.000, Sindikat Megra-da, Ljubljana, Kotnikov 10 25.000, Sindikalna podružnica kurilnice Ljubljana 25.000, Klavnica Celje 25.000 »Beton« Celje 75.000, Rudnik kaobna Crna. Kamnik 25.000, Mestne pekarne Celje 25.000, Kmetijska zadruga Stari trg pri Rakeku 25 tisoč, Gradis IMN direkcij e Ljubljana 25.000, Ljudski magazin Ljubljana 25.000. SGP »Graditelj« Celje 25.000 Sindikalna podružnica Maribor glavni kolodvor Maribor 25 tisoč. Del. kulturno društvo »Svoboda« Trbovlie 25.000. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 25.000. Papirnica Vevče 25.000, Tovarna celuloze in pimotana Goričane-Medvode 50.000. Sindikalna podružnica »Utensilda« Ljubljana. Rudnik št. 24 25.000 »Kmečki glas« uprava Ljubljana. 25.000. Tovarna usnja Šoštanj 25.000. Zlatama Celje 25 tsoč. Mestna občina Zagorje 25.000 dinarjev. Podporni: Mesno podjetje Stična din 5.000, Občinski mlin Stična 2.500, Mizarska delavnica Stična 2.500 Občinska gostilna Stična 1.000, Tovarna pohištva »Edvard Kardelj« Nova Gorica 5.000. Kmetijska zadruga z o. j. Šempeter v Sav. dol. 5.000, Občni zbor Kluba celjskih kulturnih delavcev V ponedeljek zvečer je bil '▼ vrtni dvorani hotela Evrope v Celju ustanovni občni zbor Kluba celjskih kulturnih delavcev. Le nekaj nad 40 udeležencev tega ustanovnega sestanka je po poročilu o delu pripravljalnega odbora živahno poseglo v debato o sprejemu klubskih pravil. Po daljši razpravi je bil med drugim sprejet sklep, da so lahko redni člani Kluba celjskih kulturnih delavcev vse osebe ki v umetnosti, znanosti, tehniki publicistiki ter v ljudski prosveti kulturno ustvarjajo. Člani ustanovne skupščine so za prvega predsednika Kluba soglasno izvolili pisatelja Frana Roša za njegovega namestnika pa upravnika Mestnega gledališča mg. ph. Fedorja Gradišnika. Delo kluba se bo razvijalo v sekcijah in sicer v znanstveni, ki jo bo vodil dr. Kotnik, v literarni s Franom Rošem na čelu nadalje v gledališki, ki si Je izbrala za svojega predsednika dramaturga Lojzeta Filipiča. Poleg teh bodo delovale še naslednje sekcije: likovna (prof. Ščuka), glasben^ (prof. Kunej) publicistična (profesor Orel), ljudskoprosvetna (profesor Aškerc) ter pedagoška (profesor Horvat). M. B. Jeseniški železničarji so ustanovili svoje gasilsko društvo Pred nekaj dnevi je bil na Jesenicah ustanovni občni zbor gasilskega društva »Železničar«, Novoizvoljeni odbor je na svoji prvi seji sklenil, da se bo najprej posvetil organizacijski utrditvi društva potem pa praktičnim vajam ln vzgoji gasilskega kadra. OBČNI ZBOR NOVINARSKEGA' \ DRUŠTVA SLOVENIJE Redni letni občni zbor Novinarskega društva Slovenije bo 4. aprila ob 16. uri v prostorih »Radia Ljubljane«. DruStvo učiteljev Ljubljena okoli-ca — okrajni odbor 5.000, Republiško tesarsko podjetje »Tesar« Ljubljana, Parmova 45 5.000, Trgovsko podjetje »Vesna« Ceüje. Cankarjeva 2 5.000, Tovarna leso-vinski plošč. Ilirska Bistrica 10.000, Zveza športov Slovenije, Ljubljana 5.000, Delavsko uslužbe«nska restavracija DUR Škofljica 5.000. Mestni občinski ljudski odbor Slov. Konjice 10.000 Kmetijska' zadruga Podgorje 6.000. Grosistično trgovsko podjetje »Gorica« Šempeter pri Gorici 10.000, Splošno gradbeno podjetje Projekt. Direkc. Kranj 10.000, Gojevič Nikola, gen. major JLA, Ljubljana 1.000 LO mestne občine Ljutomer 5.000, Društvo učiteljev za okraj Celje okolico, pododbor Celje 2.000. Tovarna poljedelskega orodja jn livarna Muta ob Dravi 5.000. Zlatama Celje 5.000, Elektro Krško Vidftn ob Savi 5.000, Saj-e Marija, ravnateljica X. gitnnerzije Ljublj ana-Moste 500, Krmelj Maks. Ljubljana, Levčeva 38 1.000. Društvo učiteljev ln profesorjev strokovnih üol Ljubljana 5.000, Zupančič Jože, novinar, Ljubljana 1.000, Občinski odbor OF Ravne na Koroškem 5.000. Državno posestvo Beltinci 5.000. Okr-šlar Vinko Domžale, Risdijska c. 2.000, Končan Franc, Domžale, Cerkvena ul. 2.000 din. V seznamu 3. marca smo pomotoma objavM. da je vplačalo Planinsko društvo Kranj. Šm ar j etna gora din 100.000. namesto pravilno: Ljudski odbor mest. občine Kranj je vplača-l 100.000 din. Pred 14 dnevi se je začelo ▼ Ljubljani ligaško tekmovanje strelcev ki se ga udeležuje 60 strelskih ekip. Sodelujoči so razdeljeni na 10 skupin po 6. Naslov prvaka Ljubljane Ko osvojila ekipa, ki bo v petih srečanjih dosegla največ krogov Tekmovanje je zdaj v polnem razmahu. Strelske družine so imele po večini Že po 3 srečanja in je borba za vrstni red zelo ostra. Trenutno so v vodstvu strelci »Viktorja Avblja«, ki so v treh tekmah dosegli 3791 krogov, tik za njimi pa je strelska družina »A. Rankovič« s 3784 krogi. Poleg trenutnega vodstva pa imajo strelci »Viktorja Avblja« doslej tudi najvišji rezultat in sicer v dvoboju proti MINOT s 1305 krogi. V šesti skupini, kjer tekmuje poleg družine »Viktor Avbelj«, še MINOT, »Miloš Komac«, »Ardel«, »Borac« in »Sava« ie kot posameznik najboljši strelec Meden (Miloš Komac) s 139 krogi od 150 možnih, za njim pa je trojica članov »Viktorja Avblja«, in sicer Dobrilovič s 138. Umek s 136 in Stražišar s 135 krogi. Tekmovanje bo končano do 5. aprila. Smučarski skoki v Hrušici Vsem onim, ki se obračajo na naše podjetje s prošnjami za finančno ali materialno pomoč, sporočamo, da zaenkrat nimamo na razpolago sredstev, s katerimi bi lahko priskočili na pomoč. Na prošnje, ki jih bomo prejemali v nadalje, podjetje pismeno ne bo odgovarjalo. TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE. Minulo nedeljo je bilo na skakalnici v Hrušici tekmovanje za memorial Srečka Legata. Poleg tekmovalcev domačega Partiaana so se skokov udeležili tekmovalci 12 društev. Poročajo nam. da so bili mladinci v slogu boljši od članov, v dolžinah pa skoraj izenačeni, kar je vsekakor zelo pohvalno za mlade skakalce. V skupini članov je zmagal Langus (Gregorčič) pred Krznaričera (Partizan Mojstrana) in Vovkom (»J. Rus« Bled), medtem ko je najboljši domačin Rajhman zasedel šesto mesto Pri mladincih je bil prvi Grmek (Udarnik Kranj) pred Štajerjem (»J. Rus« Bled) in Finžgarjem (Podnart). Domačin Kobeter je bil peti. V elčipnem tekmovanju fe zmagal Železničar Ljubljana la dobil prehodni pokal. Jutri teki v Podkorenu Smučarski klub Enotnost priredi v nedeljo 22. t. m. r Podkorenu meddruštvene tekme v tekih po nasled- ŠAH Turnir v Mar del Plati V IV. