Poslovanje Uredniški odbor našega glasila in? da napišem kratko ormacijo o tem, kako poslujemo letu 1984, oziroma, kaj se pomembnega dogaja v TOSAMI. nHK'"ePrav je bila želja uredniškega Dora, da naj bo v informaciji da-ocena poslovanja za celotno vetmesečno obdobje, se tej želji da ustreči, ker v tem trenutku . ' ^ voljo podatkov za mesec sep-mber. Ocena brez ustreznih dnfor-a°il pa je preveč problematična odgovornost za netočnost oziro-a morebitno nerealnost ocene, terntf^)3 ^*ane*c de Pisan 25. šepav meseonega poročila za mesec . gUst je razvidno, da so rezultati ^ ga meseca nekoliko pod pričako-aniimi v odnosu na predpostavke gospodarskega načrta za leto 1984. omembnejši podatki so naslednji: v letu 1984 — TOZD SANITETA je dosegla 101 °/o operativnega plana proizvodnje za mesec avgust in tudi 101 % letnega plana predvidenega za ta mesec. — Obseg prodaje pa je dosežen s samo 84,9 % glede ina letni plan. — Realizacija v mesecu avgustu je dosežena z 88,3 i°/o letnega plana. — Za obdobje januar /— avgust 1984 pa je proizvodnja glede na plan dosežena v TOZD SANITETA s 102%, obseg prodaje s 101,6%, realizacija pa s 103,4'%. — V TOZD FILTRI je proizvodnja dosežena v mesecu avgusta s 100 % glede na operativni plan in s 125 % glede na letni plan. — Obseg prodaje v tej TOZD dosežen s 83,7 %, realizacija pa s 156,4 % glede na letni plan. — Za obdobje januar — avgust je proizvodnja v TOZD FILTRI do- sežena s 156 % glede na letni plan za to obdobje, prodaja s 93,2 % in realizacija z 98,2 %. — Izvoz je v TOZD SANITETA dosežen v avgustu s 77,1 %, v obdobju januar — avgust pa z 91 %. Vrednost izvoza v septembru znaša 194.660 $, v obdobju januar -september pa 1.434.467 |. — V TOZD FILTRI je izvoz v mesecu avgustu dosežen z 279,3 %, v obdobju januar — avgust pa z 130,6 %. primerjalno z letnim gospodarskim načrtom za to obdobje. Izvoz v septembru je dosežen v višini 160.031 %, v obdobju januar — september pa 1.679.022 %. Na nivoju delovne organizacije je za obdobje januar — avgust proizvodnja dosežena s 109%, prodaja s 100,5 %, in neto realizacija s 102,7 % letnega plana za to obdobje. Izvoz je na nivoju DO za obdobje januar — september dosežen v višini 3.114.090$. Fizični obseg proizvodnje se je v obdobju januar — avgust, primerjalno z enakim obdobjem 1983. leta povečal, za 15 %, število zaposlenih za 2,2 % in produktivnost za 12,5 %. Vzroki za nesorazmerja med doseganjem plana proizvodnje, prodaje in realizacije so po grobih ocenah naslednji: — meseca julij in avgust sta izrazito dopustniška meseca, kar se Mladina o delu do konca leta , Jesen. tu. Upamo, da se mladi in k6 Pr*Pravyate na zimsko spanje boste radi prebrali te, vam nagnjene vrstice. Želimo vas seznaniti s progra-OO ZSMS do konca leta, po-l^Dej še tiste, ki ste šele prišli v osamo in še niste člani naše os-ovne organizacije. Nismo pozabili a vas. Kljub vsemu, da ne plaču-lete članarine smo »milostni« in vas Pričakujemo na vseh naših akcijah. Ko boste ta članek brali se bo-“lo že vrnili z izleta — obiska to-arne s sorodno tehnologijo — upa-•ii0> da člani predsedstva in plakati e bodo naleteli na gluha ušesa in 'sto večno frazo »nimam časa«. Deževni jesenski čas je nadvse Primeren za obisk raznih kulturnih Predstav — obisk Drame ali Opere ?° izredno obogatel naše mlade du-?e ■— o posameznih predstavah vas orno skupno s sindikatom pravo-Casno obvestili. Nato bodo prišla na vrsto že tekmovanja ob Dnevu republike — čakamo na nove športne talente, večjo udeležbo v posameznih disciplinah in s tem bolj zagrizen boj za odličja. Najbolj zanimivo prvenstvo smo prihranili za zaključek leta, ko se bomo spoznali na Srečanju mladih Tosame, kjer bomo še uradno sprejeli medse novo zaposlene v Tosa-mi v letu 1984. Poleg obvezne udeležbe »stalnega inventarja« mladinske organizacije si neizmerno želimo spoznati tudi vse ostale, ki se vse leto neusmiljeno skrivajo po oddelkih. Naj končamo — te vrstice naj veljajo toliko kot sestanek mladinske organizacije — zakaj? — ista količina informacij, poleg tega pa še KRATKO, JEDRNATO in STABILIZACIJSKO! Predsedstvo ■>draža pri potrošnji nekaterih izdelkov. Pričakovali smo, da se bo potrošnja nekaterih izdelkov na ra-jun tujih turistov povečala, vendar je pomanjkanje izdelkov v letu 1982 in 1983 povzročilo, da so tujci zaradi slabih izkušenj pripeljali nujne življenjske izdelke s seboj v Jugoslavijo. — Pri nekaterih izdelkih, ki niso življenjsko nujni, se pozna padanje kupne moči prebivalstva. — Trgovske delovne organizacije imajo zaradi novih predpisov o zagotavljanju obratnih sredstev in o likvidnosti, dodatne težave in namensko znižujejo zaloge izdelkov v skladiščih. — Z ustreznimi intervencijami na področju celotne Jugoslavije je delovnim organizacijam, ki imajo enak ali podoben proizvodni program kot TOSAMA, dana možnost polne proizvodnje, kar se pozna na oskrbljenosti tržišča. — V TOZD FILTRI je prisoten problem transporta oziroma kom-pletiranja kompletnih pošiljk cigaretnih filtrov. Zato so tu prisotna precejšnja nihanja v prodaji in realizacijo. Na nabavnem področju je problematika enaka kot smo ugotavljali v predhodnih obdobjih. Problem redne oskrbe s surovinami, repro-materiali in rezervnimi deli je stalen in pri posameznih materialih je stanje kritično. To velja predvsem za prejo, saj nam najpomembnejši dobavitelji izpolnjujejo svoje sporazumno dogovorjene obveznosti komaj 65 — 70 i%. Veliko težav je še pri nabavi izčeskov, raznih vrst papirjev, vseh vrst avtogum in gum za viličarje, ipd. Na investicijskem in razvojnem področju je pomembno, da 'smo končno le uspeli usposobiti linijo za čiščenje bombažnih odpadkov, da je redno stekla proizvodnja tamponov, v začetku oktobra bomo z več kot enoletno zamudo dobili stroj za proizvodnjo urinskih vrečk, po izjavah izvajalcev bo ob koncu leta usposobljena linija za proizvodnjo fiksiranih mavčevih ovojev, v izdelavi je še mlin za mletje sekundarnih surovin, prav tako je še vedno v izdelavi stroj za proizvodnjo mask ipd. Izgradnja skladišča in zaklonišča poteka v glavnem v redu, saj so zamude minimalne. Trenutno smo sredi priprav za izdelavo gospodarskega načrta za 1985. leto. Na razvojnem področju bo za prihodnje leto najpomembnejša investicija nova linija za proizvodnjo netkanega blaga. Vzporedno s tem rešujemo tudi problem proizvodnih prostorov, ki pa je glede na lokacijo TOSAME in zaščitenih kmetijskih površin, zelo pereč. V zvezi s tem smo k reševanju tega problema pritegnili tudi ustrezne občinske organe in upamo, da bo to vprašanje v doglednem času ugodno rešeno. Na področju delitve osebnih dohodkov smo z letošnjimi korekcijami dosegli soliden nivo. Tako je povprečni osebni dohodek za mesec avgust, ki je imel 24 delovnih dni oziroma 192 delovni ur, znašal 33.849.