J PoStnlna plačana v gotovini. Leto XI., št. 32. * Naročnina znaša mesečno 25— Din, za inozemstvo 40 — Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. To« lefon št 440 Celie: KoDaHy Telegrapha« doznava, da ie bila snoči objavljena »smela ponudba« ameriške delegacije, izvršena na direktne pobudo predsednika Hooveria. Mornariški s »t rudnik lista piše, da ie to najvažnejši trenutek v razvoju pomorske konference. Po ameriškem načrtu bi morali takoj uničiti 5 angleških in 3 ameriške bojne ladie. Zdi se, da se je glede na še važnejše vprašanje tonaže križark dosegel pameten kompromis Poročevalec dodaja, da se Anglija seveda ne more spuščati v določitev katerekoli tonaže, ako nameravajo druge države n. pr. obdržati svoia brodovja podmornic. S tem važnim pridržkom bi se mogel Stimsonov predlog pozdraviti iz vsega srca. London, 7. februarja s. Pomorska razorožitvena konferenca bo v torek pričela v javni seji razpravljati o problemu tonaže podmornic. Angleška in ameriška delegacija se nista sporazume^ samo o tipu podmornic. temveč tudi o celokupni tonaži, ki jo priznavata medsebojno in Japonski. Princi-pijelna pariteta med Anglijo, Ameriko in Japonsko se bo obdržala. Te tri države bodo imele enako skupno tonažo in enako število podmornic in sicer v višini 70.000 ton. Nov atentat v Mehiki Zdravstveno stanje mehiškega predsednika zadovoljivo Aretacije pristašev Vasconcellosa Tamplco, 7. februarja AA. Župan mesta Astamila je bil ustreljen v trenutku, ko ie prihajal od nekega sprejema. Morilci so ustrelili tudi njegovo ženo. Mexico City, 7. februarja AA. Mehiški predsednik Rubio je bil včeraj drugič operiran. Z operacijo so odstranili del krogle. Stanje predsednika je zadovoljivo. Newyork, 7. februarja s. Po poročilu »Associated Press« iz Mehike ni bilo objavljeno število oseb, ki so bile aretirane v zvezi z atentatom na predsednika. Med aretiranci je tudi več nameščencev glavnega stana Vasconcellosove stranke. Podrobni podatki o Danijelu Floresu, ki je streljal na predsednika, še niso znani. Stavka železničarjev v Indiji Nad 18.000 železniških uslužbencev v stavki — Enakopravnost Indije z ostalimi angleškimi dominijoni London, 7. februarja AA. »Reater« jav-Jia iz Bombaya, da je stopilo 12.500 indijskih delavcev v železniških delavnicah v stavko. Prav tako je stopilo v stavko 6000 nameščencev prometne sekcije. Razen v Bombayu se vrši po vsem železniškem omrežju reden potniški in tovorni promet. Dalie javlja >Reuter« iz Lucknowa, da je podkralj imel pred veliko množico poslušalcev v Durbaru govor, v katerem ie dejal, da Velika Britanija nima drugega ci- Eoilo? izsrredov v Palestini Jeruzalem, 7. febr. AA. Med procesom v Hebronu proti 9 Arabcem, ki so obtoženi poskušenega uboja, požiga in drugih nasilnosti, izvršenih v času neredov meseca avgusta, je sodišče ugotovilo, da je Arabec Zitoon rešil 40 Židov. Jeruzalem, 7. febr. d. Zaradi nemirov v avgustu je bil neki židovski policist obsojen na smrt. Obsodba je izzvala tem večji vtis, ker je bilo pred dvema tednoma oproščenih 12 Arabcev, ki so bili obtoženi umora. Kako1- hitro se je razširila vest o smrtni obsodbi, so takoj odpovedali židovske koncerte ter predstave v kinematografih. Komunistično srosoodarstvo Berlin, 7. febr. d. V tiskarni lista »Die rote Fahne« je zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev izbruhnila med stavci stavka. Končala S'j je na ta način, da so kakor že pogosto v preišniih mesecih preskrbeli v zadnjem trenutku denar, s katerim so jim izplačali vsaj del plač. Socijalno-demo-ieratsko glavno glasilo smatra, da stremi komunistična stranka iz legalnosti v nelegalno stanie nazaj in da hoče zato z vso nagFco razprodati svoje imetje in tiskarno. Žalosten položaj v komunističnih obratih pa se pripisuje tudi neverjetno slabemu gospodarstvu. Sejem v Nižnjem Novogorodu prepovedan Pariz 7. februarja. AA. Po poročilu iz Moskve" je »sovjetska vlada prepovedala prirejanie prastarega in daleč naokoli zna-nesra vebkega sejma v Nižnjem Novsorodu. Znameniti seiem v Nižniem Novsorodu je obstojal že nad 300 let. Svoj ukrep uteme-Ijuie sovjetska vlada, da sejem po odpravi privatnega kapitala ni več potreben. lja kakor napraviti, Indijo enakopravno z vsemi ostalimi avtonomnimi dominijoni. Ne giede na delovanje ekstremnih elementov se bo vlada držala strogo zakona in vzdr ževala popoln red m mir. Bombay, 7. februarja, o. Splošna indijska železnica raka stavka se je de kima ponesrečila. Promet se deloma normalno razvija. Železniške družbe so pozvale železničarje, nai se do sobote vrnejo na deio, ker bodo v nasprotnem primeru odfcsfovtjemii. Bolga: riia ratificirala haaški sporazum Sofija, 7. februarja AA. Današnja seja Sobranja je bila izredno burna. Ministri Ljapčev. Burov in Molov so še enkrat raztolmačili ugodne strani haaškega sporazuma ter naglašali zasluge Demokratiče^ skega zgovora. Sporazum je bil zatem sipreiet od Sobranja z večino glasov ob burnih protestih o do žici je. Socialisti so se vzdržali glasovanja, čenrav so ravno so cialisti v zvezi z zemlioradniki in demokrati prav živahno prekinjali govornike. Sobranje je bilo odeodeno do 18. februarja, ker bodo 16. februarja občinske volitve na Bolgarskem. Kriza v bolgarski vladni večini Sofija, 7. febr. g. 80 poslancev vladne večine j« imelo v parlamentu sejo, na kateri se je izvolila osemčlanska d epu taci j a, ki bo izročila ministrskemu predsedniku Ljapčevu, zunanjemu ministru Burovu in predsec^nku parlamenta Ca n kovu spomenico, ki bo zahtevala, naj se Cankov sprejme v kabinet. Ako se tej zahtevi ne bi ugodilo, bi fci poslanci vladne večine pre šli v opozicijo. Brezposelnost v Avstriji Dona), 7. februarja. AA. Številk) brezposelnih v Avstriji znaša 360.000. Japonska motorna ladja pogorela Tokio, 7. februarja. Nova motoma ladja »Tatsu-da Mari«, ki se je gradila v iadjadetaici v Nagasaki! ju m ki bi morala biti v kratkem do goto v-Ijena, je bila od požara težko poškodovana. Pri požaru so tegufoiK življenje štirje deVavoi. Povzročena škoda na ladji, ki ima 17.000 ton se ceni na 100.000 funtov štedm&ov. SCHOBROVA POT IN MALA ANTANTA Živahni komentarji evropskga časopisja - Pretirano zmagoslavje fašističnega tiska — Odnošaji med Avstrijo in Jugoslavijo ostanejo enako dobri Beograd, 7. februarja. M. Zdaj. ko so zaključene rimske manifestacije, se mora reci, da je poset dr. Schobra v Rimu mnogo manjše važnosti, kakor bi to utegnil kdo sklepati po pisavi italijanskega tiska. Informacije iz nemških in tudi iz avstrijskih krogov samih potrjujejo, da ie slvar manj da-lekosežna, kakor jo žele naslikati ti italijanski službeni krogi. »Berliner TageblatU n. pr. piše o potjvanju kancelarja Schobra v Rim pod značilnim naslovom »Nikak tajni sporazum proti Jugoslaviji*:. List citira vesti, ki so razširjene v avstrijskih heim-■vvehrovskib krogih v zvezi s Scbobrovim potovanjem in naglasa, da sa vse le vesti brez osnove in naravnost smešne. Kancelar Schober je imel v Rimu razčistiti predvsem razna sporna vprašanja finančnega značaja, ne more pa biti niti govora o tem, da bi se spuščal z Mussolinijem v kaka pogajanja, ki bi vodila do tesnejše italijansko - avstrii-ke zveze. Zati je obžalovati, da se v nekaterih krogih Male antanle pripisuje temu Schobrovemu potovanju večja važnost, kakor mu gre. Nadalje beleži »Berliner Tageblatt« vesli o nekaki vojni zvezi med Italijo ln Avstrijo in jih označuje za docela netočne. Taka zveza, pravi, bi v nobenem primeru ne Jd-govarjala niti željam, niti potrebam avstrijske zunanje politike, ker bi bila pod silo okoliščin naperjena proti Jugoslaviji. Avstrija pa nima niti volje niti vzroka, da bi pokvarila svoje dobre sosedne odnošaje z Jugoslavijo. Res je, da so gotovi krogi v Avstriji v zadnjem času vse preveč zavzeli stališče za Zagreb proti Beogradu. Zato pa so bili merodajni čisto verski razlagi, ker je Zagreb katoliški, Beograd pa pravoslaven. Zato so ti avstrijski krogi kot Katoličani čutili nekako simpatijo do Hrvatov. Ta okol-licst pa seveda ne more spremeniti službene politike Avstrije do Jugoslavije, torej politike, ki je bila in bo vselej ostala miroljubna. Tudi del samega dunajskega tiska ne pripisuje potovanju dr. Schobra pretirane važnosti. »Neue Freie Presse« piše n. pr., da vodstva parlamentarnih strank ne vidijo v rimskih razgovorih ničesar, kar tri moglo bistveno vplivati na avstrijsko zunanjo politiko. G. Scfio* -xr se dobro zaveda, da mora računati s parlamentom in zato ne more iti preko okvira, ki mu je bil odkazan. List »Die Freiheit« naglasa, da bi Avstrija ne imela ničesar pričakovati, če bi bila navezana samo na Italijo. Stvar pa stoji docela drugače. Avstrija ie potrebna Italiji, ne oa narobe. List opisuje razvoi dogodkov od mirovnih pogajanj do danes in naglaša. da skuša Italija ustvariti v Evropi blok držav, ki bi bil pod njenim vodstvom, da bi mogla ustvariti svoje cilje. Zato je sklenila zvezo z Madžarsko in razne pogodbe s Poljsko in Rumunijo. Nobena taimost ni. da se vrxe slič-na pogajanja tudi med Italijo in Nemčijo. List zaključuie s konstatacijo. da je poset Schobra v Rimu čin običajne kurtoazije. Italijanski blok? Praga. 7. februarja, M. Poset avstrijskega kancelarja Schobra v Rimu je izzval v češkoslovaškem tisku živahne komentarje. »Lidove Novine« izražajo prepričanje, da ta korak dr. Schobra ne pomeni spremembe avstrijske politike in da je šel dr. Schober v Rim več ali manj na indirektno zahtevo Italije. Italija hoče pred vsem svetom pokazati svojo zmago nad avstrijsko republiko, kakor so se nekoč barbarski vojvode morali ookkmiti pred Rimom, tako je mora! zastopnik Avstrije izročiti Italijanu najvišje avstrijsko odlikovanje kot neke vrste vojni plen. »"Narodna PoIHika« naglaša. da se vrši v Srednji Evropi že delj časa hud boj med Italijo na eni in Francijo s Poljsko in Malo antanto na drugi st-ni. Italija je zbrala okrog sebe Madžarsko in Bolgarijo, sedaj na hoče navezati nase še Avstrijo. GigantsV" ba med ItalRio i reagiral na napade italijanskega tiska, popolnoma urimo in s primemo rezervo presoja dogodke v inozemstvu.« »Za nepomirljivost in neljube zmivost m italijanski sbrani obstoja več razlogov: V prvi vrsti so ti razlogi gospodarskega značaja. Oficijelna italijanska poročila priznavajo neuspeh italijanske trgovinske politike na drugi obali Jadrana. Italija je najvječji kupec jugoslo-venskih proizvodov, dočim Izvoz iz Italije v Jugoslavijo neprestano nazaduje. Avstrijska, nemška in češkoslovaška (industrija delajo italijanski trgovini veliko konkurenco v Jugoslaviji. Italijanski kapital pa ima baš sedaj pod novim režimom v Jugoslaviji najlepše perspektive in nekatere italijanske banke so že zavzele v Jugoslaviji važne pozicije.