Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 18. novembra 1957 MARIBORSKI Stev. 265. Leto XI. (XVIII.) Cena 1 Om VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošli 10 din, dostavljen na doni 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Halifax Ni bilo samo enkrat v zadnjih letih ^Prekinjenih napetosti, da si je spretna m v vsaki najraMejši reakciji preudarna angleška diplomacija priborila zasluge in Priznanje, da je preprečila preteče vojne ^varnosti. Ta angleška diplomacija, ki Ji Je ohranitev sedanjega posestnega sta-n-fa vrhovno vodilo, ima svoje globoko začrtane smeri }n tradicije, ki ji omogočajo oprezno hojo skozi najraznovrstoej-s® situacijske zmešnjave in zamotanosti. Med najtipičnejšimi predstavniki te niodre, preudarne politike je lord Hali; Iax: 'Kadarkoli se čuje njegovo ime, je •fložno sklepati, da gre za važne taktične 7jadeve. Sedanja pot lorda Halifaxa ni nič drugega kakor taktična poteza. Osebnih uspehov njegovih neslužbenih berlinskih razgovorov v Londonu niti ne Pričakujejo. Ko je radi španskih zmešnjav ®fta situacija takšna, da se je mogla vsak fremimtek vneti, tedaj je Chamberlainovo Pismo Mussoliniju odvrnilo pretečo nevarnost usodne eksplozije. Ko je nedavna priključitev Italije nemško japonskemu protiboljševdškemu paktu zbudila v Angliji naravnost paniko, v Franciji Vznemirjenje, v Rusiji pa ogorčenje, pa 86 Pojavlja lord Halifax v Berlinu. Najrazličnejša so ugibanja v zvezi s |_eni Halifaxovim berlinskim obiskom, s katerim ne soglašajo vsi člani londonske vlade. To potovanje je bilo v Londonu dobro pripravljeno po prijateljih nemško aQgleškega zbližan ja, med katerimi zajema posebno vidno mesto sedanji andski poslanik v Berlinu g. Henderson. Anglija je vedno pripravljena, da se podaja s katerokoli evropsko državo, da ne z drugačnim postopanjem zbujala no-v^t nesoglasij ter vznemirjenj. Po drugi '^ranj pa se čuti v zadnjem času Hitlerjevo prizadevanje, da se sporazume z °n Nujno v — korupcijo V št. 42 piše »Slov. beseda«: »Nujno v — korupcijo. Neko ljubljansko »katoliško« in uradno JRZ glasilo je'zapisalo tole veliko resnico (liajbrže nehote in proti odobrenju svojih gospodarjev, kar mu Bog odpusti): »Več strank je v državi nujno potrebnih tudi zaradi kontrole, kajti., če bi imeli eno samo stranko, bi počela ta, kar in kakor bi hotela. To pa nujno vodi v korupcijo.« — Zaenkrat ve z nami vred vsa Jugoslavija cd Triglava do Soluna, da ima edino, -vso in odločilno besedo v naši državi le ena sama stranka, ir* to je režimska JRZ...< Davki »•Nova doba« poroča v št. 46 iz Hrastnika: »Davki, davki! Te dni so dobili naši obrtniki položnice za plačilo zadnjega obroka davka za to leto obenem z obračunom. Prišli so celi kupi položnic, toda bojimo se, da se jih bo na davčno upravo le malo vrnilo, saj so vsote tako velike, da jih naši davkoplačevalci ne bodo zmogli. Težki časi so danes za obrtnika in trgovca!« / Novi repertoar sokolskega gledališia v Študentih Po velikem uspehu, ki so ga želi stu _ denški sokolski igralci pri igri »Zakonci stavkajo«, saj so igrali igro trikrat po vrsti, kar ni navada, že pripravljajo zopet novo sodobno komedijo priznanega češkega pisatelja in režiserja Minarika: Zorka. Komedija je vsebinsko duhovita, ponekod pa tudi ganljiva, saj ima socialno vsebino. Odsek ima za letošnjo sezono zelo obsežen repertoar, ki je tudi zanimiv po izbiri. Pripravlja se drama irvatskega pisatelja S e n e č i c a: Sluča] z ulice, ki jo pravkar igrajo z velikim uspehom v Zag.rebu, saj jo ponavljajo že več kakor 30 krat. Da se ugodi želji občinstva, ki posluša rada tudi glasbene komade, se bo igrala Radovan Gobčeva Hmeljska princezinja, ki je snovno povze ta iz naše lepe Savinjske doline in ima polno lepih melodij. Ponoviti se namerava letos »Nedolžni lahkoživec«, ki je v pretečeni sezoni najbolj ugajal. Prepričani smo, da se bodo tudi letos pri njem od srca nasmejali. Končno naj omenimo še komedijo: Vesela božja pot, ki jo je z velikanskim uspehom igralo ljubljansko gledališče. Vršijo se tudi pogajanja z bratsko dramsko družino, sokolskega društva Ruše, da gostuje v Studencih Ruški oder, ki je že vedno prekoračil mejo običaj, diletantizma, ima znane igralce. Tako bo dana Studenčanom prilika, da vidijo v 'letošnji jeseni več lepili in priznanih del na sokolskem odru. rr{- V mestnem gledališču je jutri zvečer premiera »Kvadratura kroga« v Borkov režiji. Ne uiiga več .., V »Pohodu« št. 37 beremo: »V svoji številki cd 31. oktobra t. 