VZORNO LJUBITELJSKO DELO V SK BRDO
Prihajajo vrhunski smučarski tekači
27. maja so se člani Smučarskega kluba Brdo zbrali skupaj z gosti na 6. redni skupščini ter slovesnosti ob 10-letnici obstoja kluba.
Že v lični knjižici, ki so jo naslovili »10 LET ŠPORTA IN REKREACIJE - Smučarski klub Brdo Ljubljana 1973-83« so pristno opisali svoje bogato delo in neprekinjen napredek. Tudi poro-čilo za 6. redno skupščino je skrbno pripravljeno in podrobno navaja, kako se je smučarska dejav-nost vcepila v ta kraj.
»Ko primerjam začetke in današnjo stopnjo organiziranosti kluba,« je zastavil dolgoletni predsednik Dušan Dobrovoljc, »lahko ugotovim, da smo po 10 letih trdno organizirani, imamo svoj klubski prostor, precej opreme in rekvizitov in smo celovito povezani s krajevno skupnostjo. Ker so zagotovljena redna denarna sredstva, naše re-kreacijske vadbene skupine lahko nemoteno de-lajo. Zato smo smučarji tekači z Brda prisotni na vs^Ji množičnih poletnih in zimskih tekaških pri-
Cenejša spominska slovesnost
SK Brdo je prejel letos za plodno delo na področju množične rekreacije v krajevnih skup-nostih in smučarskem tekaškem športu Priznanje in nagrado naše občine.
»Že nekaj let kadrujemo iz našega kluba občin-sko ekipo ŽRVS za tek »Po poteh partizanske Jelovice«. Letos so bili naši tekači prvi v konku-renci 36. občinskih reprezentanc,« ni pozabil po-vedati dosedanji predsednik strokovnega odbora za množčnost in rekreacijo Franci Špacapan.
»Klub pripravlja memorial »Francija Koreni-ne« za vse tiste rekreativce, ki so dopolnili 18 let. Po posebnem načinu točkujejo uspehe s posamez-nih tekov in tisti, ki zbere največ točk, lahko postane lastnik prehodnega ali pa celo trajnega pokala.
V prihodnji sezoni nameravamo potek te spo-minske slovesnosti »poceniti«. Izključili bomo te-ke, ki zahtevajo prevoz z avtom na dolge razdalje
.reditvah. Vsako leto pripravimo Gozdni tek smu-čarjev tekačev, ki poteka po naši tekaški stezi. Letos bo 17. septembra že šesti.
Registriranih imamo 155 članov. Od tega pri-bližno četrtino članic. Morali bi imeti še več čla-nov, saj so naša tekaška proga in trimska steza ter zimska tekaška proga, znatno bolj zasedene, kot je razvidno iz evidcnce članstva.
Kako naprej? Razvijati se bo mogoče le, če nam bo uspelo kupiti teptalni stroj in postaviti manjšo zgradbo ob izteku prog.«
Kaveljd - Koreoine
Smučarski tekači z Brda so bili znani predvsem po rumenih smučeh, ki jih je izdelal mojster De-beljak iz Kranja.
Rekreativci redno vadimo,« je pričel opisovati njihovo delo Aljaž Macarol.
»Dobivamo se najmanj dvakrat tedensko, pozi-mi pa vsak dan. Poleti dopolnjujemo tek s kole-sarjenjem. Običajno se zberemo v skupino in se podamo po tekaških stezah. Precej naših članov sodeluje v akciji »Kaveljc - Korenina«.
Smučarski klub Brdo dobro sodeluje z osnovno šolo na Vrhovcih, z balinarskim klubom ter TVD Partizan Vič. Delegatsko so povezani in delavni v ZTKO, ter občinski in republiški telesno kulturni skupnosti.
in jo bolj usmerili po domačem smučarskem tere-nu. Tudi v prihodnje bomo pri tetn zelo dobro sodelovali z združenjem borcev »Bratov Zadni-kar«.
Tek je garanje
ZTKO naše občine je dodelila SK Brdo kombi z ozvočenjem in opremo za tekače.
»Z opremo, predvsem pa kombijetn, so se natn na široko odprla vrata napredka v vrhunskem športu,« je priznal predsednik strokovnega odbo-ra za vrhunski šport Zvone Sterle.
»Na osnovni šoli »Vlado Miklavc« na Vrhovcih naberemo ob začetku šolskega leta okrog 60 učencev. Do konca sezone se število mladih teka-čev prepolovi, ker mnogi ne zmorejo tekaškega garanja. Šolarje - smučarje tekače imamo razpo-rejene v tri selekcije. Ob tem, ko želimo naučiti smučarskega teka čim več šolarjev, pa imamo tudi precejšnje tekmovalne ambicije. Zato je trening trikrat tedensko. V premoru morajo tekmovalci vaditi po posebnem programu. Lahko rečem, da imamo že obetavne posameznike, o katerih bomo seveda več govorili v naslednjih letih.«
Na slovesnosti ob 10 letnici Smučarskega kluba Brdo so podelili 28 zlatih plaket in 20 pismenih priznanj za uspešno dolgoletno sodelovanje s klu-bom, za aktivno dolgoletno delo članov v klubu in za izjemne tekmovalne dosežke.