— din na zaposlenega, najnižji pa 22.042.— din. Izračuni in ocene kažejo, da dosedanje povečanja ne bodo imela za posledico kršitev družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Nadaljna rast osebnih dohodkov pa je predvsem odvisna od nas samih, oziroma od uspešnosti našega dela na vseh področjih lin na vseh nivojih. Glede na to, da v tem trenutku ni podatkov za devetmesečno obdobje in da bomo v mesecu oktobru obravnavali periodični obračun z vsemi potrebnimi podrobnimi infor- Sindikalne vesti 1. Obravnava poročila o poslova-nu blagajne vzajemne pomoči Začasno imenovana komisija, ki je bila sestavljena iz članov nadzornih odborov pri izvršnih odborih sindikata je pregledala poslovanje blagajne vzajemne pomoči in ugotovila, da je poslovanje točno, evidenčni listi se ujemajo z evidenčno knjigo o vlogah vlagateljev, izplačilih in posojilih. Komisija je pregledala tudi Samoupravni sporazum o sindikalni samopomoči Sin predlagala, da se SaS zaradi zastarelosti obnovi. Osnutek obnovljenega SaS je bil posredovan delegatom na seji. Sprejet je bil naslednji SKLEP: Pravilnik o sindikalni samopomoči v DO Tosama se daje v obravnavo izvršnim odborom, pripombe nanj pa v roku 14 dni posreduje KOOŽS. Vsak izvršni odbor imenuje člana in njegovega namestnika v komisijo, ki bi sprati kontrolirala blagajno vzajemne pomoči. 2. Obravnava predloga povečanja stroškov družbene prehrane Obrat družbene prehrane je v I. polletju posloval v skladu z dovo-iljemimi sredstvi, v II. polletju pa je iz meseca v mesec zaradi objektivnih vzrokov (podražitev živil), prisotna negativna bilanca. S tem problemom je bili seznanjen tudi strokovni kolegij, ki predlaga, da se la- macijami in poročili, menim, da ta kratka informacija zadostuje za tekoče obveščanje. Na splošno pa podatki kažejo, da se trend dobrih poslovnih rezultatov nadaljuje. V uvodu omenjene težave pri plasmaju nekaterih izdelkov pa nas obvezujejo, da poleg ostalih nalog damo poseben poudarek kvalitetni obdelavi tržišča ob upoštevanju pogojev v katerih se nahajajo trgovske delovne organizacije. Vedno bolj pomembno pa je tudi izvozno tržišče, saj nam izvoz omogoča širitev prodajnega področja in zagotavlja potrebna devizna sredstva za uvoz surovin, repromateriala, opreme in rezervnih delov. Edvard Peternel, ing. — glavni direktor stna dnevna udeležba delavcev za malico poveča z 12.- din na 20.- din. V razpravi so bila podana naslednja mnenja: — med napitke naj se pri malici uvede tudi mleko; — v stroške poslovanja ODP ne bi smeli, zajeti amartdzacijo in OD zaposlenih v obratu; — ena od možnosti za zmanjšanje stroškov je tudi točno javljanje o številu prisotnih v oddelkih; Po razpravi je bil sprejet SKLEP: KOOZS podpira predlog, da se s 1. 10. 1984 poveča lastna udeležba delavcev za malico z 12.-din na 20.- din, o čemer bo sklepal Odbor za splošne zadeve. Predsednike izvršnih odborov se zadolži, da informacijo o objektivni nujnosti lastne udeležbe prenesejo ostalim članom izvršnih odborov. 3. Ozimnica Potrdi se imenovana komisija za ozimnico v naslednji sestavi: Zupančič Miran - predsednik, Drolc Ivan, Juteršek Vida, Florjančič Bogdan, Lajevic Darko, Kerč Helena, Kurnik Dragica, Grujič Peter, Vidovič Ivan. Stroški, ki bi nastali pri nabavi ozimnice, prti tem je mišljena dnevnica, kilometrina, se krijejo iz sindikalnih sredstev. Iz sklada skupne porabe je bilo v začasno uporabo namenjenih 200 starih miilionov sredstev za nakup ozimnce, ki bodo prenešena na žiro račun sindikata. Ta sredstva pa moramo vrniti do 15. 12. 1984. Pregled finančnega stanja in Planirani stroški do konca leta Delegati so bdi seznanjeni s porabljenimi sredstvi in s planirani a roški oz. izdatki, ki se predvdde-vajo do konca letošnjega deta. Glede na to, da je nekaj sredstev se na razpolago in glede vprašanj ° organizaciji izletov je bilo dogo-orjeno, da se izvršni odbori na svojih sestankih v roku 14 dni do-menijo, za kaj bodo ta sredstva porabljena. 5- Razno — Sindikalna organizacija je nabavila za gledališče in opero konto kartice v vrednosti 12.000.- din. vstopnina za člane kolektiva je brezplačna, za nečlane pa sindikat Prispeva po dogovoru. Ob prazniku Tosame 10. septembru, se za kritje stroškov na slavnostni seji dz sindikalne blagajne nameni 30.000,- din. Na predlog komisije za šport Se nabavi smučarska vlečnica v vrednosti približno 60.000,- din. vlečnica se postavi na primeren Prostor, kjer bi bila lahko vsem delavcem Tosame dostopna. Smučarsko sekcijo se zadolži za brganizacijo in uporabo vlečnice. — V začetku novembra se na prosti dan v tovarni organizira interni sejem rabljene zimske športne opreme. Organizacijo prevzame komisija za šport. — Za obnovo literature v Knjižnici Domžale se nameni 10.000.- din. — Tov. Vodlan Vido se imenuje za podpisnika blagajne vzajemne pomoči. — Prošnja za finančno pomoč pri nakupu aparata za dializo v lastni režiji, se odstopi v reševanje Odboru za splošne zadeve. S. M. Slavnostna seja SDS (iz nagovora gl. direktorja E. Peternela) Vsakoletno srečanje ob prazniku samoupravljanja v TOSAMI, ki je Po tradiciji povezano s podeljevanjem priznanj jubilantom, inovatorjem in zmagovalcem na športnih tekmovanjih, izvedenih v počastitev našega praznika, nam daje priložnost, da se ob sicer prazničnem, vendar sproščenem vzdušju, nekoliko pobliže informiramo o našem delu — preteklosti, o tekočih nalogah in o ciljih, ki si jih zastavljamo za prihodnost. Čas, v katerem živimo ni lahek. Svetovna politična in gospodarska kriza je nedvomno močno posegla v naše družbenoekonomsko življenje. Istočasno smo končno le spoznali tudi vse slabosti in nepravilnosti, ki smo jih dolga leta delali sami in rezultat vseh teh zunanjih in notranjih dogajanj je izredno težka gospodarska situacija celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Pred štirimi leti sprejeta odločitev, da se resno in zavzeto lotimo stabilizacije celotnega gospodar-sko-ekonomskega življenja naše družbe, je pred nas postavila naloge, ki so težko izvedljive in ki zaradi resnosti in težavnosti zahtevajo veliko trdnega dela in tudi odpovedovanja. Seveda je logično, da tudi TOSAMA kot sestavni del te skupnosti in predvsem njenega gospodarstva ne more mirni teh dogajanj in da je v celoti odvisna od pogojev, ki jih tako stanje nudi. To smo v preteklih letih močno ob- čutili, zavedati pa se moramo, da bo stabilizacijsko obdobje dolgotrajno in da bomo v našem delu morali še marsikaj spremeniti in izboljšati. Poslovni rezultati letošnjega