1. je »Straža v viharju« posvetila stolpec prostora tudi srednješolskim zadevicam. »Straži« ie namreč hudo, da njeno žito nikakor ne gre v klasje in da vsa zborovanja in sestanki 'takozvane katoliške srednješolske mladine, vsi listi, ki pišejo o Španiji, komunizmu in drugih takih pečeh, slabo gre do med naraščajem. Hudo ji je pa predvsem to, da kljub impulzu, ki ie bil na šemu ljudstvu dan v blaženi Kresni noči, ne gre stvar naprej, marveč polzi počasi mazai. In ker se sokolske telovadnice z dneva v dan bolj polnijo z mladim naraščajem, pa se dijaštvo vedno mani tud:. meni za Slovensko Dijaško Zvezo, ši je »Straža« dovolila na to naciionalno mladino omejen napad, iz katerega povze mamo: Na srednjih Šolah deluje še druga mladina, ki žal po krivdi svojih vzgojiteljev nima tako vroče ljubezni do svoje slovenske matere in slovenske besede. ampak jo včasih zaradi političnih vplivov — oh ta politika — celo sovraži in zato tudi v našo toliko ljubljeno državno celoto ne more biti talco organsko vraščena, kot bi bilo treba, čeprav jo tudi ljubi. To je mladina iz svetovno-nazornega liberalnega tabora; ponajveč pripada »Sokolu«, ki v Sloveniji ni to, kar je v ostalih delili države.. Posebno zadnje čase je opažati, da se od nekod izza ozadja vcepljajo v to mladino neke temne, strastno sovražine sile, neko bolestno razpoloženje, ki .ga sicer opažamo v ogabnih, strankarskp-političnih borbah, ki niti najsvetlejših vrednot, kot vera in narodnost, ne spoštujejo. Ta mladina, ima tudi svoje glasilo »Naša volja«; večina dijaštva ga prejema zastonj, v kolikor ga seveda sploh sprejema. Mnogi mislijo, da niso »moderni«, če niso pri njih, vsa pametna mladina, ki globoko v ljudstvu korenini, se je takih in podobnih muh že davno otresla. »Stražimo« nedolžno otročje hudovanje razumemo: Spomnimo se le tistega g. veroučitelja, ki je v razredu določil razrednega zaupnika za »Našo zvezdo«, pa ga je ob priliki, hoteč se pobahati, ponosno vprašal: »No, koliko naročnikov pa sl že nabral za »Našo zvezdo«? Fant je malo zardel in sramežljivo dejal: »Enega.« — »Kdo pa je to?« je povzel zopet gospod katehet. — »Jaz sam,« se je glasil odgovor. Pravijo, da se je ta ista pesem ponovila tega dne v več razredih. »-Straži« priporočamo skromnost v .napadu in mirnost v nje nih sod bab, kajti sicer se bo njenim kolporterjem godilo res še nadalje tako kot sedaj, da je brihtni fantje zastonj ne marajo. Njeno geslo: »Jedrnat, popolnoma jasen katolicizem in finančna samostojnost Slovencev«, ki ga je ob neki drugi priliki izrazil neki drug, »Straži« zelo sli čen list z besedami: »Rožni venec in črni kruli«, ne užiga več. Od tod neumen in krivičen napad »Straže« na zavedne srednješolce, ki ima gotovo le ta namen, da jim onemogoči delo in tako doseže vsaj negativni usoeh, ko pozitivnega ne more.« Odkritje spomtaske plošče br. dr. Vinku Železnikarju Preteklo nedeljo je slovenjgraški Sokol ob prvi obletnici smrti odkril v Sokolskem domu spominsko ploščo s plaketo svojemu prvemu starosti br. dr. Vinku Železnikarju. Kljub slabemu vremenu se je zbralo Sokolstvo ob 14vur; pred Sokolskim domom. Mariborska sokolska •župa je poslala močno zastopstvo in poklonila krasen venec svežih nageljnov z državno trobojnico. Močno je bilo zastopano tudi koroško sokolsko okrožje. Preko ISO Sokolov iti Sokolic v krajih in z znaki se je poklonilo najprej na njegovem grobu. V ganljivih besedah je prikazal pokojnega starosto kot vzornega Sokola domači starosta br. R o j n i k Ivan. povdarjajoč njegove zasluge na nacijona1 nem, humanitarnem in gospodarskem polju. Na grob je položil lovorov venec z drž. trobojnicami. V imenu sokolske mladine je prisrčno spregovorila naraščajni-ca Francetova in položila šopek svežih rož, pevci pa so zapeli žalostin-ko. Nato je zbrano sokolstvo odkorakalo v povorki pred Sokolski dom. V globoko Zasnovanem govoru je prosvetar M r o v* lje Slavko očrtal njegovo veliko požrtvovalno- delo za Sokolski dom in društvo, spominjajoč se pri tem drugega sokol skega borca obmejnega Sokolstva, ki nas je za vedno zapustil br. dr. Ljudevita Pivka. V imenu mariborske sokolske župe je spregovoril br. Struna, ki je v klenem govoru bodril mladino, da naj hodi po poti, ki jo je začrtal umrli br. dr. Železnikar. Nato je odkril spomenik br. starosta Ro j n i k in ga izročil v varstvo domačemu sokolskemu gospodarju br. S er a j n i k u. S solznimi očmi je prevzel br. gospodar v kratkem jedrnatem govoru spomenik v varstvo. Kvintet je zapel »Usliši nas Gospod«, mešani zbor pa večnolepo »Poljana toži, več ga ni!