ZA IZBOLJŠANJE USTA M* Mn Hlk TMk. ki **GI»a N»r« J*N all n Vm to bvaU- prtUHTi Mri. ti ti GLAS NARODA * List slovenskih delavcev v Ameriki. CHATHJE OPOZARJAM, da pravočasno obnove imroftiV-no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, poiljito en dolar sa dvomesečno poskusu j o. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 . ........ i, i^ij — Katered u 8m*o4 CUm Matter September 21st, IMS at Um Pm* Offlec \t New Verk. N. J, under Act ef CeotT«M ef March Srd, 181*. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 41. — Stev. 41. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 20, 193 9 — PONEDELJEK, 20. FEBRUARJA, 1939 Volume XLV1I. — Letnik XLVll. ROOSEVELT SVARI DIKTATORJE PRED VMEŠAVANJEM -----------------S________ __ Združene države niso od nikogar ogrožene ZDRUŽENE DRŽAVE BODO VEDNO BRANILE POLITIČNO NEODVISNOST VSEH SVETOVNIH DEMOKRACIJ Ameriške države ao pripravljene braniti svoj način življenja. — Amerika bo rešila demokracijo. — Roosevelt je na potu na velike mornariške manevre. — Zaradi političnega položaja se bo mogoče moral vrniti. I KEY WEST, Fla., 19. februarja. — Predsednik Roosevelt je ostro posvaril agresivne države, ko je rekel, da bodo tri Amerike (Severna, Srednja in Južna Amerika) kot en ,mož branile in obdržale svoj način življenja." Predsednik je pozival države zapadne poloble, da pokažejo zgled mednarodne solidarnosti in dvignejo demokracijo visoko nad krutost avtokracij. Malo prej, predno se je vkrcal na križarko Houston, s katero se je odpeljal na velike mornariške manevre v Karaibskem morju, je predsednik po radiju iz svojega avtomobila zopet povdarjal politiko "dobre sosede" ter opozoril totalitarne države, da bodo Združene države vedno branile politično neodvisnost svetovnih demokracij. Rekel pa je, da prihajajo vznemirljiva poročila, vsled česar se bo mogoče 4moral prej vrniti v Washington, kot pa je nameraval. Predsednik Roosevelt je imel dva govora, sedeč v svojem odprtem avtomobilu. S prvim govorom je otvoril mednarodno razstavo v San Franciscu. z drugim pa Pan-American Hernando de Soto razstavo v T^mpi, Fla. Mnogokrat," je rekel Roosevelt, "sem v svoji politiki o dobrem sosedstvu poudarjal, da mora biti ohranitev miru na zapadni polobli prva skrb vseh Amerik - Severne Amerike, Srednje Amerike in Južne Amerike — kajti nič ni bolj resnično, kot da novi svet nosi upanja milijonov ljudi v drugih manj srečnih deželah." Dalje je predsednik rekel, da so narodi novega sveta različnega izvora, da pa so vsi združeni v skupnem sklepu braniti in obdržati svoj neodvisni način življenja. "Z vsakim postavnim sredstvom želimo pospeševati svobodno trgovino in potovanje in izmenjavo kulturnih načel med narodi," je nadaljeval predsednik. "Ne iščemo teritorijalnega razmaha; ne poželimo blaga svojih sosedov; pripravljeni smo sodelovati pri ysakem poštenem predlogu, da pride do razorožitve; toda celemu svetu povemo, da mora biti na zapadni polobli — v treh Amerikah — demokratska vlada po volji vladanih obdr- v •• zana. V svojih govorih je Roosevelt pogosto namignil, kako diktatorske države povečujejo svoje o-zemlje ter je rekel, da je Treasure otok, na katerem se nahaja mednarodna razstava v San Francisco, nov ameriški otok ter dodal: "To je viden zgled, kako je mogoče povečati o-zemlje brez agresije." (Treasure otok je bil nasut nalašč za sedanjo razstavo. Op. uredn.) Prihodnjih deset dni bo predsednik Roosevelt nadziral .mornariške manevre v Karaibskem morju. Mesto pa, da bi Roosevelt samo opazoval manevre I 40 bojnih ladij, 600 vojaških avtomobilov in 55,000 častnikov in mornarjev, bo križarka Houston v skupini ladij, ki bodo branile Panamski kanal pred napadom "belega brodovja" pod poveljstvom admirala E. C. Kalbfusa. Tekom manevrov bo predsednik v stalni zvezi z državnem departmentom po radiju. WASHINGTON, D. C., 13. februarja. — V ni bilo mogoče najti nobenega ura- KUPČIJA Z AMERIŠKIMI AER0PLANI Samo dve vrsti aeropla-nov sta enaki nemškim aeroplanov. — Francija želi do 1. julija imeti 1000 takih aeroplanov. WASHINGTON, D. C., februarja. — Francoska vojn ška misija ji* v Združenih e odločili za dve družbi, ki izdelujete aeroplane, ki morejo ostati v zraku do sekunde z nemškimi ue-plaui, toda seveda se ne bodo vrniti k nam. . ." 44Ako nam bo treba braniti Združene države,' ga je pte-kinil senator Clark," hočemo te aeroplarfe sami imeti." Francoska komisija se je prejšnji teden vrnila v Francijo iw je v Združenih državah naročila 500 aeroplanov. iSef generalnega štaba general Malin Craig je ves čas, odkar je bila francoska misija v Združenih državah nasprotoval, da bi 'bili vojaški aeroplani prodani Franciji z utemeljevanjem, da je njihorva sestava tajna in je vsled tega zelo važna za Združene države. Prodaji tudi ni bil posebno naklonjen vojni tajnik Wood-ring, toda predsednik Roosevelt je proti volji generala Craiga in vojnega tajnika AVoodringa dovoli' prodajo. KARDINALI PRIHAJAJO POLICIJSKI NAČELNIK HM-MLER DOSPEL V VARŠAVO VARŠAVA, Poljska, 18. fe bruarja. — Nemški policijski načelnik Heinrich Hinimler .-e je odzval vabilu poljskega policijskega tnačolnika generala Zamorskega in dospel v Varšavo. Tukaj bo ostal \eč dni. Dva ameriška kardinala sta dospela v Rim. — Priprave za konklave v polnem teku. RIM, Italija, 18. feb. — Kardinal Denis Dougherty iz Philadelpbije in kardinal Geo. William Mundelein iz Chicai»a sta v soboto zvečer ob 7 do-?