129. štev. V LjubljaflifiSetHek ‘2. fimija 1921. Poštnina platana ? gotovini. IV. leto. Velja v Ljubljani in po po telo !t!0 n V, K 3E0‘-pol lete . ;*??•'„ !80— čelri leta .'J&P' „ 99-la Essec .-r,„ 80;— Za inozemstvo: J leta . K 480-—;’y "pol iela. ‘i?j 24G — tetri leta .<:?$&* 120-—. ;« taescc 40-— •• - Za Ameriko: celoletno polletno . .četrtletno. 8 dolar. ■4 dolarje 2 dolarja Novi naročniki caj pošiljajo naročnin* po nakaznici. Oglasi se zaratanajo po Uporabljenem prostora in slcet 1 mm visok ter 55 mm iltokprostoi za takrat 2 K xa večkrat popust. UredniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. ^Co. — Upravništvo je na Marijinem trgu zzzzzzzzzzzz štev. a. Teleion štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1‘60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frenkirajo. — Rokopisi se ne vračajo. ...................................! ... Vladna kriza. Oba muslimanska ministra odstopila. Skora rešitev krize. Beograd. 1. junija (Izv.) Danes jc vladalo med vladnimi strankami in muslimani nervozno razpoloženje. .Muslimanska ministra dr. Snaho 111 Karamelnnedovič sta namreč podala ostavko. Povod ostavki ie dal go-vor poslanca radikalne stranke Srs-kiča. bivšega predsednika zemaljske vlade v Bosni, ki je vehementno napadel muslimansko politiko vlade. Po njegovem govoru so muslimani demonstrativno zapustili dvorano ter Imeli takoj klubovo sejo. na kateri so sklenili, da morata njihova ministra demisiionirati. To pa radi nesramnega govora člana radikalnega kluba, s katerim klubom so v zvezi in radi tega, ker vlada še ni Izpolnila vseli obljub na podlasri sporazuma sklenjenega v marcu tl. Muslimanska ministra sta nato danes demislionl-i rala. Takoj nato se ie vršilo posvet tovarne ministrov, na katerem se le konstatiralo. da poslanec Srsklč ni govoril v imenu radikalnega kluba. temveč v lastnem imenu. Vkljub' temu pa se je sklenilo dati srovorniku ukor. muslimanom pa zadoščenje s tem, da se poda v konstituanti primerna izjava. To je storil na današnji dop. seli v 2 urnem govoru minister za agrarno reformo. Muslimanska ministra pa vkljub temu vstraia-ta pri ostavki. Jutri ob pol 9. dop. se vrši v kabinetu ministrskega predsednika Pašiča ministrska sela, ki bo definitivno sklepala o tem vprašanju. Pričakuje se, da bo kriza nerodno r-e šena, ker bo vlada usrodila vsem muslimanskim zahtevam. Da bo kriza ugodno rešena potriuie tudi to. da ie seja konstituante sklicana za 4 uro pop. Danes 1e konstituanta zborovala od 9—1 dop. In 4—9 zvečer. Opozicija je ostro napadala vladno politiko glede kucčii z muslimani. Popoldne ie govoril tudi minister dr. Kukovec, ki je hvalil delo ministrstva za soc. politiko. : TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd, 1. junija. Dokončan .ie pretres o protipredlogu in načrtu trgovinske pogodbe z Italiio. Tak nrotipredlog se bo na prihodnjem sestanku izročil italijanskim delegatom. Rim. 1. junija. Gospodarska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo v Beogradu so se obnovila. POVIŠANJE DRAGIN.ISKE DO-KLADE DRŽAVNIM URADNIKOM. Beograd, 1. junija. Vse vesti, ki so jih posamezni beograiski listi pri- Avstrijska uganka. Gibanje za zedinjenje Avstrije 2 Nemčijo sc razvija dalje. Kljub vsem »svarilom« glasuje 3. julija štajerska, nato . . . Vsa ta akcija nam kaže mnogo klavrnega, komičnega. Po eni strani je nad vse junaška uloga, k| jo Igra ollcljalua Avstrija. Ker so antanta s svoio malo žlahko jezi In ne pripušča združenja, se dela centralna vlada na Dunaju kot da bi sama sicer prav rada ubogala, da pa državljani nočejo ubogati . . . Obe strankj pa, k| sestavljata to vlado, pa aranžirata plebiscite, govorita bojevite govore hi v vsem bagatellzlrajo an-tanto In svoje bližnje sosede ter nasprotnike. Očlvldno hoče Avstrija preizkusiti, ko- nesli o povišanju draginiskih doklad. so netočne. Uredba o tem se je pre- , j k ^ plebiscitnimi grožnjami izsHiti tresala na seji mlnistrskeera sveta ’ dne 31. maja. končni sklep oa se še ni sprejel. Na vsak način bo nova uredba veljala za ukazne In neeukaz-ne uradnike in za nameščence od 1. maja dalje. vsenemška manifestacija v GRADCU. Gradec, 31. mala. Zveza Nemcev U Rajha In Siidmarka sta nocoj ua Freiheits-platzu ob velikanski udeležbi priredil! manifestacije v znak veselja nad Izidom salzburškega glasovanja za priključitev In nad lz zmagovitih gospodov. Skratka: vse plebiscitno gibanje lzgleda kot generalna pre-skušnja položaja .. . . Tudi nasprotna stran, to je velika In mala antanta Se obnaša nenavadno neizrazito. Vprašanje je, ali čakajo merodajni čl-nltelii na to, da preide Avstrija od besed do dejanj — kajti plebisciti so vsekakor šele besede — ali pa sl niso 5e na jasnem, kaj naj ukrenejo. Kajti nedvomno bi lahko vsak trenotek popolnoma ukinili vso akcijo. Saj če so ugnali Nemčijo, Jim avstrijska beračija ne bo delala preglavice, in kje jo Jugoslovanska vlada protestira proti j priključitvi. Politične posledice priključitve. Izidom današnje sejo štajerskega deželna- \ ona meja> |c Avstrija v svojem hrepeno- ga z’'ora. Govorili so govorniki različnih nju po nemških plkelhavbah ne smo prekoračiti? Za nas ostala najzanimiveje vprašanja, kako se ko obnašala naša vlada, kadar pri* rede glasovanja tudi na Koroškem, če ga seveda prlrede tudi tukaj. Za nas mora bi. tl v obeh bivših plebiscitnih pasovih že glasovanje o združenju z Nemčijo sp od tek Ul v o, kajti mirovna pogodba govori o politični pripadnosti le glede Avstrije hi Jugoslavije^ ne pa glede Nemčije. Ako se postavijo Nemci na drugačno nazlranie, je seveda vse odvisno od splošnega položaja in ne v zadnji meri od našo akcijske zmožnosti, da prodremo ml s svojim stališčem. Vsekakor smo lahko zadovoljni, da se Avstrijcem ta« ko mudi z uJedlnjenjcm. In naposled: bilo bi koristno ne le za nas, marveč tudi za Nemce, ako spravimo koroško vprašanje s sveta. Za velike po* lltlčne zmožnosti, ki se odkrivalo v bo« dočnoatl, bi bilo treba tu čistega ozračja. In kadar bo odrešena vsa naša zemlja na severu, bo morda delo Wendla m zbll-žanje med nami hi Nemci bolje uspevalo. Za nas pa mora sedaj veljati samo eno» biti pripravljeni, da ob prvi priliki zasedemo zemljo, ki nam Je bila po stoletnem nasilju odvzeta. Dunaj, I. Junija. (Izv.) Daucs je jugoslovanski poslanik predložil zveznemu kan-«elarjii Mayerlu protest beogradske vlade glede glasovanja o priključitvi ter mu na- povedal tudi eventuelno politične w>ni»e Podobni koraki sc pričakujejo tudi s strani ostalih zastopnikov male antanto. Demisija avstrijske vlade. Dr* Mayer poverjen s sestavo novega kabineta. Dunaj, 1. junija. (Izo.) Radi glasovanja o priključitvi Avstrijo k Nemčiji In zaključka, da se o tem vprašanju vrši glasovanje v Grazu, se le odločil državni kancelar Mayr z celokupnim kabinetom, da odstopi. Formelno ie ta določitev padla na koncu današnjega ministrskega sveta, po končani seji državnega zbora, kateri se za svarilue nasvete svoje vlade in opomine zaveznikov več ne brigajo. Dunaj, 1. junija. Narodna skupščina. Po prečitanju formalnosti je predsednik dr. Weissklrchner sporočil nastopni dopis zvez- nega kanceiarja: Zvezna vlada se jc smatrala dolžno, da poda zveznemu predsedniku prošnjo, naj jo razreši njenih dolžnosti. Zvezni kancelar je v smislu čleua 74 zveznih ustavnih zakonov zvezno vlado oprostil njenih dolžnosti. Dunaj, 1. junija. Kabinetni svet je ob 13. odstopil. Dunaj, 1. junija. (Izv.) Kot le v poznih nočnih urah izvedel naš korespondent, se ie drž, kanclerju dr. Mayerju poverilo vodstvo državnih poslov In sestava novega kabineta. Slovesen pogreb dr. Milenka Vesniča Beograd, 1. junija. Pogreb dr. Milenka Vesniča se je vršil na najslo-vesnejši način. Prisotnih le bilo toliko ljudi, da je bila cerkev prenapolnjena. Katafalk je bil postavljen sredi cerkve in pokrit z mnogimi venci, od katerih se Je posebno odlikoval venec iz svežega cvetja Nj. kr. Vis. regenta Aleksandra z napisom: Milenku Vesniču Aleksander. ■ venec beograjske vlade, poslaniške-ga osobja. francoske vlade, italijanskega in ruskega poslanika, udruženia književnikov, udruženia prijateljev dece. beograjskega kluba in mnogo drugih. Cerkvena svečanost se je začela ob 9.30. Razni diplomati, politiki in književniki so začeli prihajati že ob 8.45. da bi prisostvovali ceremonijam, ki so bile določene za 10. Provodniki zunanjesra ministrstva so v praznični opravi orl vhodu v cerkev sprejemali razne osebnosti in jih vodili na mesta, ki so bila zanje žc prej določena. Zastopniki vlade, ves diplomatski zbor In 'politične osebnosti so bile na levi strani, člani družine 111 poslaništva pa na desni. V cerkev so prihajali . po tem redu: Poslaniško osobje. člani diplomatskega zbora, vsi y črni obleki, za njimi pa politične in vojaške osebnosti, med njimi monaškl princ, grški princ Juri, Raoul Peret. predsednik parlamenta, več ministrov. mnogobrojni poslanci in senatorji. člani instituta, maršal Petain .in general Pau. Cerkveni obredi so * bili'končani ob 10.45. Potem so trapilo iz cerkve prenesli na vhod v cer-ikav. radi deiilda čet. Ni. Vis, regent Aleksander, princeslnja Jelena, grški princ Juri. člani poslaništva in člani družine so stali na desni strani krste, zastopniki francoske republike, ministrsko predsedništvo. zastopniki diplomatskega zbora, voiaške in po-iltične osebnosti pa so stale na levi strani. Vojaška godba VII. divizije le svirala žalne koračnice, potem pa ie začel govoriti Arancour. član Instituta in predsednik udruženia književnikov s tribune, ki ie bila postavljena ob cerkvenih stopnicah. Rekel Je: Udruženje književnikov se smatra počaščenim, da ie štelo Mi lenka Vesniča med svoje člane. Nad njegovim grobom, ki se ie odorl tako nenadoma, izražam čustva spoštovala in bolesti.