« — Nebo je rosilo, z žalostnimi sokolskimi srci so se zbrani ponovno poklonili ne- pozabnemu vzornemu Sokolu. Večna slava in mir br. dr. Vinku Železnikarju! — M. S. Dramatski odsek Slavile ie v nedeljo otvoril svojo sezono s komedijo »Martin Smola«, ki je v režiji g. Karla Frica zadovoljivo uspela. Martin Smoia, ki Sa;c podal g. Vidic: motilo je skakanje iz dialekta v dialekt kakor tudi povrsn° znanje vloge. Dobra in vigrana pa je bila njegova žena Hilda gdč. Lenčke Volkove. Starejši zakonski par gdč. Katic Lešnikove in g. Podkrižnika Je povsem ustrezal, enako tudi mlada maturantka gdč. Marije Gračnerjeve, ji manjka le malo več živahnosti. Boris J Menski g. Fr i c a je bil dober v igri, le ' posnemanju ruščine ni bilo pravega pov-darka. V ostalih vlogah so nastopili g“C.-I va M i 1 i č e v a, g. K i t a k kot posrečen židovski mešetar, g. K o b 1 j e r, kot atlet in g. Z o r z i n i. Igra je privabila preče, ljudi, ki so se s tem ddolžili igralce# novega dram. odseka na Pobrežju. — *'• Kulturne prireditve. V četrtek dne 18. t. m. predava v Ljudski univerzi g. prof. Stupan: O svetovnem gospodarstvu. Predavanje prične točno ob 19. uri. Sokolsko društvo uprizori v soboto dne 20. in nedeljo dne 21. t. m. komedijo znanega češkega pisatelja Minarika: Zorka. Praznik ujedinjenja proslavi s svečano telovadno akademijo dne 4. decembra. Občinska tehtnica. Ker je bilo pomanjkanje javne tehtnice v Studencih občutno gradi občinski odbor na cesti Kralja Petra pred gostilno »Pri beli zastavi«, javno tehtnico. Vsi stroški so preračunani na 35.000 dinarjev. Šdstmi Uspelo predavanje g. Kocjančiča. ^ petek zvečer je podružnica SPD spet privabila svoj članstvo k predavanju. pot so prišli na svoj račun zlasti fotoamaterji, pa tudi drugi. Priznani ume -nik v fotoamaterski ustvarjalnosti gosp; Karlo Kocjančič iz Ljubljane je s svojim* bogatimi izkušnjami in s pomočjo skiop-ticnili slik uvajal poslušalce v dosedaj s rnal-o znane finese fotoamaterskgga športa. v tehniko pravilnega upodabljani posameznih motivov. Dobro je piratom! »Pirati so se vendarle precej več modernizirali nego mi. Ko jih iztaknejo se čisto enostavno potopijo pod morsko Gladino. Kam pa naj se skrijemo mi • < l (Iz »Ošišanega jeza«-/ Duuoiski utmtd Ozrl sem se okoli in pogledal, če morebiti kdo ne prisluškuje. Za mojim hrbtom sedi drug značkar. Obrne se in se s pogledi srečava. Uganil je, kaj hočem, pa me je prehitel: »Tujec ste. To vam takoj razberemo z obraza. Bodite brez/ skrbi radi onega tam — pri tem je pokazal s prstom na uradnika meni nasproti —, v Avstriji mislimo vsi pošteni ljudje tako in nič drugače.« »In to?« sem ga nato vprašal in pokazal na značko v gumbnici. »Kaj bi to...« je odvrnil ter izustil besedo, ki si je tukaj ne upam poslužiti. V tramvaju. Prijatelj Slavko vpraša uniformiranega moškega v poteku razgovora, v koliko odgovarjajo teoretična načela »katolicizma« v Avstriji politični praksi. »Veste kaj,« je odgovoril. »Jaz sem protestant in se požvižgam na papiste. Avstrijski.papisti pa mi celo...« In se je zopet ob splošnem krohotu od vseli strani začula kiepka, žmahtna beseda. Marxhof, to velikansko zgradbo dunajskega socialističnega občinskega sve-i ta, ki meri samo v dolžini cel kilometer, in ki so ob .mani februarski revoluciji streljali na njo s topovi, so prekrstili v Heiligenstadterhof. Luknje v -zidovju so že zdavna zazidane. Tudi zunaj v Ottak-ringu, kjer so še pred tremi leti zevale široke in globoke špranje, so zabrisali vse sledove. Kako pa je v srcih in -dušah...? Tja notri ni lahko pokukati. Ljudje so postali topi, nezaupni, (umaknjeni, zapeti. Kedaj bo zasijalo veselje. V dolgovih tone Avstrija. Kako se more sploh vzdržati? Pa poglejte krasne ceste, divna letovišča, edinstveno privlačne točke, ki privabljajo tujce v tolikem številu. In pri nas? Znati je treba. Tam preko meja se imenitno razumejo na takšne zadevščine. Umetnost živeti, umetnost postavljati se ... Celo krasne, nove mostove lahko gradijo. Ni dolgo tega, ko so otvarjali novi impozantni prekodonavski državni most ob periferiji drugega okraja. Dunajčani si ga hodijo ogledovat v pravcatih procesijah in ga občudujejo. Vse leze tja ven: moški, ženske, otroci, cele družine. Ob strani pa še štrlijo preko sinje Donave preostanki starega mostu. Kaj bodo sedaj s temi ostanki? Morebiti s-e bo Maribor zanimal za nj.e in jih odkupil. I udi mi potrebujemo nov most preko Drave. Ce si