|>ela v Napol j s parnikom Rex in sta se 45 minut pozne je z vlakom odpeijala v Rim, kjer se bosta 1. marca udeležila konklava za izvolitev novega papeža. Tako v Xapolju kot iv Rimu sta bila prisrčno sprejeta. Ko sta kardinala v Xapolju stopila s pa mika ju je »pozdravila velikanska množica. Tudi na železniški jM»>taji v Rimu se je zbrala velikanska množica ljudi in mnogo zastopnikov Vatikana in ameriškega posla ništva. Prvo, kar je kardinal Mundelein zagledal, ko je prišel Rex v pristanišče, jc bila svu->tika zastava, ki je vihrala na nemškem paruiku Wilhelm (iustloff, ki je pripeljal litMHi nemških delil we v na počitnice v Italijo. Kardinal Dougherty pri prihodu v Naipolj med drugim tudi rekel: 4 V Rim prihajam z veliko žalostjt) v svojem srcu. Poročilo o papeževi smrt; so slišali v veliki bolečini ljudje |»o celem svetu. Obenem pa sem tudi vesel, da sem »prišel v Italijo, ker jo smatram za svojo drugo do movino." Nato pa je rekel iv italijanskem jeziku: "Sono mezzo Italimio." — (Napol sem Italijan.) Tesarji miizurji in (zidarji so na delu, da zadelajo vsa vrata, ki vodijo v konklave kardinalov. Vse telefonske zveze z Vati kuno v so bile pretrgane. Vsa okna, ki so obrnjena proti mestu, so zabita z deskami, t!a noben kardinal ne more dobiti ni-kakega znamenja od zunaj. STAVKARSKI NEMIRI V CHICAGU REPUBLIKANCI NE BODO VZTRAJALI Madridska vlada je pooblastila Anglijo i n Francijo za pogajanja. Odpuščenje voditeljem edini pogoj. PARIZ, Francija, 18. feb.-Madridska vlada je pooblastila Anglijo in Francijo, da se pogajata z generalom Fran-<-om za »predajo po l edinim fM>-gojem, da genera! Franco ne bo kaznoval republikanskih voditeljev. Francoskim in angleškim zastopnikom v .Burgosu je bilo naročeno, da naj ponudijo ge iKTalii Francu mir\\ imenu republikanske vlade. Francija je v Burgos poslala senatorja Berarda, ki je pooblaščen, da po.-redu je pri generalu Francu za premirje v državljanski vojni. PARIZ, Francija, 18. feb.— Voditelji republikanske Španske so razdvojeni, medtem k». se Anglija in Francija pripravljate, da priznate vlado generala Franca, čegar armade >e pripravljate na podednji napad na Madrid in Valencijo. Predsednik M-.nuel Azana, ki se nahaja v Parizu, je zapreti I, da bo prelomil z vlado FRANCOZI SE UTRJUJEJO V SEV. AFRIKI Zasedla je ozemlje, ki ga je odstopila Italiji. — Italijani ogrožajo dve francoski afriški koloniji. dr. .1 uaua Negri na, ako se bo Somalijo branila prositi za mir. Ako .u-1 * V Tuniziji je francosko vo dr. Negrin ne bo hotel podati, jaatv„ pripravljena v vojašni-bo A zana najbrže razglasil, da ,..|h ifl pri,irav|jeni so tudi vo- se je Negri nova vlada »v Va-lenciji uprla. Zelo hud udarec je bil tudi ]jajeV zadan republikanci vladi, ko j ' Ita,'ija jnm „., |m>ji frallcoske ne vrhovni poveljnik poražene Somalije, v Abe00 »vojakov. CHICAGO, 111., 19. feb. — Uslužbenci Hearstoviii časopisov "Chicago Evening American" ter "Herald and Examiner", so zastavkali. Pred u-: zastokati Anglijo pri generalu Francu. Prvi podtajnik vnanjega u- Vieeiite Rojo izjavil, da se nemara iz Franca je vrniti na Špansko. Dr. Negrinu je že naznanil svoj odstop kot poveljnik republikanske armade na severu. MA1>RID, Španska, 18. feb. — Fašistični aeroplani so včeraj bombardirali Alicante; ti oseb je bilo ubitih, 140 pa ranjenih. Ob istem času je fašistična težka artilerija obstreljevala središče Madrida. MADRID, Španska, 18. feb. —. Diplomatski krogi zatrjujejo, da angleškaIvlada prigovarja španski republikanski vladi, da opusti vsako brezuspešno bojevanje ter išče dovolj sposobnega diplomata, ki bi mogel redništvi obeli listov je prišlo včeraj do vročih spopadov. Par stavkarjev in stavkokazm-je bilo tako poškodovanih, da so jih morali odvesti v bolnišnico. Uslužebnci so člani American Newspaper Guild. TO JE ODLOČNO POUDARIL ZNANI SENATOR BORAH IZ IDAHO WASHINGTON, D.' C., 19. feb. — Republikanski senator Borah iz Idaho je rekel sinoči, da ne preti Združenim državam od nikjer nobena nevarnost in da vsledtega ne vidi nikake potrebe, čemu bi se predsednik vrnil v Washington. Kakor znano,"se je podal predsednik v petek tv Florido, kjer se je vkrcal na križarko "Houston". S križarke si namerava ogledati velike mornariške manevre, ki se bodo vr šili v Karibskem morju. Ko je dospel predsednik v Key West, Fla., je sprejel v avdijenei časnikarje ter jim namignil, da prihajajo iz Evrope zelo vznemirljive nesti ter da se bo morai vsledtega prej vrniti v Washington kot je pa spočetka domneval. Iz precej zanesljivega se je izvedelo, «la bosta Nemčija in lt\-lija stavili v kratkem nove zahteve. Kakšne bodo te zahteve, se ne.*ve natančno, toda >d& se, da bodo tikale tudi Združenih držav. Senator Borah, ki je najstarejši član senatnega odseka za vnanje zadeve, je pa drugačnega mnenja. — Vse to je prazen, neutemeljen strah, — je dejal. Odkrito vam i>ovem, da ne bodo fašistične države na)*»rile proti Združenim državam ni kakih tpretenj in jiin ne ho-lo stavile nikakšnih zahtev. Prt-I-sednik naj bo brez skrbi in mu ni treba vračati. — V splošnem pa tudi pret-njt\ ki jih pošiljata svetu Nemčija in Italija, ne pomenijo dosti. Izmed de.-etih pretenj se komaj ena vresniči. Evropski narodi se čedalje bolj zavzemajo za mir. Spočetka >o tr«|H'tali, ko so fašistični voditelji rožljali z orožjem, sedaj pa ne trc»|>etajo \eč. — Ko je dospel angleški ministrski predsednik Cliambe"-lair v Nemčijo, ga je nemški narod z velikim navdušenjem pozdravil. Isto se je zgodilo, ko je obiskal Italijo. Vsi 1111 rodi streme po miru. Ediui kalil ei miru so nekateri voditelji. Administracijski voditelji v I kongresu izjavljajo, da jim ni znano, kakšne informacije je dobil predsednik Roosevelt o evropskem položaju. PARIZ, Francija, 18. feb.— Francija je |rjvečala svojo o-braiirU* v Afriki, ko je prejela jKiročilo, da Italija zbira močno armado na meji drveli nje itih kolonij v Afiiki. Francosko vojaštvo je zasedlo IJ milj dolg pas med francosko Somalijo in italijansko Eritrejo, katero ozemlje je hrta 1<>:;.