« Po govoru g, Arancourta so začele korakati čete pod poveljstvom generala Lepausa. ki je čakal z vsem svojim štabom VII. armade nasproti cerkve. Defili-ranje čet, in sicer pehote, topništva in konjiče je trajalo četrt ure. Po de-filiraniu je general Lenaus krenil na koniu pred portal ter s sabljo pozdravil Nj. Vis. regenta Aleksanda in pokojnikovo družino. Po defillra-n.iu so člani rodbine s:. Vesniča in opravnik poslov z osobiem poslaništva sprejemali izraze sožalja od prisotnih. Prvi je izrazil svoie sožalje Nj. Vis. prestolonaslednik Aleksander in princesinia Jelena. Sprejemanje izrazov sožalja ie trajalo več kakor pol ure. Truplo pokojnega Vesniča so položili v ruski cerkvi v oddelek poleg trupla bivšega ruskega poslanika Nehlidova. strank. Med Živahnim odobravanjem se je sklenilo poslati Tirolcem in Salzburški brzojavne pozdrave. Po zborovanju se ie razvil po mestu ».prevod z bakUaml, ki Je korakal pred nemški konzulat, kjer so se pele narodne pesmi. PROT1BOLJŠEV1ŠKE CETE ZASEDLE VLADIVOSTOK. London, 1. lunija. (Izv.) Iz Tokia poročajo, da so boljševlkom sovražne čete pod vodstvom generala KapeHa zavzele brez krvoprelltja Vladivostok, Japonsko četo so se pri cclI akciji zadržale nevtralno. VSTAJA V MOSKVI. London. 1. junija. Kakor poročajo »Times« iz Helsingforsa. ie v Moskvi izbruhnila vstaia. KAPITULACIJA KOMUNIZMA PRED KAPITALIZMOM. Reval. 1. junija. Lienin namerava izdati več dekretov, ki odločijo, naj se vrnejo tovarne in nodietia z mani ko 300 delavci svojim lastnikom. Dohodke bo nadzorovala država. Dalje nameravajo podrediti krajna upravna oblastva ljudskemu poverjeništvu za notranje posle in vse izredne komisije vrhovnemu tribunalu. LITVINOV - NASLEDNIK ČIČE-RINOV. London. 1. maja. Kakor poroča »Morning Post«, potrjujejo oficlelne vesti, da je Litvinov imenovan za boljševiškega državnega podtajnika za zunanje posle. To imenovanje naj bo pa samo priprava za nadomestitev Cičerlna po Litvinovu kot ljudskem komisarju za zunanie posle. Clčerin je padel v popolno nemilost Njegovi dnevi so šteti. NOVA NEMŠKA VLADA. Berlin, 1. Junija. (Izv.) Državni kancler kmohi Fogslan|a za premirje med Poljaki in Nemci. Velika nemška ofenziva? Angleške čete stopajo v akcijo. London. 1. junija. Po vesteh jz poljskega vira so v Gorenii Sleziji med Nemci in Poljaki potraianja za premirje v teku. Pariz, I. junija. (Izv.) Lloyd Georgea so je pooblastilo, da radi razm«r v Gornll Šleziji odpokliče angleške poslanike Iz Berlina in Varšave. Opolle. 1. Junija. (Izv.) V Opolje dospeli bataljon Angležev je dobil nalog, za« vzeU Veil^e Strelice nocoj z Jurišem. Pariz. 1. maja. Različne časniška korespondence javljalo svoiim listom iz Gorenje šlezije nemško ofenzivo na široki podlagi. Dosiei te vesti Še niso potrjene. Nemški državni kancler o smernicah nemške politike. Nemčija bo izpolnjevala svoje obveznosti. Berilu, 1. Junija. Državni kancelar dr. VVlrth je Imel danes v državnem zboru svoj veliki programu iični govor. Zbornica jc bila popolnoma zasedena In vse tribune polne. Navzočnl so bili ministri novega kabineta. Ko je predsednik Loebo otvorll sejo ob polu sedemnajstih, je Izvajal državni kancelar: Naš program se more izraziti v treh besedah: Sporazum, obnova in sprava. Izpolniti hočemo svoje obveznosti do skrajnost). Po sprejemu ultimata Jc prišla naša politika v gotove Ure. Ultlmatum nam dale kratke roke, eden Je že potekel In ml ga nismo zamudili. (Odobravanje.) Državno ilnančno ministrstvo le pripravilo vse potrebno, da se bomo držali tud| nadaljnjih rokov. Uklonili smo se v vprašanju razorožitve. Izvršen le načrt za prepoved le- tal. Izdana je prepoved za uvoz in lzvaz gradiva za letala. Odrejena jo omejitev policijskega moštva na 150.000 mož. Odredbe za izpremembo vojnega zakona in za uvoz In Izvoz vojnega orodja bodo v kratkem predložene državnemu zboru. Za razorožitev posameznih bramb so ukrenlene potrebne odredbe. Kar se tiče nalog gospo-arskega dela ultimata, obsegajo finančni program, gospodarski program In socialno« etične naloge. Ako bomo Imeli letos tak Izvoz, kakor leta 1920., bomo morali pla-čatl tri In eno četrtino milijarde zlatih mark, — Izvozni Indeks le nesrečen, brutalen ‘n sirov. Učinek na svetovno gospodarstvo se bo kmalu pokazal. Treba bo postaviti nov Indeks. DRŽAVNI PRORAČUN. Beograd, 1. Junija. (Izv.) Ker vojni ml- nister z ozirom na zunanji In notranji po- dr. VVlrth se ic odločil, da obdrži mesto ložaj nikakor ne odstopi od svoie budžetne linaučuega ministra. S tem je sestava kabineta Wlrth končana. NEMŠKI KANCLER PROTI PRIKLJUČITVI AVSTRIJE K NEMČIJI. Berlin, 1. junija. (Izv.) Državni kancler dr. Wirb ie naslovil na avstr, poslaništvo v Berlinu nujno spomenico z prošnjo, da jo dostavi zvezni vladi na Dunaju. V spomenici se omenja, naj Avstrija z ozirom na mednarodne odnoša!» Nemčije in njenega notranjega stanja vsako nadaljno glasovanje glede priključitve opusti. RUDARSKA STAVKA V ANGLIJI. London. 1. Junija. Strokovna organizacija prometnih delavcev, železničarjev in strojevodij ie sklenila, ukiniti zaporo prometa s premogom, ne glede na njen izvor in namen. FINANČNA POMOČ AVSTRIJI. Berlin, 1. iunlja. (Izv.) »Manchester Guardian« poroča, cia sc angleška vlada vdeležl pri posojilu za vzpostavitev Avstrije /. enim milijonom funtov štorlii>gov, irau-_coska vlada pa * 25 i®ll*i9BkQ” ‘r^ov. £ postojanke 2 in pol milijarde dinarjev, ga Jo pozval finančni minister dr. Kumanudl na tozadevno posvetovanje. Finančni minister smatra reduciranje poedlnlh partij budž.cta kot nujni Imperativ države radi dejstva, ker optimistično računano znašajo dohodki zemlie 1 In pol milijarde dinarjev, stroški pa, ako ne pride do rcdukcU, 8 milijard. Kakor je razvidno, bi tak proračun končal z 3 in pol milijard, deiiclta. Do danes jo proračun vseh ministrstev že urejen, 'e miaistrstvo prosvete se mora šo urediti. noiŽNA IN TRŽNA POROČILA. 1, junija. Zagreb: Devize: Berlin 210—212.50, Budimpešta 50.75—51.50, Italija 691—697, London 515 -518, Newyork kabel 131—132, Newyork ček 130—131,25, Pariz 1095— 1100, Praga 191—192, Svlca 2300—0, Dunaj 22.30-22.50. Valute: Dolarji 128—130.25, avstrijske krone 22.50—0, češkoslovaške j daiij 1810, Berlin 942—948, Budimpešta 251.50—. 