prezadolžena Avstrija lahko dovoljuj takšne »šale«, zakaj bi Maribor zaosta jal. Kupite staro mostovno železje .. ■ " nas' je vse dobro. •> Vli. Vračamo se. V neprekinjeni vožnji Dunaja do Gradca. Gospod »goflac« J od začetka še zgovoren; pa mu *ma„ zmanjka gradiva. »Krofač« je že zdav-zlezel v spanec. Tudi ^zgovorni ^ranlr. je zmanjkalo besede. Cmerno so se žali mestni očka, ker je avtobus m poldrugo uro zamude, in kuhajo jezo ^ vse, tudi na šoferja. Do meje pa se* vse ohladilo in poravnalo: lep prispe za šoferja se utrne tudi iz njegovin brili rok. četudi ob zunanje cniernern^ razu na obrazu. Vse je tiho bilo-. liaren prepih, ki mu pravijo »s-ilink ^ je občutno žgečkal tudi P° jef\ 1 ’ j6 ni bilo več prave zgovornosti, k) ‘ vsa oživela, čim smo sc pripeljan v želo dinarja. v ^ Pa ni bilo vendarle nikomur ža ^ šilinge. Pogled v enega >zm& ,. yse. prekatov sodobne Evrope se i krW mu izplača. Naš »Putnik« odlično> sK^ za ceneno vožnjo in biezhnn y. vsega ostalega. Čast m nriznan. (K o n e c.) CHAUTEMPS 1 kudjesluu žene Za vsak dan Hvalevredna je kulturna iniciativnost tor pobudna tvornost Tiskovne založbe v Mariboru, ki izvaja v zadnjih letih 'širokopotezno zamišljen delovni program. Prvemu velikemu in pomembnemu delu, velikemu adresarju, je sledilo sedaj dru-Ko obsežno delo, ki je namenjeno naše-inu ženstvu. Je to univerzalni informativni priročnik za naš ženski svet pod naslovom »Za vsak dan«, ki ga je spretno in vešče uredil Andrej A. Pčeljnikov, ki se je ob dosedanjem delu izkazal kot Prvovrsten organizator in mojstrski urejevalec raznih izdaj Tiskovne založbe v Mariboru. »Za vsak dan« sega v vsa področja, ki so v stikališču ženskega zanimanja, mišljenja in snovanja. Ni ga drobca s tega torišča, ki bi ne bil primerno, izčrpno obdelan ter jedrnato, poučno prikazan. Kakor v plastičnem prerezu raste iz'te dvojne knjige, ki obsega skupno 865 straini vse ono, kar je najtesneje, neločljivo združeno z žit jem iti bitjem našega žemstva. Prvj del predstavlja nekakšen juridi-čni oddelek. Vse potrebno je v njem: Kaj mora danes žena vedeti o pravu, do-niači juridični akti im korespondenca; socialno skrbstvo; udeležba v javnem življenju; življenje sodobne kulturne rodbine; rodbinsko življenje; telesna in duševna vzgoja in turistika; izvenšolska vzgoja otroka in mladine; izbira poklica za otroka in šolanje; nekaj besed o le-J>eni vedenju; kozmetika; higijena poročene žene; bolezni v družini; prva po-‘noč ob nezgodah. Drug; del pa se nanaša predvsem na hrano. Pisci strokovnjaki razpravljajo o litini z ozirom na higijeno, o uživanju hrane, o pripravljanju hrane, o sladicah, konzerviranju, pijačah, sprejemih pri svečanostih, bolniških prehrani in dietični kuhinji, obleki, perilu, obuvalu, reji malih živali, domačih živalih, vrtu, ureditvi stanovanja, domačem računovodstvu itd. Tako ustreza to veliko prepotrebno delo onemu namenu, pokazati ženi, kakšni so viri njene splošne in dejanske kulture, njenega praktičnega, pa tudi univerzalnega znanja. Ni to kakšna mrtva, od vseh strani nagrmadena emiklopedi-ja, marveč le prikupen, živ priročnik tega, kar žena vsak dan potrebuje. Ima pa to važno delo še drug namen: Da odvrne našo narodno ženo od tujih vplivov ter ji pokaže, da je najsvetejše, kar je v nas, naš dom, naša rodbina, naša rodna zemlja. Prirodni zakoni pozivajo sicer ženo k drugačnemu udejstvovanju kakor moškega, vendar pa ni z duhovnega in nravnega vidika nikakšne razlike med tnjima in je tudi biti ne more. Naša žena se je doslej izživljala sko-ro izključno v družinskem krogu in materinstvu, sodobna žena pa mora misliti tudi na svoje kulturno poslanstvo. V sa-mospoznanqu, v medsebojnem razumevanju in notranjem stiku duhovnega in družinskega življenja so najlepše, najsvetlejše strani te emancipacije. Četrtek, 18. novembra ob 20. uri: »Pesem s ceste«. Red A. Petek, 19. novembra:* Zaprto. Sobota, 20. novembra ob 20. uri: »'Pesem s ceste«. Red B. „Zavidam Ti za Tvojo polt!“ Alf ni tet odkritosrčnost obenem tuctPnoj-večje priznanje za ženo! Ako so žene za-vidne, tedaj moški gotovo (občudujejo .