leta so razmeroma dobri. Čeprav smo o polletnem poslovanju obširno razpravljali v mesecu juliju, ni odveč, če vsaj nekatere osnovne podatke ob tej priliki ponovimo: — celotni prihodek je bil dosežen v višini 161 mlrd din in je za 84,4 % višji od doseženega v enakem obdobju 1983. leta. Na domačem trgu se je celotni prihodek povečal za 98,7 °/o, na tujem pa za 234,7 °/o, — stroški poslovanja so se povečali za 75,3 %. Najbolj so se povečali stroški surovin in reproma- teriala ter energije — za 110 %, amortizacije za 85,5 % ter stroški transporta in vzdrževanja, za 108,3 — dohodka smo prigospodarili 49,7 mlrd, kar je 109 °/o, več kot lani v prvem polletju, — čistega dohodka smo ustvarili 41 mlrd din, kar pomeni 124,1 % več. Ta dohodek smo ob polletni bilanci razdelili v naslednje namene: za OD 16,4 mlrd (povečanje za 53,2 %), za stanovanjske potrebe 670 mio, (povečanje za 56,7 %) za sklad skupne porabe 1,76 mlrd (povečanje za 85,1 i°/o), za poslovni sklad 20 mlrd, (povečanje za 157,7 %), za rezervni sklad 2,2 mlrd, (povečanje za 138,8 °/o). Ugodni so tudi rezultati poslovanja, če jih primerjamo z zadolžitvami, ki smo si jih zastavili z gospodarskim načrtom za leto 1984. Fizični obseg proizvodnje se je povečal za 11,6 °/o, produktivnost pa za 10,7 %. Ob ocenjevanju teh rezultatov pa ne moremo mimo dejstva, da visoki indeksi po vseh elementih pomenijo tudi odraz nenormalno visoke inflacije, ki občutek uspešnosti gospodarjenja vsekakor bistveno spremeni. Sicer pa je problematika na posameznih pomembnejših področjih naslednja: — izvozni rezultati so v letošnjem letu bistveno boljši od tistih, ki smo jih imeli v 1983. letu. Največji vpliv pri tem ima izvoz cigaretnih filtrov, ki je bil lani minimalen in se je v letošnjem letu povečal za 688 i%. Izvoz sanitetnih izdelkov pa je celo manjši kot je bil v preteklem letu. — uvoz surovin, repromateriala in rezervnih delov je odvisen od razpoložljivih deviznih sredstev. V letošnjem letu na tem področju nimamo posebnih problemov, predvsem na račun ugodnosti, ki smo jih deležni kot udeleženci družbenega dogovora o oskrbi jugoslovanskega tržišča; — nabavno področje je zelo aktualno, saj še vedno ni dovolj in stalno na razpolago vseh potrebnih surovin in repromaterialov. Občutno se slabša tudi kvaliteta, kar ima neugodne posledice tako v proizvodnji, kakor tudi pri kvaliteti naših proizvodov; na področju prodaje se že čutijo posledice padanja kupne moči prebivalstva, saj imamo na zalogi do včeraj deficitarne izdelke (vložke, plenice, obliže). Zato proizvodnjo nekaterih izdelkov zmanjšujemo, poleg tega pa tako stanje zahteva kvalitetnejšo prisotnost na tržišču pa tudi boljšo kvaliteto naših izdelkov; na področju finančne likvidnosti nimamo posebnih težav, kar pa nas ne sme uspavati, saj novi predpisi in otežkočeno poslovanje naših kupcev lahko v kratkem času privede do neugodnih posledic tudi našo delovno organizacijo; na razvojno investicijskem področju je v zaključni fazi več nalog, vendar pa moram ponovno ugotoviti, da smo tu prepočasni in premalo učinkoviti. Dokler se vsi skupaj ne bomo zavedali, da brez lastnega razvoja, ki pomeni tudi preusmeritev sposobnih delavcev na te naloge, tudi ne bo željenega napredka, bo stanje tako kot je. Prav tako pa se moramo zavedati, da je za razvoj treba primerno stimulirati na te naloge razporejene delavce. Zelo ozko je gledanje tistih, ki zaradi navidezno previsokih ocen posameznih delovnih nalog, onemogočajo sprejem sklepov, ki bi pomenili kvaliteten premik na tem področju. Približno enako se ponašamo na inovacijskem področju pa tudi na področju organizacije dela in nagrajevanja, na področju osebnih dohodkov smo izvedli tolikšne korekcije — povišanje osnov, da smo dosegli nadpovprečen nivo, tako v občini, kakor tudi v tekstilni panogi. Ce hočemo, da bomo ta nivo tudi obdržali, potem bomo morali vsi skupaj več in bolj kvalitetno delati. Vse preveč je še nepotrebnih izostankov z dela, predčasno zapuščanje delovnih mest, čakanja pred kontrolnimi urami, nepotrebnih debat ob kavi in drugih podobnih primerov. Ne glede na to, kako posameznik gleda na delovno organizacijo v kateri je zaposlen, je dejstvo v tem, da so poslovni rezultati in vse kar je z njimi povezano, tudi osebni dohodki, odvisni od našega dela in naše prizadevnosti. Naj ob koncu izrečem iskrene čestitke vsem dobitnikom priznanj, tako jubilantom za 30, 20 in 10-letno delo, kakor tudi inovatorjem in predsednikom samoupravnih organov v preteklem mandatnem obdobju. Čestitam tudi dobitnikom priznanj za dosežene uspehe v športnih tekmovanjih. Čestitke ob našem prazniku veljajo tudi vsem članom kolektiva, z željo, da bomo naslednja praznovanja slavili s prav tako dobrimi in še boljšimi rezultati in s pozivom, da se v tej smeri skupaj maksimalno potrudimo in vsak ob svojem delu pri izvajanju delovnih nalog, ki so nam zaupane, čim več pripomoremo k zagotovanju dobrih delovnih in poslovnih rezultatov in k zagotavljanju solidne življenske ravni. Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Julijana Avbelj, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lu-binič, dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško V poko jitev Francka Lekan se je v tem me-®ecu upokojila. Za njo je ves nemir Poslavljanja in s prejeto odpravni-0 le z možem preživela teden dni Cateških Toplicah. Ob pripove-ovanju počutja v toplicah se , !fa^cki vse smeje, tako se (ji je delo prijetno in enkratno. Ker ho-d' v gozd napravljat butare in je ves dan na zraku ter se ji ni več Potrebno ubadati s številkami ugo-avlja, da jo še niti en dan ni mu-CU >*pavok0l> odkar je ostala doma. Nato pobrskava po njeni pretek- losti. Doma je bila revščina, ni bilo kruha in ne oblačil. Odšla je v službo še pred svojim štirinajstim letom. Sedaj, ko premišlja še sama ne ve, kako hitro so minila vsa leta. Meni pa, da je bila že takrat pri štirinajstih letih odraščena in nikoli tako mladostno razposajena kot so danes mladi ljudje. V Tosami je najprej delala 4 leta v tkalnici gaze, enajst let v tkalnici ovojev in dvajset let pri obračunu osebnih dohodkov. Ne spominja se, da bi se kdajkoli s katerim sporekla, vedno je skušala na miren način urediti vsa nesoglasja, saj tako se ji je zdelo vedno najbolj pravilno. V teh letih službovanja sta z možem zgradila svojo hišo in tudi sinova sta odrasla. (O višini fantov sem se sama prepričala, ko sta vstopila v kuhinjo, sem ju morala pogledati kar nekam proti stropu.) Z zdravjem ni imela vsa leta večjih problemov, kadar pa je dobila napad ledvičnih kamnov, se je vedno potolažila, da bodo enkrat bolečine prenehale in bo potem spet