~) odstopila Italiji. Francoske oblasti so pričele klicati pod zastav«- domačine v Džihutiju, da straži jo mejo med francosko in italijansko jaški aeroplani, da takoj odle te, ako ipride do kakih zaplet Ob obrežju Tunizije križari-jo francoski slihmarini in v Tunizijo, ki meji 11a italijansko Libijo in so bili podani močni vojaški oddelki. Pa rni k Clieiionceaux je iz iMarseja pripeljal težko artile-rijo v Džibuti. Za preiskušnjo pripravljenosti proti Nenioiji je francoska vlada razglasila "stanje opreznosti" v Moselle depait mentu za prihodnjo sredo. Italijanske oblasti v Rimu ne marajo razpravl jati o tem, da je francosko vojaštvo zajedlo ipas med Somalijo in Eritrejo. Po zadnjih poročiilih iz Dži butija se zbira italijansko vojaštvo severozapadno in južno od Džibutija. Iz Tunizije je pričelo v čo- rada sir George Mounsey je španskemu poslaniku Pablo de trtek prihajati francosko voja-Azearate v Floroz povedel, di^Štvo, da zasede obrambno čt bo Anglija priznala fašistično, to iproti Libiji. V Rizerti v Tu- dnika državnega departmental, ki bi hotel kaj razpravljati o poročilu, da je predsednik Roosevelt dobil vznemirljive vesti iz Evrope. V nasprotju z veliko nervoznostjo v državnem I depart men tu ofc> času monakovske krize, je bilo včeraj v vseh uradih zelo mirno. vlado na Španskem, ako bo rc publikunska vlada prisilila generala Franca, da si prebije pot v Madrid. ALI ste že naročil^ Slovensko - Ameri kanski Koledar za tšT leto 1939? nizi ji je pripravljenih 44 francoskih bojnih ladij. IvONDON, Anglija, 18. feb. — Zanesljivi inozemski krog; krogi zatrjujejo, da je Italija mirno poklicala pod orožje 150,000 rezervistov, časopisje pa je pričelo zopet veliko agitacijo proti Franciji. Angleški poslanik lord Perth je prejšnji teden cftvakrat vpra- MEHIŠKA VLADA ZAPLENILA RAFINERIJO MEXICO CITY, Mehika, 19. feb. — Predsednik Lazaro Cardenas je danes naznanil, da je mehiš-ka vlada zaplenila Del Monte raifinerijo, ki je bila last bivšega predsednika Plutarca Callesa. 'Callesa je bil Cardenas pred leti izgnal ter žjjvi v Califomi-ji. šal vnanjega ministra grofa Ciana, kaj pomeni ojačenje armade v Libiji« * - ■Otll IZ1BB Torf Monday, Fetruary 20, SLOVENE '(YTTGOSLIVJ 0HLY ■ > i ■ .1 ——— GLAS NARODA (wick or tux rsoi-U) tf owned and puiwtabed fry IU)VKMl riBLUUilNU COMTANY 0 U Corporation> fraafc Jtakv^. Pmldat J. Uprtia. 8m. J*tae» of ImmUmms of Um corporation aj»j addram of above officer«: §U WIWI lath »TKCKT NKW YORK, N. V. 46t/i Fear UMOlQii HVKMI DAI HZOEPT SUNDAYS AND HOL1DAI8 AdvertSeement on A|reeiiieiit Za celo leto velja tlet aa Amerike In Kanado ..............94.0c pol leta ................$3.«)© Ke 0etrt leto Za New Tort u celo leto . . 97 00 Z* pol :eta ................$3.r0 Za Inoeematvo ea celo leto .. |7.ik) 91 ^C 1 Za pol lete ................93.30 Yearly ~OLA« NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZSilfil NEDELJ IN PRAZNIKOV -ULA8 NARODA", tli WEST 19tfc STREET, NEW YORK. N. I. TELEPHONE: CHeioea 9—1949 KANADSKI PROSTOVOLJCI V FRANCIJI DoFlai Itree podjjlen ln oeetmuetl ee ne prlobCujeto. Denar se naročnina naj ea blagovoli poAlljetl po Money Order. Pri obremenil kraje naroC- alkof. protiuno, de ee nas, tudi prejinje biraliMe naznani. da hitreje najde-«k» nnalornika. ITALIJA VZTRAJA Angleška in francoska vlada nameravata uradno priznati španskega fašističnega generala Franca. S tem se hočeta prikupiti Mu*>oliiiijii, ki ima Kram a že itaki|>ovseiij v svoji oblasti. Iz Londona |>oročajo celo, da ho dala Anglija Francu izdatno posojilo. Z »»žirom na to j*- italijanski časnikar Virginio Uayda, ki govori v Mussolini je vem imenu, znatno omilil svoje prvotne izjave, I Ved dobrim tednom je namreč Gayda rekel, da bo itali-jansko vojaštvo ostalo v Španiji tudi po zaključku državljanke vojne, češ, da ni dovolj, če zmaga Franco v vojaškem pogledu, pač mu je pa treba zagotoviti tudi politično zmago. Tista (iavdova izjava je bila <"banibcrlaina in Daladieri zelo presenetila, kajti Mussolini je bil pred ča-om obljubil, da bo takoj po sklenitvi miru odpoklical svoje prostovoljce. Vse je kazalo lepo i ti ugodno za Anglijo. Chamberlain si' je globoko oddahnil ter v mislih že iprarzuoval svojo novo 'Sli plomatično zmago". 11. februarja sta se pa Chamberlain in Da'adier zdrzn:-la, k.ijti doživela sta neprijetno presenečenje. Italijanska revija "Relatione Internationale*', čije p:-«uiije kontrolira italijanski v na nji minister Ciano, je izjavila, «la Italija ne bo nikdar opustila svojih zahtev napram Franci ji in da mora Italija poti vsakim pogojem dobiti fiancoski otek Korziko. Ce ne bo šlo zlepa,'bo slo pač zgravla. Mussolini zavida Hitlerju uspehe. Pograbil .le Ajvstrijo in Sudete, ne da bi pri tem pade! en sam strel. Vprašanje je le, če bo Hitler tako velikodušno podpiral Mussoliuija kot je {»odpiral Mussolini Hitlerja v Monakovem. ~ ■ - • « I ' I « I <# fii t Peter Zgaga O ŽENSKI MODI Kanadski prostovoljci, ki so se borili za špansko republiko, so dospeli iz Španije etjo. V obmejni železniški j>ostaji Cerlierc so se morali vsi registrirati. v Fran Pomlad se bliža, in vsledte-ga se mi z
  • miiija George VVashingtona — sijajnegta vojskovod je v vojni za neodvisnust, sposobnega državnika in prvega predsednika Združenih držav. V dragi |M>loviei osemnajstega stoletja j«' bil Washington nekaj več kot ameriški voditelj — on' • je bil vodilna postava tudi v svetovni zgodovini one dobe. Sin aristokratske družine virgin i j^kili velejsirestnikov, začel je svojo kariero v starosti IS let k«»t častnik milice. Borba nad Francozi, utrjenimi v Kanadi in v dolini Mississip-pja, in Angleži, nastanjenim ob atlantski obali, ki je imela od ločiti, kdo naj z^igospodari nad kontinentom, se je tedaj bližala kritični st«>pinji. Francozi so imeli mnogo indijanskih plemen kot svojli zaveznikov. V tej vojni, ki je končala s popolnim izgonom Francuziiv, je Washington -lužil na angleški strani in dobil praktično izkušnjo v vojskovanju. Ko je Anglefcš-ka začela svoj zgodovinski spor z ameriškimi nanjo vnj»ko v |>oinoč kolonijami. Po mnogih j m »razi h in strašnih mukah je bil Washington končno v stanu prevzeti ofenzivo. V oktobru 17-Sl j«* obkolil glavno britsko vojsko v Vorktownu. Britanci so se j mm hi I i in vojna je bila do-bor jena. Ko j«* vojskovanje končalo. JUNAŠKI BRANILEC UTRDBE VAUX UMRL napadali ujiornikc kot "-brezpravne hande," sestavljene v« činoma od "tujcev*' in vo dene od jsaiijačev in "izdajalcev." Skupaj z Benjaminom Franklinom, Samuelom Adnmsom «tgorčenj<-m j«- odklonil jMMiud-in Thiiuas Jeffersonom. j<-jb«» m katerih častnikov, ki so Washington od samega y.ačet-?ga hoteli proglasiti kraljem in SI ava in tupljenje nedavno un|rlega francoskega likovnika Ravnala ,>ta se pričeli v prvih junijskih dneh I. 1916 pred Verd lino m v utnlbi Vaux na eni izmed prednjih franco; ka igral odltjčilno v i logo v iiv« Ijevanju in h ra jen ju koloni jal-njh pravic. Vdelezil se j«* kampanje za bo jkot i ran je angleškega blaga in bil je član prve ga kontinentalnega kongresa. Ko je drugi kontinentalni koii-gr« s pn gi;io bile p rve vo-litve in Washington je bil izvoljen prvim predsednikom Združenili držav. Dne .10. apri- AKO NAMKHWATl'. 