-. Zdoj.je lahko biti zares negovan. Etida krema IDEAL, to suha dnevna krema,napravi kožo gladko; ohrani polt mladostno čisto in brez poškodb. Ker ima v sebi hamamelis, poživlja in obnavlja kožo. Negovanim-ženam,je postala neogibno potrebna! ELI DA KREMA I DEAL Okm m mi Razkrinkani zarotniki državnemu redu V betoniranih kleteh zarota — ..Kapucarji' LEBRUN PARIZ, 18. novembra. »Pariš Soir,, Poroča v posebni večerni izdaji, da ieblla s preiskavo v Dicpeu odkrita velika zarota broti obstoječemu državnemu redu. Visoka osebnost je dala zastopnikom lista senzacionalno izjavo o poteku sodne preiskave v hiši zakoncev jocherat. V kle-tljh omenjene hiše so našli orožja in rau-uicije v toliki množini, da so bili za od-v°z potrebni trije veliki tovorni avto-Jjicbiii. ivučij so nastotisoče nabojev, ve-’!fo množino strojnic in avtomatičnih Pištol, nadalje 6 velikih zabojev z granatom'. Kletni prostori so bili betonirani lil opremljeni z oklepnimi vrati. V predmetu Rud! so našli v neki vili na sličen 11 a -to preurejene kletne prostore. „ pariz, is. novembra. Branco.skn državna policija in sodišče sajnskega depar touignta sta polno zaposlena s preiskavo neki tajni desničarski teroristični ■pritanizaciji, ki je bila pod vodstvom ne-. e močne osebnosti, katere ime pa se v mtere.su preiskave še ne navaja. Izvrše-n‘h je bilo več aretacij. Radikalni »Ocu-Vr,p« poroča: »Navzlic rezei vdanosti °ma.st.ev je dejstvo, da je v vsej Franciji ^ teku velika preiskava, da se izsledijo , mi i tel ji neke ekstremistične desničarske tone organizacije. Ne gre za poedince. ‘Mlak za vojaško organizirano tajno skladiiča orožja in municije — Tudi špionaža ter izdaja zvezo, ki temelji na organizaciji 10.000 članov, katerih napadalne oddelke vodijo strokovnjaki. V pariških predmestjih, v Boulognu in drugih pro vinci js kih mestih, zlasti v Dieppeu so odkrili podzemska betonirana skladišča z orožjem. Iz nekega vojaškega skladišča so izginile velike količine orožja in municije. Radi teh odkritij pripravlja več narodnih poslancev interpelacijo na notranjega ministra Dormoya. PARIZ, 18. novembra. Dopisnik United Pressa doznava, da je bilo v zvezi z vest mi o državnem udaru v Franciji aretiranih več oseb, takozvanih »Cagoulardov« ali »kapucarjev«, kjer so pripadniki te organizacije opremljeni z masko in kapuco. Dopisnik »United Pressa« doznava, da so v nekem stanovanju v Diepeu našli načrte o raznih vojaških gradnjah. Radi tega so aretirali stavbnega podjetnika An-cauxa, ki je bivši predsednik »Ognjenih križarjev« v Dieppeu. Aretiran ’je bil tudi njegov delavec Jean Vaselin, ki je tudi — Vojaško organizirana tajna mui desničarski ekstremist. Tako betonirano vojno skladišče so našli v spod- TARDIEU njih prostorih garaže Herberta De La Mote, ki je tudi znan rojalist. Neka kavarna je bila odkrita pod prazno vilo v bližini Maginotove črte, v utrjenih kletnih prostorih neke zasebne hiše v bližini Bato De Boulogne pa so odkrili velike količine pušk, stroj, pušk ter eksploziva. PARIZ, 17. nov. Francoski desničarski elementi so se pod enotnim vodstvom pri pravljali za velik državni prevrat. Policija je te dni zaroto odkrila in so bile v Parizu, kakor tudi v vsem seinskemokro žju ter ostalih pokrajinah izvršene veliko potezne preiskave ter je bilo aretiranih mnogo ljudi. Oblasti, ki vodijo preiskavo proti zarotnikom, so sicer zelo rezervirane, kljutj temu pa je bilo mogoče zvedeti, da se je zarotilo proti sedanjemu režimu ljudske fronte v Franciji na deset tisoče ekstremnih desničarjev, ki so pripadali raznim političnim skupinam in ki so bili prav po vojaško organizirani. V zarotniški akciji so se združili člani organiniza-cii »Solidarite Franeaise«, »Action fran-eaisc« in še nekatere druge manjše ekstremno desničarske skupine. La Rocque- ova socialna stranka pa oficielno pri zaroti ni bila udeležena. Med zarotnike spa dajo tudi nekatere rojalistične skupine pod vodstvom neke ugledne osebnosti, ki velja za velikega strokovnjaka v vojaških stvareh. Tej osebi je v prvi vrsti uspelo organizirati vse omenjene skupine v taino revolucionarno milico. Kakor naglasa »Oeuvre«, je rezerviranost policije in sodnih oblasti le dokaz, da je vsa zarota izredno resnega značaja. Pričela se je organizirati takoj po razpustu antisemitskih francistov, ki so se nato združili s člani zgoraj omenjenih desničarskih organizacij. PARIZ, 18. novembra. Pariška potMja nadaljuje s preiskavo v zvezi z desničarsko zaroto proti režimu ljudske fronte. Našli so nova skladišča orožja v Ruc Am pere drugo skladišče v Rue Rivere, tret-ie pa v hsšl zakoncev Hauser v Isti ulkJ. Našli so tako velike množine orožja in munidje, da so se morali poslu/iti številnih tovornih avtomobilov za odvoz. Doslej so našli samo v enem podzemskem skladišču 60 strojnic, 500 lažjih strojnic, 18.000 granat in 15.000 kg eksploziva. Jtoune vesli NOVI ABESINSKI PODKRALJ. •Ker je maTšal