vse dobro. Francka ima poleg dobrovoljno-sti tudi velik dar petja. Včasih v službi mi je mimogrede omenila, da je bila v družbi in je bilo zato tako prijetno, ker so ves večer peli. Za dolgoletno petje v zboru pod vodstvom tov. Habeta in tov. Juvana, je prejela Gallusovo značko. Francka, uživajte v zdravju in zadovoljstvu še vrsto let ter razveseljujte s svojo dobrovoljnostjo in petjem vso družino. Vida Vodlan tem področju nismo imeli še nobenih izkušenj. Prvi filtri so se izdelovali iz same staničevine. Počasi smo začeli staničevini dodajati vato in tako proizvajali dve vrsti filtrov, imenovanih krep in dico filtri. Seveda je šel razvoj izdelave filtrov naprej, kupili so se novi bolj moderni stroji, material se je spreminjal, proizvodnja se je večala, zato se je ustanovil oddelek filtrov. V oddelku konfekcije smo izdelovali tudi izdelke za dojenčke. V začetku so bile to tetra in kaliko plenice. Leta 1969 smo kupili stroje za ročno izdelavo hlačk za dojenčke iz folie. Pozneje so se ti stroji nadomestili z avtomati. Sprva so se hlačke izdelovale samo v eni kvaliteti, počasi pa so se začele izdelovati hlačke različnih kvalitet, tako iz same enobarvne folie, potiskane folie, kombinacije blaga in folie itd. Ker je prodaja teh izdelkov nenehno rasla in se je proizvodnja večala se je leta 1978 konfekcija razdelila v dva oddelka in sicer v sanitetno in otroško konfekcijo. V oddelku so se izdelovali tudi mavčevi ovoji. Izdelava le teh je bila v začetku popolnoma ročna, saj je bil nanos mavca na ovoj ročen, nato pa smo uvozili stroj za izdelavo (nanos mavca in zvijanje). Ker je bilo povpraševanje po mavčevih ovojih vedno večje so se postopoma izdelali še štirje stroji doma. Izdelovati smo začeli tudi gypsona ovoje (pozneje sadrona ovoji) za katere pa smo surovino uvozili, v oddelku pa se je vršil samo razrez, zvijanje in pakiranje ovojev. Sedaj se vrši izdelava teh izdelkov v TOZD Filtri. V oddelku sanitetne konfekcije pa se sedaj izdelujejo: rezani ovoji, razne oblike nesterilne in sterilne gaze, komprese, ovoji za prvo pomoč, trioglate rute, zdravniške maske, obliži, knjigoveško platno in kompletiranje raznih kompletov za prvo pomoč in CZ (civilna zaščita). Sanitetna konfekcija se predstavi V oddelku današnje sanitetne konfekcije se oblikujejo naši končki izdelki iz gaze, režejo in paki-alo obliži in izdelujejo kompleti za svto apoteke, prvo pomoč in civil-n° zaščito. Ce se ozremo dvajset let nazaj, ugotovimo, da so se v oddelku kon-ekcije konfekcionirali (zvijali in Pakirali) tkani ovoji, ki so bili stkani v trakotkalnici, pakirala se 1® vsa vata izdelana v tedanji kar-harnici, izdelovali so se damski „ ozki, cik-cak vata, bebi palčke. Zaveda je bilo to delo v začetku fočno in v manjšem obsegu kot da-n.es' Počasi so se kupovali novi stroji, avtomati, proizvodnja teh izdelkov se je večala, zato se je pro-tzvodnja vate leta 1957 preselila v hovo zgradbo in leta 1971 se je ustanovil oddelek mikalnice. Od tedaj se v konfekciji izdelujejo samo se izdelki iz vate, ki so oviti v ga-z° (ovoji prve pomoči in vatiranci). Tudi konfekcioniranje tkanin in elastičnih ovojev se je dolga leta Vršilo v oddelku konfekcije. Sprva So se ovoji zvijali in pakirali roč-n°> počasi pa se je to delo začelo avtomatizirati, tako zvijanje kot pakiranje. Ker pa je postajal asortiman izdelkov v konfekciji že prevelik, saj se je v oddelku pričela tudi izdelava izdelkov za dojenčke, se je leta 1974 zvijanje in konfekcioniranje tkanin in elastičnih ovojev priključilo oddelku tkalnice ovojev. V oddelku konfekcije smo leta 1964 pričeli tudi s prvimi poskusi izdelave cigaretnih filtrov. Seveda so bili ti začetki dokaj težki saj na Rezani ovoji so se včasih zavijali ročno v papir in pakirali v pa-kime enote (pakete) a 10 kom. Sedaj je izdelava le teh dosti poenostavljena, saj so to ovoji za enkratno uporabo, v glavnem se uporabljajo v ambulantah in bolnicah, zato se pakirajo nezaviti in v večjih pakirnih enotah v kartone. Za izvoz pa so posamezni ovoji oviti z belim papirjem. Tudi samo konfekcioniranje gaze se je dosti spremenilo, saj veliko gaze predelamo oziroma preoblikujemo v komprese različnih velikosti in oblik. Izdelava teh kompres je strojna, polovica izdelanih količin (cca 2.000.000 kom mesečno) pa izvozimo. Pakiranja so različna in sicer v papirnate vrečke za izvoz, v envelope in kartone za domači trg. Izdelujemo tudi komprese zavite v papir in sterilizirane. Te komprese potem vlagamo v avto apoteke, komplete za dializo in zapakirane v envelope a 5 kom in 10 kom za prodajo. V oddelku tudi režemo, navijamo in pakiramo obliže v različne embalirne enote. Material za ta izdelek je uvožen in sicer tosama-plast, virplast in micropore, ki pa se bo v kratkem začel izdelovati iz naše vlaknovine. Konfekcioniramo tudi aluplast in aluplast komprese kot skupni proizvod s TOZD Filtri. Ta se uporablja pni opeklinah. Ovoji za prvo pomoč so izdelki, kjer se vata v obliki blazinice ovije z gazo, nanjo prišije ovoj in zavije. Vatirancd pa so večje blazinice vate ovite z gazo ali vlaknovino in obšiti. Večino teh načih izdelkov, seveda v različnih koLičinah in vsebinah potem vlagamo v komplete. Ti kompleti so: torbica za prvo pomoč, omarica in rezervni komplet za prvo pomoč, priročna apoteka in rezervni komplet CZ (civilna zaščita), avto apoteke, apoteke za motoriste. Po naročilu, vendar v manjših količinah pa tudi gozdarske apoteke, torbice za GRS (gorska reševalna služba), apoteke za železnice itd. Hribar Lojzka UJvljenje Stane Klopčič se je rodil v Mali Lašnji. Bili so devet članska družina. V spominih so ostala otroška leta zaradi vojne, boleča dn nepozabna. Nemci so jih 2. avgusta 1942 obkolili. Niti popotnice si niso mogli pripraviti, ker so njih in ostale vaščane zaprli v cerkev. Naslednji dan so odšli s transportom. Za njimi so ostale požgane domačije. Stane je v tujini preživel pet taborišč. Po vrnitvi domov, je bila največja skrb obnovitev doma. Kot najstarejši otrok je bil v oporo pri gradnji hiše. Za služenje vojaškega roka je bila takrat doba treh let. Vendar se Stane rad spominja teh časov. Ko je naredil vse izpite za artilerijsko šolo, je postal daljinomerec pri Titovi eskadri. In potovanja po morju po tako imenovani Poti miru, so mu teče omogočila videti Grčijo, Etiopijo in Egipt. V Aleksandriji je leta 1955 praznoval Novo leto. Med drugim je celotna posadka doživela silen vihar tako, da so se mornarji še na kopnem zibali sem ter tja, ko so prispeli v pristanišče. V njegovi neposredni biližini je stal Haile Se-lasie. Tudi Tita je pogosto videl, posebno takrat, ko mu je nesel depešo v njegov kabinet. Tito je začutil njegovo tremo, zato se mu je ob prevzemu poročila nesmehnil in pokimal. Kaj pa je bilo lahko lepšega ob koncu plovbe kot nagradni dopust in odhod domov. Takrat si je iz prihrankov kupil obleko in uro, kar pa si danes kdo težko zamisli, koliko je to takrat pomenilo. V To-sami se je zaposlil leta 1962. V ek-speditu je delal deset let, sedaj pa Stane (prvi z leve) v družbi sopevccv okteta TOSAMA v mizarski delavnici dvajset Petje v oktetu mu vzame veMko Piostega časa, zato se vsepogosteje ukvarja z mislijo, da je že kar dol-s° pel in bi počasi zaključil. To so ebke obveznosti in iz leta v leto Potem navdušenje mineva. Poleg Pot J a pa ima zelo rad streljanje ter gojenje sadnega drevja. Stane pristavi: »Na mojem vrtu raste sadje od pomladi do jeseni. Ko pridem iz ota domov, se najprej sprehodim po vrtu, nato se šele vsedem za mizo h kosilu. To je moje veliko zadovoljstvo.