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Trifunovič remiziral s Pilnikom, Gligorič pa je ▼ boljšem položaju- prekinil fs- CaTvalhorcr. Jauregui je premagal Burgalata, Medina pa Letheliera. Remizirali so: Maderna-Najdorf. Jacobo Bolbochan-Wexler, Rossetto-Eliskases, Guelar. Julio Bolbochan. Prekinili so: Steiner-Guimard in Ojanen-Shocron. V vodstvu so Najdorf in Maderna 3 in pol. Guimard 3 (1), Gligorič 2 in pol (1), Trifunovič a iu: pol itd. Na svetovnem prvenstvu v dopisnem šahu, za katerega se je prijavilo nad 30 igralcev iz 20 držav, bosta Jugoslavijo zastopala Bora Milič in Ljubinko Majstorovič. njem razporedu: Člani in starejši mladinci na 12 km, članice in mlajši mladinci na 6 km. Start ob 11. uri. Prijave se sprejemajo v nedeljo do 10. ure v hotelu Vitranc v Podkorenu. Celjski atleti pred prvimi nastopi Danes ob 19. bo v telovadnici osnovne šole v Levstikovi uüci tretja a-tletsko prvenstvo Celja v pokritih prostorih. - Moški bodx> tekmovali v teku na 206 m, v zraeitu krogle ter v skoku v višino, s palico in v troskoku, ženske pa v teku na 200 m, v metu kro-gle ter v skoku v višino in daljino. Na tem tekmovanju bodo poleg domia»-Čih atletov in atletinj nastopih še Člam zagrebškega Dinama in mariborskega Železničarja. V nedeljo 22. t. m. dopoldne pa se bodo moški tekmovalci pomerili v teku čez dm in s trn na progi 3 in 6 km. Tudi to tekmovanje bo potekalo v znamenju tro-' boja Kladivar : Dinamo : Železničar. M. B. * Kro« železničarja bo danes ah 15.30 na stadionu v šiški. KOLPORTERJA ALI K0LP0RTERK0 za prodajo Časopisov sprejme podružnica »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« NOVO MESTO. DELO LAHKO, ZASLUŽEK DOBER Akviziterja za prodajo brošur ln knjig v Ptuju in okolici sprejmemo takoj. Zaslužek dober. Naslov pri podružnici »Slovenskega poročevalca« v Ptuju. KUPIM rute za narodno nošo in krivce za klobuke. Hočevar, Kersnikova 5 4552-5 ZLATO ZA ZOBE prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod >22K«. 4545-4 PRODAM kompletno spalnico in kuhinjo. Naslov v ogl odd. 4539-4 SPREJMEMO takoj dobro verziranega pleskarskega mojstra in^ več dobrih pleskarjev. Direkcija komunale Kranj. 4533-1 KLJUČAVNIČARJA izučenega, po možnosti s prakso pri pletiljskih strojih in TRGOVSKO MOC za samostojno vodenje prodajalne s tekstilnimi izdelki, ki ima predpisano strokovno izobrazbo v trg. stroki, sprejme Tovarna pletenin in nogavic Lesce. Plača po tarifnem Fravilniku. Nastop službe takoj. onudbe poslati na naslov podjetja. 4528-1 KOLPORTERJA ali kolporterko za prodajo časopisov, sprejme podružnica »Slovenskega poročevalca« v Novem mestu. Delo lahko, zaslužek dober. 4654-2 GRADBENI INŽENIRJI in tehniki dobijo zaposlitev takoj pri Okrajni zadružni zvezi. z. z o. j. v Celju. ' Nastop takoj, plača po dogovoru. 4527-1 POSLOVODJA, pomočnik-ica, pro. dajalec-ka dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Poštena in sposobna«. 4633-1 OPREMLJENO SOBO želi mirna na-meščenka, po možnosti poseben vhod. Pripravljena dati nagrado. Ponudbe na ogl. odd. pod »Lepa nagrada«. 4636-7 GOSPODINJSKO POMOČNICO pridno in pošteno sprejmem. Jereb, Židovska 6. 4637-1 BLAGAJNIČARKO, ki zna prodajati tudi tekstilno blago sprejme takoj trg. podjetje »VOLNA«, Ljubljana, Wolfova 1. 4630-1 GRADBENEGA INŽENIRJA ali tehnika z več letno prakso sprejme Mestno gradbeno podjetje Jesenice. Plača po tarifnem pravilniku. 4526-1 MOTORNO KOLO BMW 750 cm R !2 s prikolico, v odličnem stanju pro. dam. Slovenska 16, Maribor (lokal-levo) 4524-4 KUPIMO TAKOJ KAROSERIJO v boljšem stanju za avtomobil »Opel Olvmpia«. Ljudska tehnika St n. nišče. 4523-5 AUTO FIAT — kolesa 16 col, dobre gume, zamenjam za 15 col. ali obroče kunim. Vene Franc, Jenkova 4, Ljubljana. 4522-5 KUHINJA, omare postelje, stajice, kuhinjske stolčke naprodaj. Viž-marje 65. 4519-4 DOBRO OHRANJENE vinske sode od 500—800 litrov prodamo po ugodnih cenah. Rudnik Zagorje del. usl. restavracija. 4618-.4 KUPIMO 2.000 kom. zdravih neokuženih jabolčnih in hruškovih divjakov. Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Jesenice. — Gorenjsko ‘ 4615-5 ELEKTROMOTOR !V=—2 KS 900—1400 obratov, ter centrifuga za preizkušnjo mleka, kupi K. Ž. Prekopa — Šentjernej. 4614-5 KLAVIR ali piano vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Takoj«. 4625-8 UGODNO PRODAM nove 12 Vol. usmerne kazalce. Vošnjakova ulica številka 22. 4622-4 ZAMENJAMO 8 kom. avtoplaščev znamke Dunlop-Cower dimenzije 12-00 X 24 (novih) za enako količino avtoplaščev po možnosti znamke Pirelli dimenzije 11-00 X 22 ▼ istem stanju kot zgoraj navedeni avtoplašči. Gozdarsko avto-podjetje, Ribnica s sedežem v Kočevju. 