Graziani iz zdravstvenih razlogov odstopil kot abesinski podkralj, je bil na njegovo mesto imenovan vojvoda D Aosta, ki je že odpotoval v vzhodno Afriko. MED NOVIMI KARDINALI TUDI NUNCIJ PELEGRINETTI. V tajnem konsistoršju sredi decembra bo papež imenoval pet novih kardinalov, med katerimi bo tudi dosedanji beograjski nuncij nadškof Pelegrmetti. RAZŠIRJENJE POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA. Na predlog socialnega ministra je ministrski svet sprejel sinoči uredbo o razširitvi pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence, kakor je sedaj izvedeno na področju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, tudi za ostalo državno ozemlje. Organizacijo naj izvede Pokojninski zavod v Ljubljani. llALIFAXOVI RAZGOVORI V BERLINU. Lord Halifax je imel včeraj sestanek z G6ringom, danes pa obišče Hitlerja v Berchtesgademt. MmdSotskž k& ^ Jubilejna razstava bo lepa Ln verna slika tridesetletnih naporov in uspehov najstarejšega mariborskega Sokolskega društva. Prikazala bo spomine na predvojno dobo, razmah Sokolstva v Mariboru po vojni, delo in razvoj v vseh ponagah sokolske vzgoje, stanje akcije za Sokolski dom, dela za sokolsko planinsko kočo, lutkovnega gleda lišča. Poseben oddelek bo posvečen sokolskemu delu nepozabnega br. dr. Pivka ter mednarodnim uspehom naših sokolskih olimpijcev. Razstava bo v zgornji mali dvorani Narodnega doma od nedelje 28. novembra do 1. decembra 1937. SkSadi za preskrbo starih in onemoglih delavcev V posameznih obratih obstojajo skladi za preskrbo starih in onemoglih delavcev. Ob uvedbi starostnega zavarovanja delavcev so ponekod začeli razpravljati o tem, ali je umestno, da taki skladi še v bodoče obstoje in ali naj delavci in delodajalci še v bodoče prispevajo poleg prispevkov za starostno zavarovanje tudi še za te sklade. Glede tega se je pojavilo nazirainje, da je najboljše, če se zbrana sredstva teh skladov razdele. Tisti, ki hočejo to doseči, zatrjujejo, da bi bilo nevarno pustiti in zbirati te sklade še naprej, ker jih bo gotovo pobral Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Zato smatramo, da moramo posebej poudariti, da je vsaka taka trditev neresnična in se taka trditev razširja samo zato, da se razbijejo skladi, ki so se s težavami zbrali. Sredstva takih skladov morajo služiti le onim, ki so ta sredstva zbrali. Pripominjamo, da bo v kratkem stopil v veljavo Pravilnik o prostovoljnem višjem zavarovanju delavcev m primer onemoglosti, starosti in smrti, ki bo za delavce na zelo primeren način rešil to vprašanje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Lfubavnega Sekmeca Je zaklal! V vasi Šiška v Prekmurju se je preteklo noč odigrala krvava žaloigra. V hiši bogatega domačina Martina Žižeka so luščili bučno seme. Med navzočimi sta bila tudi 20 letni Ivo Feher in 22 letni Josip Pavel, Potem, ko so delo opravili, je mlinar Žižek mladeniče pogostil z žganjem. Z-asviral jc tudi gramofon in mladi pari so se zavrteli. Največ je plesala domača hčerka. Vanjo sta zaljubljena Feher in Pavel, ki sta si naposled skočila v lase. Na cesti sta oba nadaljevala s prepiranjem in je naposled Pavel z nožem navalil mi svojega tekmeca ter mu zadal več zabodljajev v prsa, tako da se je Feher 2gWKbl na tla in obležal mrtev. Posestno gibanje. Mestna občina mariborska je prodala mehanični tkalnici in i apdeturi Doctor in drug 642 nP veliko | zemljišče v magdalenskem predmestju za 22.470 Din. Mrtvaški zvon. Na Teznem, Ptujska cesta 70, je umrl v 84. letu svoje dobe vpo-kojcni železničar Mihael Breznik. — Na Betnavski cesti 26 pa je izdihnil ravnatelj v pok. Gustav P e c h o 1 t, star 62 let. — žalujočim preostalim naše toplo sočutje. Praktični učiteljski izpiti na državni učiteljski šoli v Mariboru se po zadnji odredbi ministrstva vrše po starem pravilniku pred dosedanjo izpraševalno komisijo. Kandidati, ki so vložili svoje prošnje za pripustitev k izpitu pred izpraševalno komisijo v Mariboru, naj se javijo k izpitu 25. t. m. ob pol 8. uri v ravnateljevi pisarni državne učiteljske šole v Mariboru. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. — Ravnateljstvo. Akademija Sokola Maribor - matica. Vsakoletna akademija Sokola Maribor -matica je že tradicionalna prireditev aa predvečer sokolskega in držav, praznika 1. decembra. Letos ima še poseben do men kot prikaz višine telesnovzgojnega dela ob tridesetletnici društva, zato se pripravljajo nanjo naši izbrani telovadci S1 posebno vnemo. Vrši se tudi letos v Narodnem gledališču dne' 30. novembra zvečer in se na državni praznik popoldne ponovi. Radi običajnega velikega zanimanja za to prireditev opozarjamo že sedaj na rezerviranje prostorov. Koncert pianista Ivana Noča. Po dolgin letih in velikih uspehih v inozemstvu bo v Mariboru zopet nastopil naš slavni pianist Ivam Noč. Koncert se bo vršil v petek 10. decembra v kazinski dvorani in bomo o koncertu še poročali. Prvi smučarski izlet v Ribnico na Poh. Radi ugodnih snežnih razmer prireja »Putnik« v soboto, dne 20. t. m. izlet s kurjenim avtobusom v Ribnico na Poh. Odhod ob 15.00 uri izpred hotela Orel. Odhod iz Ribnice v nedeljo, ob 17.00 uri. Cena Din 45.— za osebo. Najugodnejša prilika za izlet na Senjorjev dom, kjer bo imel član alpinističnega odseka SPD enodnevni smuški tečaj za udeležence tega ižleta. Takojšnje prijave pri »Put-niku«. Maribor in vsa okolica v snežni odeji.! Prvi letošnji sneg, ki se je pojavil naj-' prej na naših pohorskih vrhovih, je svojo letošnjo belo odejo raztegnil tudi v nižje lege. Včeraj popoldne pa so pričele naletavati suhe snežinke in je bilo že v nekaj urah vse mesto pod snežno odejo. Ulice in strehe je pobelil sneg, ki je razgibal zlasti našo mladion in naše dilcarje, ki delajo na račun letošnje zgodnje zime svoje običajne vsakoletne račune. V današnjih zgodnjih jutranjih urah je prenehalo snežiti in se je nebo zjasnilo. Nad snežno pokrajino se je nasmehnilo izpod oblakov zimsko sonce in smo se tako znašli preko noči v zimi in snegu. OJNS. Napovedane nocojšnje seje ne bo; prihodnji teden! V zvezi z vprizoritvijo dr. Šnuderlovih »Lopovščin« nam sporočajo, da se je gledališče odločilo k temu, ker ni bilo mogoče drugih predloženih del v tako kratkem času za oder primerno urediti. V svrho regulacije Poljske u!'ce je mestna občina mariborska odkupila od 4 posestnikov v Poljski ulici 526 m2 zemljišča in sicer od Antona Kunsta 153 nr za 9.180 dinarjev, od Marije Jurševe S9 nr za 5.340 dinarjev, od Andreja Pezdička 122 nr za 7.320 dinarjev, od Otilije Dra-ganič-Veranzio pa 162 nr veliko zemljišče za 9.720 dinarjev. Danes zadnjič Avgust močni. Petek čarobni film v naravnih barvah »Rarno-na« v nemškem jeziku. Pred kratkim je Protituberkulozna liga v Mariboru pričela s pobiranjem članarine za leto 1938. Z ozirom na važne človekoljubne cilje, ki jih zasleduje to naše agilno humanitarno društvo, se je nadejati, da bo vsak radevolje prispeval k uresničenju karitativnega programa s tem da bo pristopil k društvu kot član. članarina znaša le Din 10.—. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Naj ne bo nikogar, ki me bi hotel storiti svoje socialne dolžnosti nanram svojim trpečim bratom in sestram! Olimpijski odbor pričenja z delom. Z ozirom na sklep ministrstva za telesno vzgojo, ki je proglasil redni občni zbor z 24. 10. 1936 polnoveljavnim, je dobil Olim pijski odbor zopet pravico do delovanja. Tudi mariborski krajevni odbor, na čelu katerega stoji znani javni delavec ravnatelj Anton Krejči in ki je bil znan kot edera najagilnejših v državi, bo ponovno pričel z delovanjem. Z ozirom na ogromno važnost telesne vzgoje bo sigurno našel na polno razumevanje in podporo vseh krogov. DO 23. FEBRUARJA. BEOGRAD, 18. novembra. Na predlog trgovinskega ministra in po pristanku mi-nistrskega sveta se podaljša rok do 23. fe-bruarja 1938, do katerega bo vlada izdala novo uredbo, ki se nanaša na poslovanje denarnih zavodov za slučaj prehodne ih' kvidacije in za slučaj nenadnega navala vlagateljev, da se na ta način preprečijo usodne posledice za kredit v državi. V PALESTINI ZOPET MRTVI IN RANJENI. LONDON, 18. novembra. Današnji list* poročajo obširno o krvavih borbah in nemirih v Palestini. Zopet je veliko število mrtvih in ranjenih. Pri Safedu je prišlo do borbe med angleško policijo in vojaštvom na eni strani ter arabskimi uporniki na drugi strani. Angleži so uporabljali strojnice, pa tudi Arabci so odgovarjali s puškami. V arabskih krogih zatrjujejo, da bo po končanem ramazanskem prazniku, ki traja še tri tedne, proglašena sveta vojna proti Angliji. Angleški vrhovni ko misar je zahteval nova vojaška in letalska pojačenja. ARETIRANI ŠVICARSKI KOMUNISTIČNI VODITELJI. CUR1H, 18. novembra. Vojaško sodišče curiškega kantona je zahtevalo takojšnjo aretacijo vseh komunističnih voditeljev. Zimske dmwe zopet novi vzonci razpošilja vzorce Mazno Kupujte ivoiu po* trebSIine pri naših mserenfSh i Skrivnosti 72 Iscon je stisnil postreščku nekaj drobiža v roko, nakar »e jc mož zahvalil in poslovil. Ko je odšel, je hotela Blanka poiskati vrata, ki bi vodila v hišo, Leon pa po je trdo prijel za roko in jo pridržal. »Kaj je*?