« Modema socijalna zavoda beograjske občine Otvoritev delavskega in otroškega zavetišča - Dr. Žerjav kot oče delavske zaščite Beograd, 7. febr. č. V nedeljo otvorijo v Beogradu delavsko zavetišče za moške in ženske in otroš':o zavetišče. Vse zavode je zgradila beograjska občina. Delavsko zavetišče ima 40 sob z 240 posteljami, kopalnicami itd. V otroško zavetišče pa bodo sprejemali pod 4 leta stare otroke onih roditeljev, ki so preko dneva zaposleni Otroci bodo dobivali v zavetišču tu-vso hrano. Posebno odposlanstvo je danes posetilo ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drnkoviča ter ga zaprosilo, naj bi osebno prisostvoval nedeljski otvo-• tvi delavskega zavetišča. Beograd, 7. febr. p. Povodom nedeljske otvoritve velikih socija'.n:h institucij beograjske občine objavljajo že današnji listi obširne člamke, v katerih se predvsem spominjajo pokojnega ministra dr. Gregorja Žerjava, ki ga označujejo za očeta in glav- • nega inicijatorja delavske zaščite v Jugoslaviji. V toplih besedah se spominjajo njegove splošno znane vneme za ureditev socialnega položaja delavstva in obžalujejo, da je sredi svojega snovanja in neumornega dela mnogo prerano podlegel zavratni bolezni. »Pravda« objavlja sliko dr. Žerjava in piše, da bi bila delavska zaščita pri nas brez dr. Žerjava še danes v prvih povojih. Dr. Žerjav je bil mož širokega pogleda, inicijativen in delaven in v največji meri je njegova zasluga, če se more Jugoslavija s svojimi zakoni in ustanovami na polju socialne zaščite danes meriti z vsako moderno in napredno državo. V enakem smislu pišejo tudi drugi beograjski listi in obžalujejo, da v dobi strankarskih razprtij in parlamentarne borbe možje dr. Žerjavovega kova niso našli dovolj ne opore za izvedbo svoiih velikih in koristnih načrtov. Brezuspešni napori hrvatskih emigrantov Ženeva, 7. febr. M. Kakor se še le sedaj izve. sta se mudila dr. Krnjevič in dr. Ko-šutič v Ženevi v času od 34. do 27. januarja. Ves čas sta se trudila, da bi ostalo njuno bivanje v Ženevi v najstrožji tajnosti in še le tik pred svojim odhodom sta obvestila neke nemške in švicarske novinarje o namenu svojega prihoda v Ženevo ter jim razdelila kopije svoie znane spomenice, ki sta io, kakor že javljeno, izročila tajništvu Društva narodov, hoteč ob'atiti našo d-žavo. V tajništvu Društva narodov se je izvedelo za njuno spomenico še le po njunem odhodu 28. januaria, ker šef kabineta niti ni smatral sa potrebno, da bi izročitev te spomenice in njeno '•seb;no publiciral. kakor ie to običajno. Dr. Krnjevič in Košutič sta nato poskuša-I svojo srečo še v Curhu, kier sta se mud:la štiri dni in skušala razbobnati v svet svoje proteste in obtožbe. Toda tudi tu je ostalo njuno prizadevanje neopaže-no. Niti eden pomembnejši list ni hotel objaviti nhmih člankov. Avtobusna tarifa v Bosni Beosrrnd. 7. febrnaria. AA. Mm varstvo za iavna dela ie zniž^o v^z^mo na vseh avtobusih v državni reži i i v Bosni ln Hercegovini na 0.75 Din za km. Seja vlade Beograd, 7. febr. AA. Danes od 12. do 13. ure je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade generala Petra Živkoviča. M nistrski svet je razpravljal na seji o tekočih poslih. Zahvala ministra Trifunoviča Beograd, 7. februarja. Minister za javna dela Trifunovič je prejel o priliki svojega imenovanja veliko število prisrčnih čestitk od znancev in prijateljev. Gosp. minister se vsem zanje najtopleje zahvaljuje. Novi grški poslanik v Beogradu Beograd, 7. februarja. Atenski listi javljajo, da bo imenovan za novega poslanika grške republike na našem dvoru g. Sakela-ropulos, drugi politični direktor ministrstva zunanjih poslov v Atenah. Zborovanje zagrebških delavcev in nameščencev Zagreb, 7. februarja, n. Delavci in nameščenci vseh strokovnih organizacij v Zagrebu brez ozira na struje, so sklenili prirediti v nedeljo 9. L m. javno skupščino vseh delavcev in nameščencev mesta Zagreba. Na zborovanju bo govoril glavni tajnik centralnega sekretarijata Delavskih zbornic gosj* Živko Topalovič. Sofijski zaključki Službeni komunike o vsebini doseženega sporazuma -Zamenjava dvolastniških posestev - Odredbe za prepre-čenje obmejnih incidentov Beograd, 7. februarja, AA. Po včerajšnji zaključni seji mešane jugoslo-vensko-bolgarske komisije, na kateri so bili podpisani protokoli o doseženem sporazumu, je izdala bolgarska uradna agentura komunike, ki pravi m. dr.: »Likvidacija dvolastniških posestev se naj izvede takoj in na način, da ne bodo oškodovani prizadeti posestniki in da to ne povzroči njihovega razse-ljevanja. Obe vladi bosta po svojih organih olajšali neposredno sporazumevanje med dvolastniki samimi, zlasti pa med onimi, ki so voljni prostovoljno Kamenjati svoja posestva, potom direktne zamenjave, ali potom kupoprodaje. V tem primeru se mora kupnina za prodano posestvo uporabiti za na-kuo drugega posestva v bližini prejšnjega na ozemlju države, ki ji pripada dotični dvolastnik. Od 1. maja t. 1. dalje se bo likvidacija dvolastniških posestev nadaljevala s posredovanjem pokrajinskih mešanih komisij, ki morajo to delo dokončati najaalje v roku dveh let. Pokrajinskih mešanih komisij bo pet: timoška, caribrodska, trn$xa, krivopa-lanska in bdasiška. V komisij: bo za vsako državo po en sodnik okrožnega sodišča, sreski, načelnik, en agronom, upravnik davčnega oddelsa in en sekretar. Za rešitev spornih vprašanj, ki bi se pojavila v komisijah, Kakor tudi za morebitne oritožbe dvokst.i'kov proti odločbam teh komisij, se odreja mešana komisija s po štirimi čiani za vsako državo. Ta komisija ima zaključiti delo najkasneje v roku šestih mesecev Tardieujeva vlada in strankarski odnošaji v Franciji Ko se je francoski ministrski predsednik vrnil za par dni iz Londona, je bil na domačih tleh sprejet z velikim navdušenjem. Po posrečeni haaški konferenci in po prvem večjem uspehu na pomorskih pogajanjih v Londonu je ta izraz zadovoljstva razumljiv in upravičen. Tardieu in njegov najodiičnejši sodelavec, zunanji minister Briand sta v polni meri upravičila zaupanje, ki ga je stavila Francija v svojo vlado. Zato so tem čudnejši glasovi, da je Tar-dieujev kabinet v krizi in da pride v kratkem do večjih izprememb v sestavu vlade. Naglašalo se je celo, da se Tardieu in Briand ne razumeta, da bo Briand zbral okrog sebe levo usmerjene elemente v sedanji vladni večini in skupaj z radikali osnoval blok levice. Drugi pa so trdili, da bo Tardieu prehitel Brianda in ga izločil iz vlade. Te govorice so netočne. Tardieu je smatral za potrebno, da jih najodločneje demantira takoj po svojem po-vratku v Pariz. Izjavil je: Vlada, ki misli, da je doslej izpolnila vse svoje obveznosti, bo ostala, kakršna je, in bo nadaljevala politiko, ki se je je lotila v začetku novembra. Ako je tako — in ni razloga za dvom — odkod tedaj izvirajo govorice? Prvi povod zanje je dal nedavni kongres francoske socijalistične stranke, ki je imel rešiti vprašanje, ali smejo mednarodni socijalisti v Franciji sodelovati v vladi meščanske levice ali ne. To vprašanje se pojavlja skoro na vsakem soci-jalističnem kongresu. Kot znano, ne gledajo socijalisti v vseh državah enako na problem »sodelovanja« in »mini-sterijalizma«. Belgijski in nemški socijalisti so n. pr. že ponovno vstopili v vlado, kjer so imele meščanske, celo konservativne stranke večino, oziroma velik vpliv. Francoski socijalisti pa so se doslej — le med vojno so za nekaj časa odstopili od svojega načela — z vso vehemenco branili takega sodelovanja in prevzetja odgovornosti v vladi, kjer jim ni zagotovljena popolna premoč. Pripravljeni pa so bili vedno podpirati s svojimi glasovi tisto demokratično, levo meščansko vlado, ki bi izvajala demokratične reforme in utirala pot socijalizmu. Tudi izjavljajo neprestano, da so vsak čas voljni prevzeti oblast sami; kvečjemu bi sprejeli v svoio Vlado nekaj malomeščanskih ministrov, ki bi podpirali zvečine soci-jalistični režim. Ta načelna struja je vedno zmagovala na kongresih nad pristaši sodelovanja, katerih najvidnejši predstavitelj je po vojni Paail — Boncour. Zmagala je tudi na zadnjem kongresu, čeprav so dobili pristaši udeležbe v vladi levi- Na£bo$še, naftrajnejše, zato 13 najcenejše! carskega bloka prav znatno število glasov. Na ta način je vprašanje rešeno do prihodnjega kongresa socijalistične stranke, ki bo šele čez mesece. Socijalistični radikali Daladierjeve struje so prišli s tem odklonilnim sklepom v dokaj neprijeten položaj. Na kongresu v Angersu 1. 1928. je Dala-dier izsilil izstop Herriota in tovarišev iz Poincarejeve velike vlade narodna sloge v upu, da se bo posrečilo obno viti levičarski kartel iz 1. 1924. Trdo-vratnost socijalistov je to vedno pre prečila. Večina socialističnih poslancev se je sicer po Briandovem padcu izrekla za vstop v Daladierjevo vlado, toda stranka je svoje poslance dezavuirala In vse kaže, da ni upanja, da bi socijalisti v doglednem času pristali na sodelovanje, kakršno bi prijalo Dada-dierju. Spričo tega razočaranja se je morala pojačiti pri radikalih desna struja, ki želi po vzgledu Briandovih republikanskih socijalistov sodelovanje z vladnimi republikanskimi strankami. Iz te želje so se rodile govorice o bližnji krizi Tardieujeve vlade. Drugi povod govoricam o bližajoči se krizi je dalo zadržanje predsednika skupine »radikalne levice«, Danielouja, ki je sporočil Tardieuju, da se njegova Skupina ne šteje več med vladno večino. Radikalna levica je dejansko jeziček na tehtnici v sedanji vladi. Brez nje ni večine. Toda Danieloujeve odpovedi vsaj ta trenutek ni jemati preveč tragično. Stranka je v vladi zastopana kar po šestih članih, med katerimi je tudi minister za delo. Lou-cheur. Njeni člani so imeli tudi doslej svobodne roke pri glasovanjih. Tardieu je od novembra vladal z večino čez 50 glasov. Štiridesetkrat je dobil zaupnico. Ni pričakovati, da bi večina kluba dezauvirala vlado, kjer je toliko njenih ministrov. Nezadovoljstvo v desnih vrstah vladne večine, ki ga je izzval velikopotezni Loucherjev načrt za socijalno zavarovanje, se zdi, da bo odpravljeno s kompromisom. Opozicija res napenja vse sile, da zruši vlado, če ne prej pa po londonski konferenci in pred sprejemom proračuna, ki mora biti zagotovljen do konca marca. Pri ocenjevanju politične situacije v Franciji pa je treba vedno imeti pred očmi dejstvo, da »levičarski kartel« nima večine v sedanji zbornici in da se je dosedanja večina izkazala delazmožno. Možno bi bilo kvečjemu razširjenje koalicije na levo z vstopom desnega krila radikalov v vlado, torej k veliki narodni vladi, s kakršno je Poincare od I. 1926. do 1928. uspešno reševal francoske finance. To bi bil preklic sklepov radikalnega kongresa v Angresu in popolen polom Daladierjeve politike. Taka korenita operacija pa danes še ni na vidiku. Ameriški kongres za vojne vdove Washington, 7. februarja. AA. Ameriški kongres je odobril kredit 5,386.357 dolarjev, ki se bo porabil za potovanje vdov in mater ameriških vojakov na vojaška pokopališča v Franciji. Nova madžarska stranka Budimpešta, 7. februarja, s. V kuiloarjih par-tam-en.ta se govori, da vodita poslanca Rassy iti Sandor pogajanja za ustanovitev nove nacijorirbil filmski ajrent. ki je 