STANE JESENOVEC
Propagandni tabor
V četrtek 5. maja so popoldan na travniku pred Čadom zrasli zeleni in modri šotori. - Partizanski taborniški odred Močvirski.tulipani je postavil propagandni tabor. Namen tega je bil, seznanja-nje širše množice ljudi s taborniško organizacijo in njenimi dejavnostmi. Tako so lahko mnogi mimoidoči v petek in soboto opazovali najmlajše člane odreda pri lokostrelstvu in postavljanju šo-tora iz šotork.
V  soboto 7. maja je petindvajset taboiftic in tabornikov PT OMT pomagalo usmerjati udele-žence pohoda po poteh ob žici okupirane Ljublja-ne, ostali pa so se skupaj s predstavniki pobrate-nega odreda Maksim Kujundžič iz Konjic udeleži-li pohoda in kasneje proslave na stadionu v Ljub-ljani, kjer so našemu odredu že drugič podelili naslov PARTIZANSKI ODRED.
Praznični dan smo zaključili s petjem pesmi ob tabornem ognju. V nedeljo je PT OMT organizi-ral občinski mnogoboj za medvedke in čebelice. Zaradi slabega vremena se ga je udeležilo Ie sedem ekip: tri ekipe mlajših čebelic, dve ekipi mlajših medvedkov in dve ekipi starejših medved-kov. Zaradi dežja je bila otežkočena tudi sama
izvedba mnogoboja, saj se ognji niso in niso hoteli prižgati, prostora za premagovanje ovir in med dvema ognjema pa sta bila pod vodo. Ekipe sa dosegle naslednje rezultate:
Majše čebelice: ekipa Hrčki - OMT 1. mesto; ekipa Veverice - OPK 2. mesto; ekipa Lastovke 3. mesto;
Mlajši medvedki: ekipa Pajki - OMT 1. mesto; ekipa Gorile - OMT 2. mesto;
starejši medvedki: ekipa Pume - OMT 1. me-sto; ekipa Pingvini - OPK 2. mesto.
Istra83
V soboto, 30. aprila se nas je 14 tabornikov in klubovcev odreda Močvirski tulipani zbralo ob 6. pod uro na železniški postaji. Ze takoj na začetku naše poti po Istri (smer Buzet-Koper) pa so nas čakale težave. Pred blagajno, kjer naj bi kupili karte za vlak, je bila dolga vrsta in preden smo karte res dobili, je vlak že odpeljal. Tako smo Ljubljano zapustili šele ob 9. Po različnih zapletih smo vendarle okrog dveh popoldne prispeli do Buzeja. Pot smo nadaljevali v smeri Sv. Juraja, kjer smo hoteli postaviti bivak. Pot pa ni bila v resnici taka, kot je bilo vrisano na karti; večkrat se je kolovoz izgubil v gozdu (če ga lahko tako imenujemo). Prostor za bivak smo našli šele proti večeru v Saležu, vasici pod vrhom Sv. Juraja. Problemov z vodo, česar smo se najbolj bali, nismo imeli, saj je bil ob opuščenih hišah vodnjak. Naslednji dan smo se odpravili naprej proti Gra-dinu. Vreme nam je bilo še kar naklonjeno (bilo je oblačno), vendar naše veselje ni trajalo dolgo. Nabirati so se začeli čmi oblaki, začelo je rositi in naglo smo začeii iskati prostor za bivak. Našli smo ga na majhni terasi nekoliko nad strugo Drago-nje. Ko je bil tabor postavljen, smo začeli urejati ognjišča in kuhati večerjo. Vendar pa smo morali vse opravke precej skrajšati, saj se je ro rosenje nadaljevalo v pravo ploho. To je bil tudi razlog, da smo zjutraj dalj časa spali (šotori so se morali najprej posušiti). Pot smo nadaljevali v smeri Babičev, bila pa je v znamenju potokov. Nebo se je zjasnilo in skoraj nam je bilo žal za dežjem. Tudi prizadevnosti, s katero smo hodili prva dva dni, ni bilo več in že kmalu popoldne smo našli prostor za bivak pri cerkvi pri Čenturu z lepim razgledom na morje. Ta veČer smo, kot zadnjega. izkoristili za klubov krst, ki je zgledal približno tako: najprej je vsak povedal nek zanimiv dogo-dek iz svojega taborniškega življenja, nato je nek dogodek prikazal s pantomimo, na koncu pa je še zapel določen tekst na dano melodijo. Posebno zadnja točka kista je sprožila mnogo smeha.
Za zadnji dan našega potovanja po Istri nam je ostala le kratka pot do Kopra; od koder smo se z vlakom vmili v Ljubljano.
Blanka Zagoričnik odred Močvirski tuiipani