254.50, Bukarešta 982.50—992.50, London 2315—2335, Milan 3130-3150, Newyor» 596—600, Pariz 4970—5010, Praga 866-872, Sofija 690—700, Varšava 54.75—56.75, Curlh 10485—10535. Valute: dolarji 590-594, lovi 685—695, marke 941—950, lir« 3125-3145, dinarji tisočaki 1785—1805, poljske marke 56.75—58.75, leji 979—985* švlc. franki 10450—10500, češkoslovaške krone 866—872. Praga: Devize: Amsterdam 2371, Berlin 108.75, Curlh 1201, Milan 360.50, Pariz 573.50, London 267, Nowyork 68.25, Beograd 207, Bukarešta 113.25, Sofija 79.25, Dunaj 11.10, Varšava 6.05, Zagreb 51.25, Budimpešta 29.12. Vatute: marke 108.75, švlc. franki 1196, lire 375.50, franc, franki 570.50, funti 265, dolarji 66.75, dinarji 210.50, loil 111, levi 75.75, avstrijske krone 11.10, poljske marke 6.05. Curlh: Devize: Berlin 9.10, Molan, dija 196.75, Newyork 570, London 22 19, Pariz 47.90, Alllan 30.10, Bruselj 47.90, Ko-101, Stockholm 131.25, Krlstljanija •V*,". krono 192—0, Iranc. Iranki 0—1100, marke 215—218, leji 220—222, lire 683—688. Dunaj: Devize: Amsterdam 20623— 20700, Zagreb 41S—452, Beograd 1790— 87.75, Madrid 71.50, Buenos Aires 185* Praga 8.10, Varšava 0.55, Zagreb 4.30, Budimpešta 2.45, Bukarešta 9.10, Dunaj 1.32 in pol, avstrijske krone 1.03, Za našo severno mejo. Salzburška je glasovala in se odločila za priklopitev k Nemčiji. Navdušeni nacijonalci so odstranili državne mejnike in ljudstvo se je zagledalo v Berlin, preko sestradanega Dunaja. Za Salzburško je sedai na vrsti Štajerska. Včerajšnja seja deželnega zbora je navdušeno pritrdila predlogu. da glasuje narod dne 3. julija za Nemčijo. Tudi štajerski Nemci bodo v ogromni večini za Nemčiio. Navzlic svaritvam oficiielne Avstrije, navzlic gospodarskim represalijam gredo vclenemci svoio pot: aut. aut. Gotovo je. da glasovanie ne bo obstalo na Štajerskem. Cela Nemška Avstrija komai čaka trenotka. da likvidira 7. Dunajem in spoji svojo usodo z usodo Berlina. Nemška Avstrija se čuti osamljeno, gospodarsko in politično nemogočo, brez zaslombe Velike Nemčije. Vodstvu dunajske vlade ne zaupa več ljudstvo, navzlic pridobljenim koncesijam v Parizu, navzlic obljubam vlade na boljše čase. V kolikor priznavamo Nemški Avstriji pravico smaoodločbe, se tudi Jugoslovani ne moremo spodti-kati nad voljo nemškega ljudstva, da se priključi k svoji naciionalni državi — Nemčiji. Vendar, naš zunanjepolitični položaj nam ne dopušča, opazovati dogodke v Nemški Avstriji. kqt mirni gledalci. Za ali proti Nemčiji, pomeni za nas v doglednem času obnovitev nemške ekspan-zivnosti na jug. Popolnoma nov položaj nastane za Jugoslavijo, če bo Imela računati z neposrednim sosedom Veliko Nemčiio. Zavarovati se moramo pred nemško nevarnostjo. Strateglčne meje morajo biti take. da bo izključen vpad v hrbet. Ne samo to. Naša pot na sever mora biti prosta. Gospodarske prilike zahtevajo, da nismo izolirani od Češke in Poljske. Koroško vprašanje stopa v ospredje. Slovenska Koroška ne more z Nemčijo. Koroška mora biti naša. Antanta nam jo že priznava in mogoče niso daleč dnevi, ko osvobodimo koroške brate suženjstva. Tudi Nemci računajo z jugoslovansko Koroško; poročila pravijo, da koroški nemški nacijonalci potrti spremljajo glasovanje v orid Nemčije. Tudi korektura štajerske meje je neodložljiva. Z glasovanjem v Nemški Avstriji postaja za nas ugoden zunanje-poli-tičen položaj. Krivice, storjene ob severni meji nad slovenskim narodom, utegnejo biti poravnane. Samo eno je: Beograd ne sme zamuditi nobene prilike, da izrabi vsak moment, ki govori v naše dobro. Ze danes ugotavljamo, da slovenski narod ne deli naziranja s Pašičem. ki govori o dravski meji na Koroškem. Cela slovenska Koroška mora biti naša. ■Velikovec. Celovška kotlina in severni del beliaške okolice so slovenski. Zibelka slovenstva Gosoa Sveta mora postati slovenska. Tudi za nas velja historično pravo. Uveljavimo ga tudi mi. kakor so ga Čehi. Saint Germain. koroški plebiscit in Rapallo se ne smejo povrniti. Dovolj je bilo popustljivosti, dovolj Žrtev. ___________________ _______ Zvozi narodov Je Ženeva predraga. Finančna komisij as trokovnjakov zveze narodov je v svojem poročila ugotovila, da Je Ženeva dražje mesto, kakor so drugi kraji in da bi se moglo kaj prihraniti a,k se sedež zveze narodov premesti, recimo, v iTnrin alt na Dunaj. Anton Leban: O Kneippovi stoletnici. »V delili svojih sam boš živel večno.« Aškerc. Letošnje leto 1921. je leto raznih stoletnic. In tako smo dne 17. maja med drugimi imeli poleg Korenove in Napoleonove stoletnice Knoippovo stoletnico, kaiti istega dne je poteklo 100 let. odkar je bil rojen svetovnoznani prelat Kneipp. Kdo in kaj je bil KneiuP. ni treba praviti. Kneippa poznajo — vsaj po imenu — skoraj na vsem svetu. Pozna ga mlado in staro, kajti župnik Kneipp je radi svojega naravnega zdravljenja svetovnoznana oseba in njegovo slavno ime se imenuje v borni koči vbogega kočarja, kakor tudi v blesteči palači miljo-narjevi. — Njegov program je bil: »Nazaj k naravi 1 Zdravi se z — vodo!« Radi tega je umestno, da izgovorim ob tej priliki, ko se drugod praznuje njegova stoletnica, nekaj besed o tem --- velemožu. Kneipp se je rodil pred sto leti na Bavarskem od ubogih starišev. Obiskoval je ljudsko šolo in se je ‘potem izučil za —■ tkalca. A ni bil zadovoljen v tem stanu, ker ie ved« Za socijalne in ekonomske pravice proletariata. Govor nar. poslanca Iv. Dcržiča v skupščini. Gospodje narodni poslanci! Obravnavamo oddelek III.: socijalne in ekonomske odredbe, ki nai dajo bodočemu življenju jugoslovanskega naroda v enotni državi take ekonomske pravice, da se bo ta narod mogel razvijati tako. kakor le izzvenelo iz govorov vseh dosedanjih govornikov te skupščine, da bodi ta narod v bodočnosti res srečen in zadovoljen. Gospod poročevalec, ki je otvoril debato o tem oddelku, je povedal veliko lepih stvari in je na-glašal. da je pravzaprav oddelek III. zrcalo razpoloženja in sestave te ustavotvome skupščine. To mu jaz mirnodušno priznam, vendar pa moram reči. da je to zrcalo zelo. zelo slabo, da je do polovice razbito, oziroma zamazano. Členi III. oddelka so nekaka zmes. zmetana iz vseh delov sveta brez vsake logične in smotrene zveze, ki bi bila potrebna. In sicer neobhodno potrebna, da ne bodo bodoče generacije, ki bodo prisiljene tekom prihodnjih 10 let ta III. oddelek popolnoma korigirati, rekle, da je bila ustavotvorna skupščina naše države res nekak ad hoc sestanek ljudi, ki so se iz strankarskih in drugih koristi med seboi klali in potem delali kupčije, da so spravili tudi takozvane sociialno-ekonomske odredbe v ustavo. (Klici: »Tako le!«) Prvi členi imajo nekako obče obeležje in govorijo o dolžnostih in pravicah v ekonomskem oziru vseh državljanov naše države, člen 24., ki je bil faktično jugoslovanski um-kum. je po sreči odpadel. Tinično pa je. da po členu 27.. ki govori o dolžnostih. ki jih ima država napram svojim državljanom, pride člen 28.. ki govori o zakonu. Ali ie to v kaki logični in zmiselni zvezi z dolžnostmi. ki lih ima država napram svojim državljanom? Jaz mislim, da ne. Za členom 28. pridejo zopet dolžnosti dr?ave. Člen 30. govori kratkomalo o kmetijskem zavarovanim Takoj nato se pa preide v člen 31. na delavsko vprašanje. To delavsko vprašanje se pa zopet deli v členu 32. z invalidi in se potem v člena 33. govori. da se priznavalo koalicijske pravice. In tako gre paragraf za paragrafom naprej, kjer ie vse zmešano skupaj, kakor je to Imela navado med vojsko avstrijska generaliteta. da ie zmetala vse skupaj, kar je re-kvirirala. repo. korenje in drugo v en kotel ter je potem s tem hranila svoje državljane in svoie vojaštvo. Ravno tako so vladajoče stranke v tem oddelku zmetale vse skupaj v en kotel ter so potem tei mešanici dale velikodoneč naslov: socijalne in ekonomske odredbe. Ne yem. kdo je imel pravzaprav največ zaslug, da je ta odredba sploh prišla v ustavo. Jaz sem že v načelni debati poudarjal. da so gotove vladne stranke stale na stališču, da takozvane socijalno-ekonomske odredbe sploh ne spadajo v ustavo. Danes pa je odgovarjal govornik iz skrainc levice napram trditvam predgovornikov iz centra, da tega III. oddelka vladne stranke niso vzele v ustavo iz potrebe in iz notranjega čuta odgovornosti proti jugoslovanskemu narodu. ampak pod pritiskom opozicije. Jaz se s tem ne morem strinjati, reči pa moram, da je faktum. da so vladine stranke, ker niso imele več večine, računale na oportunizem opozicionalnih strank in so potem pričele delati kupčijo z muslimanskim klubom, ki je stala na eni strani državo 300 milijonov dinariev. na drugi strani se je pa s tem dobila večina za ta načrt ustave, oziroma določbe oddelka III.. ki so ga nekako okrepili s tem. da so nazadnje postavili kot zadnjo točko še takozva-no agrarno reformo. Jaz kaj drugega od te vladne večine tudi nisem pričakoval. Kajti čisto gotovo je, da to vladno večino tvori blok meščanskih strank, ki se tako grozovito boji onega vala, ki prihaja iz vzhoda od bratov Rusov, ki hoče našo državo obiti z deskami ali pa jo eventualno obzidati z drugim kitajskim zidom samo radi tega. da bi se jugoslovanske delavske mase nikakor ne postavile na pravilno stališče in zahtevale, da svobodno odločujejo o svojem življenju in da tega pod nobenim oogoejm ne pripuščajo več privilegiranim kastam. S teh vidikov je pač samo po sebi umevno, da stoje vodilni faktorji vladajočih strank strogo na stališču, da morajo za vsako ceno zabraniti one ideje, ki danes vladaio nad niškim narodom; In četudi tega vladanja nad ruskim narodom, kakor sedaj postoji. jaz za svojo osebo in za stranko, kateri imam čast pripadati, ne morem pripoznati. moram vendar reči. da je ta metoda vladajočih meščanskih strank, ki hočeio z reakcionarnimi paragrafi nekako ustaviti tok življenja jugoslovanskega naroda. popolnoma napačna. V tem me potrjuje predvsem dejstvo. da je vlada oziroma vladne stranke pristale na to. da se v socl-ialno-ekonomskih