'tožil igralko za 2.500 funtov sterlingov. Eksplozija v dunajski tovarni Eksplozija 2000 1 plina je porušila celo tovarniško poslopje - Deset delavcev ranjenih - Ogromna škoda po zaključku dela pokrajinskih mešanih komisij. Vsi spisi, sestavljeni v zvezi /. izvrševanjem likvidacije, so oproščeni pla-čanja taks. Vsaka od dveh vlad bo storila s svoje strani vse potrebne odredbe za ohranitev in zavarovanje pravega reda na meji in za odstranjevanje vseh okolnosti in razlogov za morebitne incidente. Obe bosta tudi priporočili svojim obmejnim oblastvom, da ostanejo v dobrih odncšajih z oblastvi d'enski poziciji, .ie bil dr. Jelovšek vse življenje silno skromen in varčen, to seveda le glede samega sebe, ker za siromaka je imel vedno odprto roko. Po dolgi, neumorni službi nad pol stoletja, Ka dom. diod. za slavnosti, za šport itd. primerne obleke, le prvovrstno blago in brezhiben kroj, nudi v največji izberi tvrdka I. MAČEK, Ljubljana Aleksandrova cesta 12 je bil upokojen, ali vendar še prezgodaj. Prav otožen se je 1924. preselil v Ljubljano, kjer pa se kar ni mogel prav udomačiti. Lani, ko je bil še precej krepak. je v svoji skrbnosti odrekel sliko, da ga ne bi »poveličevali« v »Jutru«. Letos, ko leži na mrtvaškem odru smo io prejeli od njegovih sorodnikov in to je menda edina slika ki si jo je moral preskrbeti za legitimacijo ... Vso svojo plemenitost jc dr. Jelovšek pokazal še na smrtni postelji: v oporoki je vso zapuščino namenil dobrodelnosti. Čast takemu možu, lahka mu domača zemlja! Valentin Breskvar 70 letnik Nasproti sedaniemu slavnemu Kernu v Trnovem se je pred 70. leti rodil naš jubilant Valentin Breskvar, vulgo Cibrov oče. Kot otrok je bil že korenjak; saj je pogosto uhajal od doma kar bes na Kern in se drsal v družbi svojih mladih prijateljev, ne da bi občutil mraza. Še celo vroče mu je postalo pri drsanju, tako, da se ]e led topil pod njegovimi toplimi nogami. Saj to ga je bržkone tako okrepilo, da je čil in čvrst dočakal to lepo svoie slavje. Ko mu je bilo jedva dvajsetšel let. se je poročil in dobil v zakon dobro in zelo pridno gospodinjo, ki mu stoji še danes skrbno ob strani. Imela sta več otrok, od katerih živijo sedaj še ena hčerka in pet sinov. Vse sta vzgojila kar najbolje. Pri kruhu so vsi in jima delajo s svojim vzornim vedenjem čast in veselje. Po očetovi smrti se je naš jubilant preselil na svoj današnji dom. S svojo pridnostjo in umnim gospodarstvom si je polagoma zboljšal svoje 'posestvo, ki je danes med najlepšimi v Trnovem. — Naš jubilant je sicer resen, pameten mož, vendar pa vesele narave. Če pride v družbo s svojimi izrednimi šaljivimi in izvirnimi dovtipi. zaba- va vse. Kadar pa zagode godec kako okroglo, je prvi, ki prične plesati in lo še sedaj kljub svojim sedmim križem. Če treba tudi zapoje. Najljubša pesem mu ie ta-le fantovska: »Nobene bukvice niso tak" lepe . . .< Povsod je zelo priljubljen. Prijatelji in znanci njegovi ga zelo pogrešajo, kadar ga ni med njimi. Zato je iskrena želja vseli, ki ga poznajo, da hi še dolgo vrsto let hodil med nje tako čvrst, zdrav in vesel, kakor dosedaj. Taki ljudje so dobrota za svoio okolico. Srečno živel Se mnogo let! Obisk pri iugoslovenskih dijakih v Brnu Koncem januarja sem se ustavil na potovanju po Češkoslovaški republiki tudi v Brnu. Drugi največji kraj v republiki, šteje domala četrt milijona prebivalcev. Pestro mesto, z zanimivo naravno kuliso, ki se dviga nad mestom: Špilberg. Danes ie Brno važno središče tekstilnine industrije. Če vprašaš Brnjana, kakor se imenujejo med seboj, koliko tekstilnih to-varen premore Brno. ne boš dobil povsem točnega odgovora. Toliko pa je gotovo, da jih ie okrog st«! Sto — samo tekstilnih! Potem pa ie še ogromna Zbrojevka. ki zalaga s svojim vojnim materialom celo prekooceanske dežele, da ne naštevam še ostale industrije. Zanimivo je. da se ie zadnja leta jugoslovenska kolonija — tu r/elo pomnožila z dijaki, ki so se lotili študija na tekstilni srednji šoli. Vsekakor lep up. da preidejo v naše domače tekstilne tovarne (Kratii. Litiia. Št. Pavel pri Preboldu. Duga resa itd.) kočno le naši 1 j ii cl ie na mesta strokovniakov. Razen teh študentov živi v Brnu mnogo na šili akademikov, ki jih ie dober glas brnianske univerze priklical k sebi. Vsi so organizarani v •■ Jugoslaviji«. O delovanju tega društva boš ču' v pogovoru z brn-skimi krajevnimi odličniaki vso pohvalo, d voril sem s spretnim organizatorjem prof. inž. Filkuko. sedanjim predsednikom CI - Lige. z jugoslovanskim konzulom g. Viskovičem. simpatičnim Dalmatincem iz Brusa. ki skrbi za naše študente kakor dobrodušni očka, nadalje z našim znanstvenikom univ. prof. g. dr. Mihajlom Ro-stoharjem. ki ie doma s Krške ravnine, kakor čebelica pridnim tajnikom Lige g. Janekom itd. Predolgo bi lahko našteval imena, vseh tistih vidnih predstavnikov Krnske družbe, ki so si v tem edini, da ie A. D. »Jugoslavija« izredno važan faktor brnskega javnega živlienia. posebno tistega. ki prede stike med brati z juga in severa. Zato pa je tudi pri vseli akcijah Monumentalno filmsko veledelo' Cecil B. de Millea! Včerajšnje predstave popolnoma razprodane! Preskrbite si takoj vstopnice za predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri! Vsak mora videti velefilm I Brezbožno dekle 'od krinko ljubezni in pravice tri-umfirata sovraštvo in sadizem. eCUni Kino matica Tel. 2124. zastopano naše dijaštvo. ki ga zastopa društveni predsednik, cand. ing. g. Pavle Domicelj, notranjska korenina. Glavno zbirališče našega dijaštva in brnkkili družb ie v kavarni in hotelu »Sla-vi.ia«. Tu dobi'; vedno kakega našega rojaka. ki pribiti s svojega deia. da vrže pogled v liste iz domačije. »Jutro« prihaja kot vedno zažel.ien in težko čakan glasnik z novivami iz domovine. Razen »Jutra« ima kavarna še po en zagrebški in beograjski list. V kavarni igra odličen orkester. ki ima na ljubo našim ljudem seveda tudi' precei našega programa. Šef kavarne in hotela ie zvest član C J - Lige. Le opazi. da ima bridka Liga v svo.il sredi goste. ki i i h rada postreže s »čepički«. bo godba neumorno segala po jugoslovanskih biserih... ... c> ■•• Res. popotnik ce oocut: tu v »Slavi.u« kakor v — Jugoslaviji. V Brnu ie omembe vredna še Dalmatinska vinarna. Nien lastnik ie naš konzul, vedno priiazni g. Viskovič. Seveda se sam ne bavi z nio. ker ga preveč obremenju-ieio konzularne zadeve. Priietni lokali so pri Viskoviču. -.. zato se naši dijaki in li-gaši. kadar jih dovedem opravki in imaio v separeiu seie in slične društvene sestanke, izgovarjajo kaj radi na »patrijoti-zeni" in »službene« posle na >konzulatu«. Vsekakor ie nadalje vredno obiska ogromno poslonie »Stadion«, last brnskega Sokola f. Vse najdeš v tem modernem velikanu, predvsem seveda krasne telovadne lokale in prostore za društvo. Stadion ima največjo dvorano, kar jih premore Brno. V tej impozantni dvorani bo nastopil pevski zbor učiteljev iz Dravske banovine na koncertu 3. maja. Kakor velika družina žive naši študentje z ostalimi Brnjani. seveda predvsem s člani Lige. Sredi tega meseca bo imela naša akademska omladina. organizirana v enotnem društvu v »Jugoslaviji«, svoj veliki dan. Praznovali bodo 201etnineo društva. Predsednik »Jugoslavije« g. Domicelj ima polne roke dela. a prav vneto mu pomagajo vsi odborniki in članstvo. Naši fantje se pripravljajo nad vse marljivo. da bo proslava lepa in častna. Zainteresirali so vse ugledne osebnosti v Brnu, v damski komite so vstopile mnoge dame. protektorat t>a je prevzel iaš praški poslanik g. dr. Orga Angjeliuovič skupno z brnskim županom g. Tomcšotn. Ob priliki jubileja se b ovr.šil v veliki dvorani Besednega doma slavnostni koncert. Publiki, ki bo posetila slavnosti naših nridnih akademikov, se bosta predstavila slovenska umetnika ga. Pavla Lov-šetova iz Ljubljane in g. Marij Šimenc iz Zagreba. Na'im mladim rojakom, članom A. D. »Jugoslavije«: pa želimo, da uspe nroslava 201etnega jubileja nad vse zadovoljivo. Jože Župančič. Ne mučite svoje deee z ribjim oljem, temveč ji dajte JEMALT je zlatorjav prašek, prirejen iz 30% ribjega olja in iz suhega sladnega ekstrakta, čigar hranivost je obče poznana. Dobiva se v vseh lekarnah, v malih omotih po Din 25.—, v velikih omotih po Din 42.—. Važna tržiška prosvetna ustanova Tržič, 7. februarja. Občni zbor Slovenskega bralnega društva se je vršil v torek ob 8. zvečer pri Baštlju, kier ima svoje lokale že več kot 30 let. Udeležba je bila še dosti dobra. Poročila funkcijonarjev so povzročila deloma živahno debato. Posebno lepo in izčrpno poročilo je podal mladi gospodar gos p. Mirko Lavš, ki je uredil društveni arhiv In storil vse, da je slika društvenega gospodarstva popolna. Tz blagajniškega poročila posnemamo, da je bilo v preteklem letu prometa okoli 22.000 Din. Posebno dobro se je obnesla proslava društvene 401etnice. Tajniško poročilo je povedalo, da je bilo društveno delovanje v preteklem letu prav živahno, rešilo se je nad 150 dopisov. Poročilo knjižničarja je moralo zaradi odsotnosti knjižničarja odpasti, vendar pa se je članstvo iz blagajniškega poročila prepričalo, da se članstvo in nečlani prav pridno poslužujejo dobre slovenske knjige. Knjižnica šteje nad (i' M) zvezkov in se stalno izpopolnjuje. Poročilo pevovodie je obsegalo podatke o obisku pevskih vaj in samostojnih nastopih, katerih je bilo več. med temi glavni samostojni pevski koncert ob priliki 401etnice, ki je uspel kar najlepše, številčno je pevski zbor močnejši kr» lansko leto. pogreša pa par dobrih basistov ;n prvih tenorjev. Pevski arhiv šteie nad 220 zborovskih skladb za mešani. moški in ženski zbor in lepo število pariitur. Skoro popolni so »Novi akordi t. ki so se v preteklem lptii zvezali in nanovo uredili. Trenutno študira društveni zbor lahko opereto, ki se bo v najkrajšem času uprizorila s sodelovanjem priznanih igralcev sokolskega odra in pa salonskega orkestra »Kernc. Dela so v polnem teku. Predsednikovo poročilo je naštelo vse važnejše društvene dogodke, predvsem se je spominjal umrlih članov in pokojnega narodne, ga voditelja dr. Gregorja Žerjava, ki c;a je na njegovi zadnji poli spremila društvena zastava in pa častno število članstva. V spomin počaščenja blagih pokojnih so se navzoči dvignili raz sedežev in zaklicali njihovemu spominu trikrat »Slava*. Izmed članstva je trojica stopila v zakonski slan in so se vsem priredile običajne poslovilne podoknice. Nato so se-obravnavala društvena pravila in so se storile potrebne spremembe. Glavna ie ta, da se je spremenilo društveno iiue, ki je odslej »Bralno društvo Tržič v Tržiču . Če se društvo razide, dobi vse premoženje Ciril . Metodova družba v Ljubljani. Pri slučajnostih se je rešilo nekaj zadev ki so večje važnosti, tako sodelovanje društvenega pevskega zbora pri raznih prireditvah in pogrebih. Volitve so pokazale, da uživa dosedanji odbor polno zaupanje članstva, ker je bil ves nanovo izvoljen, razven dosedanjega gospodarja g. Mirka Lavša, ki odide v najkrajšem času k vojakom. Ob 11. je bil občni zbor končan. Tat, ki je nevede ukradel dolarje Vače, 7. februarja Orožniška patrulja na Vačah pri Litiji je naletela na sumljivega postopača. Na rami je nosil dobro nabasano vrečo. Mladeniča so pova' H na postajo, kier so mu izprašali vest. ■ Pišem se Anteni Mi-heiič in sem doma iz kočevskega okraja. Star.sem 21 let.