4612-6 PROCAINE- PENICILLIN G v olju 20 ccm prodam. Ponudbe pod »Cillin« na ogl. odd. 4536-4 SPREJMEM V IZDELAVO vse usnjene predmete, konfekcijo dežne, balonske plošče, vetrne jopičet uniforme, delovne obleke po najnizjih cenah Naslov v ogl. odd. 3189-2 KABINET oddam za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl odd. 4401-9 SOBICO išče študent elektrotehnike. Ponudbe pod »Vojvodine« na ogl. oddelek. 4578-9 GOSTINSKO PODJETJE »RIO« išče za čas sezije kvalificirane natakarice za zaposlitev v večernih urah. Sta/ejšo čistilko za zaposlitev od 4—12 ure zjutraj. Tekača srednjih let, in kvalificirano blagajničarko. Plača po tarifnem pravilniku. 4575-1 OTROŠKI VOZIČEK, športni prodam. Podsmreka 42. Tržaška c. 4574-4 INOZEMKA išče opremljeno sobo. Piača dobro. Ponudbe pod »Center« na ogl odd. IZGUBLJEN 4573-9 _________NO DENARNICO z dokumenti od Novega Celja — Žalca. Najditelja prosim, naj vrne vsaj dokumente. Hruševar Franc. 4571-10 FINOMEHANIKA za popravljanje šivalnih strojev sprejme industrijsko porazglas< gorskim plemenom in jih obvestil o turških namenih. Plemena so sklicala skupščino in sklenila, da bodo v >vsakem trpljenju in veselju s svojim knezom in ostalimi brati, dokler bo še kdo žiti«. Osman paša Skopi jak je po ie določenem načrtu napadel Pipere in Martiniče. Piperska stena je bila prizorišče krvavega boja, ki se je končaš s porazom Turkov. Piperi, podprti od Kačev in Bovčanov, so pognali Turke do Spuža in Podgorice ter jim zajeli večji del prateža. Tudi napad na Martiniče ni bolje potekel. S pomočjo drugih Bjelopavli-cev so zavrnili Turke in posekali Feris bega, znanega junaka, >proslav-Ijenega v vsej turški vojski zaradi bojev s Črnogorcu, kakor je zabeleženo o kroniki meniha Ivana. Poraz Turkov v Piperih in Marti-ničih ni niti malo izpremenil načrta Omer paše Latasa. Med temi bitkami je razporedil svojo vojsko ter določil smeri napada. S pet strani, od Bara. Zete, Crmnice, Nikšiča in Tre-binja je krenila mnogoštevilna turška vojska, da pogazi Črno goro. Glavni stan Omer paše je bil v Podgorici, v današnjem Titogradu. Odtod je neposredno pred glavnim napadom po posebnem selu poslal pismo knezu Danilu, v katerem ga je pozval k pokorščini in predaji. >Ali ne vidiš, vlaški poglavar,< je pisal, >da sem te obkolil od vseh strani in da mi ne moreš uiti, čeprav bi imel peruti. Ujet si kakor v mišji pasti. Pridi s poglavarji v moj šotor ter se ne obotavljaj, kajti čim pr e j boš prišel, tem ljubši boš Alahu in padišahu.< Črnogorski knez je odločno odbil poziv Omer paše ter je v odgovoru poleg drugega napisal: >Pridi, Alahov ljubljene*! kajti nočem biti pošten člo- :š. vek ,ako ne prideš. Moj narod se že nekoliko stoletij bojuje proti tvojemu padišahu in še nikdar ni sklonil glave kakor jagnje, da- bi mu jo turška sablja odsekala. Pridi k meni ali povej, ali si s svojo vojsko, da bi jaz prišel s svojo k tebi, pa si bova najprej razdelila bojišče, a potem naj naši vojski storita, kar hočeta.* Zatem je takoj sledil turški napad ter se je začelo slovito in težko >Omer pašino leto<. Prvi večji boji so bili v Grahovu, zlasti o Martiničih, v okolici Spuža in pri samostanu Ostrogu, o katerega se je zaprl vojvoda Mirko z 48 Črnogorci. Obramba samostana Ostroga spada v vrsto redkih dogodkov naše preteklosti ne samo kot lep primer črnogorskega junaštva, temveč tudi kot pomembna zmaga črnogorskega ljudstva nad Turki v začetku druge polovice 19. stoletja. Pred mnogoštevilno turško vojsko, ki je silovito prodirala preko male, a svobodne črno- silnega turškega imperija in 48 črnogorskih borcev. Zares veliko in čudno nesorazmerje, toda prav zato, ker je bilo tako, lepše kakor kar koli ilustrira stalno razmerje sil v dolgoletnih bojih med Turki in Črnogorci. In ne samo to, govori tudi o nečem drugem — o hrabrem boju malega naroda, ki se ni bal krvi in žrtev, da bi ohranil svobodo. Med vojno je knez Danilo zvedel za to turško namero. Pozval je svojega brata vojvodo Mirka, očeta kne- Ob zgodovinski obletnici napada Omer paše na Črno goro leta 1853 Crmnlci in pri spodnjem samostanu Ostroga. Nesorazmerno mnogo močnejši in bolje oboroženi Turki so zadali nekoliko hudih udarcev Črnogorcem, zlasti d Grahovem, ker je Derviš paša„ ko je pomiril druga hercegovska plemena, zajel in usmrtil grahovskega vojvodo Jakova Lakoviča in s tem resno spravil v nevarnost ter skoro popolnoma odprl zahodne meje Črne gore. Toda Omer paša ni hotel izvršiti po tej poti glavnega napada in prodreti v srce Črne gore — Cetinje, temveč po drugi, preko Džemovskega polja in Lješan-ske nahije. Knez Danilo ni omahoval in se vznemiril. Majhno vojsko, ki jo je imel, je postavil pod poveljstvo najbolj izkušenih vojskovodij ter gorske državice in Je s svojo sabljo posekala ose, kar se ji ni pokorilo, se je zbrala peščica borcev, aa s svojimi prsi zaščiti samostan Ostrog Turški namen je bil, kakor je znano, da oskruni in do temelja poruši to tedaj največjo črnogorsko sveti njo. Kosti sv. Vasilija so hoteli javno sežgati na pragu samega samostn na. Dejansko bi to moral biti krvav obračun suverenega gospostva z upornim ljudstvom, ki se je desetletja in stoletja reševalo izpod njegovega na-silstva ter si ustvarjalo samo in po svoji volji lastno državo. V samostanu Ostrogu, ki je na trdem gorskem vericu O stroških gred in se navpično dviga nad Bjelopav-ličko ravnino, sta se spopadla ne pr-je počakal Turke na najbolj primer- vič dva na videz popolnoma neena-fažfik Ba ft KiLte nwritnihti nekoliko. && za Nikole, ter Krca in Pera Petroviča, naj se pripravijo za obrambo