.\cklcre napake hi pregrehe |io Slovenskim. (Halje in konec.) 4. Ilriiirii napaka, ktera se nmra meti nar vrči šteli. j«*, dc jc še veliko spasnikov sem ter tje, kteri niso razdeljeni. iu namesto ccdnika, od vsake liise svojima otroka, ali pastirja na pašo zaganjajo. Tako pride na trume otrok razločne starosti in spola skupej. ki se uče edin od dru/.i^a preklinjali, živino pretepati, po polji in doma krasti in vse napake iu pregrehe. Dolžnost staršev jc. otroke, kolikor koli je moč. zmiraj blizo sebe in pred očmi imeti. Vse čednosti in dobre lastnosti staršev naj otroci od svojih mladih let per njih vidijo, de se vsi^a dobrima in lepila navadijo: hudima se ve. de se morajo starsi sami na vso mor varovati, in če *e po nesreči primeri kej tarifa, nad einiur Iu se otroci spodtikovali. se mora saj njili oceni odmakniti. Otrok tedaj ne pusati v derhali. kjer sc malo prida vidi iu sliši. Tudi v cerkev naj starši otroke sami seboj vodijo, iu |ili ne pušati hodili z raz-ujzdanimi hlapci ali pa s spacciiimi deklinami. Pustiš otroka s hlapeam v cerkev. bota kje do pra^a skupej sla: potlej, če je otrok se dober, mora ili sani v cerkev, ker iiialovredni hlapčon pogosto v lopi ostane, ali pa sc zunaj cerkve obleči. in otrok se bo v kratkim pohujšal. de bo ravno tak. Ravno tako sc nedolžne deklice pohujšajo. ako z nesramnimi zijalovkami po vodu hodijo, ker ravno per šterni in na perišu je velikrat brez mere napačnih pogovorov iu družili nespodobnost. .>. Zopet druoa huda reč. ki veči del iz po-prejšne izhaja, jc ta. de prav veliko otrok, ki so že sv. obhajilo opravili, vender nc hodi ob nedeljah in praznikih k božji službi, (Gospodarji in očetje si s tem hude reči na svojo vest nakladajo; zakaj taki otroci nekako obdivjajo. in ni čuda, de potlej cerkve nikoli nc ljubijo, ker sc jc niso v otročjih letih učili ljubiti. Vi čuda. de je po tem takim po vsih krajih pertožba zavoljo robatih in divjih potepinov . kteri v očitno pohujšanje med nar svetejsim oprav ilam in zlasti med pridigo zunaj cerkve posedajo. postajajo iu polena jo. in še hujši reči po- čenjajo. In kooa bi serce ne zabolelo. dr dedei s sivo «r|avo iu brado in s skerbastimi čeljustmi velikrat niso boljši kol mladi zijaki. Tako deleč pride človek, ki se v mladosti llooa ne prime! (i. Veliko vasi jc. ki se njih prebivavei med seboj sorta jo. nekako postransko "leda jo. Imajo ze starr perimke. ki si jih eden dru^iimi dajejo, in si nasprot tudi nove zmisljujejo. s kterimi nasprot nagajajo. Koliko hudima, koliko prepirov iu pobojev de iz teoa pride, je lahko mislili, ker po veči del se lo sovraštvo ze med pastirji začne, iu Z njimi dalje rase. Take sov rast v a se po"os|n se bolj /množijo, iu vkoreuinijo s pravdami, ki jih imajo vasi ali soseske med seboj za jjojzdc. pašnike i. t. d. Najdejo sc soseske, ki imajo med seboj ze več kol pol stoletja stare in sc zmiram ne-doonane pravde. Kako žalostno de jc pri taeili s keršansko ljubeznijo, se lahko razvidi, ker po sveti veri se cni^a samica človeka ne smemo sovražiti. koliko manj pa ljudi cele vasi ali cele soseske. 