4 OBISKATI SV KT O V NO HA/STAVO. VAM IK TA ZKMIJKVID MOIIIIO. UUNU Jli» XJl£LBm - OGROMNOST SVETOVNE KAZSTAVE V NE« Y0RXU BO SLEHERNEGA PRESENETILA Slovensko-Amerikanski KOLEDAR -—1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA . MPoitmUu> Nt zamudite te prilike! Slonic Publishing Co. VffKJL Y« kolonijami, j«- bilo javno mne-ropi, ki je imela popol.no kon-nje v kolonijah ostro razdelje- j tn.lo vseli morij in je mogla blokirati ameriško tribal. Ali 110. Mnogo starih ustaljenih dražili je sicer podpiral«) zahteva za večjo samostojnost, ali se je protivilo othlelitvi od vojsko in naprosil Washington j la 17s<> j,- bil zaprisežen v m« na j prevzame njeno vrlino po-'stu New York. Ponovno izvo-Vel je; on se je takoj o«lzva 1,1jt !l j«- os«-|ll let vodil 'broil dr-pozivn. žave v težkem času začetnega razvoja in burnih svetovnih dogodkov. Odločno se je pro-tivil vmešavanju v evrripske homatije. Odklonil je tretjo nominacijo, spisal ztrotlovinsko slovesiiti |»oslanico, ki je postala temeljni .kamen ameriške politike in s,, umaknil na svo-M- posestvo v Mount Vernon. Živel je tam še tli leta do .starosti 7 let. Ivo j«, umrl, tla jm>-stane za večn čaščen p«».piv v ameriški zgodovini. Tekom nasletLnjih šestih let je vodil Washington osupljivo vojaško knitkpanjo. Zdelo se je neverjetno, da hi njegova krdela prostovoljcev, slabo iz-vežbauih, slabo oboroženih in slabo preskrbi jenih, mogla premagati disciplini rano redno vojsko največje velesil«* v Ev- Angleška j«- vodila le polu srčno vojsko in mnogo angleških voditeljev j«- odkrito simpati- 'Mnatere-donhovine". Neki zgo-jziral«» s Amcrikanci. Ameri-jdovinarji trdijo, tla, ko je iz-bmhnilo dejansko vojskovanje, ne več kot tretina izmeti treh milijonov prebivalcev kolonij je podpirala revolucionarne odibore, ki so si bili prilastili vladne oblasti. Tisočero njih je je dejanski pridružilo -britanskim vojskam proti ameriškim "uporniikom'Tories*' — kakor so nazivali te K.ka borba v.n nemlvisimst in visoki ideali, ki so prešinjali revolucijonarce, st» bili mel meti tem vzbudili zanimanje sirom sveta. Prišli so prostovoljci Iz Nemčije, Francije Švedske, Poljske in drugih dežel, tla se pridružijo Washing-tonovi vojski. Končno je francoska vlada javno stopila na stran Amerikancev in odpo- pro-ibritans)ke elemente — ho slala brado v je 111 eks|>e«licijo- JOJ/JOJ/ V!~j MIŠICE Vm v križu /\l ME TAKO BOLE, DA KOMAJ STOJIM POČAKAJ, DA TE OO8RO iN NAGLO NAAAAŽEM S PAIN-EXPELLEAJEM.C^T TO BO NAGLO [ v OOPRAVILO * x TRGANJE IN BOLEČINE Uporabljajo ga po vsem svetu izza 1867 Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. dišite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING Co" »POTNIŠKI ODDELEK "GLASA NARODA"« 216 West 18£h Street \r« VnrV w v re je Washington umaknil na kili .pozicij. Nemci so bili ob-svt.je ptjst*stv0 mož se ni nikamor ganilo. iSttrahovito nemško bombardiranje ni moglo pregnati francoskih junakov Vj. utrdbe . '2. junija je jmslal polkovnik Ravnal iz utrdbe zadnjega poštnega goloba s kratkim obvestilom: 44 Borili tse lionio th> konca. Toc je Nemcem končno posrečilo zasesti zgornji del utrdbe 7m strahovitem napadu strupenimi .plini. Toda Ravnal se je < svojimi vojaki za-barikadiral in držal utrdbo. Nemci so j»o-teni poskusili metati v zabari-kadirano utrdbo granate, totla Ravnal in peščica njegovih vojakov je odgovorila s silnim ognjem in ni se hotela umakniti. junija je pre>stregla francoska armada zadnje Ravnal-dovo optično obvestilo "Končano je. Častniki in moštvo ho izpolnili svojo dolžnost. Živela Francija!" Navzlic temu *e«pa Ravnal tistega dne ni hotel mlati, ker je do zadnjega trenutka upal, da mu bo vrhovno poveljstvo poslalo pomoč. 7. junija je moral pred istru-penimi plini ukloniti. Zabari-kadirani vhod se je odprl, in čet« ujetih Francozov jo prišla iz utrtlbo. Otl poščire junakov je bilo ostalo komaj dovolj mož, da so rnOgH odnesti ranjene tovariše Nemški divizijski general je prijazno sprejel francosko ujetnike, izrazil JDolkovniku Ravnalu svojo lobčudovanje in mu obenem sporočil, da ga je general Joffre odlikoval .. križcem Častne legi,je. Pozneje je prišel tudi nemški prestolonaslednik izrazit Raynalu svoje občudovanje in o^obno mu je vrnil častniško sabljo. V Jugoslavijo: Ba $ J.45 ....................Din. 100 9 4.75 ....................l>ln. 200 $ 7.(10 ....................Din. 300 $11.00 ....................Din. 5U0 $ lil.00 ....................Din. 1000 »42.50 ....................Din. 2000 pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Italijo: Za * 6.30 $ 12,— | 29.— * 57 — f 112.60 Lir 100 Ur 200 Uh bOO Lir 1000 Ur 2000 $107.— .......... Ur 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Unh. dovoIjoJoM Ae boljše pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVRSU. &JEM0 PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO fl_ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) tl* W. 18th ST., NEW YORK l"l||||llll'>>'ni|.i<||IIHil'|||.|llllllll||||(|llilllI|| nH''M|HniinH>"iiiniuMi'l'iiumin'jliumiiuj Rojake opozarjamo« da lah-%o, ko naročijo posamezne ko-nade Slovensko-Amerikanske-^a Koledarja za 1939, namesto, da pošljejo svoto — 50c v gotovini ali Money Odru — priložijo k naročilu znamke po • oziroma po 2 centa. polagoma obrnila nazaj, in bn mo kmalu taui kot mho bili pred leti, ko ženske pasu sploh imele niso. Vrlina obleka je le za para e barve oo kratko izrezane n:i prsih in glolntko u:. hrbtih. Za vst* tisto, kar jt* motla sjiodaj prikrajšala, je vzela tudi v pošte v na hrbtu. Za vrat ne predpisuje uiotia razen žajfe ničesar. Kite 1 marsikdaj ne ve, če jr mandele baln*a. Obrazu posvečajo veliko pozornost. M a žejo ir;1 s po!