Ostroga. Z njimi se je zaprlo, kakor je bilo že rečeno, v samostan še 45 izbranih Črnogorcev. Ta skupinica branilcev, v kateri so bili vojvode, serdarji, kapetani, perjaniki in navadni borci, ki so se bodisi na čelu svojih enot, bodisi v njih samih hrabro upirali turškemu navalu, je zapustila bojišča, da bi se po knezovi odredbi zaprla in utrdila v samostanu Ostrogu. Ogromna turška vojska je obkolila oba samostana fgornjega in spodnjega) ter se utaborila okoli njiju. Skoro brez boja so Turki zavzeli spodnji samostan in v njem nastanili svoj štab. Tu se je turška vojska pripravljala, da bi napadla zgornji ’ vwh »trmi & »trla pie- gove branilce. V neenakem boju celih 9 dni in noči so Turki v gostih gručah napadali gornji samostan. Prišli so celo . do prvih samostanskih vrat, toda naprej niso mogli niti koraka dalje. Črnogorci so se obupno branili, odločeni, da prej žrtvujejo svoje življenje, preden bi vstopili Turki v samostan. Turki so padali kakor snopi. Ko so to videli, so se poslužili zvijače. Nasekali so precej snopov protja ter jih nanosili k samostanu do samega praga. Metali so v samostan prižgane kumbarei), izmed katerih so nekatere padale tudi na same branilce. Toda takoj sta te kumbare sprejela Krco Petrovič in Novica Cerovič ter jih metala nazaj na turške glave, kjer so se razletele in pobile mnogo Turkov. To je turško vojsko strašno razjarilo ter je ponovno naskočila, razbila prva vrata in prodrla o samostan sam. Hrabri branilci so prenehali streljati iz pušk ter so se poslužili poslednjega sredstva — kamenja, ki so ga navlekli v samostan, in ga začeli od zgoraj metati na Turke. Velike skale so storile svoje. Obležalo je mnogo turških trupel in Turki so se o strahu in paniki umaknili od samostana. To je odvrnilo Turke od napadanja za nekoliko dni. Črnogorci so medtem pokopali svoje mrtvece. ter navlekli skupaj zopet mnogo kamenja, ki ga je že zmanjkalo. V tem času je knez Danilo prišel s Črnogorsko vojsko v Pješioce, od koder je od časa do časa s topniškim ognjem podpiral hrabre branilce Ostroga. Turki so, da bi prevarali Črnogorsko vojsko, nanesli okoli samostana mnogo slame in sena ter ju zažgali. Curnogorcem in knezu se je zares zdelo, da so branilci padli in da je samostan požgan, ter so pre- l) Kumbara je neka vrsta bombe, H n nehali streljati s topovi. Ko je spoznal, da bo turška prevara uspela pri črnogorski vojski, je oojooda Mirko sklenil, da pošlje nekoga izmed branilcev, ki se mora prebiti za vsako ceno . skozi turško vojsko in obvestiti kneza Danila, da je samostan še cel in da so njegovi branilci živi. Trojica izbranih — Nikola Pekov-Mi-jušković, perjanik Mihajlo Backović in Savo Petrovič so se spretno pretihotapili skozi turške vrste in prišli zdravi o Cerovo, kjer so našli kneza in ga o osem obvestili. Takoj je po knezovi odredbi bil poslan del čr. nogorske vojske na pomoč branilcem Ostroga. To vojsko so vodili Pero Tomoo (brat vladike Rada), serdar Milo Martinovič in barjaktar Djuro Martinooič. Po prihodu črnogorskih ojačenj so bili Turki odbiti, samostan in njegovi hrabri branilci pa rešeni. Po tem znamenitem dogodku in kr-oaoi bitki okoli samostana Ostroga so bil hudi boji na več krajih o Črni gori. Črnogorci so junaško napadali, branili se in umirali. Boj bi še dolgo trajal in bilo bi mnogo trpljenja ter žrtev, ako ne bi knez Danilo zahteval posredovanje velikih sil. Na to posredovanje je Porta odredila Osman paši, naj se umakne in zapusti Črno goro. Leto 1855, »Omer pašino leto*, je zelo značilno za zgodovino Črne gore. Velike bitke so pokazale moralno in fizično moč majhne Črne gore, vrhunec, triumf te moči in viteštva pa je bila obramba 48 Črnogorcev, ki so se zaprli o samostan Ostrog z vojvodo Mirkom na čelu. Po tej bitki so Črno goro priznale velike sile kot suvereno, samostojno in neodvisno kneževino in o toliko je bila tudi pomembnejša za zgodovino Črna gore. Za »Slovenskega poročevalcu L ~ ____Uarkfl. Eujačič TISKOVNA KONFEREN CA DRŽAVNEGA SEKRETARJA KOCE POPOVIČA V LONDONU Tržaško vprašanje se da rešiti samo s sporazumom obeh prizadetih držav London, 20. marca. (Tanjug) Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je imel danes v veleposlaništvu FLRJ v Londonu tiskovno konferenco o obisku maršala Tita v Vel. Britaniji. Na konferenci je bilo nad 200 britanskih in tujih novinarjev. Državni sekretar Koča Popovič je dal novinarjem naslednjo izjavo: »Zadovoljni smo, da smo pri-£li kot gosti britanske vlade v Vel. Britanijo. Obisk predsednika Tita je posledica vzajemnih želja odgovc-rnih voditeljev in narodov obeh držav. Ni pa samo izraz prijateljskih odnosov, ki so nastali iz zavezništva v nedavnih velikih vojnah in sedanjega sodelovanja, pač pa ga je narekovala tudi potreba po izmenjavi mnenj med zastopniki obeh držav, ki stremita za ohranitvijo miru na svetu. Mir je mogoče najbolje ohraniti z nadaljnjim utrjevanjem prijateljskih zvez na enakopravni podlagi med miroljubnimi na rodii in s poglabljanjem medsebojnega razumevanja, hkrati pa z utrjevanjem sil, ki jih narekuje obramba proti napadalnosti. Med razgovori z g. Churchillom in Ldenora ter .orcom Aleksandrom in njegovimi sodelavci smo se prepričali, da je njihovo mnenje glede teh najvaž nejših vprašanj zelo podobno našemu. Zato sn potekali raz govori v zelo prisrčnem in prijateljskem ozračju. Prepričan sem, da bo izmenjava mnenj pomemben prispevek za nadaljnjo krepi lev medsebojnega sodelovanja in ohranitev miru v tem delu sveta, zlasti pa na Balkanu. Topel sprejem in prisrčnost, ki so asm jo izkazali tako uradni zasutij.Tki kot britanski na red, sa potrdili duha prijateljstva, ki je značilen za naše odnose in najboljše poroštvo, da so zavezniške zveze in prijateljski odnosi trajne vrednosti. Pri tej priložnosti izražam prisrčna hvaležncsi britanskemu narodu ln njegovim zastopnikom za Iskreno gostoljubje, zastopnikom tiska pa za pozornost in zanimanje, s katerima so spremljali naše bivanje v Vel. Britaniji.