« tako se ie predstavil mladenič. Doda! ie seveda še. da je nedolžen. Nato ie pričel praviti, kako ie prišel na Vače. Na jesen ie odšel v Avstrijo. V Gradcu ima znanca. Kočevarja. ki se živi s pečenjem kostanja. Ta ga je povabil tja gori za pomočnika. S časom pa ga ie odslovil in Tonče se je napotil v domovino. Šilingi so kmalu pošli. dinarjev ni imel. ostal ie na cesti — brez novcev. Z živahnimi gestami je pravil svoio živ-l.iensko storijo. Na vprašanje, kako se je preživljal na poti domov, jc odgovoril Tonče prepričevalno: »I, prosil sem po hišah in sem povsod dobil kruha ali kaj inacega!« Vendar orožniška ušesa ne verjamejo vsakemu zatrjevanju nedolžnosti. Iz previdnosti so prelistali tudi stare policijske dnevnike. Res. tamkaj se .ie našlo ime Toneta Miheličevega. Oblastva ga iščejo zaradi vloma in tatvine. Tonček ie skušal sprva tajiti, da je to le pomota. Pa kaj češ! Ko so mu napovedali aretacijo je dejanje priznal. Da je zašel na slaba pota. je po njegovem zatrdilu kriv kočevski goseodar sam. Pred leti je služil Mihelič za pastirja pri nekem oosestniku v okolici Kočevja. Kadar je čital mož o tatvinah in vlomih, se je vedno hudoval: »Kako so ljudje neprevidni in malomarni! Prav imajo tatovi, če ■ jim vdereio v hišo in jim odneso razne dragocenosti. Previdni in oprezni naj bodo. pa ne bo tatinska obrt tako cvetela. Zakaj pa ni nikogar nikoli k meni!« je vedno končal možak svoje nauke. Tega svojega nekdanica "osmodaria se ie spomnil v stiski Mihelič. Poiskal je primeren trenutek, bilo je zgodaj zjutraj, pa le odbil lesene križe, ki so varovali okna. Nato se je splazil v sobo. odnrl je omaro in ie. zmetal 4 kompletne obleke skori okno. V žepe si ie nabasal 2 uri. verižice in kar mu je prišlo pripravnega ood roke. Saj mu .ie bilo znano, kie hranijo dotnaci svoie dragocenosti in novce. Ko je zapustil Mihelič hišo, mu .ie bilo tovora le preveč. Nekaj ga ie zbasal v svojo vrečo, del stvari pa je spravil v bližnje grmovje, k.ier ie vse zakopal. Drugo je nesel na podstrešje samotne lii"e. S plenom: obleko, novci in urami pa ie krenil no svetu, dokler ni padel v roke ♦ukaišniim orožnikom. Kmet, ki ie nekdaj mislil, da ie pred vlomi za vedno varen, je osumil vloma svoiega bivšega nasriria in ga je ovadil orožnikom. Za Miheličem na ni bilo ni-kakega sledu. Izginil je preko meie za ko-staniaria. Kljub temu. da je znašala vrednost ukradenih oblek, ur in verižic okrog 5000 Din, ie bilo kmetu najhuje za dolarje, ki jih ie hranil v žepu neke svoje ukradene obleke. »Kam ste pa dali toiiko dolarjev, ki ste Jih ukradli tisto noč?« so vprašali Ton-četa. »Kaj. dolarje?, se je začudil nepošteni mladenič. »Za dolarje pa prav nič ne vem. Ti soak ti! Najbrž so še v žepu kmetove obleke, ki sem .io skril!« Natančno ie na-značil, kam je shranil preostale obleke. Če ni že kdo drugi našel med tem tatovega zaklada, bo prišel okradeni vendar še do svoiih oblek in do dolaripv. Milie-iiču pa so se vendar pocedile sline, ko je začni, kak 'zaklad ie imel že v svojih rokah, pa ni vedel zanj. Aretirani Mihelič .ie prišel že večkrat navzkriž s tuio lastnino in beleži njegov kazenski list že tri kazni, ki jih ie prestal .»Nedolžnega« dolarskega tatu so oddali v zapore ljubljanskega sodišča. Iz sodne dvorane Pogojna obsodba Ljubljana. 7. februarja. Pred sodnikom - ooedincem se ie vršila dve uri trajajoča kazenska razprava proti nekaterim vajencem, ki so jemali svojemu mojstru materijal in razne aparate ter jih prodajali raznim strankam. Tatvine so se vršile že pred dvema letoma. Sodnik je vajence deloma oprostil obtožbe, enega pa je obsodil na en mesec zaporu, toda pogoir.o za dve leti. To ie na ljubljanskem deželnem sodišču že neti primer ro^oine obsodbe^ ki io mnogi še napačno tolmačim, meneč, da mora obso.ienec kazen nastopiti in prestari še le po dveh letih. To to'mačenje ie seveda popolnoma napačno. Pomen pogojne kazni ie ta. da se obsojencu, ki ie bil n. pr. obsojen na ^n mesec zapora, kazen popolnoma izbriše in odousti. če v dveh letih ne "skrivi prav nobenega kaznive'a dejanja. Če pa v tem času zakrivi kak de-likt. mora pn o kazen prestati poleg nove. Nož In puška Pred sodnikom - poedincem sta se vršili nadalje dve prav zanimivi in deloma veseli razpravi. Mhd. zastaven kmečki fant Janez iz kamniške okolice, se ie zagovarjal zaradi teoeža. 7. ii"?em ie v pre-teDti prizadel nasprotniku Francetu h"d vbodiiaj v hrbet in vrezniuo pod uho. Janez je sodniku priznal da nasprotnika z nožem sunil ramo v uho. Bil je obsojen na 14 dn! zarora. Ztinai dvorane sta si obsoi°m Tanez in nasprotnik, znnet segla v roke S pričami vred s-ta odšla v gostilno. kier so slovesno sklenili novo prijateljstvo. Priče prispevale pričnino. da ie bil zanPek lepši... Devet fa]po\- ic prišlo va«ovat na Jezersko. nred ''išo posestnika Stanka. Silno so se drli. Posestnik Stanko ie priiel za lovsko mrko ter odorl okno. da ore bil ob^oi^n na 1 fl<> Hi n denarne iv\ nlnčliive v fr^h tednih, odnosno na dni zapora. Seveda se je s tem zadovoljil. ■ Deset resnic o planinskem plesu 1. Katera .ie najbolj priljubljena pred-pustna prireditev v Ljubljani? — Planinski ples. 2. Kdai se bo vršil letos planinski ples? — Danes 8. februarja. 3. Kje se bo vršil letos planinski ples? — V vseh prostorih na Taboru. 4. Zakaj privabi baš ta ples vsako leto največ ljudi? — Zaradi neprisiljene in vse-skoz animirane zabave! 5. Kdo zahaja vsako leto na planinski ples? — Vsakdo, ki želi prebiti par veseiih uric v krogu veselih ljudi! 6. Kaka obleka ie predpisana za planinski ples? — Irhovke in dečve imajo prvo besedo, drugače je obleka poljubna. 7. K.ie bo letos izvoljena punca s ponosnim naslovom: »Najlepša Slovenki«? — Drevi na planinskem plesu na Taboru! M. Ali bo treba turistom menažo s seboj vzeti? - Ne! Planinski paviljoni lia Taboru so na.ibo.gate.ie in najfineje založeni. 9. Ka.i boš o'ačal za to imenitno zabavo? — Le 15 Din, a preplačila se v prid SPI) naihvaležneje sprejemajo! 10. Ka.i sledi iz vsega zgoraj navedene- Vsi drevi na Tabor! 16S Pri obledeli, sivoramenkasti barvi kože, inctn:'.i cčeh. slabem poču.tku. zmanjšani delavni moči. duševni depresiii. težkih sanjah. želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, r a mišljeni bolezni ie pametno, da izpijete nekai dni zapored vsako iutro na tešče kozarček naravne »Franz Josef grenčice«. V zdravniški praksi se »Franz Josei voda« radi tega posebno uporabila, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolcznr. >Franz Josef grenčica« sc dobi v vseli lekarnah. uro.gerijah in špecerijskih trgovinah. ______ Čez sedem let... Zgodba o izgubljenih Urah Lož. 7. februarja. Y mirni Ložki dolini poteka življenje monotono. Lo redki so v Ložki dolini kaki večji kriminalni dogodki. Zato prebivalstvo zadnji čas še posebno živahno razpravlja o aretaciji mladega kmečkega fanta, 21 letnega Stanka Žnidaršiča, po domače Samprtovega iz Podcerkve. Bilo je pozimi 1922, ko je tihotapstvo najbujneje cvctclo. Dne 6. februarja je lesni trgovec Juško Baraga, p. d. Prusnik iz Šmarate na potu i/, Podcerkve v bližnjo vas Nadlesck izgubil leno vsoto, 2800 italijanskih lir. Vse poizvedbe o najditelju so ostale brezuspešne. Splošno so bili ljudje mnenja, da je denar na cesti v sne^u pobral kak tihotapec. Na posestvu Stanka Žnidaršiča gespotia-ri mati Ilelcna, ker jc oče France umrl pred dvema letoma. Pred 14 dnevi jc bila poroka Stankove sestre. • Nastale so zaradi dote družinske razprtije. Tako so sc poostrile, da so končno i/.dali, kdo je našel Baragove izgubljene lire. G. Baraga jc izvedel o razdoru v Žni-daršičevi družini in-tudi o tem, da so očitali Stanku prikrivanje najdenih lir. Obrnil se je na orožniško stanico v Ložu in. orožniška patrulja ie res odšla na dom Stanka Žnidaršiča. Tu so najprej zaslišali mater, ki jc povedala, kako jc Stanko lira našel in kako so jih potem v Ljubljani zamenjali po 4 D'n za liro, kajti takrat ja bil tečai lire izredno visok. Sledila jc aretacija sina Stanka, ki jc najprej uporno tajil, končno pa preiskovalnemu sodniku v Ložu vse priznal. Dogodek je, kakor rečeno, vzbudi! veliko zanimanje, ker je Joško Baraga kot lesni trgovec poznan v obmejnem poslovnem svetu kot agilen in podjeten mož, Se bolj pa zato, ker se jc zopet enkrat uresničil pregovor, da čez sedem let pride vse na dan. Dopisi BOROVNICA. Sokol v Borovnici ^ vpri-zori 9. t. m. popoldne Ganglovo dramo »Sin«. MIRNA. V noči od sobote na nedeljo poleti v Vsemirjc prvi raketni zračni orjak. zgrajen v domači tvornici, krščen »Krof Zahcrlin«- Kdor želi poleteti v tej zračni ladji, naj bo 8 t. m. točno ob 20. v Sokolskem domu na Mirni. Ker je v orjaku še dovolj prostih mest, sc tem potom vabite vsi, ki Vas je volja poleteti na luno in druge planete. Pasažirji v maske-radnih kostumih imajo prvi razred in plačajo samo polovično potnino. Kdor vzame povratno vozovnico za cclo potovanje, bo ob povratku na zemljo deležen kitajsko zakuske. V zračni ladji je velika plesna dvorana, v kateri bo med poletom svirala priznana godba »Sloge« iz Ljubljane. Najlepše in najoriginalncjše maskirana potnika prejmeta pri povratku krasna darila. Vstopnice prodaja Sokol — Mirna. STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Sokoiski oder v Stražišču vprizori v soboto 8. t. m. ob 20. in v nedeljo 9. t. m. ob 16. »Dom-na«, ljudsko igro s petjem v petih dejanjih. Igra je dobro naštudirana in bo privabila poleg domačinov tudi okoličane, zlasti iz Kranja. Tudi za oddaljene so železniške zveze zelo pripravne. Po predstavi čajanka. V nedeljo 23. t. m. pa bo isto-tam Sokolska maskerada. Dostojne maske vabljene. ROGATEC. Naše Sokolsko društvo marljivo deluje. Dne 12. in 19. januarja je priredilo s svojo dceo lepo mladinska igro »Sirotica Jerica«, ki je uspela obakrat prav dobro in v splošno zadovolj-nost. Glavna zasluga za tako lepe uspeha gre učiteljicama gdč. Pavli Potočnikovi in Anici Voduškovi ter učitelju g. Zoranu Hudalcsu, ki so imeli s pripravami in izvršitvijo mnogo truda. V razsvetljevanju odra, pa se je izkazal zopet mojstra gospod Ivan Brczmšek. MEŽIŠKA DOLINA. Neutrudljivi krajevni odbor v Črni jc že marsikomur ublažil trpljenje in upamo, da se bo še marsikatera solza posušila s pomočjo blagodejnega vpliva človekoljubnega društva Rdeči križ. Pobratimski krajevni odbor v Gu-štanju ne zaostaja za črnskim. Kakor smo zvedeli, se je začel ta odbor pripravljati za velepotezno nabiralno akcijo, da postavi Henri Dunantu, ustanovitelju prvega Rdečega križa, veličasten spomenik v sredini trga. Spomenik ni zamišljen v obliki