« Stane, sprejmite tudi naše prisrčne čestitke ob Vašem jubileju. Še naprej ostanite zdravi in krepki, kot ta mesec, ko ste postali petdesetletnik. Naj tudi v nadalje ne pomine Vaša volja do petja, ker z Vami in z vsem oktetom tudi mi doživljamo čar petja, ob katerem izginjajo skrbi in bolečine srca. Vida Vodlan hodkov delavcev. Zato smo pni tem gledali, v kakšnih razmerah upokojena! živijo in pa če imajo ožje svojce, da bi bilo z njihovo pomočjo sooiallno stanje neogroženo. Zato smo le dvema invalidskima upokojenkama odobrili pomoč za okrevanje in sicer vsaki po 350.000 SD. To sta upokojenki Judež Francka in Pavšek Dragica. Gotovo pa je še kdo, ki bd prišel v poštev za kakršnokoli pomoč, je prav, da se v razpravi to pove, ker člani odbora ne vemo za vse in da bo novii odbor poiskal možnosti rešitve. V tem letu je tudii nekaj naših upokojenk dobilo solidarnostna stanovanja, kar je zelo pohvalno tudi od Društva upokojencev. 3. Tudi pni pogrebih upokojencev sodelujemo, čeprav nam je žal, da včasih ni tako kot bi moralo biti. 4. Sodelovali in pomagali smo tudi na tradicionalnem 1. majskem pikniku. 5. Največ pa je bilo dela s pripravo izletov. Prvi je bil oktobra lansko leto na Štajersko, drugi pa detos v juniju in to na Dolenjsko. Upam, da so bili udeleženci kar zadovoljni, saj nam je bilo pri obeh naklonjeno tudi vreme. Lanskega izleta se je udeležilo 108 upokojencev in 10 svojcev, letošnjega pa 101 upokojenec, ker smo se odločili, da se izleta udeležijo le upokojenci. 6. Med letom smo se domenili tudii za rekreacijo. Odločili smo se za pohod po poti spominov NOB, o čemer bo podrobneje poročal tov. Vulkan, ki je bil vodja pohoda. Pogovarjali pa smo se, da mora poleg socialne dejavnosti, v tem letu zaživeti še kulturna iin športna dejavnost. Zato si bo moral novi odbor takoj porazdeliti naloge. Sicer pa nam naša delovna organizacija nudi še marsikaj: — vsak upokojenec je dobil nagrado za mimilo delo in paket sanitetnega materiala — vsako teto smo povabljeni na 1. majski piiknilk — ob Novem letu dobimo stenski koledar — imamo iste pravice pri korišče-ju počitniških kapacitet kot aktivni člani — tudi današnja letna skupščina je finančno in organizacijsko izvedena od predstavnikov delovne organizacije — diz SSP nam je delovna organizacija odobrila 10.000.000 SD, s katerimi sami razpolagamo. Klub upokojencev Tosame je 23. septembra 1983 štel — 223 upokojencev. Novo upokojenih do danes je — 38 upokojencev. Umrlo pa je — 5 upokojencev. Stanje na današnji dan je torej — 255 upokojencev. Srečanje upokojencev poročilo o delu odbora nn^BA UPOKOJENCEV tosame Od zadnje letne skupščine, ki je P' a 23- septembra 1983, je imel oder KU 8 rednih sej, na katerih • rn.° Poravnavali in izvajali sklepe ^•ustavljene s programom aktivnosti a to mandatno obdobje. Udeležba na sejah je bila skoraj . no 100 %. Sejam pa so vedno Prisostvovali predstavniki delovne organizacije in se jim ob tej priliki skrene zahvaljujem za plodno so-Plovanje. Važnejše Sklepe pa smo objavljali tudi v Tosami. . Program aktivnosti za leto 1984 J® bil sledeč: L Takoj po lanski skupščini smo obiskali vse upokojence, katerih ni bno na skupščino. Izročili jim de-nar, sanitetni material in šopek. Za novo leto smo prav tako obiskali 23 bolnih upokojencev. Dali smo JMn skromna darila in jih v imenu vseh vas lepo pozdravili. Olani od-bora smo v času bolezni obiskali že pok. Glavana. Prav vsi so buli obiskov zalo veseli, posebno pa Usti, ki so priklenjeni na posteljo. Pozdravni govor Zato nam za take obiske tudi v bodoče ne sme biti škoda časa. 2. Pri pregledu in analizi social-no-materialnega stanja naših upokojencev, smo ugotovili, da bi bil v sedanjem času že marsikateri potreben pomoči, saj naše pokojnine več ne dosegajo 50 % osebnih do- Mladinci so pripravili kulturni program V letošnjem letu so ali pa še bodo praznovali okroglo obletnico svojega življenja, 70 ali 60 let. 70 let 1. BRUSNJAJ Ivanka 2. KEPEH Paveil 3. ŠTRUKELJ Miha 4. ŽABKAR Ivanka 60 let 1. GOSTIC Jožefa 2. JUHANT Slavka 3. JUDEŽ Frančiška 4. KRALJ Alojzija 5. KOLBL Cedijiija 6. LAMUT Jožefa 7. MLAKAR Katarina 8. MIHELČIČ Julijana 9. BERNARD Antonija 10. PIRNAT Stanislav 11. POGAČAR Ana 12. PIŽEM Janez 13. STIFTAR Franc 14. HRIBAR Ivan 15. ŠINKOVEC Marija 16. VOLK AR Ivan Med vami lahiko pozdravimo tudi dva najstarejša člana, ki sta že močno prekoračila 80. leto. — SOTLER Ivan in — CERAR Ivan VSEM SKUPAJ ISKRENE ČESTITKE KLUBA in DELOVNE OR- GANIZACIJE ZA DOBRO ZDRAVJE IN SE NA MNOGA LETA! PREDLOG ZA NOVI ODBOR KLUBA UPOKOJENCEV ZA NASLEDNJE MANDATNO OBDOBJE 1984/85 S sej delegacij OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST 1. Obravnava in sprejem Spremembe Odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove družbenih objektov v občini Domžale Spremeni se 4. člen Odloka, ki pravi, da so plačevanja samoprispevka oproščeni delovni ljudje in občani, katerih prejemki ne dosegajo 60 % povprečnega OD delavca v SRS v preteklem letu oz. katerih mesečni prejemki, preračunani na družinskega člana ne presegajo 50% prejšnjega zneska. Po izračunih pomeni 60 % povprečnega OD 10.995.— din, 50 % tega zneska pa 5.480.— din. Ti zneski so zelo nizki, prispelo je tudi več vlog za oprostitev plačila samoprispevka, ki jih je morala Komisija za izvajanje samoprispevka zavrniti, zato je predlagala, da se odlok spremeni tako: — plačanja samoprispevka so oproščeni tisti delovni ljudje in občani, katerih prejemki ne dosegajo zneska 75 % (13.700.—) povprečnega OD delavca v SRS v preteklem letu, oz. katerih mesečni prejemi na družinskega člana ne presegajo 60 % prejšnjega zneska (8.220.—). 