7. Posebna pregreha ljudi sedanjima ca*a jc n apen o zaupanje samih nase in |i r«-malo zaupanje v H o o a. To sc zlasti v djaiiji ljudi razodeva. Od tod pride, de: delati! delati! nepre-nrhaiua delati: pa skorej nič ne moliti. Vsa družina zjutraj z roj i na nooe; nekleri store kriz in kak očenaš posest rajo, nekteri se tega ne, kakor de bi se z iiekterimi malo trenutki, ali minutami molitve res vse zamudilo. In ko sc človek v tednu toliko trudi in dela za telo. v nedeljo tako slabo dela za svojo dušo. dc morebiti med božjim opra-vilam zunaj cerkve poseda, ali pa kako sv. maso brez pridige vjame. in potlej v pivnico j*rc, namesto de bi v cerkvi molil in dal lloou. kar je božjo a. Se ve, de to ni sploh, vender zlo pogosto. Ker je pri uapčnim zaupanji v sebe •rluho zaupanje v lio"a. se ni čuditi, de je pogosto tudi o žetvi glulio klasje in lahni snopi vsled rije ali hude ure pri vsim silnim delu. (tospodarjem jr skerbeti. de \>n njih hiša pred začetkaiu drla zjutraj, iu po drlu zvečer moli. potlej bo blagoslov prr hiši. Ile bo sreča, je potreba dela iu molitve, molitve in dela; eno brez družica m- more biti. Me pa vender •»•••fitev ve V cetertik 21. vel. serpana. stori, kakor drlo, je očitno. Komur bi se pa vender to utegnilo čudno zdeti, naj pomisli na nekdanje čase. ko so bile mesta in eelo deželne okrajne polne samostanov (kloštrov), ki so bili napolnjeni z minihi in nunami, in pušavc polne pušavnikov. Le-ti niso toliko s svojimi rokami perdelali, veliko več pa za svoje dobrotnike, za kmete in mestnice, za žive in mertve noč in dan molili in blagoslova božjiga z nebes prosili. Dobrotljivi Bog je blagoslovil kmetam polje in rokodeleam njih ročno delo, in so imeli vsi dosti živeža, kmetje, mestniei, rokodelci . minihi iu berači. Zdaj se veliko manj vhogajmc stori, kot nekdaj, vender vsiga priman-kuje. Zaupanja, molitve in usmiljenja je premalo: preveč pa nagnuMio, nekeršanske, peklenske klctviiije ! Skorej vse kolnc. mlado in staro, veliko in malo: - to so v resnici antikristovi časi! Ni čuda, dc je toča skorej celo deželo obiskala. \ko se namerijo tudi taki. naj že stanujejo kjer hočejo, dc so zapustili cerkev in sv. zakramente, Boga in svojo dušo. je od njih komaj kej govoriti, ker taki ljudje so otresli od sebe skorej vse. kar je cloveskiga. desiravno se večkrat radi s svojo človečnostjo, loploserciiostjo. s svojimi mehkimi čutili ponašajo. Vsaki božji dan jedo in pijejo, in ^e nikoli ne zahvalijo za to svojimu dobrotljiv initi Stvarniku in Oectu . iz cigar roke vse izhaja. ..Vol in osel poznata svojiga gospoda," taki človek — nevrednisi od osla ga pa noče spoznati, desiravno vsak ljubi dan darove iz njegove milostljiv e roki vziva! ..Jerusalcm. Jerusalem, convcrteread llomi.'ium Dciim luum !" a - \cktcri opomini zastran spošlovanjit svetih kfitjev. Nobena reč človeku serca tako ne povzdigne, kakor lepa in snažna katoliška cerkev. Kadar človek v lepo osnazeiio cerkev stopi, ga nehote nekaj takorckoc od zemlje vzdigne, njegov duh je v živo prcmciijcn od pricujornosti božje in roke sc licvedama sklepajo k molitvi. Kako jc velika sreča farmauam lepa in v snagi ohranjena cerkev, in kolike hvale so vredni sosescani. kteri skerbe za lepoto božji- liise. in za vse svete kraje, kteri k nji gredo, kakor zagradi, kori, turni, zvonilo, pokopališa in kar je cnaciga. Kakor pa snaga in lepota božje hiše pobožnost vernih vnema in spodbujuje. tako nesnaga v svetih krajih veliko pripomore, de so verni zmiram bolj mlačni in v nemarni. de se zlasti v božji liisi ne obnašajo s takim spoštovanjem. kakor se temu svetimu kraju spodobi. Lc prerado se zgodi, de so sem ter tje cerkve zlo vmazanc. ker se preredko pobelijo, de je po altarjih, svetih podobah. klopeh, po tleli i. t. d. na perste debelo prahu in plaže, dc je priprava k božji službi silo vmazana, ali pa se stergana. Vse take in enake napake so krive, de verno ljudstvo zmiram manj stralni do božjih vez ima. in ni rcdko.de se mnogi čez vso mero politi jsljiv o v cerkvi ali pa pri cerkvi obnašajo. Neki. •ri cerkovniki ali meznarji zasluzijo ojstro o— citanjc. ker v cerkvi ravno tako prederzno