odredbah dajo neke obče pravice delavskemu liud-stvu. drugič da se s posameznimi členi nekako zagarantira dolžnost države, da se briga za svoie državljane. in tretjič, da se načeloma izreče nekako svečano, da ie jugoslovanska zemlja za to tu. da bodi na n je l srečen jugoslovanski kmet. Ml vsi vemo. da smo agrarna država. In čisto gotovo ie. da bodo agrarci v bodočih letih imeli to državo v svojih rokah, dokler se la država ne bo povzdignila na višek ekonomske, oziroma industriialne stopnje. Samo po sebi ie umevno, da vladajoče stranke, ki imaio 95% glasov od jugoslovanskega kmeta, niso smele v ustavi udariti po kmetu, ampak so morale najti par paragrafov, s katerimi so rekli: vidite kmetje, mi hočemo za vas dobro, mi vam hočemo dati vse pravice. One vedo popolnoma dobro, da so s tem nekako zadovoljile ogromne mase jugoslovanskeag liudstva, skoro 85% večine, da so si Da s tem tudi nekako rezervirale popolnoma prosto postopanje z drugim bogastvom naše države. Ce so one rekle, da se privatni veliki Šumskl kompleksi in fideikomisi ukineio. da se bo agrarna reforma izvedla, so s tem nekako manifestirali za to. kar vse stranke zahtevajo, da bodi zemlja last onega, ki jo obdeluje. Nato so torej stranke pristale, vendar so na tudi določile, da se tako zvane od Boga — po bodi si. da ie to katoliški. pravoslavni ali mohamedanski Bog — podedovane pravice nou nobenim pogojem ne smelo uničiti, in tukai vidim, da se na eni strani bon verska stranka jugoslovanskin Katolikov. ki je proti temu. da bi paaia pod agrarno reformo ona veleposestva. ki jih je dobil katoliški klerus od najhujših sovražnikov jugoslovanskega naroda, od Habsburžanov in raznih drugih ljudi, ki so nas tlačili sto in stoletja. Na drugi strani pride druga konfesionalna stranka — klub Muslimanov — s svojimi begi in aei. ki pravi: pod nobenim pogojem mi ne dopustimo. da bi se nam odvzela ona zemlja, ki nam jo je dal Alah potom naših Sultanov, da smo mogli jugoslovansko rajo stoletja mučiti in trpinčiti. ampak hočemo imeti za to plačilo. Vlada je njihovim zathevam ugodila ter jim ie dala a konto 300 milijonov dinariev. Potem pride tretja vera. to je pravoslavna vera. ki se bori malo boli politično. Tu sicer cerkev kot taka nima veliko veleposestev, so pa privatniki te vere. ki imaio jako velika veleposestva. In ti privatniki so si mislili: dajmo najprei konfesionalni stranki par miliionov. potem na bomo. če Beg da. in vladna večina. agrarno reformo tako rešili, da bomo tildi mi za tisto zemlio. ki ni bila nikdar po pravici naša. ampak bi imela pripadati narodu, dobili od jugoslovanskega ljudstva nar milijonov. Na ta način so prišla ta vprašanja o agrarni reformi v ustavo. Vsa druga vprašanja pa. ki so še veliko bolj važna za našo državo v ekonomskem oziru, so ostala izven tretjega oddelka. Kaj to meni pomaga. če ste rekli, da je koalicijska pravica delavcev zagarantirana. če ste^ rekli, da je zagarantirano. da se država za »stručno spremo« jugoslovanskega ljudstva, če ste pa pustili vrata odprta, da gotovi ljudje, gotovi krogi pravoslavnih, katoli« šlcih in muslimanskih bank lahko de« laio vse mogoče pogodbe bodisi z Madžari in Culukafri. da eksploati-rajo ono bogatstvo, ki leži v naši ju« goslovanski zemlji, to so naši rudniki. To je ono bogastvo, ki ie neizčrpno. bogastvo, o katerem moremo reči. da je v tem naša dražva nai-bogatejša v celi Evropi. Ce ste tukaj to dopustili, če ste rekli med takozvanim državnim gospodarstvom v § 117.. da so rude, lekovite vode i vrela i pri rodne snage svojina države, si- ie tu birokra-tična gospoda naše nove države pustila popolnoma prost teren za gospodarski razmah gotovih kapitalističnih strank, gotovih kapitalističnih krogov, ki imajo jugoslovanstvo :n narodnost na jeziku samo v skupščinah in na banketih, ki pa se v dejanskem življenju, kadar ie treba udarili po delavskem liudstvu. po malem človeku, zvežeio magari s samim hudičem, samo da obdrže potom kapitala to ljudstvo v svojih rokah. (Dalie prih.) Gospodarstvo. + Podaljšani« delovnega časa v Industrijskih In obrtnih podjetjih. Ker se tolmači uredba o delovnem času z dne 8. aprila 1921, priobčena v Uradnem listu št. 43 iz 1921, napačno, opozarja ministrstvo za socljalno politiko, da ie ta uredba le dopolnilo prvotne uredbe z dne 12. septembra 1919 v Uradnem listu št. 154 iz 1919. Delovni čas v industrijskih, obrtnih, rudarskih, trgovinskih, an prometnih podjetjh, ki zaposlujejo več nego 5 delavcev, ali ki obratujejo z elementarno silo, ostane še nadalje omejen na 8 ur dnevno ali 48 ur tedensko. Podaljšati se more le izjemoma na 10 ur, dnevno ali 60 ur tedensko, a tudi to največ trikrat po štiri tedne v Istem koledarskem letu. Delo za deveto ln deseto uro se mora plačevati v vsakem slučaju najmanj 50% više nego delovne ure normalnega delovnega časa. V manjših obrtlh pa, kjer se ne vpo-rablja elementarna »Ha, kakor n. pr. parna, vodna, električna itd., in ni zaposlenih več nego pet delavcev, se more dovoliti podaljšanje delovnega časa na 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko na poljubno dobo, če je potreba in če ostane obrat kot manjši obrt. V smislu uredbe je delavec tudi vajenec •in volonter, ne glede na to, da li prejema kako plačo aili ne. , Dovoljenje za podaljšanje delovnega časa izdajajo pristojna obrtna nadzorni-štva za svoje okrožje (obrtno nadzorni-štvo v Ljubljani, v Celju in v Mariboru) in sicer na prošnjo podjetnika, če je potreba za podaljšanje dokazana. Vloge ln rešitve glede podaljšanja delovnega časa so proste kolekovine. Samolastno podaljšanje delovnega tisa se kaznuje z denarno kaiznilo od 10 do 500 dinarjev. Delo nad 8 ur se mora pa tudi v tem slučaju plačati 50% više nego normalne delovne ure. Za mladinske delavce do izpolnjenega 16. leta velja še dalje predpis, da ne smejo delati več nego 8 ur dnevno. + Ljubljanski veliki seiuenj. Dela za prireditev velikega semnja, ki bo v Ljubljani od 13. do 24. avgusta t. J. so v polnem teku. Prostor v Lattermanovem drevoredu na vogalu bivšega dirkališča in Gosposvct- no hrepenel, da bi postal — duhovnik. — Že 27 let star je zapustil svoj dom iti šel iskat človeka, ki bi mu pomagal, da bi študiral. Našel je nekega kaplana, ki ga je učil nekaj let, iii potem je bil usposobljen za vstop v latinske šole. Šlo je te žit o. ker je živel v velikem pomanjkanju. Ker je bil Kneipp slaboten in ie trpel veliko pomanjkanje, je čedalje boli bolehal. Skoraj bi bil zapustil študiie ter se vrnil k svojemu rokodelstvu. Slučajno je dobil neko knjižico* ki je učila, kako se nai z vodo zdravi. Hotel je ta nauk porabiti za svoje zdravljenje. Kar je knjižica učila, je poskušal pol leta na sebi. a nič mu ni bilo bolje. Pa vendar ni obupal. Zdravil se je dalje in ie popolnoma ozdravil. Njegovo tejo se je okrepilo, duh se mu ie osvežil. Knjižica ga je rešila smrti. — Postal je duhovnik. Dočakal ie skorai 80 let, četudi je bil v svoji mladosti šibek in bolehen. Tekom let si ie pomnožil svoje izkušnje o zdravlieniu z vodo. Tako je Kneipp kot priorost kmetski župnik zdravil liudi z vodo in sicer brezplačno. —1 In ker je imel dobre uspehe, se je zdravljenje z vodo tako razširilo, da ie postalo svetovnoznano. Leta 1837. je izšla na Dunaju 1 knjiga z naslovom: »Mrzla voda kot izvrstno zdravilo.« — Iz te knjige se je Kneipp tudi učil. Spisal io Je baje dunajski zdravnik dr. Wintermtz. Kneiop je marsikaj spremenil glede na svoje že pridobljene^ izkušnje m je sam spisal knjigi: »Meine vvassei- jkur« (Moje Vodozdravilstvo) in >.So solit ihr leben« (Tako živite). Kneipp je imel v \Vbrishofnu na Bavarskem svoje zdravilišče uh sanatorij. Tja so dohajali bolniki z vseh delov sveta. Navadno so odhajali od njega ozdravljeni in prežeti globoke hvaležnosti do niesra. -^veda vseh bolnikov ni mogel ozdravili. kajti tega ne more storiti najimenitnejši svetovni zdravnik, ua-hajali so od njega tudi neozdravljem. Med temi Je bil tudi ranim Kajko Mahorčič, bivši sežanski župan, ki sc je radi tega pred slovesom Iz Worishofen z Kneippom sprl. Kneipp je zbog lepih uspehov v \V6rishofnu na Bavarskem zaslovel kot imeniten zdravnik celo preko evropejskih meja. — Bolniki so^ prihajali k njemu, a to ne le reveži, ki niso imeli gmotnih sredstev, ampak tudi bogataši in celo člani vladarskih rodbin so se zatekali v zdravilišče v \Vorishofnu in iskali tam pri Kneippu pomoči. _ V pripoznanje teli velikih zaslug v dobrobit človeštvu mu ie papež p podelil čast komornika. Imel je tudi druga odlikovanja. Kneipp ie začel izdajati v W6rishofnu svoie velein-teresantne: »Kneipp-filatter« (Knei-ppove liste) že leta 1894. in ti listi