1. OGOREVC Ivanka, predsednik 2. GABERŠEK Viktor, namestnik 3. Štrukelj Ivan, član 4. BANKO Francka, član 5. VRENJAK Miimi, član 6. POGAČNIK Jože, član 7. KUHAR Danica, član 8. STIFTAR Franc, predstavnik ZB NOV 2. Sprejem predloga Sa o oblikovanju delovne skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti in predloga SaS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih in osnovah svobodne menjave dela med SIS družbenih dejavnosti in DS Skupne strokovne službe Osnutka obeh sporazumov je skupščina obravnavala že v maju 1984, nakar je bila odprta 30-dnevna javna obravnava. V tem času na oba osnutka ni bilo pripomb, tako da se predlaga sprejem SaS v prvotnem besedilu z izjemo 21. člena, ki je bila na predlog delegatov spremenjena na majski seji, tiče p a se sestave in dela notranje arbitraže (5 članov — 2 stranka v sporu, 2 svet delovne skupnosti -(- predsednik, ki ni izmed strank v sporu). 3. Poročilo o realizaciji plana sredstev združene amortizacije iz naslova SaS iz amortizacije nepremičnin vzgojnoizobraževalnih OZD za I. 1983 in Poročila o stanju objektov vzgoje in izobraževanja v občini Domžale ter Predlog plana sred-slova SaS iz amortizacije nepremičnin vzgojnoizobraževalnih OZD za leto 1984. a) Realizacija plana sredstev združene amortizacije za leto 1983 v 1. 1983 je bilo skupno združenih za 8.020.012 din, dejanski ostanek sredstev pa znaša 3.507.067 din. Realizirano je bilo sledeče: adaptacija kuhinje v OŠ Janko Kersnik Brdo adaptacija dn sanacija šole Jar-še niso Pa bile realizirane naložbe v: adaptacija kuhinje OŠ Josip Broz Tito OŠ Radomeljske čete adaptacija kotlovnice Centra srednjih šol Vzrok tej nerealizaciji je uvedba samoprispevka, ki predvideva reši-tev Problemov na teh šolah. . Poročilo o stanju objektov in •zobraževanja v občini Domžale . Komisija je oglede vršila v juniju letos^ Ugotovila je, da OŠ manjša vzdrževalna dela vršijo redno v okviru razpoložljivih sredstev, nuj-Pa so nekatera večja investicij-ska vzdrževalna dela in sicer: OS Matije Blejca Mengeš: ure ditev kuhinje, centralna instalacija, obnova parketa v telovad-PRd, talna obloga avle; OS Radomeljske čete, Radomlje: sanacija strehe nad telovadnico tin veznim trakom; OŠ Janko Kersnik, Brdo: obnova streh nad starim delom, prekritje strehe nad učilniškim delom ; OŠ Šlandrove brigade Domžale: sanacija kasona za olje, fasade, zamenjava tlaka v telovadnici, centralna instalacija; OŠ JBT Domžale: popravilo strehe; OŠ podružnica Dragomelj: sa-uacija kotlarne, prevezava centralne instalacije, dimnik OŠ Martin Koželj Dob: sanacija strehe, kanalizacija z greznico, toplotna izolacija severne fasade OŠ Ihan, Krtina, Blagovica, Vrhpolje: manjša sanacijska dela Za omenjene investicije bo po-■ ebno 28.600.000 din, komisija pa Predlaga, da se ta sredstva čimprej zagotovijo ter da se z deli čimprej Prične, da se škoda na objektih ne P‘ povečala. c) Plan sredstev združene amortizacije za leto 1984 K Prihodki " prihodek 30. 6. 1984 3.663.024 ~~ Prihodek 31. 12. 1984 5.000.000 " dotacije SOV — so- financ. OŠ Jarše 1.000.000 skupaj: 9.663.024 2. Odhodki Pokritje preveč po- rabljenih sredstev v letu 1984 563.018 pokritje adaptacije OŠ Jarše 4.555.703 Popravilo streh 3.000.000 ~~ ureditev kuhinj 344.303 ureditev kotlarn 1.000.000 ostalo 200.000 skupaj: 9.663.024 4. Obravnava poročila o predlogu prostorov za šolsko prehrano in kabinetni pouk v osnovnih šolah Posebna komisija je obiskala osnovne šole Janko Kersnik Brdo, Martin Koželj Dob, Josip Broz Tito, Šlandrove brigade Domžale, Venclja Perka Domžale, Matije Blejca Mengeš, Radomeljske čete Preserje, R. Dragar Dragomelj in Jurij Vega Moravče, kjer si je ogledala prostore, zlasti kuhinje in specialne učilnice. Glede velikosti in opreme na nobeni šoli ne odgovarjajo specialne učilnice za pouk fizike, biologije, kemije, zgodovine, zemljepisa, likovne, glasbene in tehnične vzgoje. Vsem zahtevam ustrezata kuhinji v šolah V. Perka in J. Vega Moravče, delno pa ustrezajo kuhinje na šolah J. Kersnika Brdo, M. Bleje Mengeš in M. Koželj Dob. Šole z največjim številom učencev pogrešajo malo telovadnico, saj uporabljajo za telovadbo večnamenski prostor, ki pa ni ustrezno opremljen. Šolska vrata so odprta Jesen Pričeli so se bolj hladni dnevi. Sonce ne greje več tako toplo, kakor v poletnem času. Pričenja se jesen. Podlesek, prvi znanilec jeseni, cvete po livadah. Ptice selivke se pripravljajo na odhod v tople južne kraje. Kmetovalci hitijo pospravljati pridelke: krompir, žito je že požeto, koruzo, peso, korenje. Ko bodo pospravljeni pridelki, pa bodo pripravili polja za jesenske posevke. Vinogradniki obirajo sladko grozdje in ga v preši stisnejo, ven pa priteče sladek sok. Ko sok zavre, se spremni v vino. Sadjarji spravljajo sadje; lepše za ozimnico, slabo sadje pa ostane za predelavo v žganje. in mošt. Tudi v gozdu se pozna jesen. Dozorel je kostanj, želod in žir. Sprehajalci občudujejo spreminjajoče se barve listja, ki odpada z dreves. Gozdarji sekajo drevesa za drva, ki se bodo rabila za zimo. Mislim, da sem vam opisal skoraj vsa jesenska dela in lepoto jesenskih dni. Hribar Andrej 6. b. OŠ Martin Koželj Dob Kadar mama peče Moja mama večkrat kaj speče, pa naj bo to kruh, potica ali pa piškoti. Ker je vedno zelo dobro, se z bratom ves čas smukava okoli nje, kot maček okrog vrele kaše in že takrat, ko mama šele mesi testo. Za tako tečnarjenje je pravi mojster moj brat. Kar naprej bi nekaj V vseh šolah, razen M. Koželj Dob in V. Perka Domžale imajo poseben prostor za malo šolo. 5. Delovni program za pripravo dolgoročnega programa OIS od leta 1986 — 1995 oz. 2000 Za pripravo dolgoročnega programa se formira posebna Komisija, ki bo zagotovila, da bodo delovni ljudje in občani na osnovi sprejetih smernic dolgoročnega razvoja občine Domžale odločali o razvoju vzgoje in izobraževanja v občini Domžale in sprejeli dolgoročni plan OIS Domžale. ROKI: — analiza dolgoročnega razvoja možnosti na področju vzgoje in izobraževanja 31. 10. 1984 — osnutek dolgoročnega plana OIS — 31. 3. 1985 — predlog dolgoročnega plana OIS — 30. 6. 1985 pomagal, pa ravno takrat, ko ga mama najmanj potrebuje. Skoraj vsakih pet minut reče: »-Mami, tole bom ipa jaz! Daj no, to bi pa jaz stresel! To bom pa jaz zmešal, a lahko! Mami, no!« Mama pa mu pravi: Yantulaye, pusti me, naj to danes sama naredim. Veliko boljše bo, če se mi ne boš vtikal v delo.« Huje je, ko se testo že peče. Takrat brat kar čepi pri pečici in gleda vanjo, kdaj bo že vendar pečeno, ko pa se naveliča, ne ve, kam bi se dal, zato sprašuje: »Mami, čez koliko minut bo pečeno? Kaj. komaj čez pol ure? Joj, ne morem več čakati!