« I ereamom. vanishing ereamom, raznovrstnimi pudri, rdečin' in drugimi barvili. Obrvi se pulijo, trepalniee -i pa vcepljajt». Nekatere se poslužujejo na obrazu tudi shaving ereama, totla te skrivnosti ne izdajo niti svojim najboljšim prijateljicam. Važen del ženske obleke so nogavice. Glede nogavic je rojakom zadeva znana. Pred par leti, ko je tudi določala moda kratka krila, smo se jih dobra nag'edali. Nohti morajo biti rdeče-po-barvani. Ne samo na rokali, pač pa tudi na nogah. r . ('emu jim služijo pobarvani nohti na nogah, pri najboljši volji ne vem. V deževnih dneh bo nežni spol, to je tisti del, ki se obrača po modi glede čevljev, izelo trpel v sled prehladov. (V, ga postaviš poleg žensko noge, je za polovico stojala promajhon. Navzlic temu ga pa ženska obuje in več ali manj kom od no hodi v njem. To je po mojem mnenju čudo tvseh čudes. fVlj«, če sploh jih lahko i-mennjemo tako, bodo opankam podobni, s to razliko, da IhhIo na visokih petah. Ženski čevelj otl pete do prstov ni dolg niti eno ped. Nogavice -bodo tudi mnog j trpele vsled te mode. Morda zato imajo iHibarvane nohte nn nogi. Eni /pravijo, da morajo hiti čevlji iz kačje kože Ženska pa ima prirojen strah pred kačo. Ne samo pred kačo, celo martinčka in gliste se boji. ^ To ji je še iz paradiža ostalo. te bi bila ženska v "paradižu pametna, bi še danes imeli v>i ljudje paradiž. Tako so ga pa odzrle; Če sebi ne, so ga že vsaj nam moškim. L «; 8 KI! B D D A"—Xew TOIIH- Monday, February 20, 1939 SLOVENE UAYf DULY Ml HAIL LOVOV: i^ivrui v Moskvi, v Tverski ulici, v občinski ha*i. Ttnlu git go tu v I jam vas, j *o-se«l v ki hi* i zaslužni u tint ni k republik**, neki Jar-e v. Vr Stotnikih va stauuje uje^ov prijatelj uradnik velike tovarn«', neki iuženir Sče-diin.^ki. In iijt'iiui je dala tovarna za o?« lino u j »orabo lahek avto M l, seveda samo kj voi-nj«* v služhi tovarne. J are** v in Kčedriitftki se (»oznata že davno. Igralec da inženirju ]M>^o-to brezplačne gledališke \>ti ptiiet*. Inženir jia nereda noč* tejc* eta-tonj. In tako wtopi vtwlno ob koncu pred»4a-v«' k <»fcr»ji, kjer zaklitV sku pa j r» >vojo ži-no: J«im! Jar-c»*v! Nt-ko«" j«* nastal iz tt'jra celo a**s|M»rajtnm. Janet je bil /I»rth I in natliHiH-stoval it a je dniK igralec. Zakonca Sortni-rinWki t«'^a nista vedela. l)ol--<» *ta >t«da ipri ograji, navda-i no plo^ktila in klicala v za-l»av*t «»b<*iu>t va: Jarc«*v! Jar-pt-v! I n In to n\vt vaše las'kave ponudbe, Ivan Kuimič. AJia, da ne pozabim, čez tri dni bo pri nas premici a. Ne pozabite torej. Prosim, pros hi*, .saj ni vredno, da bi govorila o tem. Taka malenkost . . ." Ni še minilo pol ure, ko je avto že ntaI iprcd liiAo. Zakon-ci Jareeva sta eljemo?'* Najprej so rie odpel jali v moskovski trgovski dom naku[»o-vat. Peter Jegorič je potreboval nogavice. Zinaida Mi-bajlova pji svilo za plašč. Ne <1A bi se žurila, sta obhodila vsa nadstr(j(»!ja tr^ov-skejfa doma in »i -krbno ogledala vse blago. Pili so čaj. Pusluišali so gramofon. Politizirali so. Čez dobre pol ure je pa zašepetala Zinaida Mihajlov.ua Petru Je- goriču: 44Ali bi že ne kazalo po«lose? Avto čaka." 44Beži ibo! To ni taksi." Od Holodnikovi-h >ta se odpeljala v Tretjakovsko galerijo. Ptrteni se je Zinaida Mi-hajlovna -|M«nnila, da že dolgo ni bila na grobu svoje matere. Tam se je Zinaida Mi-ha j lovna razžalnetila. Da bi jo potolažil in razvedril, je predlagal Peter Jegorič, da bi se od)»eljala še v ninzej. Odpeljala sta r»e in si ga ogledala. 44 No, zdaj bo že dovolj. Odpelji va se domov. Danes sva litiiela pa res krasno nedeljo, kajne, Zinočka?** M\irilšel v maju leta 1031 v Berlinu na javno dražbo. V berlinski tožbi za s t O) ki sovjetsko vlado trgovsV> zastopstvo v Berlinu. Za to zastopstvo je biki v maju IDfll o:l-
  • oree- Te dni je pa dobila policija povelje naj aretira zarotnike. Nekega visok«*ga častnika siainske armade so aretirali, ko >e ob aretaciji uprl gn . . , , vernor .nekega provineijalnega W Hilifcnl« je ,»r.šla ,m> lllt.stjl >; kaM Ž^jenje, ko so ga |H*ljali pod stražo v Bangkok. V Kangkoku so odstopili 'župan in trije čhmi mestnega sveta. Pred leti se je tožarila kneginja Sčerbatova v Parizu za pravico do (bratovega premoženja ~ sleparjem, ki se j»» izdajal za njegovega edinega upravičenega dediča, pa je radiu vest, da so v Siamu imI-'krili novo zaroto proti vladi, že trejo v raameronia kratkem času. Ob povratku l.*J let sta-rega siamskega kralja Anaude Mallidola iz Švice na kronanje in začasno bivanje v Bangkok je bil na kralja pripravljen atentat na Cev Ionu. Nedavno so pa zarotniki (»o-kusili zastrupiti siamskega ministrskega predsednika in njegovo rodbino. O tretjem namerava-.nem atentatu pravi uradno poročilo, da so hoteli zarotniki na člane vlade izvaltt v državi nemire ter poklicati nazaj strmoglavljenega kralja Pra jndipokn ali njegovega brata j Japonska. V zv«*zi z odkrito zaroto so temeljito očistili armado ter odpustili mnogo častnikov brez pravice do pokojnine. A-retacije >e c«. .nadalju jejo. Via da izjavlja, da je < pravočasnim nastopom zarota povs< m tzatuta. .Tedr<» zarote je bito ba je v armadi. Šlo je za pohlep po oblasti in vpliv v armadi. Obenem pa gre tudi za politično orientacijo nia, kj«*r se borita za vpliv Anglija i 11 **Petja^" je dejala žeija,'samo (»ovedati mi morate, kdo 44skoraj celo uro sva že tu. To sta Ivan Kuzmič in Nina .la ne spodobi. Saj naju čaka kovljevna. Sicer s«* mi pa ž«* Š4»fer . . mudi. Plačajte prosim sto 44Neumnosti! To vendar ni rubljev in sedemdeset kopejk.* tnksi. To je za>t<*nj. In to-j *4Kako to, sto rubljev iu i naročil šoferju, naj fMwrika f" "Seveda sem mu." je odgo- v< ril Peter Jegorrč. 44Pml hi 44lfvala lepa, Ivan Ku«nič. išo bo poča*kal." Kaj pa vi?** 44 Nič ne Mkrbitc. Jai danes voza ne potrjujem. Kar vzemite ga za dve ali tri ure. In kar se tiče 1 »carina, ga imam Holodnkkova žena je ošinila moža z moril ni m pogledom. 