« Nato je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič odgovoril na več vprašani novinarjev. V začetku konference :'e Šest ljudi utonilo blizu otoka Krka Keka, 20. marca. Ponoči med 18. in 19. marcem je blizu otoka Krka u:oniio šest moških iz Baške Drage, ki so se z barko odpeljali iz Punta proti Plavni-ku na ekonomijo ribiške zadruge. Čoln je bil presušen in je vanj stalno vdirala voda. Eden izmed potnikov je skušal zamašiti razpoke in se z vso težo naslonil na rob čolna, ki se je zaradi izgube ravnotežja prevrnil. Vseh sedem potnikov •e je prijelo za prevrnjeno barko trudeč se, da bi jo spravili v normalen poiožaj. To je trajalo tako dolgo, dokler niso bili vsi popolnoma izčrpani. Edini, ki je nesrečo preživel, Frane Dujmovič, se je boril za življenje polnih 12 ur, dokler ni priplul motorni čoln iz Kraljeviče, ki je slučajno vozil v tej smeri. Včeraj so iz Krka in Punta poslali več motornih čolnov, da bi poiskali utopljence, našli pa so samo vesla, jadro in dele oblek. Na kraju nesreče so zapazili tudi morskega psa. bilo zastavljen:!! več vprašanj, če je bilo tržaško vprašanje predmet razgovorov med jugoslovanskimi in. britanskim.- državniki. Državni sekretar Koča Popovič je odgovoril: »Seveda je bilo sproženo tudi vprašanje Trsta zaradi pomena, ki ga ima ta problem, in važnosti, ki mu jo pripisujejo. Se enkrat se je pokazalo, da se da doseči rešitev tržaškega vprašanja samo z neposrednimi pogajanji med prizadetima vladama. Moje esebno prepričanje je, da je jugoslovanska vlada pokazala za ta problem veliko razumevanje. Menim tudi, da bi se tržaško vprašanje lahko rešilo, če bi italijanska viada na svoji strani pokazala razumevanje in pripravljenost. Znano je splošno stališče jugesiovanske vlade do Trsta. Rekli smo in ponavljamo: Ce je vprašanje Trsta težko rešiti iz enega ali dragega vzroka, predlagamo Italiji, da najprej rešimo druga vprašanja, katerih rešitev bo pomagala, da se reši tudi tržaško vprašanje. Naša 'vlada je pri pravljena razpravljati z Italijan sko vlado o več vprašanjih.« Državni sekretar Koča Popovič je omenil, da imamo razne ekonomske, prometne in celo vojaške probleme, ki bi se dali rešiti z italijansko vlado pred rešitvijo tržaškega vprašanja. Državni sekretar Popovič je* nato na vprašanje, če italijanske volitve vplivajo na odložitev tržaškega vprašanja, odgovoril: »Ce italijanska vlada meni, da bi se dal tržaški problem laže rešiti po volitvah, nimamo nobenega vzroka, da ne bi sprejeli tako mnenje«. Zastopnik »Observera« je vprašal, če jugoslovanska vlada pričakuje spremembe v odnosih s Sovjetsko zvezo po Stalinovi smrti. »Ne da bi podcenjeval učinek Stalinove smrti«, je dejal Koča Popovič, »lahko rečem, da želimo zboljšanja odnosov s sovjetsko vlado, ne morem pa vam zatrditi, da bo to zboljšanje tu. di nastopilo«. Na vprašanje dopisnika AFP, če bodo jugoslovanski zastopniki po razgovorih v Londonu navezali stike z drnmmi zahodnoevropskimi vladami, je Koča Pcpovič izjavil: »Lahko izjavim, da nam bo dobrodošel vsak osebni stik z drugimi vladami«. Na vprašanje dopisnika »Yorkshire Post«, kaj lahko po_ ve o položaju v vzhodnoevropskih državah po Stalinovi smrti, je Koča Popovič dejal: »Težko je biti u'erok, osebno pa mislim, da pomeni za režim, icot je sovjetski, smrt osebe, ki je imela avtoriteto, kot jo je imel Stalin, udarec za notranjo trdnost te države in drugih držav, ki so pod njenim večjim ali m.-r"=*n vplivoma. Na vprašanje dopisnika »United Pressa«, če je bilo* Jugoslaviji med britansko-jugoslovan-škimi razgovori obljubljeno, da bo dobila od Velike Britanije vojaško pomoč, je Koča Popovič odgovoril: »Glede potro*5 Jugoslaviji so se po naši soafoi do sedaj stvari ugodno razvijale in menimo, da bo tako tudi v prihodnosti. Glede vojaške strani tega vprašanja smo mogli ugotoviti veliko podobnost med našimi gledišči. Osvojeno je bilo tuši na. ziranje, da je v sedanjih razmerah nemogoča izolirana agresija, ne zato, ker bi to kaka vlada hotela ali ne, pač pa zato, ker so tak:- dejstva«. Na vprašanje dopisnika časopisa »Spiegel«, če so načeli tudi vprašanje Albanije, je Koča Popovič odgovoril: »Seveda smo načeli tudi to vprašanje. Stališče, ki bi ga bilo treba zavzeti, bo odvisno od dogodkov v Albaniji. Stališče jugoslovanske vlade je bilo in je, da mora albanski narod sam najti rešitev iz težav, v katerih je sedaj.« Na vprašanje, kakšni so po Stalinovi smrti odnosi Jugoslavije do satelitskih držav, zlasti do Češkoslovaške, je Kača Popovič odgovoril: »Zdi se mi, da glede tega ni nobenih sprememb ne v pozitivnem ne v negativnem smislu. Ce se je kaj spremenilo, potem se je spremenilo tisto, kar se dogaja za izgredi na naših mejah. Odnosi med Jugoslavijo in Češkoslovaško niso boljši kot odnosi med Jugoslavijo in ostalimi satelitskimi državami, čeprav ni bilo nobenih nesoglasij med narodi CSR in Jugoslavije, pač pa ie obojestranske simpatije.