« Ko se kruh ali potica speče, se bratu pridružim in skupaj prosiva mamo, naj nama kar odreže kos, čeprav je še vroče. Mama seveda ne pusti, na skrivaj si pa tudi ne upava odrezati koščka, saj bi se takoj poznalo. Mamo prosiva in prosiva, jo prepričujeva, da je kruh ali potica boljša, ko je še vroča, ipd. Ponavadi se naju »usmili«, če pa ne, pa morava počakati, da se ohladi, potem pa vsi skupaj pojemo, kar je mama spekla in verjemite mi, vedno se oblizujemo. Camara Aliče, 7. b OŠ Martin Koželj Dob Najljubši dan v Pacugu V nedeljo popoldne smo se zmenili, da bomo zvečer imeli ples in to v obliki tekmovanja. Zvečer, ko naj bi se ples začel, je zazvonil zvonec in takrat smo vsi pridrveli iz sob v jedilncio, kjer naj bi bil ples. Najprej je bil na sporedu disko — ples, nato valček ter polka. Tisti, s katerim sem nameravala plesati, je bil že zaseden, zato sem se začela ozirati tudi po drugih. Zagledala sem ga, ko se je oziral za dekleti. Vpra ala sem ga, če bo plesal z mano. Malce je okleval, a je privolil. Kmalu sva se znašla med osmimi pa.i, ki so bili izbrani za na-dalljne itt.emovanje. Začeli smo plesati. Na koncu sva ostala med tremi pari, ki so bili izbrani za prvo, drugo in tretje mesto. Znašla sva se na tretjem mestu in za to sva dobila vsak tri bonbone. Ko smo odplesali še valček in polko smo odšli v isobe, kjer smo sladko zaspali. Mojca Brnot, 5. b OS Martin Koželj Dob Spoznal sem nove prijatelje Nove prijatelje sem spoznal na morju, v majhnem naselju Pacug pri Portorožu, kamor smo šli v šolo v naravi. Precej površno smo se spoznali z novimi prijatelji iz Vrhovcev že na poti proti morju. Nekje na sredi poti smo se ustavili na parkirišču v bližini gostišča. Hitro smo poskakali iz avtobusa in zavili v gostišče, posedli za mize na tera- si in si naročili sok. Za nami so se pripeljali še prijatelji iz šole Krtina. Med njimi pa so bili tudi učenci iz šole Vrhovci. Vsi so ostali kar v avtobusu in niso izstopili. Seveda smo takoj na zečetku obkolili avtobus in jih nismo pustili ven. Tako se seveda nismo pokazali preveč prijateljske. Kasneje pa smo si v sedmih dneh, kolikor smo bili na morju, drug drugemu veliko pomagali in se spoznavali. Če je kdo splaval, smo bili vsi veseli in smo skakali okoli njega ter mu čestitali. Ko smo pri jutranji telovadbi tekli, smo drug drugega spodbujali, da bi bili hitrejši. Vsak dan smo skakali okoli hišic, vpili, se lovili. Ob večerih pa smo se veliko pogovarjali. Nihče ni tovarišu storil nič žalega ali ga gledal postrani. Tudi zadnji dan smo si pomagali med seboj pri pometanju, pomivanju in pospravljanju odej. Tako smo šolo v naravi lepo preživeli in si pridobili veliko novih prijateljev, ki nam bodo še dolgo ostali v lepem spominu. Pevec Robi, 5. b OS Martin Koželj Dob Za ljubitelje gledališča, opere in baleta Letos je sindikat nekaj sredstev namenil tudi za gledališke dn operne prireditve z namenom približati te zvrsti kulture širšemu krogu delovnih ljudi. Tako smo se v ljubljanski Drami in Operi naročili na KONTO obisk, kar pomeni, da smo si rezervirali za določeno vsoto (zaenkrat (12.000 din) vstopnic. Za vsako posamezno predstavo bomo najprej zbrali interesente, nakar bomo dvignili vstopnice in jih razdelili. Število za posamezno predstavo ni omejeno. .Za ogled ene se jih bo odločilo več, za ogled druge manj. Opozoriti pa moramo, da je rok za prijave zaradi rezervacij zelo kratek, zato ne odlašajte z njimi. Da se boste lažje odločili, katere predstave bi si bilo vredno ogledati, vam posredujemo repertoarje Drame in Opere: DRAMA 1. Emil Filipčič: Altamira — predstavo smo si že ogledali 2. Dominik Smole: Igra za igro — po motivih starogrške komedije Lizistrate, v kateri ženske prevzamejo oblast, da bi končale vojne moških 3. Moliere: Tartuffe — najbolj znano in najboljše Molierovo delo o hinavščini pobožnjakarjev. Delo je prirejeno za današnji čas, ost kritike pa je naperjena proti lažnivim, povzpetniškim služabnikom različnih ideoloških sistemov 4. XV. Shakespeare: Sen kresne noči — komedija, kjer je humor prepojen s poezijo in pravljičnostjo 5. S. Przybyszcwska: Dan tonov primer — o konfliktu med Robespi-errom in Dantonom, vodjema francoske revolucije 6. N. V. Gogolj: Kvartopirci — delo odlikuje ostri, vserazkrinkajoči humor, skozi medsebojne intrige skupine kvartopircev avtor obravnava manipulacijo kot osnovno značilnost odtujenosti medčloveških odnosov 7. P. Kohout: Marija sc bori z angeli — Praga 1978 — 10 let po vdoru sovjetskih tankov — življenje igralke, ki ji je zaradi nasprotovanja dogodkom pred 10 leti prepovedano igrati, nadzoruje jo policija, oblast jo preganja in izsiljuje. Poleg teh premier pa bodo v Drami na sporedu še reprize najbolj zaželjenih predstav prejšnjih sezon: — M. A. Bulgakov: Moliere (Zaro-rota svetohlincev) — Tone Partljič: Moj ata, socialistični kulak — F. M. Dostojevski: Bratje Kara-mazovi — G. Feydeau: Barillonova poroka OPERA IN BALET 1. Anton Foerster: Gorenjski slavček — prva slovenska opera 2. Giuseppe Verdi: Othello — ena največjih Verdijevih mojstrovin 3. Franz Lebar: Vesela vdova (balet) — posodobitev operete o bogati vdovi Hani Višnjevska-ji in ljubezenskimi zgodbicami med damicami in predstavniki visoke pariške družbe 4. R. Kurka: Dobri vojak Švejk — sodobna opera, prirejena po svetovno znanem Haškovem romanu. Opera je sestavljena na klasičnih principih, prepleta pa se z blue-som 5. G. Puccini: Tosca — glasbena drama s čudovitimi arijami in ljubezenskimi dueti Opera pa nam bo z reprizami ponudila ogled najlepših oper in baletov vseh časov, zares vrednih ogleda: — G. Donizetti: Lucija Lammerne-oorska — P. Mascagni: Cavalleri rusticana — R. Leoncavallo: Glumači — G. Puccini: La Boheme Madame Butterfly Turandot — G. Rossini: Seviljski brivec — B. Smetana: Prodana nevesta — G. Verdi: Rigoletto Traviata, Trubadur — R. Wagner: Večni mornar BALET — P. I. Čajkovski: Labodje jezero — Lhotka-Kalinski: Vrag na vasi — J. Strauss: Rosalinda Izbira je, kot vidite, resnično velika, na vas pa je, da se odločite in nas o pravem času obvestite, katero predstavo si želite ogledati. Obvestila o prireditvah bodo vedno objavljena preko razglasne postaje in na oglasni deski v jedilnici. Vstopnice so za člane kolektiva brezplačne ,za nečlane pa plačate soudeležbo 100.