izhajajo še dandanes dvakrat mesečno. Po Kneippovi smrti nadaljuje Kneippovo zdravlienie v Wo-rishofenu prior Reile. ki ie obenem urednik lista »Kneipp-Blatter«. Kneippova knjiga: »Meine Was-serkur« je postala svetovnoznana Radi njene važnosti jo ic monsignor Valentin Podgorec priredil in sestavil za vsakdanje potrebe našega ljudstva v slovenskem jeziku. Izdala in založila jo je pod imenom: »Domači zdravnik« Družba sv. Mohorja v Celovcu. Leta 1913. je izšel že peti. popravljeni in pomnoženi natis. Knjiga nudi tudi zdravemu človeku dober nasvet, kako si ohrani ljubo zdravje. Župnik Kneipp ie umrl pred 24 leti, a njegova človekoljubna dela so ostala. Seme. koje je seial. je padlo na rodovitna tla in nosi bogat sad. Kneippa čita in čisla skorai ves svet. Njegovo dobro ime bode traino slovelo. Narod naj pa uvažuie njegov nasvet: »Živi zmerno in trezno«! To je najboljše sredstvo zoper bolezen. ske ceste, ki je določen za veliki semenj, lt kaj srečno izbran, ker Je dovolj velik, Je v najlepšem delu mesta In na zelo primernem kraju. Poleg tega ga z vseh strani obkrožajo senčnati drevoredi, ozadje pa tvori Tivolski gozd S svojkni naravnimi krasotami, 2e pogled na ta prostor mora na gledalca napraviti zelo ugoden vtis. Načrte za veliki semenj so izgotovili priznani strokovnjaki. Vsa prireditev je zamišljena kot nekaj enotnega, pri čemur je vsakemu raz« stavnlku glede notranje opreme najetih prostorov prepuščeno, da si jih opremi ln okras,! po svojem okusu, vendar se pri tem ne smejo prekoračiti določene meje. Zunanji pogled na razstavni prostor bo naravnost Inmpoznten. Arhitekti so imeli pri Izdelavi načrtov pred očmi podobne prireditve v drugih državah, ki prirejajo letne vzorčne velesemnje, v nekaterih državah celo po dvakrat na leto, hi so zaradi tega tam glavno stavbe zidane. Odbor za i>rU reditev Ljubljanskega velikega semnja se v svojem pravilnem pojmovanju, da mora že prvi, celotni vtis, ki ga napravlja na gledalca že pred vstopom na razstavni prostor, ugodno vplivati na posetnika, aka hočemo doseči v njem primerno razpoloženje, ni ustrašil truda in velikih žrtev in so je pogumno lotil dela. Razstavni prostor so že planira ln glavne stavbe se že postavljajo. Tudi dela zo opremo notranjih pro« storov so oddana in dobro napredujejo. — Zanimanje za to prireditev, prvo v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh, je zelo veliko. Zaradi tega tc upravičeno upanje, da bo Ljubljanski veliki semenj imel velik uspeh in da se bo ves trud bogato poplačal. + Kaka bo letošnja žetev. Ministrstvo za poljedelstvo in vode ie izdalo poročila 0 dobrih perspektivah letošnje žetve na celem svetu, ki ga je izdelal Mednarodni poljedelski institut. Jesenska žetev bo po teh podatkih v Ameriki za 9% boljša od one pretečenega leta. Istotako je z ozirom na stanje aprila meseca pričakovati dobrih uspehov v Nemčiji, Bolgariji, Franciji, Angliji, Poljski Romuniji in Severni Ameriki, bolj sredne dobre žetve pa bodo v Italjt ln na Japonskem. V nekaterih delih Indije pa se ozlmkia nahaja v zelo slabem stanju. Pomladanske setve dobro uspevajo v Belgiji, Bolgariji, Franclji, Angliji, Italiji, Romuniji in na Japonskem, dočim so precej zaostale v Španiji, Irski in Češkoslovaški. Kar se tiče žetev koruze v južnih deželah, bo ista v Argcntiniji za 21% boljša od povprečnih žetev zadnjih petih let. Splošni žetev koruze vseh dežela pa bo znašala 9% več kot pretečeno leto in 15% več od (povpročne žetve zadnjih petih let. Porast živine znaša v lotu 1920 v Nemčiji 3% p,l govedu, pri ovcah in 34% pri prašičih. V. Belgiji pa 16% pri govedu in 27% pri prašičih. Interesantno je to, da ministrstvo ni izdalo nikaklh podatkov glede Jugoslavije, za katero se splošno misli, da bo njena žetev prav dobra. ’+ Razpis dobave papirja in kartona za tobačno tovarno v Nišu. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 8. junija t. 1. ob 16. uri ponudbeno razpravo za dobavo kartona in papirja za potrebe tobačne tovarne v Nišu. — Dobavni razpis, pogoji in vzorci blaga se morejo vpogle-. dati v ekonotnnem oddelku uprave državnih monopolov. En izvod dobavnega razpisa, pogojev ln vzorcev je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Zbornica pa nima na razpolago prepisov, da bi jih mogla Interesentom izročati. ,+, Dunajski jesenski semenj. Od 11. do j 17. septembra t. 1. se vrši na Dunaju jesen- 1 ski sejem« Dnevne vesti. — Rekonstrukcija deželne vlade 2a Slovenijo. Že večkrat se ie pisalo, tla pride v deželno vlado za Slovenijo tudi g. dr. Niko Zupanič, pristaš radikalne stranke. Vendar ie bilo to jvodno demontirano. Včeraišnij »Slovenski Narod« pa poroča, da je imenovanje dr. Zupaniča za poverjenika ifca sociialno skrbstvo le še vprašanje časa. Dosedanji poverjenik za sociialno skrbstvo g. Adolf Ribnikar Prevzame poverjeništvo za notranja dela. V pokrajinski vladi bodo torej zastopani 3 pristaši SKS. 2 demokrata — po »Slov. Narodu« se mora smatrati g. dr. Baltič kot uradnik za nevtralca — in 1 radikalec. G. dr. N. Zupanič bo imel razven vodstva po-verejništva še drug posel: nadzorovanje ostalih poverjenikov. Ker bodo torej zastopane v pokrajinski vladi vse vladne stranke razven muslimanov. bo treba osnovati novo po-verieništvo. na katero reflektirajo baie muslimani. — Konec šolskega leta na srednjih šolah bo 28. t. m. Spričevala se bodo poslala dijakom po pošti. — Urednica sprejme dnevnik »Jugoslavija«. Pismene ponudbe z navedbo službovanja je poslati na upravo pod »Urednik«. Nastop službe in plača po dogovoru. — Za komisarje železniške policije sta Imenovana: v Čakovcu Milan Kolar, dose-daj začasni pomočnik komisarja na Jesenicah; na Jesenicah Nenad Brašovan, dose-daj začasni pomočnik v Subotici. Za začasnega pomočnika komisarja v Rakeku ie imenovan Rado Zaklamovič. — Volitve županov po deželi V Braslovčah je bil izvoljen Jos. Omladič, v Ribnici na Pohorju Ant. Podlesnik, v Vuzenici Al. Grubelnik, v Vuhredu Fr. Sgerm, v Remšniku Fr. Martini, v Zibiki pri Šmarju Rok Planinšek, v Rogin skl gorel Ant. Be-lej, v Šmarjeti na Dolenjskem Janez Pov-še — vsi pristaši SKS. Pri Sv. Antonu na Pohorju ie bil izvoljen Fr. Mravljak, v Breznu Fr. Jenčič — oba pristaša JDS. — V Janševem vrhu pri Ribnici Luka Der-žečnik, v Kranjski gori Jos. Lavtižar, v Trebelnem Jos. Sinur, v Stari Loki Gašpar Karlin v Smledniku Jos. Burgar, v Dolu pri Ljubljani Matevž Moder, v Sari Fr. Luštna, v Toplicah pri Novem mestu Adolf Pečjak — vsi pristaši SLS. — Čiščenje železniških vozov in postajnih prostorov. Za vsako čiščenje in desinfekcijo prostorov, ki jih ponesnažijo ali mažejo potniki, sc pobira po 25 dinarje v. . _ Tatvina. Ukradeno je bilo v noči 28. na 29. m. m. moško kolo znamke Styrla (zadnji blatobran na koncu nalomljen, črno domače pieskano). Istotako je bila ukradena večja množina srajc, nogavic, sukanca znamke (Anker). Kdor kaj zve, noj javi proti nagradi Iv. Detiček, Velenje. Ljubljana. — Javno beračenje v Ljubljani prekaša vsako božjo pot. Nele, da so nastavljeni berači po vseh voglih, tudi v gostilnah tu kavarnah si kar kljuke podajajo. Ne zanikamo, da je med njimi res več pravih revežev, hromih in slepih, toda še več je lenuhov in simulantov. Mestna občina za svoje reveže še precej dobro skrbi, toda vedno prihajajo novi iz bližnjih občin. — Preskrba resničnih ubožcev se bo morala urediti S socijalnim zakonom, malkar se naloži novi davek Saj toliko kolikor izda vsak davkoplačevalec sedaj direktna bena-tneč, posebno ob pomanjkanju drobiža, gotovo letni davek ne bo znašal. — Vojaški koncert se vrši v četrtek dne 2. t. m. na vrtu hotela »Union« v Ljubljani od pol 8.—pol 11 h zvečer. Svira godba dravske divizije. — Cirkus Renlosv po svojih potovanjih Til predstavah v deželi dobro znan, pride v kratkem v Ljubljano in bo publiko našega imesta nekaj dni s svojimi zanimivimi atrakcijami in drugimi zanimivostmi piijc.-no zabaval. Predstave dovršeno izšolanega materijala, slavnih jahalnih in telovadnih umetnikov, odlično dresiranih konj itd. so žole že po največjih mestih Evrope najboljše uspehe. Občinstvu se ta izredni užitek nudi samo par dni. Slavnostna otvoritvena predstava bode v petek 3. junija ob po! devetih. V soboto bodo dve predstavi ob 4. uri in druga zvečer ob pol devetih. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici nasproti glavne pošte. Natančnejše na plakatih. Maribor. Tukajšnji netnškutarj raznašajo neresnične vesti o g. Fran Skoku, premfkalnem nadzorniku, češ, da se je njegov sm za časa 5 mesečnega bivanja v Trstu udeleževal ipobajev na Slovence in deloval kot italijanski fašist. Kakor.je pa razvidno iz dnevnika »Edinost« od !3. maja 1921 so te vesti popolnoma iymišl]ene in le zlobno podtikanje zavednemu Slovencu, kateri je tudi za časa plebiscita na Koroško veliko storil za našo državo. Samomor iz strahu pred kaznijo. 