44Le poglej, človek božji, kako žive drugi. Ne tako kakor mi . . .** VAŽNO ZA NAROČNIKE PoI*g uilort J* rat vidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prra iifTlika pomeni mrteo, druga dan in tretja pa leto. Da prihranite o«(K>trebn«*K» dela la atrottor, Vu proalmo, d« skute te naročnino pravočasno poravnati. PoAljlte naročnino naravnost «»•■ ali Jo (M plačajte nafcwu saatopoiku t VaAem kraja ali pa kateremu lamed MHtopotkov. ko ji h Intent ao tiskana a MmIM črkami, ker ao upravičeni obiskati turn drage naselbine, kjer Js kaj nafiih rojakov naan IJenlb. Zastopnik bo Vam IsročU potrdilo aa plačano naročnino. CALJFOliNlA: Kan Fraaclaco, Jacob I auabla CtiUntAlM): 1'utHitu, Pstsr Cvllg. A. Haiti« Wslsenburg. ML J. Bsfsk INDIANA: indlaaapuiia, Ww. ILUNOIM: Chicago, 1. UsvOk Clcaro, J. riMm (Chicago, Oosra JolisC. Jennis LA Ubila, J Masesetab. NoFtb Obiraes MAItlLAND: Kitgailter. rr. M K'H IO AN: i.>tftjholfc» Lb mlfl Vodoplvw M t N MBaOTA: Chlabolm. Frank OouAs. J. UaiMl BU. M C Kvetecb, Ixmla ..tlllbseft. Loads HlkMas. Jona Povfti Virginia, Frank BrraOcb MONTANA: PHIU: Barberton, Fnak Trska Cleveland. Anton Bobek, Chaa. Kar linger, Jacob Hssnlk. Job- Hlspnik Qlrard, Anton Nagods Lorain, Loula Balaot, John KumAe Yoncgstows, Anton ILlk*U OBJCCON: Oregon Citj, J. KobUr PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Broughton, Anton Ipavso Conemaugh, J. Brasvec Oovsrdals la okolica. Mrs. IvaM toport. FarreU.* Jcrrj Okorn Forest City, lis* B—■- Fr. Btaimmr Urwnamrg, Frank Novak Homer CUr. Fr. Jobagtowa. Mi Krsjn, Ant. TaxdWtJ nu*ša ?** 4*Kaj bi .se mi me>alo?Samo svoj denar liočein in nič več — izvoliile rse prepričati.*' S«*!«1 tedaj sta presenečena Jareeva o|«azila, da sta se vozila s taksijem. . 4Odkod -e je pa vzel taksi?' je k rival Peter Jejyorie. 4 4 Zakaj tak-i? Saj sva vendar sedla v avto Ivanin Kuzmiča!** 44Kje sta sedla v avto teira Tvana Knzmiča?** 44Pred najinim domom." 44V anoj vtjiz pa sta .-edla blizu tr^ovske^a »loma na Pe-trovki,*' je odgovoril šofer. 44Prišla sta iz trgovine in vstopila. V tem je ta izmota.** 4tZa>kaj nama niste povedali, i.iiii''"iiii; vas pojasnila In ssko- td ss ua»*-JVnr Cena 35C. KKKAFOSBIJMOeiT IN PROBLEMI SKRiSHTVA ZA BREZPOSELNE. 75 straul. Cena 35c. DENAR. S|>l(sil dr. Ksri KuglM. ZM atrant Denarni problem ]e selo xspletrn lu ttrfsvea la ga ni mogoče atorltl vsakomur JaMkita. Pisatelj, ki je susn CeAkl narodno-rosiKtdar-akl strokuvnjsk. Je raifilrll aru.** d**lo tako, ds bo alufllo ileberoeiau kot orleotatal apia 9 denarju. Cena 80c. IHJ.MAČI ŽIV1NOZORAVNIK, aplssl Frsnjo T>u Isr. 278 at rani. C«*ns trds ves Cena $1.50 Zelo korlstus kujigs sa vsakega ilvlnorejra; opla rasnlb bolezni In sdrsvljenje; alike. »O OKHIDA DO R1T0LJA. I- Hrani. Zaulonv poto|>la • slikami M«tin krajev nate stare domovine, ki w olovencem le UOVEDOREJA. Spiasl R. 8 Cena 70c. 143 strmnL Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRI ROD R. 83 atrsnl. Poljudni si>lal o usravuslovju ln aveadonan-stvn. Gena 50c. KOKO&JKREJA. Sestavil Valentin Kazlncer, M strani. Cens trloves .... JM HroA .... JH KRATKA SRBSKA GRA^^TIKA. «8 alranl Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. TOV IN SRBOV. M atranl HRVA- Cena 30c. knjioa o VEDENJU. (Urbani.> Van. Cena $1^5 KNJKiA O DOSTOJNEM V BDENJ 17. 111 atr. Cena 50c. KUBIČNA RAČUNI C A. Trds sek. 144 -to. ' Navodila aa IsratunaDja nkroglesa. /etsna ■s in tssasegs less. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA. najnovfjAa ln praktika sbirkn navodil as kublnjo ln dom. ' Cena 50c. MA1UUJA In ENERGIJA. Sptanl dr. Lnva Asr-melj. 8 allkiaL 180 atran* Nank O atomih. molekoUk la atektroalh. Poljudno plašna raaprsvs o lsJwiha uodm* —mat Gena $1.25 MI ESABSTVO. Splaal Anton Pase 8 -M^n« 108 atranl. Knjlss ss mlekarje in ljubitelja mlsknrntvn Rilota. Ona 91.00 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 Btrani. Gena; trni. $1.25, ves. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejfia iz-daja, 728 Btrani. NAROD. Kb IZI MIRA. lOl atranl Poljudt-u <>ols nsJse«erneJA* Ka uaroda na avs-tu. »Uejtove Ofke in us vade. Cena 40c. NASK &KODIJIVE ŽIVALI s PODOBI In BESEDI. Ojiisal Kran Krjaver, rji slraul. Mr.iA Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 1*58 strani. Vem... K ti J Iks je namenjena v |»rvi vrsti rs stsvbno, umetno ln stroju« klju^svnl^srstv» *«*r flele-solivnralvu. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. M AJAR. Trije deli: 1<£!. 141. 1X1 straul. Cena inebko res Poljuden lu nstsnten opis odkriti« novels areta. Spis ae Mta kskor Ksulmlvs posest ter je sestavljen |mi uajbtilj^lb tlrlL. Cena 50c- PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda ves. KI atr... |*ririM°-iitt kujitU-a. ki vselmje vse, kar Je pri nakui>u rtiAimo vsakomur, ki se t>o0e s^zusulti s Klavnimi Chami sodobns fllosoflje. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. ivsn Prijatelj. _ 413 straul. V kujlKl ao opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te avoJevr*r«M» ruske atruje. Cena $1.50 SPOMIN L t^Stabl Jute Lavtllar.) J43 strsnL V tej knJiel obujs nsA snsnl i>otoplsee tu pni k Uvlllar spomine na svoja breiAtevllna potovanja. Cena $1.50 8PL0&NI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena broi. Cena 50c. slov.-angleSki IN angleAko-sloven- SLOVAR. 148 atranl. Cena 90& SLOVENSKO-NEMŠK1 SLOVAR. 143 str. Druga polovica knjlse vsebuje nem&ko-alo- "I venski slorsr la kratko alornleo elovaoakega ln nemSkesa Jezika. Cena 40C. UVOD V FILOZOKIJO. Spisal dr. Frane Veber. 352 strani. Cena 75C. UMNI KMETOVALEC. Si4asl Prane PovBs. oenn broA Cena 50c. VELIKI V8RVEDEŽ. 144 stranL Zbirka ssnlmlvlb in krstkuCnsnlb spretno-atl; burke ln finljlvi poskual: vedeievalns tn-beln; paukHranje; issts v Ice. Gena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1*8 atranl Knjiga je tails s sslotbl Vodnikove drnlbn ter vsebujs ftlvijenjeplse asoA ki ao s svojim T, delom privedli alove&aU narod la ' • Gena OOa ZNANSTVENA KNJliNICA. 