piramide, obeliska, bronaste sohe ali slično. ta spomenik bo imel streho in bo Dom Rdečega križa. V Dunantovem domu bodo potrebni našli zavetišče in bo izhodišče zdravstvene prosvete. Hvalevredno delov ki zasluži podpore povsod. (Ped najvišjim pokroviteljstvom (Vel. /eralja IV. reprezentančni ples slušateljev ljubi}. universse 8. februarja v Union u L«-:-o Domače vesti * Nov grški poslanik v Beogradu. Za novega poslanika Grške na našem dvoru Je imenovan g. Sakeparopulos * Viiharjev spominski večer v Zagrebu. Dne 13. t. m. priredi društvo »Hrvatska žena« v Zagrebu Vilhariev spominski večer. Spominski govor bo izrekel prof. dr. Horvat, g. Berta Ody bo pela Vilharjevo kan-cono »Mrtva ljubav«, potem pa sledi Vil ha r-jeva opereta »Gospodia Pokandisovič«. * Deputacija pogodbenih poštarjev v Beogradu. Gradbeni minister je predvčerajšnjim sprejel depu-tacijo pogodbenih poštarjev Jugoslavije. Ljubljansko oblastno orga nizacijo je v deputaciji zastopal g. Viktor Engelnian. Pri tej priliki je zastopnik za grebške oblastne organizacije g. N/kola Tka iac navedel vse težkoče pogodbenih poštarjev in zaprosil ministra, naj bi izvršil reorganizacijo te institucije. V spomenici, ki so jo izročili ministru, prosijo pogodbeni poštarji za zvišanje plače, za rodbinsko do-klado, za znižano vožnjo na državnih železnicah ter za ustanovite-v penzijskega fonda za pogodbene poštarje. * Vprašanje drugi direktne tel. zveze Ljub Ijana-Beograd. Pred kratkim je gradbeno ministrstvo pozvalo vse oblastne poštne uprave, naj na posebnih konferencah obravnavajo vprašanja, ki se tičejo izboljšanja po-štno-brzojavne službe. Pri ljubljanski poštni upravi se je vršila konferenca, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, da se zahteva še ena direktna telefonska zveza med Ljubljano in Beogradom. * Znižana vožnja na italijanskih železnicah za Ljubljanski veiesejem. Po informaciji italijanskega trgovinskega atašeja v Beograda ie italijanski prometni minister odobril te-lc ugodnosti na italijanskih železnicah za potnike in razstavijake, ki bi želeli sodelovali na velesejmu v LJubljani v dobi od 29. maja do 9. junija t. 1.: znižanje železniške tarife za potovanje razs-tavljal-cev in uslužbenih strokovnjakov ter za prevoz blaga in 30% znižanje vozne tarife za obiskovalce velesejma od italijanske postaje pa do državne meje. * Zastopniki učiteljstva iz vse naše države so posetili finančnega ministra, da rr.u razložijo materijalni položaj učiteljslva, ki s poslednjim zakonom o narodnih šolah ni bil reguliran, in da ga zaprosijo, naj bi se upoštevale želje učiteljstva. ko bo pošlo-vala komisija za izpremembo uradniškega zakona. * Vse slovenske likovne umetnike opozarja novi odbor za prireditev jugoslov. umetnostne razstave v Londonu, naj takoj pripravijo svoja dela za od-pošiljatev, ker poteče rok že 14. t. m. Podrobnosti bomo še objavili. * »Domači prijatelj« V začetku toga meseca jc izšla druga številka ilustrirane družinske reviie »Domači prijatelj' z mladinsko prilogo »Naš obzor« z zanimivo vsebino. Vseletna naročnina za obe reviji, k! sta bogato ilustrirani, je 60 Din. Uprava, ki je v Ljubljani. Prule 11, pošlje našim čita-teliem na željo eno številko brezplačno na ogled (D interesu šega vdraofa je, da kupite aluminijasto kuhinjsko posodo, ki ne rjavi in je tudi najbolj trpežna. Dobite jo najceneje edino le pri tvrdki STANKO FLORJANČ1Č Ljubljana Sv. Petra cesta 25 * V Dalmaciji so izkopali staro cerkev. Društvo za raziskavanje domače zgodovine »Bihač« je v zadnjem času vršilo izkopavanje v Rižuicah med Solinom in Klisom pod vodstvom danskega arheologa profesorja Ejnarja Dikve. V Rižnicah je bila odkrita cerkev, ki je bila, kakor vse kaže, samostanska cerkev kneza Trpimira. Bila je «r 3-3 3-8- ta M cc _ "S S? Smer vetra 0 SS Padavin« _ s. Cn 8"i mo 9> 101 90 ia brzina v m in sek. NE 2 mirno NE 4 NE 8 ii 9 10 10 10 10 vrsta Dež Dež Dež ▼ mm do 7 are 1 i 1 io- 14 2 21-• 7502 11- 75 mirno 10 4 749-0 8- 8E SSW 2 10 Dež 13 Ilirija je imela z moštvom Maribora vedno dosti opravka, bil je to zanjo trd oreh. Tudi v nedeljski tekmi je pričakovati napete borbe, kjer bo najbrž odločila boljša kondicija. Zadnji dnevi so obema moštvoma omogočili trening, tako da nc bosta nastopila povsem nepripravljena. Pričetek tekme je določen za po! 16. V predtekmi bo igral Slovan z rezervo Ilirije, pričetek ob 14. Srauška štafetna tekma v Dovje -Mojstrani Smučarski klub Dovje-Mojstrana opo-zaija smuške klube na velezanimivo smu-Ško medklubsko štafetno tekmo v nedeljo 9. t. m. v Mojstrani. Ta tekma prednjač: pred drugimi tekmami s tem, da se pri stafetnem tekmovanju ne pokaže moč posameznega tekmovalca, temveč moč celotnega dotičnega kluba. Štafeta sestoji .z 4 tekmovalcev in prevozi vsak tekmovaiec 6 km isto progo. Start in cilj je v Mojstrani. Dosedaj je prijavljenih že več klubov in je pričakovati precejšnje udeležbe, ker je čas prijave do pol ure pred starto-n. Start ob 8. uri. Klub prireditelj je določil za zmagovalca štafete lepo darilo v trajno last (kiasen pokal). Poleg tega prejmeta prva dva. ki dosežeta najboljši čas, priznanice. Snežne razmere so jako dobre, osobito ker že dva dni po malem sneži in sicer suh sneg Do nedelie bo najbrže tudi skakalnica uporabna Tudi bo dana tekmovalcem prilika, da se lahko udeleže popoldne treninga smuških skokov v Kranjski gori, ker bo tekma zaključena že približno ob 10. Službene objave LNP (Iz seje poslovnega odbora 5. t. m.) Na znanje, se vzame razpored prvenstvenih tekem pomladanske sezone v Ce!o;u. Razpored :e ■naslednji: 23. februarja SK Celje : SK Olimp; 9. marca AMet.lk SK : SK Olimp; 16. marca SK Celje : Atletik SK. Ker SK Trbovlje in SK Amater (Trbovlje) nista odgovorila na dopis o'd 23. januarja 1930., v zadevi odigranja prvenstvene tekme spomladanske sezone, je p. o. LNP določil, da se odigra ■prvenstvena tekma med omenjenima kluboma dne 16. marca 1930. Razpored tekme za zimski pokal LNP je naslednji: 23. februarja Grafika : Natakar, Jadran : Slovan in Reka : Slavija. 2. marca: Krakovo : zmagovalec tekme Reka : Slavija in zmagova-Iec tekme Grafika : Natakar : imagovatec tekme Jadran-Slovan. 9. marca: Finale zmagovalcev iz II. kola. Na znanje se vzame dopis i.?r. Belaka Franca, s katerim preklicu-je svoj pristop k SK Svobodi, Ljubljana ter izjavlja, da ostane še nadalje član SK Ilirije, Ljubljana. Poziva se g. Belak Franc. SK Ilirija, da plača SK Svoboda, Ljubljana, tekom S dni do!« na članarini v iznosu 65 Din in dve žarnici. SK Olimp, Celje se poziva, da tekom treli dni poroča, ali .»stoje kak« zapreke proti verifikaciji Rudola Goloba za OSK Hajduk, Osjek. SK Celje. CeVe se poziva, da v roku treh droi javi, aH obstoje kake zapreke proti verifikaciji igralca Mikuša Stanka za SK Čakovec, Čakovec. — Tajnik 1. Solnce vzhaja ob 7 14, zahaja ob 17.14, luna vzhaja ob 10.46. zahaja ob 1.40. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 4.8, najnižja 3. Dunajska vremenska napoved za soboto: V vzhodnih Alpah nadalje padavine, polagoma se bo temperatura znižala. V severnih Alpah sneg in padajdča temperatura. V južnih Alpah se bo vreme počasi ob padajoči temperaturi izboljšalo. Vremensko poročilo za smučarje Ljubljana, 7. februarja. AA. JugoskrvensKi zimsko-sportni savez je izdal danes tole vremensko poročilo: Koča v Planici: 30 cm finega na podlag:, jasno, smuka idealna; Kranjska gora: 3 stopinje Celzija, oblačno, sneži, 30 cm pršiča; Dovje-Mojstrana: —5 stopinj Celzija, sneži, na podlagi 30 cm suhega pršiča, smuka idealna, skakalnica in sankališče uporabno; Jesenice: —1.5 stopinj Celzija, oblačno, sneži, smuka manj ugodna; Bled: —4 stopinje Celzija, jasno, snega na podlagi 4 cm, smuka manj ugodna; Bohinj: O stopinj Celzija, sneži, na podlag! 15 cm snega, smuka ugodna, mah skakalhica uporabna; Mrzli Studenec: —J5 stopinj Celzija, jasno, 60 cm snega, smuka dobra; Pa n in ski dom Kotce: izope-t padlo nekoliko novega suhega snega, smuka jako dobra: Krvavec: mnogo snega, smuka idealna, Se sneži; Sv. Križ pod GoEco: 15 cm snega, smuka dobra, še sneži. Pohorje: temperatura s-talmo pod ničLo, povsod izredno ugodne snežne razmere; Mariborska koča: 30 cm snega; Ruška koča: 30 cm snega še na stari podlagi; Klopni vrh: 40 cm snega na stari podlag'; Pesek: 40 cm snega na star.i podlagi. Alpska tekma v smuku. Radi slabih snežnih razmer v Ljubljana in bližnji okolici ni mogel smučarski klub »Ljubljana« izvesti več tekem, katere je imel na programu. Ni se ustrašil stroškov ki ne truda, s katerim so zvezane stične prireditve. Rad.i tega se je k tub odločil, vse tekme po možnosti preložiti v Planico, kjer ima svojo smučarsko kočo. Ista je stamo oskrbovana. Snežne razmere so prav ugodne. Dolina ima to prednost, da zapade vedno prvi sneg — a najpozneje skopni, in od južne strani je dobro zavarovana. Zato priredi v nedeljo 9. t. m. svojo prvo Alpsko tekmo v smuku in siioer s startom ob Kotovem sediu pod Jalovcem v višini 2000 m. Vsak smučar mora biti »ako dobro podkovan v prečnih skokih etc. ako hoče prevoziti vso progo brez padca. Strmina proge s« stopnjuje od 25—35° (glej skico v izložbi trgovine Goreč). Cilj je pri koči v Planici 1108 m. Tekma se prične ob 11. uri, a le v s lučaj ju ugodnega vremena. Priporočamo posebno smučarjem, fo-toamaterjem, da tekmi prisostvujejo. Koča dobro založena in bo S- oskrbnik Banovec skrbel, da bo vsem ugodeno. — Smučarski k hib »Ljubljana« Iz SK IllrHe. Plavalna sekcija ima strogo obvezen zdravniški pregled za gospode v soboto 8. t. m. ob 15.. za dame v ponedeljek 10. t. m. ob 16. v zimskem kopališču. — Redni gtmn^sf.ICni treningi lahkoatfetov bodo odslei vsak torek in petek ob 19.15 dalje v telovadnici Sred. tehn. Šole, gozdn.i tek pa vsako nedeljo ob 11. na Igrišču. Treningi so obvezni za vse člane in n«-roščajnike. — Hazenska sekcija ima danes popoldne ob 16. strogo obvezen trening na IgrlSJu za vse hazemaš;ce in atletinje. Jutri dopoldne ob 11. trening tekima dveh lastnih družin. Tečno ob 10.30 v garderobi: Hainer. Wo.hlf.irt, Ren.!. Mara, Nata, N:k>i. Stana I.. Rupel. VaSK. Vida, Darinka, Stana II., Žita. Ruša in S:na Čevlje ta hlačke je prinesti s seboj, ostalo opremo dobe igralke v garderobo. GOSPODARSTVO Naš uvoz v preteklem letu Generalna direkcija carin je pravkar objavila podatke o uvozu posameznih predmetov v preteklem leiu. iz katerih posnemamo naslednje zanimivosti: Uvoz tek«tilij in tekstilnih sirovin. Največje spremembe opažamo zadnja leta pri uvozu tekstilij, kar je brez dvoma posledica naglega razvoja domače tekstilne industrije v naši državi. Naš uvoz tkanin od leta do leta nazaduje, čeprav se konsum tkanin pri nas četudi polap^ma dviga. Iz naslednjih podatkov je razvidno, kako se je vrednost uvoza tkanin zadnja leta spremenila (v milijonih Din): Uvoz 1925 1926 1927 1928 1929 bomb. tkanin 1377 1058 977 788 708 voln. tkanin 616 533 452 388 360 svil. tkanin 117 142 15S 130 121 Skupaj 211« 1733 1587 1306 1189 Od lefa 1925. sem je naš uvoz bombažnih, volnenih in svilenih tkanin nazadoval za skoro eno milijardo Din. od 2110 na 1189 milijonov Din. Edino uvoz svilenih tkanin se je do leta 1927. dvigal, nakar opažamo tudi pri svilenih tkaninah nazadovanje uvoza. Nasprotno pa opažamo napram prejšnjim letom občutneiše povečanje uvoza prediva, volne in bombaža. Bombažnega prediva smo lani uvozili za 481 milijonov Din (1. 