« je vprašala prestrašena Bian ko. »pojte! Ali rte slišite ničesar?« Blanka je prisluhnila in slišala pridušen šum, kakor bi kdo kopal v tleli. Pogieciala je pozorneje in opazila tri ali štiri može, ki so kopali jamo. Blanka in Leon sta se spogledala. »Kdo so ti ljudje?« je vprašala Blanka iu prebledela. »Ne poznam jih. »Pojdiva malo bliže, a oprezno. Glejte, s seboj imajo slepo luč... sedaj jo je nekdo dvignil. Poglejte!« Blanke se je polastil skoro blazen strah, kajti v možeh, ki sta jih opazovala, je spoznala očeta Golina, Filipa in Indofa. Četrti je stal sredi med njimi in ga ni mogla spoznati, toda strašna slutnja je bila v njenem srcu. »Blanka, govorite, za Boga, govorite!« jo je rotil Leon, ki je nestrpno čakal odgovora, »Kdo so ti ljudje? Ali jih poznate?« Blanka ga ni poslušala. Vročičnega pogleda in žarečih lic je opazovala skrivnostni prizor. Naenkrat je obupno kriknila, skočila preko žive meje, ki ji je zastavljala pot, in kakor blazno stekla proti neznanim možem. AFRIKMADRACE žične vložke afrik. žimo, volno. vato in ves tapetniški pribor dobavlja najceneje »Ob-nova«, F. Novak. Jurčičeva ul. 6. 6641 OPOZARJAM gg. trgovce in gostilničarje, da Jože Žigert ni več pri meni uslužben. Liuzner, Melje. 6656 _ Kupim ^ Kupirh>o 30 PAROV COKELJ z usnjenim gornjim delotn, za barvarijo in leskove palice v dolžini 1.20 m Ponudbe na upravo lista pod »6649«. 6649 Proa&m PISALNI STROJ KOVČEK boljše znamke, ugodno za potovanje ali orožnike, malo rabljen, poceni na prodaj. — Naslov v upravi. 6643 &n«vno sw©ie namočene p@: dobite v trgovini s špecerijo Josip Skaza Maribor, Glavni trg Pri kriku so možje prenehali delati in eden je potegnil samokres iz žepa. »Oče! Moj oče!« je vzkliknila vsa iz sebe. Everard je presenečen strahovito zaklel. »Kaj delaš tukaj? čemu si prišla? Kdo ti je pokazal pot?« »Vaš postrešček.« »Ali si prišla sama?« »Ne, še nekdo je z menoj.« »Kdo je s teboj? Kdo te spremlja?« »Jaz,« je odgovoril Leon, ki je pritekel za Blanko. »Prišel sem z njo, da vas povprašam, kje je gospodična Lauson.« Leon še ni izgovoril teh besed, ko so se vsi. kar jih je bilo v družbi, zganili. Hišna vrata so se odprla in prišla sta še dva moža, ki sta nosila na rokah mrtvo truplo mlade deklice. Leon je vztrepetal in skočil k njima. VELIKA ŽELEZNA BLAGAJNA fabrikat Polzer, Wien, velikosti 157X94X50 cm, zelo primerna za občine notarje, advokate se proda. Na ogled pri skladiščniku. Meljska cesta 29, Maribor. 6646 Prvovrstno ljubljansko KISLO ZELJE kg Din 4.— Trgovci popust. Trgovina Linzner. Melje. 6657 M8HSC0 LEBAN KopallSka 8 Trboveljski premog« garantirano suha fcUk®V0 drva in mehki ter trdi fc®I®8*ar|a. Priznano dobro Sehrollovo platno se je zopet pocenilo bogata izbira Gosposka ulica 14 Soho odda VELIKO SOBO majhno kuhinjo, oddam tako) ali s 1. decembrom blizu nove šole. Najemnina Din Dopisi s člani družine pod »Poklic« na upravo lista. 6647 Siužbo dobi UČENKO lepo z dobrini glasom, potrebujem za svojo potujočo damsko tamburaško godbo. Pogoji: hrana, stanovanje in Din 250.— mesečne plače. Ponudbe s sliko je poslati na Jana Baričevič Pctruš. Djakovo, Hotel Central 6650 Šimk lefdte « svUet# telovniki, puloverji in gamaše varujejo vaše male pred mrazom. Prinašamo jih v veliki izbiri! C. BUDEFELDT, MARIBOR Ravnokar je prispela nova pošiljatev prvovrstnega in pristnega črnega vina z otoka „¥!$“* ki je priznano kot zdravilno ter istega priporočajo gg. zdravniki. Istotam dobite vsak dan MOLSKE HIBE na razne načine pripravljene in nešteto drugih pikantnih specijalitet. Resttatiracita „N©vl-Svet“ Njegovo ljubeče srce se ni motilo: v deklici je spoznal Armando. XVIII. Past. Istega dne je šel gospod Balkam iskat Everarda in ga kmalu pregovoril, da je šel z 'njim. Krenila sta proti luki iu sta vstopila v malo kavarno, ki je bila precej grda in zapuščena, ter se vsedla k prazni mizi. »Dragi moj Morton,« je dejal gospod Balkam in natočil tovarišu kozarec vina, »težko sem že čakal, da se snideva in da se prepričam, ako ste mož, ki jc zmožen izkazati mi neko uslugo.« »V čem je stvar?« Gospod Balkam se je nasmehnil. »Preden lKidaljujejva pogovor,« je dejal šaljivo, »Vam moram povedati neko zgodbico.« »Za vraga, ali je dolga?« Izdaja konzorcij »tetra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d- predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.