« Odgovarjajoč na vprašanje, če je mogoče, da bi zahodne sile vplivale na satelitske države, je Koča Popovič dejal, da upa, da bo zgled Jugoslavije zelo poučen. Na vprašanje, če bi se Jugoslavija pridružila severnoatlantskemu paktu, če bi bila povabljena, je državni sekretar odgovoril, da se stališče jugoslovanske vlade do severnoatlantskega pakta ni spremenilo. Glede na specifični položaj Jugoslavije je sedanje stališče mnogo boljše in mnogo koristnejše za mir. Neki dopisnik je vprašal, če je po mnemiju jugoslovanskih oblasti ravnanje avstrijske vlade z jugoslovansko manjšino zadovoljivo. »Na splošno lahko rečem, da je položaj glede tega zadovoljiv.« Na vprašanje, če sodi, da bi sprememba stališča Zahoda do Mao Ce Tungove Kitajske vpli vala na spremembo stališča Mo skve do Kitajske, je Koča Popovič izjavil: »S stvarna politiko vseh pri zadetih držav, se pravi, z dolgo rečno politiko, kj bi računala s pravicami in željami kitajskega ljudstva do svobodnega življenja bi bilo treba pomagati Kitajski, da bo našla pot do svoje popolne neodvisnosti.« Nad iico smrtnih žrtev potresa v Turčiji Ankara, 20. marca. Potresna katastrofa v Turčiji je zahtevala več žrtev, kot so prvotno domnevali. Doslej so našli 1100 trupel, število žrtev pa se bo verjetno še znatno povečalo. 15.900 ljudi je ostalo brez strehe. Ameriški Rdeči križ je nakazal za žrtve začasno 50.000 dolarjev pomoči. Jutri volitve predsednika ČSR Praga, 20. marca. Radio Praga javlja, da bo jutri seja češkoslovaške narodne skupščine, na kateri bo izvoljen novi predsednik Češkoslovaške. Britanski proračun London, 20. marca (UP). Britanski finančni minister Butt-ler bo predložil 14. aprila Spod. nji zbornici proračunski osnutek za proračunsko leto 1953/54. Včeraj je bilo uradno sporočeno, da bo Spodnji dom razpuščen med prazniki od 2. do 14. aprila. Na vprašanje, če so bile dru ge zahodne države, zlasti ZDA, vprašane za mnenje glede obiska maršala Tita v Vel. Britaniji, je državni sekretar Koča Po povič odgovoril: »Ne vem, če se je britanska vlada posvetovala z drugimi vladami, težko pa je verjetno, da bi katera koli druga država imela kake pripombe na ta obisk. Sodim, da pomeni utrjevanje zvez med narodi in vladami Jugoslavije in Vel. Britanije hkrati tudi prispevek k naporom vseh držav, ki žele mir.« Predstavnik irskega tiska je vprašal državnega sekretarja, če bi mogel dati kako izjavo v zvezi s Stepiincem. Koča Papo vič je odgovoril, da je težko govoriti o bodočem položaju Ste-pinca, ker odločitev ni odvisna od jugoslovanske vlade. Seda nje stanje je posledica kršitve zakonov po Stepincu, hkrati pa odraz koncesij, ki jih je vlada FLRJ napravila, da b; dosegla razumevanje med katoliško cerkvijo in jue ■s’ovansko vlado. Na vprašanje, če sta predsed. nik britarshe vlade Churchill ali minister za zunanje zadeve Eden storila kake korake glede položaja cerkve v Jugoslaviji, je Koča Popovič odgovoril: »Želim poudariti, da sta bila predsednik g. Churchill in mi- ^ nister za zunanje zadeve g. Eden zelo korektna in se nista vmešavala ali storila kakršne koli podobne korake«. Britanske novinarje je zlasti zanimalo vprašanje sedanjih od. nosov med Jugoslavijo in Vel. Britanijo ter vprašanje formalne sklenitve pakta med Jugoslavijo in Britanijo. Koča Popovič je dejal, da so po njegovem mnenju sedanji odnosi in perspektiva za njihovo zboljšanje zadovoljivi. Pripomnil je, da ni bilo nobenih neposrednih pogajanj za sklenitev pogodbe. Glede vprašanja varnosti Jugoslavije je Koča Popovič dejal: »V tem pogledu smo več kot zadovoljni z uspehom našega obiska«. Na vprašanje o jugoslovanskih odnosih z Zahodno Nemčijo je državni sekretar Popovič izjavil: »Odnosi z Zahodno Nemčijo so dobri in zdi se mi, da so vsi pogoji, da se bodo še zboljšali«. Na vprašanje nekega novinar, ja, če je po mnenju jugoslovanske vlade zaželena obnovitev Male antante med Jugoslavijo, CSR in Romunijo, je Koča Popovič dejal: »Zdi se mi, da Je za to vprašanje malo prezgodaj. Ce bo postalo mogoče, pač o tem ne bo več vprašanja«. Na koncu konference so navzoči novinarji s ploskanjem pozdravili državnega sekretarja Kočo Popoviča. Koncert Vande Gerlovičeve in Božidar).. Tumpeja Sinoči je Koncertna poslovalnica v Ljubljani priredila v Filharmoniji koncert, -na kälterem sta nastopila sopranistka ljubljanske Opere, Vanda Gerlovi-čeva in fagotist beograjske Opere, Božidar Tumpej. Na klavir- | ju ju je spremljal Pavel Sivic. Umetnika sta uspešno izvajala dela Händla, Bacha, Beethovna, Mozarta, Schuberta, Straussa, Pierneja, Mazelliera, Lipovška, Sivica, Lajovica, Rajičiča in Verdija. Uspel koncert je pu- § blika sprejela s toplim prizna- 1 njem. | KOLEDAR Sobota, 21 marca: Bilka, Benedikt, Tuga, Nedelja, 22. marca: Vanilij, Oktavi-jan, Lada. SPOMINSKI DNEVI 21. lil. 1913. — Rojen ▼ Lukovdolu v Gorskem Kotoru hrvatski pesnik m pisatelj Ivan Gora n-Kovačič. 21. 111. 1942. — Glavni štab POS je izdal prvo dnevno povelje, ki jra je napisal tov. Luka Leskošea, prvi komandant slovenskih partizanskih odredov. a Knjiga o filma »JARA GOSPODA« je naprodaj v vseh knjigarnah. Združenje rezervnih oficirjev — Pododbor Rožna dolina v-afoi re-cervne oficirje področja Rožna dolina. Vič. Tržaška cesta. Vrhovci Kozarje. Brdo. Bokalci na svoj redni letni občni zbor. ki bo v nedeljo, 22. marca ob 9 v domu tel e-snovzgo.i nega društva »Partizan« Vič S seboj prinesite legitimacije rezervnega oficirja. Udeležba obvezna. — Odbor. Z. T. S. Rod črnega Mrava M. Zor obvešča članstvo in prijatelje, da bo v nedeljo, 22. t. m. obči zbor rodu v domu Kulture železničarjev, Masarvkova cesta. Vabljeni! 