1928. za 489. 1. 1927. za 444), sirovega bombaža za 185 milijonov dinarjev (leta 1928. za 187. leta 1927. za 167), volnenega prediva za 99 in svilenega prediva za 49 milijon. Din (leta 1928. za 39. 1. 1927. za 33). Od ostalih tekstilnih proizvodov smo lani uvozili (v oklepajih podatki za 1. 1928. in 1. 1927.): bombažnih nogavic in rokavic za 12.2 milijona (25.7 33.0). raznih bombažnih izdelkov za 34.8 milijona Din (35.1, 42.8), šivanega bombažnega blaga za 10 milijonov Din (12.1, 15.6), volnenih bombažnih izdelkov za 29.7 milijona Din (30.8. 31.2) in Si-vanih bombažnih izdelkov za 138 milijona Din (15 6, 24 6). Kakor je iz navedenih podatkov razvidno, je tudi naš izvoz raznih tekstilnih izdelkov v stalnem nazadovanju. Železo in stroji. Uvoz železa in strojev se je tudi v pret letu ponovno dvignil, kar je deloma razveseljiv pojav, kajti povečan uvoz železa in strojev j5« 260 — 270; »6< 190 do 200. -r Budinvpeštanska terminska borza (7. t. m.) Tendenca trdna; promet srednji. Pšenica: za mare 23.23 — 23.24, za maj 24.13 do 24.14, za oktober 23.59 — 23.60; rž: za mare 13.01 — 1302; koruza: za maj 14.15 do 14.16, m julij 14.68 — 14.69, tranzitna za maj 13.16 — 13:20. KULTURNI PREGLED Nehaj misli o knjigah in šoli Problemi srednje šole so problemi vzgoje našega izobraženstva> ki bo slej ko prej imelo važno vlogo v narodovem življenju. Zato zaslužijo tudi pozornost onih krogov, ki so izven šole in šolstva. Podlaga resnične naobrazbe Odkar smo naši srednji šoli izpodmaknili t. zv. klasično podlago, moremo opažati, da ji manjka predvsem koncentracije. To nalogo je povsem naravno prevzel narodni jezik, ozir. narodna književnost in zgodovina, ki pa je ne more vršiti s popolnim uspehom, dokler ne uredimo vsega, kar k temu spada: t. j. 1. učne knjige, 2. pomožne knjige, 3. knjižnice. Naj sodimo o stari humanistični gimnaziji kakorkoli, vendar se nam zdi, da je latinščina — vkljub raznim napačnim metodam pri pouku — skupno s staro grško in rimsko zgodovino nudila nekak trden temelj, na katerem se je razvijalo mišljenje in čustvovanje mladega človeka. Njegov duh se je z jezikom poglabljal v svetovno zgodovino ter iz enega skupnega središča presojal svet in življenje. Ustvarjal si jasne pojme o človeku in družbi ter si z neko gotovostjo postavil svoje vzore in nazore na podlagi klasičnega sveta, s katerega je premotril preteklost in bodočnost. Tako je našel v starih klasičnih delih tudi nekako merilo za vrednote stare in nove kulture ter si s tega stališča ustvaril tudi svoj estetski in življenjski nazor. Eil je to nekak centrum« sicuritatis«, ki se je nehote razvil tudi pri učencih, katerim sta latinščina in grščina delali hude preglavice. Nečem biti laudator temporis acti«, zato prepuščam panegirike na humanistično gimnazijo njenim navdušenim pristašem; izkušnja je pokazala, da spada latinščina v nižje razrede, kot najbolj primeren predmet za formalno izobrazbo (»mi se ne učimo latinščine, ampak z latinščino!« prof. Jiram.') in kot najboljša podlaga za romanske jezike, ki se poučujejo sedaj na naših srednjih šolah. V višjih razredih nima tega pomena. K!asični ideal in nova usmeritev. Zdelo se mi je včasih, da sta bili latinščina in grščina samo dve bergli i. ki so se jih posluževali mladi narodi, da so se ob njih učili hoditi. — ko pa so sami ustvarili svoja velika literarna dela. ki ne zaostajajo za starimi, je prišel čas. da se postavijo na lastne noše. To, kar smo mi smatrali še kot bistvo sodobne izobrazbe, ie postalo zgodovina, kaKor postane zgodovina vse. kar nadomesti čas z novimi, enakim aii boljšim in večjim. Toda tudi zgodovino je treba poznati — zato se je občutil važen nedostatek. ko e ie v Drv i h razredih naše realne gimnazije opustila zgodovina starega veka in je bilo prav. da se je ta nepremišljena napaka popravila. S tem bo dana prilika — ako bcmo -imeli prave učne knjigo in pripomočke, da bo mladina vsaj skozi zgodovino gledala stari klasični ideal in bo. iz njega presojala nadaljnjo dejanje in neha nje človeštva. S tem ji bo prihranjenega mnogo časa. ki ga je zahteval pouk jezika. in ta čas pride v prid narodnemu jeziku in ; ovstvu. ki ii mora postati naravno središče vsega duševnega razvoja. Naravno pa ie. da bomo skušali ozke meje domačega obzorja čim boli razširiti v jugoslovenski. slovanski jn evropski kulturni svet. O tem ie na lanskem praškem kongresu slovanskih rh-lo-gov v Pragi lepo predavala prof. Zelenka Markovič (»Historiia slavenskih literatura kao iedan od obligatmh predmeta n sred-niim školama svih slavenskih naroda« g. Oiasnik prof društva str. 668.) O stoletnici slovanske romantike, ko smo dosegli že svoie narodne države bi bil čas da vsaj deloma uresničimo niene načrte. Šele s tem bi _ naša vzgoja dobMa oni nacionalni značaj in orientaciio. ki odirovarla današniemu stanin slovanstva in slovanske kulture (slovanski humanizem) in b: odprla mladini duševni svet. kier bi našla dovoli polia za svoie udeistvovanie Tako ne bi iskala idealov izven šole. kakor se ie to zadtiii čas godilo, žal zato. ker iih ii ni dala šola. Zato je to dvakrat važen problem in ne sme ostati pri starem — kakor se govor Letos se ie imela v sedmi šoli uvesti ruščina — a v zadniem trenutku smo s! zopet premislili. Nova mladina. Da nekaj na naših šolah n! prav. kažeio iavne ankete o .šolskih vprašanim, ori čemer bi bilo treba ločiti littdsko šolstvo od srednie šole. kaiti prvo ie in mora biti za vse. družen ni za ,_se. P tem. d-> ni^ni-star 11» let. še ni rečeno, da ie zrel za sred-nio šolo. kakor se to sod: danes, ko ni spreiemnesra iznita in so vsi nižji razredi preaatrpani mladine, med katero ie komai dobra polovica nnpravl;ena za srednio Sojo. Sai d: u;š orvošolca. ki zna komai dobro citati. T. zv. delovna šola k; ima morda za živlienip kai dobrega na sebi. ho nat-brže š" mani prime^n n-'nr;ivn 7:1 srf,r'-iio šolo. Zato bo tu treba čim prej remedure. Ako smo s: torej y narodnim iez'kom iti slovstvom -'oločili svoie središče in izhodišče. bomo morali naiti tudi smernice na-č'n in metodo kako bomo iz niega ustvar-j-ili estetični ideal in mišPenie modernega človeka ki bo odgovarial današniemu času. Treba ie ori tem misliti nn porast modernih Ptera-tur in na napredek sod''mesa časa. Zato ie treba naiti nekak sistem, da o'nogo":mo mDdini preHcd preteklost1 in da nud: šola že v niž;ih razredih toI:v" da n p. bi v neti šoli govorili o — .španskih vaseh Pcmožnp knjige in pouk slovenščine. Da šolska čitanka ne more obsegati vsega. kar ie za to potrebno, je naravno, zato snada;n zraven nuino pomožne kniiee in kniižnice. Kot pomožne knjige smatramo šolske izdaje pestrkov in pisateliev oz. izbore s kratkimi živlieniepisi. Lahko ie v tem oziru n nr. Profesorjem v češkoslovaški re^"b''k;. k'er nn 'fiol';šn ' med seboj tekmuiejo. da poskrbe za šolo čim več lepih, dobrfii in lično izdan'h no-možirh kniig. ne ozirale se na to. da češkoslovaško ministrstvo prosvetp sa^o -narav-trost vzorno delnie v tem cm:slu. L-.+o ic pri Nemc;h in ori drugih večiih narodih A pri nas? Srbi in Hrvati imajo v tem oziru vsa i za silo poskrbljeno. Slovenci nn skorai me. Srbske čitanke- ima':o oolee odstavkov slike in življenjepise pesnikov in pisateljev, da »Postanek izraza „jugoslO' venski" V beograjskem časopisu »Priloži za književnost. jezik, istoriiu i folklor«. 9. knjiga, zvezek 1—2. ie izšla razprava g. vseučili-škega prof. dr. I 1 e š i č a »O postanku izraza Jugoslovenski'«. Pisec ie izdal to zanimivo in dobrn dokumentirano razpravo tudi kot zaseben odtis. Kdo ie upeljal besedo >kigoslovenski«, ki ii očitajo, da ie okoren prevod nemškega izraza? Nemec Sclrlozer ie leta 1802 delii Slovane v »Stid Slaven«. »Nord Slaven« in »Nord West- oder germanisehe Slaven« (slednji so Slovenci katerili ni štel med Jugoslovane). Še pred Sclilozerjem ie rabil naš Linhart izraz »Slavos Meridionales«. t. j iužni Slovani. Le nekateri avtorii. ki omenjajo to_ ime. so ga morda posneli po Schlozeriu. Čim bolj Da se ie razviiala nrc-porodna misel, po.gosteie se ie omenjalo >južno« in »severno* slovanstvo. nakar se ie začelo »južno spajati s »slovansko- in ie naposled dobilo obliko »iugoslovensko«. Prof. dr. Ilešič obilno citira uporabo tega izraza za ilirskih časov in pozneje ter prihaja k naslednjim sklepom: 1. .lu.goslovensko ime se ni pojavilo šele 00 ilirizmu. marveč ie šlo vzporedno z njim. Po I. 1850. je ilirsko ime izginjalo, ju-goslovensko ne, 2. Jugoslovenstvo ie nastalo v času našega naiodnega preporoda (zlasti preporoda Hrvatov in Slovencev) ko so najboljši možje tega preporoda zrli na ceio Slovaustvo. v njem so pa morah ugotoviti vna.nio razliko »severnih' in 5 južnih; bratov. 3. V času ilirskega preporoda sta bila izraza »ilirski« in »jugoslovenski« v glavnem istovetna in sicer kot imeni naše na-eonalne edinice. vendar se nekaterim izraz »jugoslovenski« iz geografskega imena ni še razvil do poimovne preciznosti. Potemtakem so izraz »jugoslovenski ■•< ustvarili predstavniki slovanske čuvstvene ideologije, ne pa zgodovinarji po Schlozeriu. Prof. dr. Ilešič premotriva naposled vprašanje, ali so naši preporoditelji pod »iugoslovenstvom« (ilirstvom) mislili tudi Bolgare m odgovarja, da ne. To kaže. da .ie izraz --iugoslovenski« izgubil značai geografske označbe in se ie kot narodno - politični terminu s preciziral v smeri pomena, ki ga ima dandanes, namreč v smislu integracije Srbov. Hrvatov in Slovencev, a brez Bolgarov. „Zgodbe zdravnika Muznika" Izmed povesti, ki so izšle v prvih štirih zvezkih - Izbranih spisov« Ivana Preglia. so »Zgodbe zdravnika Muznika' spis. ki ie izvzemši Pudsko povest »Odisei iz komen-de« — najbolj iasen in čist in vendar do dna Pre.gliev. Kakor blešči staro vino v kristalnem kozarcu in razširja vonj in silo v sladkor in alkohol pretvorjenih davniii solnčnih žarkov, tako iz Pregljeve povesti -Zgodbe zdravnika Muznika^ diši nekdanje živrenie našega rodu na Goriškem,« zajeto v baročni okvir Pregljevega sloga. Marsikateri čitatelj va:en neposrednejšega pripovedovanja. bo spričo tega okvira zopet obupal nad Pregljem, vendar mu niti tiai-boli nedostopen nasprotnik ne bo mogei odreči, da hodi avtor »Zgodb zdravnika Muznika- v našem slovstvu čisto svo.ia. čeprav za naše pojmovanie ozka pota. V tem spisu ie mnogo slovenske domačnosti, mnogo res naših potez iti barv poleg neumornega prizadevanja. da zadene ven iz našega časa in njegovih problemov pro'iciram nastroi v nekdanjih časih in ljudeh. Prvemu delu. ki je izšel pred leti v knjižno podpovprečni izdaii v Gorici, ie