žlobudrajo. norčujejo in se širokoiistno smejajo. kakor v svoji meznii. iu ko ljudje molijo, se na spoved perpravljajo i. t. d., li nespoštljivci velikrat brez \siga božjiga strahu po cerkvi brez lake potrebe ropočejo. tolčejo iu govore. rez vse prederzni so nekteri cerkvenidcla»ci. tako, de bi komaj verjel, kdor jih sam ue vidi. Naletel sim nekoga, v neki poddružnici delajočiga, kteri je brez vsiga božjiga strahu v cerkvi per mizi sedel in pokrit žgance jedel. Drugi, ki se sicer zlo pobožin šteje, je v farni cerkvi, ko je nekaj popravljal, dimko v ustih imel in tobak pil (kadil); od kodi je tolika neobtesanost? Ali ne gre takim očitanje Jezusovo: „Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo storili jamo razbojnikov!4* Se marsikej druzih pregrešnih napak je, s kterimi se božji hiši nečast dela, med kterimi ni poslednja ta, de se psi v cerkev vodijo ali pa spu-šajo. Cerkev ni za pse, ampak za ljudi. Ako se samo to preudari. koliko ljudi se v molitvi ali v zbranih svetih mislih zmoti, ko napačno žival v oči vjamejo. je že dosti očitno in jasno, de je to pregrešno. Tudi se v ljudeh pomanjša spoštovanje do svetiga kraja, ako vidijo, de se božja hiša v pasji hlev spreoberne (Bog nam grehe odpusti!). Pokopališa. sveti kraji, na kterih trupla mertvili počivajo, tudi velikrat premalo sposlov anja imajo. V Orilo cultus div. pulil, iu dioeees. Lah. se bere: ..Coemeterium ubiijue sit clausum. ut pecn-des ab ejus ingressu arceantur: adsit etiant eruv in eo ereeta. Pokopališč naj bo od vsih strani za-perto, de ne bo mogla živina vanj hoditi: tudi kriz naj znotraj sloji.- Je pa temu nasprot več poko-pališ, pri kterih ni ne vrat. ne kriza, in nameri sc celo. de n al a š živino na pokopalisa past spušajo, kar je zlo nespodobno iu naravnost zoper cerkveno postavo. Kako nespodobno jc. ako je p. polno živinskih odpadkov po pokopalisi. ko merlica per-neso, ali pa na vsili vernih duš dan, ko pride na trume ljudi molit! Bavoo tako in še bolj nagnusno je, de ljudje sumi brez vsiga spoštovanja kraje, okoli božje liise pogerdujejo. de se pošteiiiniu človeku velikrat studi, ko k marsikteri cerkvi pride. Ker duhovni na lake reči ni; morejo vselej paziti, bi mogli ključarji, župani in zlasti meznarji gledati, de bi se vse take in enake nespodobnosti odvračale. Zakaj: ..Domiim Dri dccel sanetitudo: Božji liisi se spodobi svetost.u - a šolska poskusila na Hislrici v Holiinjii '4 I. tnaliga serpana 1H**>|. Slava začetniku dobre šole! Slava pa tudi njim, kteri v pričetim dobro uasledvajo, osnovano in vre I-jeno lepo izpeljujejo! Serčno veselje je bilo za častite gospode in druge poslušavce. kteri so maliga serpana t. I. pri slovesni šolski poskušnji na Bistrici v Bohinju se znajdli. Prav lepo in spodbudljivo je že to, de ondi tudi staršev in druzih odrašenih veliko k šolski poskušnji poslušat pride, de se sami oil prida dobre šole prepričajo. Se pesebna čast pa jc tej soli ta dan došla. de so med innozimi druzimi gospodi tudi visoko poštovani, za občni blagor vsi vneti gospod o-krajui poglavar iz lladoljee pričujoč bili. l'red spraševanjem so visoko častiti gospod tehant iz faorij sami zahvalno sv. mašo imeli, in h koncu zahvalno pesem „Tc l>cuin'* zapeli, IJinljivo je v cerkvi na Bistrici slišati milo-prijetno petje na koru - Spraševanje sc je po navadi s keršanskim naukam začelo, v kterim so se otroei prav dobro izurjene pokazali: tudi zg<»dbc sv. pisma so prav lepo pripovedovali Kar pa druge vednosti tiče, je bilo posebno veselje slišati, kako nekteri otroei našj zemljo sploh, posebuo naše eesarstvo, iu zlasti Ilirijo in Palestino (sveto