4517-n Klub za goniče obvešča članstvo, da je občni zbor preložen na soboto 28. marca ob pol štirih popoldne v restavraciji Slavija. Ljubljana. PUTNIK Ljubljana, obvešča podjetja. urade, organizacije in posamez. nike. da vrši od 20. marca prodajo mest v spalnem vagonu Ljubljana— Beograd tri dni v naprej. Zahvala. Fonda Cecilija in Zagorc Jože oba iz Gomilskega se javno zahvaljujeta dr. Rakušu prim. sploš bolnišnice v Ljubljani za njegov trud. ozdravljenje težke bolezni. Želiva mu. Še mnogo let zdravja, da bi še mnoge rešil trpljenja. 1801 a Gospodinje! DOM. trgovsko izvozno podjetje za domačo im umetno obrt je zopet odprlo trgovino na Mestnem trgu št. 24 kjer si lahko izberete predmete lesne galanterije za gospodinjstvo in dom. 1792-n Izpoved bivše usmiljenke, »...no. tem je zmisga-lo življenje« odkriva življenje za samostanskimi zidovi v bivši Jugoslaviji. Pohitite z nakupom knjige, ki jo dobite v vseh knjigarnah ter podružnicah »Slovenskega poročevalca«. Po pošti jo cošilja uprava »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani proti nakazilu vnanrej zneska 85 din. 1778-n Kemične svinčnike polnimo z originalno maso. Ljubljana. »Nama«, pred glavno pošto I nadstropje Kranj, knjižni zavod. Čuvajte Vašo kožo pred soncem! Krema »POUR VOUS« Vam varuje kožo! Zahtevajte povsod! 1751-n V nedeljo '’me 22. marra bo otvo-rit°v turističnega gostišča pri "Pirhu v Šentilju p^ri Veleniu. Nudili bomo vedno okusen prigrizek z izborno kapljico. Se priporočamo ! 1789-n PUTNIK LJUBLJANA Pohitite s prijavami za prvomajske izlete na Lošinj, Rab. Crikve-nico, Portorož. Pulo in Plitvička jezera. Zahtevajte pri PUTNIKU prospekte izletov. GLEÖÄUSCE DRAMA Sobota, 2l marca ob 29; Linhart: Matiček ed!o 35 cm. sren temp. —l« C; Zlatorog-Bohini 35 cm, sren temo. +3° C: Ribniška koča na Pohorju 84 cm, temp. —3° C. na »UNION«: Premiera mehiškega filma: »En dan življenja.« Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. »KOMU N Ac: avstr, film: »Eva podeduje raj«. Tednik. Predstave od 16, 18 m 20. »SLOGA«; mehik iilm: »Cantl-flas — mušketir«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 m 21. »SOCA«: angl. film: »Encore«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10—11 ter od 15 dalje. »TRIGLAV«: amer. barvni film: »Trije kavalirji«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. »SISKA«: Premiera mehjk. filma: »En dan življenja.« Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: slov. film: »Jara gospoda«. Predstava dnevno ob 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. CELJE — UNION: ameriški barvni film: »Na otoku s teboj«. CELJE — DOM: nemški film: »Maja v tančici« KAMNIK: ameriška barvna risan kal »Bamby«_ DOMŽALE: avstrijski film: »Pote- puh««. VEVČE: ameriški film: »Tereza«. JARŠE — INDUPLAT1: ameriški film« »Cheyenne«. BREŽICE: ameriška barvna risanka: »Sneguljčica«. ZADOBROVA: fran. film: »Varujta se plavolask«. BLED: ameriški barvni falm: »Zlomljena puščici« ROGAŠKA SLATINA: ameriški barvni film: »Sinja Laguna«, ŽALEC: amer. film: »Tretji človek«. KRANJ — SJURŽlč: amer. film; »Velika Reka« Predstave ob ib. 18 in 20. KRANJ — ZADRUŽNIK: amer. barvni film: »Dama v Hermelinu«. Predstavi ob 18 in 20 IESEN1CL - RADIO: mehiški film: »La Malquerida«. Predstave ob 16, 18 in 20. IESENICE — PLAVŽ: amer. barvni film: »Šeherezada« Predstavi ob 18 in 20. KOROŠKA BELA: amer. film: »Dom sovraštva«. Predstava ob 19. KRANJ — SVOBODA: amer. barvni film: »Iz tisoč in ene noči:. Predstavi ob 17 in 19. ob 21 na sporedu ameriški film: »Velika Reka«. Dotrpela je naša mama, stara mama, sestra, teta in tašča JOSI-PINA TAVČAR roj. KRIŽAJ. Pogreb drage pokojnice je bil v petek 20. t. m. ob 17. uri na pokopališču v Postojni. Žalujoči. Karlo in Rajko sinova, Mimi hči in ostalo sorodstvo. 1805-a Umrl je naš dragi mož. oče stari oče FRANC VIŽIN, železničar v p., Pogreb bo 22. marca 1933 ob 15.30 izpred cerkve v Dravljah. Do pogreba leži na Žalah v Krištofovi mrliški vežici. Žalujoči: žena Marija, sin Cvetko z družino, hčerka Jelka in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Krom-berg. Povir 20. marca 1953, 1830-c 7AHVALE Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega ljubega očeta IVANA RAKOVCA, ravnatelja v pokoju, spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetja ali na kakršenkoli način njegov cj-omia. Posebno zahvalo smo dolžni spoštovanemu govorniku za lepe. m ganljive poslovilne besede. Prav lepa hvala vsem. ki so se na« v naši žalosti spomnili s prijateljskimi izrazi sočutja. Žalujoči otroci z družinami. 1802-a Ob prezgodnji smrti našega predragega moža, očeta in brala AVGUSTA KLANČNIKA se najiskrcnejo zahvaljujemo za vse izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti, vsem prijateljem iu zoance/u, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru in godbi Rog. slatina. Družine: Klančnik, Rog. Slatina; Klančnik. Ljubljana; Pelko, Rog. Slatina; Klančnik Rab; Mikša, Rog. Slatina; Ogrizek. Zagreb. 