pisec dodal drugi del. ki ni bil še nikjer ob avljen. Tako ie solnčna goriška ookra'ina s trdimi tolminskimi gorami dobila eno najlepših svojih kniig. ki pa io ho mogel uživati do vseh nieirh ostankov samo književno do dobra prečiščen čitatelj. Dodatna črtica »Tolminske matere sveta noč ie ljubka bož:čna prigodniea. Kn iga (254 strani) velja broširana Din 45. vezana pa Din 60. „Netopir" v mariborskem gledališču Lepi uspehi melodiozne stare operete »Netopir«, ki ga ie dosegla pri vseh dosedanjih vprizoritvah. jasno dokazuie, kaj zmore resno in smotreno delo. »Netopir« spada med težja glasbena dela. saj jo ponekod vprizariajo kot komično opero, zato je za mariborsko gledališče, ki ne razpolaga niti z zadostnim številom šola-nih pevcev niti z denarnimi sredstvi za opremo, ta uspeh tem častnejši. Igralski kakor pevski se je vprizoritev gibala vseskozi na dostojni višini, za kar gre v prvi vrsti priznanje g. Skrbinšku, ki se ni izkaza! samo kot vesten in spreten režišer. nego pred vsem kot dober učiteli nastopajočemu mlajšemu članstvu. Prav tako se je potrudil g. kapelnik Herzog, kar se tiče glasbene plati. Tudi njegovo smotreno in požrtvovalno delo ie treba podčrtati v polnem obsegu Izmed nastopajočih se je v vsakem oziru odlikovala kot Rozaliuda gdč. Udovičeva, katere pevski razvoj preseneča. Gdč. Renčljeva (princ Orlovski) je kot oderski pojav prikupna, glasovno pa odločno prešibka. Vsestranski napredek izkazu ie gdč. Tratnikova (Adela). ki se ii blagodejno pozna vešča učiteljeva roka. Ga. Savinova je bila kakor običajno na mestu. G. Skrbin-šek (Einstein) ie bil izvrsten v vlogi razigranega lahkoživča. a tudi pevski je zadovoljil s svojim simpatičnim glasom. Nenad-kriljiv jetniški sluga ie bil g. Daneš, čigar igra je povzročala salve smeha. Prav dobri so bili izmed ostalih gg. Ivelja (Alfred), ki zlasti napreduje kot igralec. Kovič P. (ravnatelj Frank). Harastovič (dr. Blind) in Blaž (dr. Laike). Igralci v manjših vlogah so rešili svojo nalogo dobro, bolje kakor običajno, posebei ie treba pohvaliti neprisiljeno kretanje zbora in disciplinirano izvajanje orkestra. G. Š. „Studije, eseji, prikazi" Hrvatski književnik prof. Marin Pavli-novič, ki jc izdal žc več leposlovnih spisov je pravkar publiciral na lastne stroške svojo novo knjigo »Študije, eseji, prikazi« (170 str. v 4"). Značilno je, da prihajajo za liriki in pripovedniki tudi esejisti in znanstveniki kot samozaložniki; da pa morajo dodajati svojim knjigam še oglase, je tudi — znamenje časa! Vsekakor je knjiga g. prof. Pavlinoviča zanimiv pojav. V prvi študiji razpravlja pisec o enem najbistvenejših problemov estetske vede: o fantaziji v umetnosti. Definira pojmovanje fantazije in nje bistvo ter jo razčlenja v pesništvu, glasbi in v likovnih umetnostih. Obsežna študija je posvečena hrvaškemu pripovedniku Vjenecslavu Novaku. Pisec razpravlja o realizmu, sploh, o njega nastanku in razvoju in posebej še o srbskem in hrvatskem realizmu, nato pa razelenja spise V j. Novaka in polemizira z njegovimi dosedanjimi ocenjevalci, zaniku-joč, da bi bil Novak predstavitelj hrvatskega realizma, kakor trde službeni književni kritiki in zgodovinarji. Med eseji je za hrvatske politične zgodovinarje dokaj zanimivega in ponekod čisto novega gradiva; avtorjeve končne sklepe bo seveda premotrivala strokovna kritika. Prof. Pav-linovič je zlasti nasproti Marku Caru v zelo bojevitem odnosu, ne moremo pa reči. da ne bi imel v rokah močnih argumentov. Med »Prikazi« so nekatere reči, ki morda ne spadajo v isto knjigo s študijami in eseji, dasi so same ob sebi zanimive (tako na pr. »Prvi utisei iz Osijcka i okolice«, ki so čisto feljtonističnega značaja). Četrti del knjige vsebuje 23 neobjavljenih. za politčno zgodovino in biografske študije bolj ali manj važnih pisem iz ostaline avtorjevega sorodnika Mihovila Pavlinoviča, utemeljitelja hrvatske narodne stranke, ki ie imela v politični zgodovini Hrvatov veliko vlogo. Knjiga prof. Pavlinoviča zasluži pozornost. Gledališče v Skoplju Skoplie. v februarju. Brez dvoma ie. da se v Skooriu razvita novo važno kulturno središče. Že danes re opaziti v tem pngledu velik napredek, ki pa je v zapadnem delu naše skupne države kaj malo znan. Ali ie ti pr. znano, da ima Skoclie dokaj dobro gledališče? Ne bomo govorili o niegov:,!t križ;h in težavah, ker .iih imajo tudi druga gledališča, ki deluielo v ugodnesem okolju. Tudi njegovega dela ne maramo tehtati in pretresati. Ugotavlta-mo samo. da ie po zasilni rešitvi perečega finančnega vprašanja začelo s septembrom sezono, k. prekaša po repertoarju in kakovosti igre vse dosedanie poizkuse gledališkega življenia v Skopi.iu. Seveda občinstvo ie treba šele vzgajati (stara oesem. ki se sliši tudi na Slovenskem). zato .ie repertoar prikrojen za skopl.ianske razmere. I11 vendar: Letošnjo sezono ie dalo tukaišnie gledališče Shnke-spearievega »Him'eta . Tolstega »Živega mrtveca« in »Kreutzrjevo sonato«. P0110-\ilo se .ie v orezasedbi Rostandovega Cv-ranoia de Bergeraea«. To ie za mesto, kier sta še nedavno bila cirkus in bioskon naj-priljublieneiše zabavišče, že lepo kulturno Gostovanje gledališča „La Petlte Scene" Pariz, v februarju. Pariško gledališče »La Petite Scene<;. k; bo dalo v Ljubljani dne 12. in 13. februarja dve predstavi, uživa velik ugled. Tako ie značilno, da ie sodelovalo z več predstavami ori slavnostih ob priliki lOOlet-nice »Revne des Deux Mondes' in .ie imelo pred izbranim občinstvom velik- uspeh. Vsa klasična ali nova dela. ki jih uprizarja Peiite Scene«, dobivajo tu pristno francosko barvitost in kažeio francoski značaj z vsemi njegovim; vrlinami in slabostmi. To je gledališče ki si resno prizadeva, da bi bilo res francosko. Ustanovil ga ie leta 1911 Jean Ruvain. Do danes ie uprizorilo kakih 60 dramatskih del. Razvijalo se je z redko vztrajnostjo od skromnih začetkov k današniemu uspehu. Teaterska skupina ima na čelu talent, kakor iih ie redko najti: Xavieria de Cour-ville-ja. prvovrstnega režiserja in inscena-torja. ki oživlja oder z izredno bistro iznajdljivostjo iu kultiviran.ini okusom ter da-ie vsakemu komadu vzorno pristnost in ubranost. Leta 1927. ie »Petite Scene« osnovalo svoie potujoče gledališče (Le Theatre Ambulant), ki nai bi igralo njen repertoar v francoski provinci in izven Francije. Ko ie s turnejo širom Fvrope preizkusilo svojo moč. se ie z veliko vnemo oprijelo nadaljnjega dela v obrambo francoske dramatske umetnosti. To gledališče ima skupino komikov, ki po svoji homogenosti in odkritosrčni umetnosti res zaslužijo sloves, da so >najzve- i Tip iz Mulierove komedije. dejanje. Dalje smo videli letos Averčenkovo Igro s smrtjo. J. Romainsovega »Doktor-a Noka« in Haškove.ga : Dobrega vojaka Švejka. poleg Scribejeve »Židinje«. Kdo bi se čudil, du smo imeli vrhu teo še pre-cei »repertoarskih«. lahkih iger. n. pr. Proces Marv Duganove«. »Cerkveno miš« iu pod.?! Dobro pa so zastopani tudi domači avtorji: Nušič. Sterija - Popovič. Cvetic (»Kara.g.iorgie«). Vesnič ( Put iskuše-nja«), B. Grahovac ( Strahimir Ban ) i. dr. Režiser ie v glavnem upravnik skop-lianske.ga gledališča dr. Branimir Volnovie. Med igralci in igralkami ie več solidnih talentov in lahko mirno trdimo, da skoplien-sko gledališče umetniško ne stoli znatno nižje od drugih »provincialnih" gledališč v naši državi, kakor so osiješko - novosadska in druga. „Stari" in „mladi" ali nerešljiv problem V »Srpskem književnem glasniku« (št. 1 nove 29. knjige) je izšlo v rubriki - Kroz knjige i dogadjaje« nekai zanimivih opazk k vedno perečemu vprašanju o nasprotjih med »mladimi« in »starimi«. Pisec graja beograjski dnevni tisk. ker .ie v poročilu o nekem književnem večeru razvrstil imena M. Bogdanoviča. St. Krakova in R. Drainca v skupino »mladih«, Alojza Gradnika in Nika Fartulovičča pa v skupino »starih«. S kakšno pravico? Nekje se to utemeljuje tako-le: »Svet zahteva, da imej literatura moč. iskrenost in jasnost. Ne zahteva kulture forme in izumetničene umetne linije, marveč hoče sile, prepričevalnosti in kle- še otroku že zgodaj utisneio v spomin, pri nas smo ostali pri starem. Res ie. da so v čitankah tudi sestavki o pisateliih. vendar bi slike še boli oživljale predstavo in bu-d:le zanimanje. Šolske kniižnice in vzgoja čitateiiev naše knjige. Drugo vprašanje so knjižnice. Doslej imamo knjižnice v posebnih sobah, pred katerimi se zbirajo in gnetejo učenei, kadar je čas izposojevanja. Morda tak trud za knjigo povzdigne njeno vrednost; mogoče pa jc tudi, da se knjižnica zanemarja bodisi od strani zavoda, knjižničarja ali od učencev. Naša naloga je nele. da ima vsak zavod bogato, lepo izbrano knjižnico, ampak da mladina iz te knjižnice tudi čim več prečita. In ne le to, ampak da se o tem čitanju in knjigah govori tudi v šoli pri pouku narodnega jezika. Mi moramo vzgajati čitatelje in ljubitelje lepe knjige. Danes se vsepovsod govori in 'piše o krizi na knjižnem trgu. L-'hko bi se nrsalo tudi o krizi čitateljev. Časi, ko je bila dijaku leposlovna knjigi edini predmet zinimania, so minili. Šport in tehnika, film in radio obračajo nase pozornost mladine. Zot-o ni čuda, če najdemo abituriienta srednie šole. ki je preči-tal bore malo slovenskih kniig. In če jih ni na srednji šoli. kdaj jih bo? In če mu takrat knjiga ni bila rajpriietnejša družba, mu ne bo nikoli več. Zato je dandanes v tem potreba vz«oie, sistematične vzgoje. Že od narave ni zanimanje za lepo knjigo pri vseh dijakih enako veliko. Tu in tam manjka zanje zmisel, pogosto pa jc temu kriva tudi napačna vzgoja. Za- to mora biti razgovor o knjigah bistven del pouka o narodnem jeziku. To pa je mogoče le, če učitelj ve, kaj otroci čitajo, oz. če se vrši izposojanje knjig pod njegovim vodstvom. Zato je umestno, da se vrši izmenjava knjig vsai vsakih 14 dni v razredu, pri čemer eden od učencev vodi zapisnik. Pri tej priliki se da tudi govoriti, katera knjiga je lepa. in s tem sc tudi v brezbrižnih učencih vzbuja zanimanje za knjigo. Prava knjiga bo obogatila njegovo duševno življenje in mu razširila obzorje. Slovenščina nam ne sme biti več samo mukotrpna slovnica, drfnenje resmi ni pamet in večne obnove: mora biti središče pouka, kjer dobiva dijak čim-t dclje širši razfled v literarni in kulturni svet. Še več: hiti mora oblikovalka duš. voditeljica mišljenja in čv.sfvovania, cd-krivalka vedno novih. lerZih. višjih sve-lov. Vse to pa je mogoče doseči le s sistematičnim sodelovanjem knjižnice. Zato bi bilo prav za prav edino primerno, da ima vsak razred kniižnico v svojem razredu pod vodstvom dijakov knjižničarjev. S tem bi se mladina učila tudi samouprave. In če ne bi dosegli drugega, kakor to. da se v učencu vzgaja spoštovanje do knjige in čut dolžnosti, da se izposojena knjiga lepa in nepoškodovana vrne. bi s tem do-"<«H žc nekaj uspehov na tem po'ju, ne oziraje se na to, da bi s tem gojili tudi zmisel za domače kniižnice. Taka razredna knjižnica. 