deželo) popisovati znajo. Kolikrat slišijo ali bero tudi kmečki ljudje imena ptujih mest, dežel, narodov i. t. d.! kako dobro je torej tudi zanje, če od zemljopisja vsaj poglavitne za-umene, in zlasti od Kurope, od domače deržave in od svete dežele nekolikšno znanost imajo! Nadalje so nekteri otraci pokazali, de znajo že s tristavko (vganjko po tri) računiti ali rajtati; de znajo tudi že izpiske ali konte, pobotne liste ali kvitenge in enake slovenske pisma delati. — Zmed nar pridniših učeneov in učenk so h koneu pervi z bukvi«.imi, drugi (pohvaljeni) pa s svetimi pobobšinami v tablicah obdarovani Lili; v čast in veselje so jim pri tem še godci zagodli. \ato pa so še posebej obdarovani in pohvaljeni bili tisti pridni šolarji in šolarce, kteri so si v izreji in po z I ali t-njenju sadnih drevesc nar več prizadjali. Pervi mu zmed teh so gospod okrajni poglavar zraven tega še sami lep dar v denarjih pridali, so njega in druge še bolj spodbodli z opominam. ile priden sadjorejie ne Ic sebi. ampak tudi veliko drugim ljudem dobro stori, — in so obljubili, dc nar pridniši sadjorejie prihoduo leto spet od njih posebno obdarilo upati sme. llog daj veliko tacih za pravi prid svojih podložnih tako skerbnih poglavarjev. Ilogu iu cesarju tako zvestih služabnikov! Ko je vse drugo dokončano, pa stopi pridna, o-venčana šolarca, Johana Stare, pred pričujoče gospode in poslušavce, vse s ponižnim priklonam pozdravi, in v nedolžni, otročji priserčnosti sledeče besede govori: „P reč a s t i 11 j i v i gospodje in vsi pričujoči nrijatli! Dobrotljivo mi dovolite, de v imenu vsih u-• eneov iu učenik očitno pred Vami govorim." .,llans jc dan veselja — veselja za nas učence. r«a tudi za častitljive gospode iu druge pričujoče prijatle. Dans smo pokazali, de smo si preteklo šolsko leto po svoji moči prizadevali potrebnih naukov sc naučiti. Ali komu smo sc za vse to zahvaliti dolžni? Nar pervo večiiimu Ilogu potem pa Vama. častita gospoda. preljuba u cenika! ki s'a se dan na dan trudila z nauki nas navdati, ki glavo urijo in serce blažijo. Veliko sta mogla z nami poterpeti. ko sta nas okorne otroke brati, pisati, rajtati in lepo sc obnašati učila, de bi dopadii Hogu iu vsim poštenim ljudem. Kako prisercno ste nas Vi. duhovni učenik! opoininje-vali k molitvi, nam pripor »čevali lopo zaderžanje v cerkvi, v šoli, in doma do svojih staršev, de bi sc nad nami spoluila obljuba Božja, de se bo tistim otrokam dobro godilo, kteri svoje starše spoštujejo. Hvala Vama torej, hvala Vama. častita gospoda učenika! Mi revni otroci Vama truda poplačali nc moremo: zatorej Vama je pa Hog prelepo plačilo v nebesih obljubil rekoč: Kteri jih bodo veliko podučili v pravičnosti, se bodo svetili kakor zvezde na vse večne čase." „Pa tudi Vam. preljubi očetje in matere: gre lepa hvala, de ste nas v solo pošiljali. Sami ste se prepričali, koliko dibriga smo sc naučili: in ce le nekoliko premislite, morale spoznati, dc imate zdaj boljši otroke, odkar jih v šolo pošiljate. O pošiljajte jih zatorej tudi zanaprej z velikim veseljem v šolo. posebno /.daj. ko sc je po iieutriidljivim prizadevanju častitljivega gospod fajmoštra iu srenjskiga župana nova šola zidati začela! Glejte, de bote lepo in prostorno opravilo za šolarje" ) prijetno zapeli: „Poskušiijo dokončali Otroci srečno smo. Fn de smo toljko znali. H iga zahvalimo! Zaiival ino učenike In ljube starine. Dobrotnike velike. Ino prijatelc ! Pohvala toljko mila. Ki smo jo slišali. Nas bode veselila Vse naše žive dn \ se svoje dni živeli Po uavkih prav zvesto. V nebesih pa prejeli Pla« ilo bodemo. Ko šolo dokončali Življenja