71 atranl. Zanimivosti u ruske agodovlna In nat opts vojslko republike aaporotklb koaskov. Oena 50c. ZDRAVILNA iHJ^A. «2 VERNE DU8B V VICAH Splwl Prosper Merimee. 80 vaeta is lahp VOLK 8POKORN1K ZADNJI DNEVI NESEBCNEGA EEALJA __Me T - t- nsOUA^-NtvYfltl Monday, February 20, 1939 SUJVENB TYTTGOBLXV? DAILY POGLED NA R EKO HUDSON nikdar ne ugasne u KOMAH IZ ŽIVLJENJA "OLAB NARODA" PRIUDIL L Kujko 'kruto je zopet delal s svojo ženo, ker ni hotel takoj hiteti k svojemu otroku — v seftiičnotrti svoje bolečine im zaradi svoje izgubljene sreče, niti ne pontisli. Potečejo že skk>ro trije meseci po rojstvu njegovega otroka, ne da bi ga bil videl. Tedaj pa nekega dne zopet dobi pismo. Leži na njegovi pisalni mizi brez poštne znamke. Prinesel ga je jiek sil, »loot so mu povedali, nek mlad kmetski fant. In na pismu je bila pihava Eve Wenierjeve. Razburjen v notranjost svoje duše odpre p i smo i« ga še prej vroče poljubi. Ko pa ga prebere, se z glasnim vzdihom zgrudi. Izvedel je, da je Eva vsled hudega /prehlada nevarno zbolela in da bo to pismo prejel samo tedpi ako je ne bo več pri življenju. &e einkrat je imela zanj nežne, iskrene ljubavne besede i« in proti koncu -ga nujno prosi, da se vrne k svoji ženi in da naj vso ljujbezen, ki jo oflbčuti za njo, obrne na svojega sina. To giriljivo pismo je Henbertu Rittbergu še enkrat pokazalo v-o veliko izgubo Ln v obupnih bolečinah je prebil več oni, ne da bi našel mir. Toda slednjič se kvlece iz svojega obuipa in se odloči samo za en sklep, za katerega se je mogel odločiti. Evi je hotel iarpolniti mjeno zadnjo željo, je hotel svoje osamelo srce obrniti k svojemu otroku Ln svoji ženi dati #>aj mogel tolažiti zaradi svoje izgube. In po otroku je imel tudi dobrotljivo in prijazno besedo za svojo ženo in bi mogioče med njima prišlo še vse dobro, ko bi bila isti čari Eleonora Rittberg velikodušna »n bi vse pozafbila. Togla tako naglo pozabkti in mogoče samo zaradi tega ne, ker je tako zelo ljubila in je bila v svoji ljubezni tako globoko užaljena. V njenem srcu še vedino pori ljubosumnost na ono dekle, ki ji je vk radia ljubezen njenega moža. (5tra£*io sovraštvo do vsega, kar je bilo umetniškega, je gorelo v njenem srcu ker je vedela, da je b ila ljubica njenega moža umetnica. O njeni smrti ni vedela nrčesar. . In še nekaj protivuoga je tttopilo med oba zakonca, nekaj kar bi ju moralo združiti — to jo bila nerazumljiva Eleonori-na ljubosumnost na njenega sina. Opazila je, kako je sin bolj in bolj pridobival očetovo srce in kako sta se oče in sin zbliževala, da je za njo še komaj kaj ostalo. Oospa Eleonora je poznala samo eno: vso, ali nič! In ker ni mogla imeti vsega, si je morala izbraiti nič. Herbert Rittberg si je prizadel vae, da na svoji ženi popravi, kar ji ue zlega prizadel, toda kazala mu je vedno samo svoj užaljeni -ponos, nikdar pa svoje ljubezni, ki jo je zaklepala v svoje. *rce kot kako tajnost. Ko se je nekoč, ko je b il Hans star nekako šest let, zelo žaljivo izraz Ha proti umetnicam, ji pravi mož: "Zaradi dekleta, katero sem ljubil, se ti ni treba več vanetnirjati, kajti — mrtva je." Tedaj se je iz njenih prni sicer izvil vzdih olajšanja in j«t nekaj časa izgledalo, kot da liioče biti mehkejša, toda se je zopet postavila v obrambo za svoj ponos in ljubosumnost je še tembolj padla na sina. Tako je ostalo hladno razmerje ined zakoncema in naravno sta se oče in sin vedno bolj zbliževala. Cim osomejša in hladnejša je bila Eleonora do moža in sina, tem bližja rta si postajala. Kmalu nato, (ko je p rišla Flavija v &ittbergovo hišo, je spoznala notranje razmere in le prenaglo je izprevidela, kako hladna je bila #ospp proti svojemu možu in sinu. Sama je imela tako dobro in požrtvovalno mater, da ji je obnaišanje ie žene bilo nerazumljivo. Njeno srce je napolnjevalo globoko aodutje do Hansa Riftberga in iz tega sočutja se je razvila globoka ljubezen, ki jo pa je skrbno prikrivala, zlasti še, ker Proti enak v bližini West Pointa, X. Y. Tokom hudega mraza je reka pokrita z ledom. je kmalu opazila, da je svoje srce že drugi podaril, njemu je kazala samo sestrino naklonjenost, 'katero je na način vračal, kajti imel jo je v resnici zelo rad in se je njej Imel zahvaliti, da je prinesla sonce in gorkoto v življenje njegovega očeta. Celo ponosna, hladna gospodinja je kazala Flaviji nekako naklonjenost. I>o nje je bila skoro bolj ljubezniv«, kot pa do svojega sina. Ko je Herbert Rittberg umrl, je bila Eleonora proti svojemu sinu skoro še bol] osorna kot prej in Hans bi v 6V0jem žalovanju po dra>gem očetu or-tal popolnoma sam, ako ne bi 2 njim žalovala Flavija. Roko v roki sta stala pred mrt- im odrom in mehki, nežni Flavijin glas ga je tako prisrčno tolažil, da ji je solznih oči poljubil roko. Mogoče ) MILIJONAR IN RUDARJEVA HČI. 18-letna Phyllis Britonova bi se bila morala civilno poročiti ,s svojim 20-le4.il i m ženinom A. F. Powellom v Tredegaru v južnem Walesu, l>uii pred poroko je pa nevesta izginila. Pozneje so jo našli v Ejisoiiiu v doti v Evropo. Pthyllits, liči poštenega rudarja, je »bila pred letom dni zaposlena v domu indijskega ve-Jetrgovca s tekstilnim blagom Nusli Waddla. Razvila >e je bila v pravo k"p**tico. Priletni bogataš ji jo kupoval obleke, nakit in vse, kar o-ročni obred. No pozabite, da sem vaš. Nikdar me ne pahnite v nesrečo." In nekega dne jo dobilo lepo dekle pismo, v njem pa ček na 10.000 ajijflloških funtov za njenega ženina. Poweil je vzel ček, ga raztrgal in vrgel v roko. In prav ta viteška gesta je dekletu silno ugajala. Zadnji dan pred isvatbo je pa dekle izginilo s svojo koniornico. Angleški listi so o tem poračali in pričel se je lov za dekletom. Cez nekaj dni se je pa oglasil Ipravni zastopnik indijskega bogataša in sporočil javnosti, da je lepo dekle s svojo komor-nico na domu njegovega klien-ta v Bpsomu. . cu srednjega veka je bil mesto živinorejcev, v renesančni dobi je štel stotisoč ljudi, danes j>a j«4 zop<*t nad milijonsko mesto. Koiier leta 1H70, ko je |K>-stal Kini prestolnica zedinjene Italije, je štel, 22GXKX) prebivalcev, toda že proti koncu