20 .letni podnarednik v artilerijski podčastniški šoli Jurij Tischna iz Reke se je 31. m. ni. opoldne v mestnem vrtu obstrelil z vojaško puško nad srcem in se smrtno ne- varno ranfl. Odpeljali so ga v vojaško bob nico v Mdjah, kjer je zvečer podlegel rani. Vzrok samomora je, ker so mu prišli ha sled, da je on povzročitelj raznih tatvin perila in drugih stvari, ki so se že nekaj časa pojavljale v Vesni, kjer je pogostoma opravljali službo pri razmejitveni komisiji. Ko je 31. m. m. zopet prodal večjo množino ukradenega perila nekemu starinarju je ta naznanil to policiji, ki je ugotovila tatvine in krivca. Preteči aretaciji se je skušal odtegniti Tischna s samomorom. Oh ta ljubezen! V torek okc4i 6. ure zvečer je skočila s starega dravskega mosta v Dravo 18 letna služkinja Angela Got-lič. Po obupnem boju z valovi je v bližini želejniškega mosta izginila v narasli reki. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. Izgnana je Iz mariborskega okoliša Pavla Rozman iz Slov. Bistrice radi pote-puštva in tajne prostitucije. Mariborska tiskarna razpisuje sub-sSkripcijo 2500 novih delnic po 200 K nomi-naie v svrho zvišanja delniške glavnice od 2 milijonov na 2 milijona 500.000 kron. Aretiran tat. 221ctni zlatarski pomočnik Robert Klaus Iz Gradca, ki je bil v zadnjem času uslužben v zlatarski delavnici Fr. Kagerja v Kopališki ulici 22, je bil aretiran, ker Je ukradel svojemu delodajalcu srebrn svetilnik in z njim izginil. Lesna Industrija »Drava« d. d. v Mariboru zviša svojo sedanjo 2 mHIJona kron znašajočo delniško glavnioo na 10 milijonov kron ter razpisuje novo emisllo 400 delnic po 500 K nomloale. Celje. Posiljena in okradena je bila 29. m. m. od nepoznanega človeka Roza Sovič iz Petrovč pri Celju. Aretirana sta bila od celjske policije Ivan Barvmlk in Geza Fidler, delavca cirkusa »Slavija«, ki se mudi te dni v Celju, ker sta hotela v hlevu Skobrneta posiliti neko Pavlo Kovač. Prva Jmcoslov. lesna industrija, družba z o. z. se je ustanovila v Celju ia Ima svoje poslovne prostore na Krekovem trgu. Jugoslov. hranilnica In posojilnica je pričela poslovati v Celju. Izobraževalno ruštvo »Bratstvo« priredi v nedeljo, 5. t. m. veliko vrtno veselico s plesom na vrtu in vseh prostorih gostilne «Prj Istriianu« na Ljubljanski cesti. Strela Je ožgala v nedeljo med nevihto kozolec tovarnarja VVestena v Bukovem žlaku in ga upepelila. Skoda je precejšnja. kljub njegovi podjetnosti — tihotapil je tobak — slabo šlo, je sklenili ukrasti svojemu bivšemu gospodarju konja, da ga utiho-tapi preko meje in tam proda. Dne 7. II. se je splazil iz podstrešja v hlev svojega gospodarja in odpeljal črnega konja, katerega je srečno privedel preko meje in ga prodal v Godovici pri Medvedu. Dobil Je za konja 2700 lir. Del denarja je porabil, ostanek pa skril v šivalnem stroju svoje matere, ki ga je našla, nekaj porabila, ostanek pa skrila v kleti. Obtoženec se je izdal s tem, da je sumljivo zapravljal denar. Pri preiskavi so našli od kupnine še 500 lir in 2000 kron. Obtoženec dejanje prizna. Zagovornik dr. Pegan izpodbija vrednost konja, pri čemer pride v poštev vrednostno razmerje med denarjem in blagom osobito v zasedenem ozemlju in poziva porotnike, da pristavijo pri potrditvi vprašanja dostavek: Toda v vrednosti manj kot 4000 kron. — Porotniki so vprašanje krivde in vrednosti konja nad 4000 kron soglasno potrdili. Ivan Pivk je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe. ZAMENJAVA BANKOVCEV. — IZLET V TRŽIČ. — BALA S SVILENIMI TRAKOVI. Dne 25. februarja je prišel iz Borovelj v Ljubljano sin boroveljskega trgovca Josip Renko, da zamenja 80 kronske bankovce. Po zamenjavi se je sestal slučajno z bivšim plebiscitnim orožnikom, šoferjem Ivanom Keržičem Iz Ljubljane, katerega je poznal še iz Borovelj. Zalila sta sestanek, nato pa se je odločil Renko, da se pelje v Tržič obiskat svojega brata. Ivan Keržič mu Je priskrbel pri poslovodju garaže prometne družbe Rudolfu Martinčiču avto; vozil Jih je šofer Kordan, spremljal pa jih je tudi poslovodja Mariine. Cela družba je bila precej vinjena. Vozili so se domov že ponoči. Renko je tako omagal, da je na- zaj grode celo noč spal. Ko so ga pripelji!! v Ljubljano so ga izročili v varstvo gostilničarke Jermanove. Ko je hotel Reriko plačati večerjo, je zapazil, da mu je zmanjkala listnica. Takoj je pokiica! stražnika, ki je veselo družbo zaprl jm konec je bil ta, da so dobili prj Kcržiču v zašitem rokavu 4400 kron, v garaži pa je skril Martinc Listnico z ostalim denarjem. Listnico je potegnil med vožnjo Renku iz žepa Keržič in jo dal Martincu, ki je denar razdelil. V listnici je bilo čez 29.000 jugoslovanskih in 11.000 nemških kron. Obtoženca, katera zastopata dr. Krejčl in dr. Smole se zagovarjata, da sta izvršila dejanje v polni pijanosti. Oči-vidno pa nista bila tako pijana, ker sta peljala Renka namesto, da bi ga pustila v Kranju pri bratu, namenoma v Ljubljano, ker sta denar že po poti razdelila. Rudolf Martinc, ki je koroški nemškutar in noče razumeti in govoriti slovensko, pa ima še drugo jako čudno zadevo. Pred plebiscitom je prepeljal boroveljski trgovec Ko-metter brez carine na Jesenice za 87 tisič nemških ali 26 tisoč Jug. kron svilenih trakov. Kometter jih je izvršil v svrho lažje razpečave Rudolfu Martincu. Ko je prišla Čez nekaj časa Kometterjeva prodajalka k Martincu po te svilene trakove, je Martinc izjavil, da so mu trakove na Jesenicah zaplenili in vrli tega njegovega delavca še en dan zaprli. Dolgo so iskali trakove, ki so prišli v resnicj carine prosti v Jugoslavijo in so jih končno po dolgem trudu našli skrite pri ganašnjem obtožencu. Ko je Martinc uvidel, da se mu poneverba ni posrečila, s« je pričel norčevati In Izjavil cinično, na je napravil to za šalo. — Sodišče je stavilo porotnikom za oba obtoženca 3 vprašanja glede krivde In 4 glede piiano-stl. Porotniki so vprašanje glede krivde zanikali, nakar sta bila obtoženca oproščena. Vozni red na južni železnici. Pragersko — POROTNE OBRAVNAVE. Uboj na vasovanju. V sobotot dne 28. maja se je moral zagovarjati 19 letni Andrej Stare radi uboja. Dne 4. aprila so vasovali fantje iz sosednih vasi v Bukovliu, pri čemur ie prišlo do fantovskega pretepa. Med tem pretepom le udaril obtoženec Blaža Jenko z vilami tako močno po glavi, da se je isti takoj zgrudil na tla in drugo jutro umrl. — Obtoženec, ki je vzel že doma vile seboj, navaja, da se je oborožil z vilami le iz strahu pred pokojnikom, ki mu je večkrat grozd, da ga bo pretepel. Priče so v bistvu obtožnico potrdile, nakar je sodišče porotnikom stavilo samo vprašanje glede krivde težke telesne poškodbe, ki je povzročila pokojnikovo smrt. Porotniki so po kratkem posvetovanju vprašanje soglasno potrdili. Andrej Stare je bil obsojen na tri leta težke ječe in Je kazen takoj nastopil. Istega dne popoldne se je vršila zanimiva obravnava radi očetomora proti 38 letnemu posestnikovemu sinu Francetu Baraga. Usodnega dne ie btoženec prišel rano v jutru pijan domov In hotel napreči konje, da se popelje s svojimi prijatelji na neko svatbo. 2e njegov brat mu je hotel to preprečiti,ko pa ie prišel 75 letni oče k Francetu in mu odločno zaukazal, naj pelje konje nazaj v hlev, je začel med obema prepir in pretep, med katerim je sin z nožem zabodel očeta v trebuh. Domači so poklicali zdravnika, ki je ranjenega očeta obvezal, vendar je drugi dan zadani rani po.- ■ legel. V svoji oporoki je zapustil kljub nečloveškemu dejanju svojemu sinu-morilcu 25.000 K. Ko je sin zvedel za njegovo smrt je šel v Lašče in se javil orožništvu. Obtoženec se je izgovarjal s popolno pijanostjo in ni hotel o celem dogodku ničesar vedeti. Priče, katerih je 12, dosledno izpovedo, da je bil obtoženec na dan umora res pijan in ga smatrajo za pijanca, ki si v pijanem stanju storjenih dejanj ni čisto v svesti. Nadalje potrdijo, da je oče večkrat ž njim surovo ravnal, ker mu ni bd radi pijančevanja posebno priljubljen. Sodna Izvedenca sta izjavila, da se možnost duševne nezavednosti v času storjenega dejanja ne more Izključiti. Sodišče je slavilo porotikom dva vprašanja. Prvo, glede krivde uboja očeta so porotniki z 11 glasa ri potrditi, soglasno pa so zanikali drugo, glede polne pijanosti. — Sodišče je obsodilo Franca Baraga na pet let težke ječe in povračilo stroškov kazenske pravde. KONJSKI TAT IN TIHOTAPEC. 