18CQ-a Iskrena zahvala vsem, ki ste spremili na zadnji poti mojega moža IVANA OTOREPCA. Posebno se zahvaljujemo dr. Podpečanu za njegovo požrtvovalnost za čas njegove bolezni, sindikalni podružnici :n upravi Cinkarne za vence in nameščencem za podporo. Žalujoča žena. 179"-a Ob težki izgubi mojega ljubega moža, brata, svaka in strica JAN-KOTA KOŠIRJA se tem potom zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekam dr. Tancarju, dr. Brandstetterju, dr. Višnarju in dr. Hafnerju za njih trud pri njegovi dolgotrajni bolezni. Nadalje jeseniški godbi, pevcem, r«cm množičnim organizacijam in posameznikom, ki so darovali krasne vence, kakor tudi govornikom za poslovilne besede. Vsem, ki so z menoj sočustvovali ia me tolažili v teh težkih dneh naj-lepša hvala. Žalujoča žena Ivanka. Iskrena zahvala vsem, ki ste našo ljubljeno ženo in mamo ŠTEFANIJO DOBOVIČNIK spremili na zadnji poti, ji darovali cvetja in nas tolažili. Posebna zahvala primariju trboveljske bolnišnice dr. Krasniku in ostalemu ocebju. Žalujoči mož Franc, sin Ferdo z dručino ter «iu Franci in ostalo sorodstvo. Trbovlje, Zagorje, Moravče, 5. marca 1953. Dr. Josip Edgar Leopold-Lavov KARTUZIJA PLETERJE IN PARTIZANI ~ SPOMINI Naslednjega dne sem se rano zjutraj odpeljal na postajo Uršna sela, da bi še prispel na vlak za Novo mesto. Na postaji sem izvedel, da vlak ne vozi, ker je proga porušena. Kaj sedaj? Kočijaž iz Sušice me je odpeljal v neko gostilnico. Tam sem najel voz do Novega mesta in tako sem še istega dne popoldne prispel v Ljubljano. Takoj 28. julija sem obiskal škofa Rožmana ter mu najprej obrazložil, da je položaj dr. Mikuža zaradi suspenzije zelo težaven, ker mu je s tem onemogočeno vršiti bogoslužje in ostale duhovniške funkcije, da zaradi tega mnogi ne prejemajo zakramentov, čeprav bi jih radi, ker se je dr. Mikuž suspenziji podvrgel in ne vrši cerkvenih funkcij. To oa zato, da mu ne bi očitali, da se ne pokorava sodbi svojega škofa. Škof dr. Rožman mi je na to odgovoril, da dr. Mikuž v primeru potrebe in sile lahko deli zakramente. Odvrnil sem mu, da to dr. Mikuž dobro ve, da pa tega iz prej navedenih razlogov ne dela. Zato bi bilo najbolje, da škof suspenzijo ukine. Odgovoril mi je, da tega ne more storiti, ker je suspenzijo šele nedavno odredil, da pa bo suspenzijo rad preklical »pro foro interno«; naročil mi je, naj to sporočim dr. Mikužu, s pripombo, naj izvršuje vse funkcije, če je le količkaj mo-gpče, a 1« tam, kjer ni drugega duhovnika, torej čim tajnog „ Nato sem škofu Rožmanu sporočil, da se žele nekateri člani vodstva Osvobodilne fronte na vsak način z njim sestati ter da so me pooblastili, da bi tak sestanek organiziral na način, ki bi bil najbolj primeren. Predlagal sem, naj bi se sestali v Pleterju. Škof mi je na to odgovoril, da se brez italijanskih detektivov ne more nikamor ganiti. Italijanski detektivi pazijo na vsak njegov korak, da se mu ne bi kaj zgodilo. Nedavno je šel — tako mi je pravil — samo na obisk k jezuitom, pa so mu Italijani že očitali, zakaj je šel sam, ko so se mu vendar ponudili, da ga bodo povsod spremljali. Detektivi pa so ga prosili, naj jim vselej sporoči, kadar misli kam iti, a sami tega ne bi opazili, ker gre tudi za njih; gorje jim, če bi se mu kaj zgodilo, a oni ne bi bili prisotni in torej ne bi vršili svoje službe. Razen tega je pripomnil, da je že imel sestanek z nekaterimi uglednimi osebnostmi OF, da pa nikakor ne more sodelovati, ker oni drugače govore, a drugače mislijo in delajo. škofu Rožmanu sem ob tej priliki tudi povedal, da trde partizani, da je nepravilno stališče večine katoliške duhovščine, ki drži z okupatorjem proti Osvobodilni fronti. Pri tem sem tudi sam odobraval stališče partizanov, ker z okupatorjem ni, ne sme biti in ne more biti nobenega sodelovanja. Na to mi je škof Rožman' rekel, da je stališče katoliškega klera v tej stvari res težavno. Če dela in nastopi proti okupatorju, ga bo italijanski okupator preganjal, kakor so Nemci na Gorenjskem in Štajerskem preganjali in izgnali duhovščino, ljudstvo pa bo ostalo brez duhovnikov, ker bodo raztepeni po internacijah in zaporih. To pa da bi bila velika škoda za ljudstvo. Odgovoril sem mu, da je to sicer res, da pa to še ne zahteva, da mora duhovščina z okupatorjem sodelovati, $£& is iaÄÄ "te"** Hub» okupatorju sicer ničesar ne podvzema, se drži predpisov in zakonov, toda z vsem svojim stališčem kaže, da je slovenska; da kot taka nikakor ne more biti prijateljsko razpoložena do okupatorja, ki je Slovencem nasilno sedel za vrat, marveč se le pokori okupatorjevi sili. Škof Rožman je v potrditev svojega stališča navedel, da mu je tudi papež Pij XII. svetoval, ko je bil pri njem v avdijenci, naj si duhovščina povsod prizadeva ohraniti mir z oblastmi. Ko sem škofu Rožmanu povedal, da žele partizani okrog 40 duhovnikov v gozdove, mi je preprosto odgovoril, da itak mbč» ne bi šel! Nato sem škofa vprašal, kako to, da so katoliški duhovniki ri belih, in to oboroženi s puškami, revolverji in ročnimi bom-ami, kar je vendar proti vsem predpisom. Škof Rožman mi je na to odgovoril, da je vprašal italijanskega vojaškega škofa, kako da nosijo italijanski vojaški duhovniki revolverje; ta pa da mu je odgovoril, da to nikakor ni dovoljeno, ker nosijo znake rdečega križa. Toda, je nadaljeval škof Rožman, italijanski vojaški poveljnikov naših krajih zahtevajo, da tudi vojaški duhovniki nosijo orožje za samoobrambo. Jasnega odgovora na moje vprašanje mi ni dal. Nato sem pripomnil, da se »beli« vojaški duhovniki dejansko bore proti partizanom in streljajo nanje, kar pa nikakor ni samoobramba. Kot primer sem navedel Šinkarja, ki mi je sam pripovedoval, kako je ogorčeno streljal na partizane, ko so napadali Brezovico in kako jih je prisilil k molku, da niso več streljali iz topa. Tega tudi škof ni odobraval. Dejal je, da delajo to na lastno pest ter^ da je ze poslal dr. Lenčka naokrog, da jih pouči, da to ni dovoljeno. Čudno, zakaj tudi Lenček sam je bil oboroženi is j« po Ljubljaail <