lil. stoletja se je. prebivalstvo dvignilo na 4o-rekla. Lansko leto pa jt* štetje pokazalo, -da ise ponaša s pristnim rimskim jwirekloni med današnjimi prebivalci Kima samo nekaj mul ,'12 odstotkov K i mljanov. . SVETILKA ZOPER BOLEZNI V VRATU. V skandinavskih deželah so so obolenja dihalnih organov in v vratu leto« pojavila v do-siti večjem številu nego kdaj prej. V Kodanju je toliko obolenj to vrste, da bolnišnice ne morejo Kp reje t i več vseli bolnikov. V Oslu menijo sedaj, da so našli učinkovit pripomoček zoper takšne bolezni in sicer v T>odobi "sterilizirane" ■svetilko, ki so jo uvedli v svojih poslovnih prostorih. Ob vsakem okencu, kjer imajo njeni uradniki opravka s strankami in kjer obstoji torej nevarnost okužit ve z bacili, je dala na-mcriUti takšno Kvetilko. To so znane stekleno cevi, ki svetijo >s slabotno modrikasto svetlobo in izžarevajo ultra vi jol i čas te žarke. Ti žarki ubijajo vse bakterijo in varujejo na ta način uradnike prod okužitvijo. Učinkujejo pa, vsaj za kratek čas, tudi na stranke. Priprava se je, kakor videti tudi v resnici, obnesla. Doklej je obolelo lo prav malo uradnikov te banke. BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 KRETANJE PAKNlkOV SHIPPING NEW.*? 23. februarja: Ilansa v Hamburg 'SI. februarja : lie de France t lla*re IM. februarja : lie ile France v Havre februa rja : V uU a lila v Trat Queen Mary v Cherbourg 1. marca : l*eut.scbland t Hamburg ."!. marcu: Norma mile v Havre 4. luarea: Hex v Ceuoa A«|uitanla v Cherbourg 8. uian-a : Ilnmburg t Hamburg 11. uiarea : l'uris r Havre Queen Mary t Cherbourg r<>nte tU Savoia v i^enoa r VSE PARNIKE SLOVENIC PUBL CO. TriiOSUV TKA v K.I. 1»KPT. SIS W. lina SI. New Vwk. N. V. 15. mar i-a : St. Loula t Hamburg IK marra: H<>ma t Uenoa lie de France » Ilatre 21. mart-a: Kun.|m t Uremen '£1 marca : Ilausa v llambarg 23. marca: O'hamplain v Havre •4. uia n-a : Queen Mary t Cherbourg uinr«u : Hex v (ienoa l!S. marca: Uremen v Uremen JO. marra : iWMitseblaml v Hamburg Cena • poitnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Strc*l New York. N. Y. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE haiil Adamič—16 Jl l.OSLOVANSKIH KKTKK J Kit K H: IVIln r.Aa ; VASI- LIJ \1 IRK : I'.-lokub-a........JM /nit Ko 1'HKUiVKC: Ko mi fantje |>roti vasi >li.....2a I>* enkrat Se .................131 Slava «ielu ...................20 Hit. V« »KAKI«*: Itoiuiarln; JUS. 1*A: lVjtrkan j.les ...... NOTE 7A KI AV1R Al l HAR- VULKANSKI IZBRUH V BELGIJSKEM KONGU. Ognjenik Xjamlagira v Belgijskem Kongu je začel spet bruhati. Popolnoma nepričakovano je izbruhnil in spremenil ti.soče hektarjev obdelane zemlje v jmščavo. Mnoi^i nasadi, ki so bili pod evropskim vodstvom, so postali žrtev ognja in lavnega toka. V Ki-vutnu je uničena katoliška cerkev in miisijonska isola. Tok žareče lave so jez lil v Kivuško imorjo, pri čemer so nastali velikanski ob lak i dima in para. Na ]>ovršini vode je plavalo na sto t its oče rib, ki jih je bil a vrela "voda doln^odno skull a hi. Na nedovterih mestih jo ogenj obkolil čredo slonov. Med toni prihajajo s potniškimi letali angleški turisti, da bi občudovali ognjenik, ki še vodno razsaja. NAKOOMH PKSMI mo^ki zbvr......................... ŠKST NARODNIH 1'KSMI za moški zbor .................... ŠKST NA KODNIH i'KSMl za me šai;i zbor ....................jO .50 Z9' MONIKrt /urko Trelover—15 SAMOSPEVOV za glas k klavirjem ..........1.25 ŠEST PKSMI ZA bL\8 LN KLA- VIK ........................1-— AIJtl.M SKOVKNSKIH NARODNIH PESMI za glas in kUvir 1-— Frane Vent urini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOKOV.......65 Fertlo Juvanee—IZ MLADIH LET, moški zbori ................. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. .65 .50 t^* Ako Vas zanima le-po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939. Moški zbori OSKAR 1 »KV : Barvi«-a: t>j, moj 5«nv1 je wtv; Kaui mi, fuutje, drev v vas poj-demo .......................30 OS K AH I »EV: ■Srečno, ljulx-a moja; Ko plifi-ea na tuje trre; S«H-i; M«»j in ka 'mu konjička dva; Iiobiv sem pl-semee; Slovo; Je vpibuila lue .40 EMIL ADAMIČ: M«xlra devojka (belokranjska. ..20 Vso uoč pri |N>t(M.-i ............ Jurjeva ......................JtS H« hI i Micka dom«; Kaj drugega hnVui; Zil ra vira .........30 VASI M J M lit K in A. (iltOBMINO: Vetrič; P« gradini ...........30 FKH1M» JITVANEC: Zjutraj.......................an Slovanska. ....................DO 1. SLOVENIAN DANCE \ANOA POLKA ................ ..„ .35 4 PO JEZERU KOLO ................................... .35 3. BARfHA MLADI KAPETANE ...... _ .35 1. OHIO VALLEY SVLVIA POLKA ............... .... .35 .1. TAM NA VRTNI <;KEDI MARIBOR WALTZ ........... ----- -35 IZ STARK ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali ceno: Ameriška slovenska lira, (Ilulmar) .50 Orlovske himne (V«Mlopivee) ........ .50 Sluvenski ak«»rdi, 32 mešanih in nittških zlntruv (Kari Adamih) .75 Trije mešani zbori Uilasbena Malica) ........................................ .30 V pepelnilni noči, kanlala za sole, /bor in orkester, (Saltner).... J>0 .Mladini. p»'snii z« ni!adino s klavirjem (E. Adamič) .....................60 Dve pesmi, (Prelover) za moški zbor in solo.................................30 Naši himni, d\oglasno .................... JS5 l*orski odmevi. (Liharaar), II. zvezek, moški zbori ........... .30 ZA TAMBI RK E: NA GORENJSKEM .IE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Hajnk.............. Slovenske narodne pesmi za tambu-raški zbor (Bajuk) ................ Bom šel na planinre, (Bajuk), podpuri ___________________________________ .75 .75 30 2.— ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki — (Koželjski) ....................... ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnim — ..... JS0 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) SI slovenskih na nMluih |k*>uiI za klavir In z besedilom ........ $1.35 XartK'ilo intAljite na: cc Glas Naroda 99 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. V. ZANIMIVOSTI O RIMU. Po najnovejših ntati