20 letal hlapec Ivan Pivk pri posestniku Ivanu Rozmanu v Vrzdenclh pri Vrhniki se le navebčal služiti, Ker pa mu le 1 v Ljubljano gl, k. ob 7.22. S 1. junijem t. I. stopi v veljavo ua vseh progah obratnega ravnateljstva južne železnice nov vozni red, in sicer: A. Brzovlakl. Slmplon-orient-chspresui vlak odhaja Iz Trsta ob 1.15, iz Ljubljane glavni kolodvor ob 6.17, iz Zagreba j. k. ob 9.38, prihod v Beograd ob 22.45. V nasprotni smeri iz Beograda ob 8.15, iz Zagreba j. k. ob 21.05, iz Ljubljane gl. k. ob 0.42, prihod v Trst ob 4.40. Češkoslovaški brzovlak odhaja iz Prage vsak torek, četrtek in soboto ob 18.45, iz Maribora gl. k. vsako nedeljo, sredo in petek ob 14.14 in prihaja v Zagreb J. k. ob 18.01. V nasprotni smeri odhaja iz Zagreba j. k. vsak torek, četrtek in soboto ob 10.30. Iz Maribora gl. k. ob 16.05 in priliaja v Prago vsako nedeljo, sredo in petek ob 9.53. V Mariboru ima češkoslovaški brzovlak priključek na dunajski brzovlak ob istih dnevih v obeh smereh proti Ljubljani in Trstu. Dunajski brzovlak vozi proti Zagrebu in obratno iz Zagreba proti Dunaju vsak dan. Iz Maribora vozi dunajski brzovlak proti Ljubljani, oz. proti Trstu vsako nedeljo, sredo in petek ter v obratni smeri iz Trsta, oz. Ljubljane vsak torek, četrtek in soboto. — Dunajski brzovlak odhaja z Dunaja ob 7.25, Iz Maribora gl. k. v smeri proti Trstu ob 13.58, iz Ljubljane gl. k, ob 17.21; prihod v Trst ob 21.55. V nasprotni smeri iz Trsta ob 6.35, iz Ljubljane gl. k. ob 11.35, iz Maribora gl. k. ob 15.16, prihod na Dunaj ob 21.45. V smeri proti Zagrebu odhaja iz Maribora ob 14.14 in prihaja v Zagreb ob 18.01. Iz Zagreba odhaja ob 10.30 in prihaja v Maribor ob 14.27. Brzovlak Trst-LjubUana-Beogred odhaja iz Trsta ob 9, iz Ljubljane gl. k. ob 15.56, fz Zagreba j. k. ob 19.27, prihod v Beograd ob 8.35. V nasprotni sinerj iz Beograda ob 18, iz Zagreba j. k. ob 8.06 iz Ljubljane gl. k. ob 11.55, prihod v Trst ob 16.40, B. Osebni in mešani vlaki. Proga Dunaj — Trst. Osebni vlak iz Llubljame gl. k. ob 5.18, prihod v Maribor gl. k, ob 9.59. Mešani vlak iz Ljubljane gl. k._ob 6.40, iz Zidanega mosta ob 9.40, prihod v Maribor gl. k. ob 14.05. Osebni vlak iz Trsta ob 5, iz Ljubljane gl. k. ob 12.06, iz Maribora gl. k. ob 19, prihod na Dunaj ob 6.45. Osebni vlak iz Ljubljane gl. k. ob 14.20j prihod v Zidani most ob 15.53. Osebni vlak iz Ljubljane gl. k. ob 17.35, prihod v Maribor gl. k. ob 22.17. Osebni vlak iz Trsta ob 15.20, iz Ljubljane gl. k. ob 23.55, iz Maribora gl. k. ob 8, prihod na Dunaj ob 19.40. Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 5.52, prihod v Ljubljano gl. k. ob 7.31. Osebni vlak iz Maribora gl. k. ob 5.30, prihod v Ljubljano gl. k. ob 10.41, Osebni vlak z Dunaja ob 21.45, iz Maribora gl. k. ob 10.15, iz Ljubljane gl. k. ob 17.50, prihod v Trst ob 23.40. Mošanl vlak iz Maribora gl. k. ob 12.49, tz Zidanega mosta ob 17.46, prihod v Ljubljano gl. k. ob 20.30. Osebni vlak iz Maribora gl. k. ob 16.50, prihod v Ljubljano gl. k. ob 21.40. Osebni vlak z Dunaja ob 8.05, iz Maribora gl. k. ob 22.10, iz Ljubljane gl. k. ob 5.50, prihod v Trst ob 12.23. Osebni vlak iz Ljubljane gl. k. ob 14.25, prihod na Rakek ob 16.20. Osobnl vlak z Rakeka ob 5.43, prihod Proga Slovenska Bistrica — Slovenska Bistrica mesto. Mešan! vlaki Iz Slov. Bistrice ob 6.40, ob 9.15, ob 11.10, ob 14.15, ob 16.15 in ob' 18.05; prihod v Slov. Bistrico mesto ob’ 6.55, ob 9.30, ob 11.25, ob 1430, ob 16.30 itf ob 1S.20. Mešani vlaki iz Slov. Bistrice mesta ob 5.40, ob 8.10, ob 10.30, ob 13.35, ob 1535 in ob 17.10; prihod v Slov. Bistrico ob 5.55, ob 8.25, ob 10.45, ob 13.50, ob 15.50 in ob 17.25. Proga Poijčane — Žreče. Mešani vlaki iz Poljčan ob 9.18 in ob 18.02; prihod v Žreče ob 10.51 in ob 19.37, Mešani vlaki Iz Žreč ob 4.52 in ob 11.40; prihod v Poljčane ob 6.22 in ob 14.35. Proga Grobeijno — Rogatec. Mešani vlaki iz Grobeljnega ob 8.40, ob 16 in ob 21; prihod v Rogatec ob 10.03j ob 17.23 in ob 22.15. Mešani vlaki iz Rogatca ob 5.10, ob 13.10 in ob 18.50; prihod v Grobeijno ob 6.45, (d) 14.45 in ob 20.12. Proga Gornja Radgona — Ljutomer. Mešani vlakl iz Gornje Radgone >b' 12 in ob 18; prihod v Ljutomer ob 12.49 'n ob 18.49. Mešani vlaki iz Ljutomera ob 7 in ob’ 16.47; prihod v Gornjo Radgono ob 7.58 ia ob 18.06. Proga Maribor gl. k. Kotorlba. Osebni vlak iz Maribora gl Jr. ob 9, iz Pragerskega ob 9.44, prihod v Kotoribo ob 1233. Osebni vlak iz Maribora gl. k. ob 16, iz Pragerskega ob 16.49, prihod v Kotoribo ob 1935. Osebni vlak iz Maribora gl. k. ob 20.50, iz Pragerskega ob 21.46, prihod v Čakavec ob 23.37. Osebni vlak iz Čakovca ob 4, iz Pragerskega ob 6.40, prihod v Maribor gl. k. ob 7.19. Osebni vlak iz Kotoribe ob 7, Iz Pragerskega ob 10.27, prlliod v Maribor gl. k. ob 11.06. Osebni vlak Iz Kotoribe ob 13.20, Iz Pragerskega ob 17, prihod v Maribor gl. k. ob 17.39. Proga Zidamnost — Zagreb J. k. Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 4.13, prihod v Zagreb juž. k. ob 6.46. Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 8.29, prihod v Zagreb j. k. ob 11.13. Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 14.20, prihod v Zagreb j. k. ob 16.45. Osobnl vlak iz Zidanega mosta ob 19.50, prihod v Zagreb j. k. ob 22.25. Osebni vlak iz Zagreba j. k. ob 5.50, prihod v Zidani most ob 8.32. Osebni vlak iz Zagreba j. k. ob 9.35, prihod v Zidani most ob 12.01. Osebni vlak iz Zagreba J. k. ob 16.13, prihod v Zidani most ob 18.52. Osebni vlak iz Zagreba j. k. ob 21.56, prihod v Zidani most ob 0.30. Proga Zagreb J. k. oz. drž. k. — Slsak. Osebni vlak iz Zagreba d. k. ob 730, prihod v Sisak ob 8.52. Mešani vlak iz Zagreba d, k. ob 11.20, prihod v Sisak ob 13. Osebni vlak iz Zagreba j. k. ob 17.20, prihod v Sisak ob 18.45. Osebni vlak iz Zagreba d. k. ob 22.55, prihod v Slsak ob 0.11« Osebni vlak iz Siska ob 4.06, prihod v Zagreb d. k. ob 5.20. Osebni vlak iz Siska ob 6.14, prihod v Zagreb j. k. ob 7.30. Mešani vlak iz Siska ob 15.30, prihod v Zagreb d. k. ob 17.08, Osebni vlak iz Siska ob 19.06, prihod v Zagreb d. k. ob 20.20. Proga Maribor gi. k. — Prevalje. Osebni vlak iz Maribora gl. k. ob 5, prihod v Prevalje ob 736. Osebni vlak Iz Maribora gl. k. ob 15, prihod v Prevalje ob 17.22 Osebni vlak iz Maribora gl. k. ob 19.48, prihod v Prevalje ob 22.16. Osebni vlak Iz Prevalj ob 5.31, prihod v Maribor gl. k. ob 7.37, Osebni vlak iz Prevalj ob 10.04, prihod v Maribor gl. k. ob 12.25. Osebni vlak iz Prevalj ob 18.05, prihod v Maribor gl. k. ob 20.45. Proga Ljubljana gl. k. — Vrhnika. Mešani vlaki iz Ljubljane gl. k. ob 7.40, ob 13.18 in ob 19.20; prihod na Vrhniko ob 8.15, ob 13.53 in ob 19.55. Mešani vlak iz Ljubljane gl. k. ob 22.10, prihod na Vrhniko ob 22.45. (Samo ob nedeljah in praznikih.) Mešani vlaki z Vrhnike ob 5.49, ob 9.44 in ob 16.46; prihod v Ljubljano gl. k. ob 6.25, ob 10.20 in ob 17.22. Mešani vlak z Vrhnike ob 20.40, prihod v Ljubljano ob 21.15, (Samo ob nedeljah in praznikih.) Mali oglasi. Proda se: AVTOMAT na 2 valjčka v popolnoma dobrem stanju Ja na prodaj. Cenjene ponudbe pod »Avto« mat« na upravo lista. 943 PRODA SE TAKOJ HIŠA z vpeljano trgovino v prometnem trgu. Kle« pove uprava »Jugoslavije«, 947. PRODA SE KOMPLETNA ČEVLJARSKA DELAVNICA vse v najboljšem stanju. Kje pove uprava »Jugoslavije«. 948 DVOJNAT SINGERJEV STROJ za ženska ročna In šiviljska dola se prod* Stroj je dobro ohranjen brez napake. —. Ogleda se od 2—5 ure popoldne v Rožni dolini 163. 940 HIŠA z električno lučjo in vodovodom, hlevom« gospodarskim poslopjem z zelenjadnim la sadnim vrtom, vse pri hiši, 5 minut od po« staje v mestu Kočevju, se proda takoj. — Naslov v upravi lista. PRODA SE NA JAKO PROMETNEM kraju dobro idoči damski česalnl salon s inventarjem. Ponudbe pod »ugodnost« na upravo Jugoslavije v Mariboru. 92^ SBužbe: IZURJENO KNJIGOVODKINJO ki je zmožna tudi slovenske in nemške ko« respondence, sprejme trgovsko podjetja v; Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je poslat! na poštni predal 74 pod »Knjigovodkinja«. KUHARICA perfektna, dobra gospodinja, se takoj sprejme. Plača in oskrba prvovrstna. Istotam se sprejme tudi pridna sobarica. One, ki znajo vsaj nekaj šivati, imajo prednost. — Ponudbe naj se naslove »Ljubljana, poštni predal št. 79«. 946 MODISTKA samostojna spretna aranžerka slovenskega ali hrvatskega jezika zmožna se takoj sprejme za dobro plačo, hrano in stanovanjem v hiši. Roza Perc, modistka, Celic, Gosposka ulica 4. Prepisi spričeval in Če mogoče sliko priložiti 950 KONTOR1STINJO izvežbano za takoj sprejme Kocbek, Kranj, DVA DOBRO 1ZVEŽBANA ČEVLJARSKA POMOČNIKA se sprejmeta v trajno delo. Anton Brecell, Dunajska cesta št. 6, Ljubljana. 