namiga. Hog daj. deb tak obstali. Nam sidha mila bla ! I>eb ravno tak veseli I/, strašne sodbe sli . In večno hvalo peli V nebesih /.voljeni." V >olo je hodilo l?l otrok, kteri sc po vpeljani in ohranjeni hvale vredni navadi \ treh oddelkih učili. To si*'.t posebno go-;p učitelju veliko truda prizadene, ker nektere dni sam po ur (dopoldan štiri, iu popoldan dve uri i uči: pa. ker ves za solo in za nedolžno mladost ztvi. vse rad in /. veseljem stori, kar ve. de ji v prid in biag<»r tekne. Opomnim ludi tunj ali pa za majhno, mladosti ali srenji v prid odmenjeno plačilo ze po/.lahtii;enih »Irevoc. dobili zainogel! Kjer si kak«»r na Bistrici, z g u« i- teljem tudi gosp. kaplan in gosp. fajmošter v prid šole in mladosti vse prizadenejo, se— z združeno močjo — tudi vse storiti in izpeljati zamore. Pri tem le to še v misei vzamem, de so gosp. fajmošter elo od slavniga ministerstva pohvalo dobili, ker so sc toliko trudili, de se je hiša za šolo kupila in že predelovati začela, de sc bole dve lepi. prostorni šolski sobi s pripravnim stanovanjem za učitelja napravile. Hog jih živi in ohrani vse. kteri se za časni in večni prid mladosti resnično trudijo, blagoslovi njih skerb in prizadevanje, in jih obdaruj za to v tem in prihodnim življenju! -- Od Riimov av KHiuomiin tudi kej tioliri^a iiaueili. ..Vid. dennik" razklada pod napisani: -Očitno u-cenje v Ru*ih k ta 1S50U stanje rusovskih učilnic, v kterih najdemo pia\ila. ni bi j h mogla sleherna vlada sprejeti, ako žeii stbi in svojim podložnim srečo in blagor. far. spoznavsi. dc edina terdna podstava sle-heričga srccniga učenja ;e verstvo ali nabi ženstvo. je napravil, de bi se naj budljivsi ua to gledalo, de mesta vcrstuiga učilstva po vsili u* ilnah od vseueiliša do male šole na kmetih dobe možje, presuujeui od svetosti svojiga poklica, kteri naj bodo z gorečo vero iu delavno ljubeznijo v duše mladenčev in otrok s\etc keršanske resnice vsajali. in zascvali v njih serca seme čednost, ter delali ne samo z besedo, ampak z. vidnim /gledam svojiga/i\Ijcnja Tako se uu rusovska mladost po vsih vseučilisih in lieejih in na glavnim pripravniškim v stav u verniga in djanskiga bogoslovja in cerkovniga zgodo-viiistva. in na vseučilisih. kjer so prodaljšani tečaji, »udi uetnjc cerkovniga zakonika za pravnike Snidov na (sinoda) je dala nov uciven spis. Druga premena jc bila v modroslovskih učilisib Ker sC j« \sled pečovuikoviga nasveta sprevidilo, de modrija nemških modroslovcov je zapeljiva in le ua to meri. mladost ob vso vero perpraviti. jc car ukazal. de naj sc na visokih šolah Pctrograški. Moskovski. Kijev-ski. Ilarkovski. in Kazanski. na glavnim pripravniškim vstavu in na Rišelevskim lice ju modroslovsko učenje b»goslo\skim mciiikam zroci. kteri naj uče umst\ovanjc t logiko j in skusavno dulioslovjc. Potlej, de naj sc umovavsko in duboslovsko učenje ravna po vntenu pe-čalnistva I ministeria ) /obraze iu duhovne vede ruskiga s po/na nja. Poslednjič. de naj se učenje inodroslovstva za učenec nerusovske cerkve na Derptskim vseučilišu iu drugod obmeji samo na umovstvo in skusavno dušnijo ali duhoslovstvo. Z nastopnim učilnim letam 165(1—51 so bile vse tc povelja spolnjene. — n. Razgled po kcr*Aii*klni »velu. P r u s o v s k o. V llerolinu judje delajo . kakor judje znajo: v dnevniku, ki ga v svoji roki imajo, zaničujejo m zasramujejo keršansko vero in keršanske šege. in kristjanje k temu moleč, Rudeča capa rl*rvvahlerzei-tungu imenovana, je od juda spisovana in od druziga juda založevana. Dan na dan blebeta ta judovšina nad vsim, kar jc keršauskimu ljudstvu ljubo in drago, t elo nedelje