— din. Po prvih dveh predstavah je zanimanje proti pričakovanjem zelo veliko, tako da omejena sindikalna sredstva ne bodo zadoščala za ogled vseh predstav. Upajmo, da bo finančna pomoč prispela od kod drugod (možnosti se že iščejo) in da bomo tako kljub vsemu zadostili potrebam kulture željnih Tosamov-cev. Se o soudeležbi pri ceni vstopnice: — najprej smo hoteli organizirati brezplačen ogled za člane kolektiva, vendar to zaradi že omenjenih težav ne gre. Zato plača delavec Tosame za karto 50 din, lahko pa dobi še eno karto za nečlana kolektiva po 150 din; če pa vzame več kot dve karti, plača po 180 (Drama) oz. 200 (Opera) din za vse ostale karte. Redna cena vstopnic je za Dramo 250 din, za Opero pa 300 din. OSEBNE VESTI Sever Tatjani in Janezu — sin Rode Marinki in Janezu — hči Rojstni dan praznujejo v mesecu oktobru 1984 tozd SANITETA likalnica > Banko Vida, Erbežnik Nada, Florjančič Irena, Frankovič Brigita, rovat Pavia, Jeretina Betka, Kos ragica, Kosec Marija, Kovač Ur-.a’ Mavsar Mariija, PervinSek Sta-wiay, Pučko Tatjana, Sedeljšak lanja, Svetlin Vinko, Urankar Ivanka, Zule Bojan, Sanitetna konfekcija Javornik Martina, Kreč Mihaela, Marič Cveta, Urankar Dragica, Vol-.ai’ Marija, Zupan Rafael, Zupan Mihaela, Žavbi Justina, Otroška konfekcija ^Milena, Horvat Marija, Kova-‘c Jožefa, Vodlan Sonja, Tkalnica ovojev Peterka Anton, Planinc Marija, vaznik Terezija, Prelovšek Marija, Tkalnica širokih tkanin Dolinšek Zdenka, Guberinič Darin-a’ R-os Janez, Marolt Magda, Rav-Marija, Rojc Olga, Stele Pran-ska, Vidovič Sonja, Zemljarič Te-ezi,ja, Zakeljšek Terezija, Pripravljalnica Koderman Ivanka, Belilnica Berdajs Franc, Kosmač Pavle, Urankar Pavle, tozd filtri atič Ivanka, Breznik Mihaela, Ce-ar Franc, Kjodba Fanli, Ravnikar varilca, Urbanc Ida, Pestotnik So- DSSS Skupne službe erlec Vladka, Bergant Andrej, olgan Marijo, Domiltrovič Vanda, emšar Terezija, Hafner Francka, Korošec Nada, Kunstelj Darinka, Klopčič Stanka, Klopčič Stane, Kem tane, Kušar Franc, Kubelj Andreja, ekan Francka, Presekar Marija, Sušnik Pavle, Komercialni sektor ^ernulovec Urška, Kovič Ivan, olbl Martin, Novak Miran, Prstec '/i-jepan, Pervinšek Marjan, Strehar ^ Žargi Miloš, Pestotnik An- Ro«tiIi so se: Skrlep Maji — sin Janine Mariji — hči Ustar Romanu — sin Poročil se je: Kremič Marko Prišli v DO: Arh Mariija, Arh Ivan, Perkovič Marija, Štempihar Franc, Stegnar Alenka, Brodar Srečko, Dolinšek Marjan, Hribar Stanka, Juhant Sabina, Kramar Lojze, Urbanija Viktor, Grm Robert, Omahna Miran, Gaberšek Marjana, Joger Mateja, Dragar Zvonka, Mestek Silva, Der-nulovec Jožica, Resnik Franc, Lunder Milena, Bartol J ulij ana-Angela, Peterka Marija, Lančaj Antonija, Kos Darja, Mežnar Srečo, Ravnikar Jožica, Trdin Roman Odšli iz DO: Pregelj Nives — sporazumno, Gotar Helena — upokojena, Hribar Pavla — upokojena, Zupan Mihaela — upokojena. ŠPORT V prejšnji številki smo obljubili rezultate športnih iger. Tule so: KEGLJANJE Ženske: 1. Drčar Marta 2. Kunstelj Darinka 3. Kerč Joži Moški: 1. Štrukelj Zdravko 2. Limoni Janez 3. Prenar Silvo STRELJANJE Ženske: 1. Štrukelj Minka 2. Kerč Joži 3. Hribar Joži Moški: 1. Prenar Jože 2. Kovič Janez 3. Klopčič Stane SAH Ženske: 1. Burja Julka 2. Kerč Joži Moški: 1. Anždn Franc 2. Hafner Marjan 3. Lavrič Janez NAMIZNI TENIS 1. Hafner Marjan 2. Pervinšek Marjan 3. Limoni Janez BALINANJE 1. Vlaknovinski oddelek 2. SKS 3. Pripravljalnica MALI NOGOMET 1. Skladišče surovin 2. SKS 3. Ekspedit ZAHVALE Ob mojemu odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice širokih tkanin zahvaljujem za čudovito darilo. Prav tako pa se iskreno zahvaljujem upravi podjetja za prav tako čudovito knjižno darilo. V prihodnje želim vsem ki delajo in bodo delali v TOSAMI veliko uspehov in medsebojnega razumevanja. Kristina Prilsan Ob nenadni in boleči izgubi najine drage mame, se iskreno zahva-Ijujejva vsem sodelavkam in sodelavcem ckspedita in mikalnicc za izraze sožalja, vencev in darovano pomoč. Hvala tudi osnovni organizaciji sindikata za denarno pomoč in oktetu Tosama za ganljivo odpete ža-lostinke. Jemec Ivica in Dragi Prisrčna hvala kolektivu TOSA-ME za prejeti denar — pomoč upokojencem in mnogo uspeha še v bodoče. Hvaležen Sotlcr Ivan Dom upokojencev Brežice Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem sodelavcem iz belilni-ce za pozornost in darilo, prav tako se zahvaljujem za darilo sodelavkam in sodelavcem iz Sanitetne konfekcije. Tudi za knjižno darilo delovne organizacije iskrena hvala. Vsem želim še naprej v Tosami prijetno počutje in mnogo delovnih uspehov. Pavla Hribar Ob odhodu v pokoj sc najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka pripravljalnica za poklonjeno darilo, upravi podjetja za prelepo knjižno darilo, celotnemu kolektivu pa želim še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Kos Ani NAGRADE Izmed reševalcev septembersike križanke smo izžrebali: 1. nagrada: JAVORNIK Martina — sanitetna konfekcija 2. nagrada: GRIL Tončka — mikal-nilca 3. nagrada: KVEDER Poldka — mi-kairaica Čestitamo! d sm ŽIDOVSKA DRŽMA VERDIEV OPERA ^ IME DVEH MESECEV ODTENEK MESTO V SSR EGIPČ. I^M BožmnoTom. APETIT JEZERO V 'lZSmLKhETmi SLOVAN. mm POMLAD/ SNAWD. MOŠKO IME KOPALIŠČE AHTOM V BELGIJI A6KERC PREDLOG SESTAVA V- V. FILMSKA /6R MKAlg, KLARA MOKER S7ARQ?/C KRALJ /TMNJ KOKOŠ LOTERIJA IZBE um Čišfim SREDSTVA SLAVNOS DVORAKA ZENSKO IME TRAVNIK OB VODI SUŠILEC LAS IME ČEBELICE VLADIMIR FOK POLJSKA PLOSKOVNA MERA PREBIVAL- EC /RANA PETER ČAJKOVSKI ZDRUŽtA DOMŽALSKI DIRIGENT TOVARIŠ SKOK KONJA VRSTA ŽITA DENARKA ENOTA MALI OGLASI Uredniški odbor je prejel že več predlogov o uvedbi malih oglasov v TOSAMI, ki bi bili seveda brezplačni, kratki, resni in samo za interno uporabo. Pa poskusimo! Ce želite objavtiti oglas, ga oddajte v nabiralnik za (križanke. Teme: kupim, prodam, zame- njam, nudim ali iščem usluge ipd. • Prodam rabljena okna in vrata. Arnuš, int. 219 • Prodam stoenko 1. 1976. Lubi nič, int. 224 • Prodam dobro ohranjen otroški avtosedež. Urbanija, int. 319. • Morda potrebuje Vaša deklica ostanke živobarvne volne za prve poizkuse ročnega pletenja. Pokličite številko telefona 298 in brezplačno boste prejeli različne klopke volne. • Želite imeti za jesenske dni nov, predvsem pa unikat strojno pleten pulover. Po ugodni ceni ga lahko dobite, če zavrtite številko telefona 267. RAZMIŠLJANJE Z MLADINO ... KAR JE RES JE RES ... Bolje je ostati na cedilu, kakor na rešetu! V najožjih krogih je malo prostora ! Stari konji imajo v dirki odločilno vlogo; zapirajo pot naprej! Ali večje število dirigentov pomeni, da ljudstvo nima posluha za zborovske pesmi? Želodec postane pesimist, če ga predolgo hranite zgolj z optimizmom! Proti združevanju proletercev vseh dežel so kapitalisti vseh dežel! Kmet, ki obdeluje svojo zemljo je resda narodno bogastvo, vendar žal ni pod zaščito države! Zobri delavcev vadijo na sindikalnih zabavah! Seveda smrdi, saj se menjavajo le generacije, duh pa ostaja isti. Tudi štafetna palica pripomore, da prideš na beraško palico. (dz glasila MLADINA)