952 1ZVEŽBANA ŠIVILJA 21 let stara, želi v večjem modernem damskem šivalnem podjetju nadaljne prakse dl 1. avg. 1221 v Ljubljani, Zagrebu, ali V. Mariboru v službo stopiti. Plačilo po dogovoru. Naslov pove upravništvo? ČEVLJARSKE POMOČNIKE za izdelavo vojaških čevljev ter izdelovalce gornjih delov v večjem številu sprejme takoj »Tvorna čevljarska zadruga« v Ptuju« Plača od para (akord) po dogovoru. Vprašanja na naslov zadruge. 927. UČENKO SPREJME M. Podkralšek, frizer za dame in gospode, Sv, Petra cesta. IŠČE SE DRUŽABNIK z glavnico K 100.000—200.000 z ali brez sodelovanja v tovarniškem podjetju. Ponudbe pod »Dobra bodočnost« na upravništvo lista. 944 BOLJŠI GOSPOD išče dobre privatne hrane v abtmcmerifn in mesečno sobo. Ponudbe pod »Soba« na naravo »Jugoslavije«, Ir A A. K. Green: Newes*Sna skrivnost. (Dalje.) Petintrideseto poglavje. MoIeswortli je bil v vodi — boril se je s smrtjo! Peklenska skušnjava je napadla Kanierona v tem trenot-ku; toda zavrnil jo je. Njegov sklep, rešiti ga, je bil storjen po bliskovo. Odprl je okno in skočil doli. Sneg ga je pogoltnil malone do vratu; toda izkopal se je in dospel srečno na zamrzli breg vode. Pojded na balkon g;) je prepričal, da ie počila pri čolnu le ena vrv; druga je še držala, in ladjica sc je zibala na nji v viharju skoraj tik nad valovi. O Mo-les\vorthu pa ni bilo duha ne sluha, razen njegovega klobuka, ki se je sukal v vrtincu. Zdajci pa sc je prikazal nekoliko niže od doktorja bled obraz iz črne, razburkane globine. Brez pomišljanja je Kameron slekel suknjo in skočil v vodo. Po dveh. treh brezuspešnih poskusih se mu je posrečilo zgrabiti ponescrčenca za roko; toda Molcs-vvortli je bil že preveč otrpel, da bi si bil mogel sam pomagati, zlasti ker ga je vlekel težki površnik na dno. Za hip je popadla Kamerona misel, la bi rajši skrbel za lastno rešitev, Moleswoi tha pa bi prepustil usodi. Ali ni bilo neumno poginiti ž njim vred? — Toda začutil je. da mu vest do smrti ne bo dala miru. ako pogoltnejo tovariša valovi. Že so legale Moles\vonhu smrtne sence na bledi obraz. Doktor je videl, da treba naglice: moral je izročiti svedoka policiji ter se podvreči vsem nepreračunljivim posle- | dicam. Zato je ubogal glas dolžnosti | in gromko zaklical na pomoč; tovariši so ga slišali z okna in jadrno priti i teli k vodi. Dobri dve uri po tem dogodku se je vrnil O. s svojega izleta v vas. Ohč, se je razlegel po liiši njegov glas. ali ni nikogar doma. da bi me slavnostno sprejel ter mi odvzel košaro, ki sem jo vlekel toliko milj čez cl rn in strn? To rekši je stresel svoje izvirne smuči s stopal in hitel k lestvi. Hoj! Ali ste mari vsi pomrli lam gori? Gotovo vas je zadušilo hrepenenje po meni. Evo me spet; prinesel sem vam najboljše, kar sem dobil v gnezdu zanikarnem za denar in dobre besede: star kruh in trdo meso, toda glad je baje najboljši kuhar. Nu, hvala Bogu, vendar vidim človeka; odkod ta svečani obraz? Kaj se je pripetilo? Dva gospoda sta malone utonila v reki, sej e glasil odgovor. Zelo slaba sta še; storili smo zanja. kar smo vedeli in znali. Z vzklikom, ki je bil ves podoben kletvici, je planil Q. v zgornjo sobo. Naglo je pregledal položai ter jel streči siromakoma s tako veščo skrbjo, da ga niti izprašan bolničar ne bi bil mogel prekositi. Sele ko jima je vidno odleglo, je šepnil Kame-ronu: Mari se je hotel izmuzniti ali celo utopiti? Ne. je odgovoril doktor prav tako tiho. samo pobegnil ie. Utrl je zaklenjena vrata in dosoel tako na balkon. Pod balkonom ie visel čoln na vrveh; hotel ga je spustiti v vodo. ali vrv se je utrgala, in pdael je iz čolna v reko. Slišal sem pok in pljusk ter šinil za njim kakor puš- čica. Posel je bil preklicano težak - - lebko mi verjamete. Veseli me, da ste vsai odnesli življenje, je odgovoril detektiv, nič hudega ne sluteč, in se ozrl v bledi obraz na drugem ležišču. Le kako je bilo mogoče, da nisem opazil čolna? Seveda, kriv je vihar; ali vendar — -••• gospod nadzornik bo japo nezadovoljen z menoj, int udi meni samemu se zdi neodpustljivo. Nič kaj se ne moreni postaviti s svojimi tukajšnjimi uspehi; levji delež je vse-; kako vaš. Sicer pa je onile tam oči-vidno velik revež, in menda še dolilo ne bo mogel misliti na nov pobeg; kakšno je vaše zdravniško mnenje? Kameron se je ozrl na Moles-Aorthova upadla Jica in volle oči. Tega se ni bati, je šepnil; a zdaj potrebuje miru — in jaz takisto. V to jima ni manjkalo ne časa ne prilike, zakaj rešitev je bila še daleč. Sele do četrtka je skopnel sneg toliko, da se je mogel lastnik hiše vrniti iz vasi, kamor je bil šel v ponedeljek nakupovat živila. Njegov gnev nad nevabljenimi gosti in 0-ievo pogumno zavračanje vseh žaljivih napadov starega skopuha bi bila gotovo zabavala vsakega ne-udeleženega gledalca. Do petka je bil sneg toliko od-metan, da je bilo moči vzpostaviti promet na železniški prosri. V prvem vlaku, ki se je odpeljal proti Novemu Jorku, sta sedela tudi naša doktorja in ž njima Q.. ki je bil zdaj manj zgovoren. Preden sta ostavila kraj. kjer sta bila doživela toliko gorja, sta se pomenljivo spogledala. Zadnji dnevi tega jetništva so bili ustanovili med njima globoko prijateljstvo. dasi nista imela prilike za dolge pomenke. Le s težkim brzda- njem samega sebe sta mojjla ohraniti detektiva v prepričanju, da vlada med njima smrtno sovraštvo. Na kolodvoru v Novem Jorku se ie Kameron poslovil od Molesvvor-f!:a s par vljudnimi besedami. Oba sta se dobro zavedala, da smatra detektiv vzllc vsej navidezni obzirnosti .Moles\v’ortha za svojega jetnika. Ni se mogel nadejati, da bo še katerikrat sam svoj gospod, ako ne pojasni policiji vsega, kar hoče vedeti od njega. Morda je bila ta misel vzrok njegove mrkle otožnosti. Žalostni pogled, ki ga je uprl v Ka-meronu pri slovesu, je moril tega vso pot do dotna, dasi mu ie bila že sama po sebi dovolj težka. — I 80*— več vagonov za stalno dobavo se išče za Banat. Ponudbe pod MApno“ na Anon. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. Pnnia angleška Krista* ,Boraks‘ vsaka množina se dobi po K 31-— franco skladišče. — Naročila na PROHET tehn. industr. podjetje d. z o. z. Ljubljana, Gradišče 9/1. | Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prelužno vest, da je naša predobra mati, gospa Merila Koman po daljši bolezni mimo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši danes v četrtek., dne junija 1921 ob pol 0. uri iz hiše žalosti Mirje St. 6 na pokopališče k sv. Križu. Preblago pokojnico priporočamo v molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne 1. junija 1921. Globoko žalujoči rodbini: ecoman-TrSan. es T raemce za poljsko železnico, notranja luč 60 cm kupim vsako množino. — Ponudbe pod „ Tračnice" na upravo lista. Primarij Dr. Hugon Robič dolgoletni asistent uulvcrzitetske klinike za kožne In spolne bolezni prof. dr. MATZENAUERJA v Grazu, ordinira v Mariboru, Prešernova ulica 2. JI. nadstr. od 14 (2) 16 (4). prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog* na upravo lisla. Tiskovine vseh vrst j za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično., hitro in ceno 9,Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo „Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Muriboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. 1” Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravila vbcIi Birojev Šušteršič & drug. Kleparstvo Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev, 8. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabi\ 5, Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Specialna trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe, VVolfova ulica 3. s papirjem Uranus, Mestni trg 11. a poliiStvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 b pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. Špedicija Uher J. & A. Selenburgcva ul. 4. Telefon St. 117. s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28. Trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna uHca. Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c, 20. s špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. b Špecerijo, železnino in cementom Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zaloška ce3ta št. 31. Šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15. z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. z železnino Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ. cerkve. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. Fotografski atelje in povečevalni zavod Franc Kunc, Wolfova ulica 6, Slike za legitimacije Hugon Hibaer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 7, naspr. Križ. cerkve. ttteka »Učiteljska tiskarna* .v JUubliaal. Odgovoru^ urednik Anton Pesek-