in njeniga posvceevaiija ti hebrejei lic puste per miru Tako v Prusii delajo uckeršeiii judje: tako in se hujši delajo drugod kerseni judje po svojih neob-rezanih listih ti neobrezani judje vkljub tiskarski postavi nesramne dela oznanujejo iu priporot ujejo. ktere so vsta«.u zakonske in nezakonske ljudi maviio spriditi in popačiti in mesta v sodomitarske gnjezda spremeniti; kristjanje. keršanski starši pa k temu molče! Vee molči, ko hudobija širokoustno govori! Razširjanje katoličanstva na Prusovskim. V zdajni deržavnijski tišini se oči v Prusii in zlasti v Berolinu obračajo na katoličanstvo. Po premeri sc je dozdaj vsako leto okoli 50 protestantov v katoliško cerkev vernilo. Ker protestantje elo nejevoljni gledajo (ne vemo. zakaj? ker vender tudi oni verjamejo, dc se v naši veri zamore zveličati), so napravili v Berolinu zbor. kteri bi imel prestop h katoličanam ustavljati in zaderževati Dokler so le iz nižjih stanov prestopovali, protestanški možje šc niso celo toliko porajtali ; odkar so pa jeli tudi višji stanovi spoznovati, dc cerkev, ki sc jc šc le čez veliko sto let po Kristusovim odhodu zaplodila. nc more po nobeni pameti biti prava Jezusova cerkev. dc taka ponarejena cerkev njih večno srečo na igro stavi. — od tistihmal so protestanti začeli še veliko bolj zavidljivo gledati na Rim in na katoličanstvo; zlasti jih tudi peče, ker vidijo, ker se na Angleškim godi. Torej prenda rVolkszcitung,u sc boječ, ako sc Rimskimu sedežu u a Angleškim po src č i i z-teče. da bo tudi na Nemškim kcj poskusi). Za poglavitni spodbudljej prestopovanja h katoliški cerkvi na Pruskim imajo skerhljivost katoliškiga duhovstva za v boge rodovinc v boleznih in nasmertni postelji, kar cvangelsko (prutestanško) pastorstvo pri svojih bolnikih zanemarja. ..Veliko tavžent jih terpi iu umira, za ktere se noben cvangelski pastor ne zmeni. Na«prot pa vidimo (pravi dopisnik iz Bendina 2. vel. serp.). kako se katoliško duhovstvo po dnevu in po noči, v dežju iu viharju nobene hujave tudi smerti ne boji. ter k postelji svojih bolnikov tudi nar nadložniših priteka z gorečnostjo , ktera mora vsakimu vestnimu protestantu serce presuniti. Iz Gorice sc piše v ..Vid. Dennik,u dc čast. profesor Mozetič, kteri je bil pred 5 leti v Jeruzalem popotval in tudi severno stran F.gipta do piramid obhodil, potlej se bil v severno Ameriko v Pittsburg podal, kjer je. za gcneralvikara /.voljen, tri leta prebil, je pred dvema incscama zopet v Gorico prišel. On je sicer lani hodil po Nemškim iu Avstrijanskiin s tem namenam, dc bi nekoliko mladih duhovnov dobil, kteri bi sc v Pittsburg podali; zdaj pa nc bo šel več v Ameriko, kjer mu obnebje tam ne služi. Iz T urina. Poglavitne pogoje Rima v poravnanju s Sardinijo so mende tč, dc naj se vikši škofa Franconi in Marongiii k svojim čedam poverneta. tudi dc naj vlada odjenja od dezelskiga (civilniga ) zakona in od daljniga vnicšcvanja v cerkveno premoženje. London 4. vel. serp. Dnevniki zopet celo versto prestopov iz angličanske v rimsko eerkev oznanujejo. Zmed naj pomenljivših so: boronet Sir Vere de Vere s svojo deržino na Irskim, in fajmošter \V. Ilutchisson v Hksetcrski episkopii. Dunaj. L če n i c 5. razreda izraclic Salomon Hel-ler, 18 let star. jc 10. tega mesca na svojo prošnjo bil keršen in je dobil ime Janez Nepomučan. Doma je iz Domovznic jičinskiga okroga. Ljubljana. Gosp. Janez Cibašek, poprej-šni kaplan v Šmarjeti. je faro sv. Kocjana pri Turjaku, ki mu jc bila pred nekterimi dnemi podeljena, že na-stopil. — 27. dan Julija t. I. je v Ljubljani 21 mladih duhovnov zakrament sv. mašnikoviga posvečenja prejelo.