50 — 60 izbranih del bi bila gotovo temeljito prečitana, in bi mogli na koncu leta z neko gotovostjo soditi o dijakov i naeitanosti. dočim se sedaj lahko zgodi, da,v četrti šoli, ko se jemlje nekak pregled literature, govoriš o »Juriju Koz-jaku« in naenkrat zapaziš, da ga mnogi niti prečitali niso. Vse to nas sili. da uvedemo v čitanje in izposojanje knjig nekak sistem, da učenci prezgodaj ne čitajo knjig ki j:h ne razumejo, in da res pre-čitajo vsaj ona glavna dela, ki jih mora povprečen dijak poznati do konca četrte-la razreda, ko se zaključuje prvi del njegove izobrazbe. Mislim, da'mi ne bo nihče ugovarjal, da je načitanost nekak znak inteligence: vsak učitelj ve, koliko lažje je delati z nač'ta-nim neg"> nenačitanim učencem: načitanost pa danes ni več tako pogostna stvar kot je bila nekdaj; zato mora šo'a s knjižnico skrbeti za to, da nudi dijaku kar največ dobrega etiva. D^uga stran tega vprašanja je vzgajanje okusa. Mi tožimo o knjižni krizi, a med "tem se tudi med šolsko mladino š:ri nevaren strup — šund. Na Češkoslovaškem so proti tej vrsti literature sprejeli poseben zakon. Vemo. da tudi pri nas ni vse zlato, kar imamo, in se moramo posebno v nižiih razredih zadovoljiti z man i vrednim i literarnimi deli. Toda naše založbe skušajo to stanie izboljšati in samo njih nerodnost ie kriva, če nimamo marsičesa, kar bi lahko imeli. Zalaga se mnogo vodenega in nepotrebnega namesto svetovno znanih dobrih mladinskih del. S tem se odpira pot šundu. Nevarnost raste, kajti te vrste robe bo vedno več Obramba proti nji moreio biti samo dobre šalske kniižnice. ki bodo nudile mladini dovolj lepih knjig, in vzgoja okusa, ki se more vršiti le v razgovoru o dobrih in slabih knjigah. Dr. I. L. Xavicr >le Courville, vodja »Petitc Stene«. stejši dediči slavnih tradicij gledališke družine Vieux Colomhier'. kakor iim ie priznala kritika. Ima skupino operetnih pevcev. ki uživajo nedelieno priznanje oariškili glasbenih strokovnjakov. Ima uvaževama vreden repertoar komedij iti muzikahr?! del, ki lahko izpolni več sezon. Tudi za č*" sa -niegovih gostovanj v inozemstvu mors •matično gledališče v Parizu redno de4o» vati. •-Petke Scene< sodeluje z vsemi, M s» bore za povzdigo gledališke umetnosti » Pranciji, vendar se od drugih gledališč prijetno razlikuje po svojem enotnem, z istimi stremljenii prožetem ansamblu. Nicgo\tt smotri in način niegovega delovanja kažeio resno umetniško voljo, ki nc sklepa kompromisov s poslovnimi interesi in dai« svojim članom vse možnosti, da se popoW noma in z vnemo posvečajo zgolj umetni* škemu delu. To gledališče ie strogo francosko taVis.ru ori izbiri dramatskih del. Uprizarja ukP? umotvore mladih avtorjev, skrbno pa pazs da nobeno delo. ki pride na n.iegov odes, tri v nasprotju z bistvenimi znaki latinske ismetnosti. Našo gledališče se dobro zaveda načela-, da iaprememba naslaja, zato oživlja svoia igre s smehom glasbe in plesa, varujoč pri tem spoštovanje do genija in okusa, spr« štovanje. ki .ie lastno naši rasi. Naše gledališče noče biti kramariia. marveč domača ognjišče: n^ mara biti kapela, marveč kra.u kjer se ljudje razvedrujeio: tri tudi kozmo« po-lifcski dom. temveč ie francoska hiša z \s«s na vrhu. Zato tako pokajo z bičem! * Vzlic temu ie problem mladine in njene usmerjenosti v sodobnem mišljenju eden najzanimivejših, kar jih ima sodobnost. Pariška revija »1929« je pravkar razpisala anketo, ki naj na njo odgovori delavska in dijaška omladina po vsej Evropi. Vprašanja se glase: L Kaj Vas zalima? — Vaše študije? denar? politiki? šport? umetnost? reakcija? revolucija? 2. Kaj pomeni v Vaših očeh: biti moderen? Kateri mož.ie, duhovne struje, stranke bodo po Vašem mnenju odločevale v bodočnosti? 3. Kaj mislite o svojih učiteljih? Odgovori na to anketo i7, vseh evropskih dežel bodo dali brez dvoma zanimivo gradivo o mišljenju in hotenju današnje evropske mladine. Pokazalo se bo, kakšne razlike ločijo novi rod od »predvojnih generacij« in v čem je bolest današnjih BazarovihQ! Domača premiiera v Beogradu. V nedeljo bo beograjska drama uprizorila dramo doslej še malo znane pisateljice ge. Mir-jam. Drama se imenuje »Tamo daleko«. Tehnifni del rubrike nrejuje avtotehnieni oddelek Vaeumn Oil Companv. d. d. Zgraditelji prvih motorni koles Strokovni list »Motor-Sport« na Dunaju je nedavno priobčil zanimiv članek o zgraditeljih prvih motornih koles, članek sicer ne govori o tem, kdo je prvi iznašel motorno dvokolo, ker bi to bilo zelo težko reči; baš pri iznajdbah in iznajditeljih je namreč težko govoriti o tem, da bi samo ena oseba ostvarila in dokončala izum. Skoraj praviloma se dogaja, da je nekdo dal model, drugi ga je pa praktično izkoristil, tretji zopet spoznal njene nedostat-ke in jih izboljšal. Vsi trije so pravzaprav pripomogli do tega, da se je stvoril nov, življenjazmožen tehnični izdelek. Zato je tudi pisec našega članka nanizal posamezne faze v zgradbi, ki se nam zde tako zanimive, da jih bomo objavili v izvlečku tudi glede na to, da se baš v Sloveniji razvija motorni šport s polnim mahom. Gottlieb Daimier je v osemdesetih letih minulega stoletja hotel graditi avtomobil, ki je bil po svoji obliki bolj podoben motornemu kolesu kakor današnjemu avtomobilu. Okvir je bil iz lesa. Motor, hlajen z zrakom, je ležal na osi sprednjih koles in sila se je prenašala potom jermena od dvostopnega gonila na zadnje kolo. Motorno kolo po današnjem naziranju to Daimlerjevo vozilo iz leta 1885. seveda ni bilo, vendar vsekakor spada v začetke motornih vozil. Okrog 1. 1892. so se pojavila prva motorna kolesa. Tu velja omeniti predvsem motor Francoza Wernerja, ki je imel motor na štiri takte, hlajen z zrakom in čigar pogon se je vršil potom jermena na sprednje kolo. Pripombe vredno je, da je to kolo imelo že zavoro na pestu (Naben-bremse). Bencinski rezervoar je bil pritrjen na vodoravni čelni cevi okvirja. Zraven je ležal površinski uplinjač. Plinska zmes je prehajala od uplinjača k cilindro-vi glavi potom gumijaste cevi. Da se je zaganjanje motorja olajšalo se je izpušni ventil dvignil s pomočjo verige. Pogon na sprednja kolesa so rabili najbrž zaradi tega, ker se je v primeru kake motnje motor lahko poganjal dalje z nogami; sneli so samo jermen. Naslednja, že mnogo izboljšana konstrukcija se je pojavila 1. 1894. Njen iz-najditelj je Wolf milil er iz Monakove-ga. Zanimivo je, kaj je tedaj zabeležilo časopisje o tej konstrukciji, »Munchener Neueste Nachrichten« od 5. junija 1894. beremo sledeče: »Motorno dvokolo, ki se je po dolgoletnem prizadevanju in poskusih posrečilo, se je danes preizkušalo pred strokovnjaki. Motor je deloval zelo dobro in precizno. Hitrost se je dala lepo regulirati. S tem bi bil problem motornega dvokolesa popolnoma rešen.« Naslednji dan je priobčil isti časopis o tem daljši članek. Podajamo ga v izvlečku: »Iznajdba motornega kolesa, o kateri smo poročali včeraj, je vzbudila tudi v širših krogih veliko pozornost. Mogoče je, da bo ta iznajdba pomenila več nego sredstvo za šport. S količino bencina, ki stane 75 pfenigov lahko prevozimo sto kilometrov, in sicer š hitrostjo dvajset do trideset kilometrov na uro. Razen tega vzame vozač lahko s seboj količino bencina za 200 km. Pri takih razdaljah bo seveda lahko spet nadomestiti bencin za nadaljnjo vožnoj. Motor s takimi prednostmi, čigar vzdrževanje ne terja velikih stroškov, ki se lahko uporablja v najrazličnejše svrhe, kakor na primer za poštno službo, trgovska potovanja, za podeželske zdravnike itd., se bo gotovo še izpopolnil ter bo nedvomno imel pomembno vlogo zlasti v krajih, kjer železniška mreža ni gosta.« Sam zgraditelj, ki živi še danes, je opisoval podrobne dele svojega motorja takole: »Motor je bil dvocilindrski s hlajenjem na vodo. Rezervoar za vodo je bil nad zadnjim kolesom ter je imel obliko blatnika. Cilindri so imeli premer 90 mm, 120 mra stopa. Motor je tehtal 84 kg, močan je bil 7 ks. že takrat sem uporabljal odprt dvojni okvir, kakor ga imajo na primer še danes angleški motorji tipa Scott. Izkoristil sem pa tudi notranjost okvirnih cevi. Tako je bilo v zgornjem paru dovolj prostora za olje. V spodnjem paru je cir-kuliral gorak in mrzel zrak za vžiganje na žarečo cev. Zrak, ki se je pogrel na izpuhu, se je vodil po cevi do bencinske toke (Ben-zinkapsel), postavljene na prostoru, kjer je danes reflektor. Tu se je pomešal zrak z bencinsko paro in ta zmes se je vodila po drugi cevi v cilinder, kjer jo je vžgal plamen. Drugi model je imel kardanski prigon ter prenos za hribovit teren. Pri prvem modelu se je vršil prenos od ojnic na zadnje kolo kjer je bil postavljen namesto peres gumijast vložek, ki je potisnil ojnice v taktu nazaj od izpuha. Enakomerni vožnji se je sploh posvečala največja pozornost. Prejšnja kolesa so imela še pnevmatike z zračnimi celicami. Montaža teh pnevmatik se je vršila s smolo, ki se je med vožnjo seveda ogrela. Moja kolesa pri drugem modelu pa so imela že pnevmatike in uljec (Schlauch). Pri kolesu, ki je bilo zgrajeno po naročilu nekega avstrijskega častnika s posebno velikimi prezračilniki, smo dosegli hitrost 70 km. Takrat so se vršile tudi vožnje čez Alpe in na daljše proge. Tiste čase sicer še ni bilo bencinskih trgovin in bencin so kupovali v lekarnah. Za 75 pfenigov se je dobilo dovolj bencina za vožnjo na razdaljo 100 km. Velike težkoče nam je tedaj prizadevala policija, ki je prepovedala vožnjo v mestu, ker bi lahko pešci dobili zaradi velike hitrosti motornih koles živčne napade. Policija je tudi rekla, da so v nevarnosti živali.« Ob istem času je skonstruiral na Francoskem De D i on trokolo, ki je imelo motor na petrolej. Pogon je bil nameščen zadaj, kjer sta bili dve kolesi na skupni osi. Stara oblika motornega kolesa, ki so jo rabili stari zgraditelji, je dokaj časa ovirala napredek. Posebno še niso mogli najti splošne rešitve za to, kje naj bi se pritrdil motor, časih je bil postavljen spredaj, časih pa zadaj. V začetku tega stoletja je zgradil Mat-c h 1 e s s motorno kolo, pri katerem je bil motor med sedežem in vilicami zadnjega kolesa. Zadnje kolo je gonil jermen in le kot rezerva je služila veriga s pedalnim pogonom. Chaterleaje leta 1900. zgradil motorno kolo, ki je imel moto obešen na spodnjem delu okvirja. Angleška tvrdka O. E. C. je pri svojem modelu, ki ga je napravila 1. 1901., postavila motor na sprednjem ddlu okvirja. To kolo dela neroden in nestabilen vtis. Skoraj isti poskus je napravila tovarna Royal Enfield; pri tej zgradbi pa je bila oklepna zavora, ki so jo pozneje posneli Amerikanci. L. 1902. so se pojavili prvi motorji tipov Scott in Humbermann. Zadnji so imeli pogon na verige; motor je bil nagnjen poševno naprej. Vodilna znamka je bila tedaj R e x. Omeniti je da je tudi tovarna Starley gradila motorna kolesa s kardanskim pogonom in dvostopnim go-nilom. V Nemčiji so najbolj napredovali modeli tovarne N. S. U. (Neckarsulmer Fahrzeug-werke), ki so nabavljale tedaj same motorje iz Švice ter jih potem montirale na kolo. S takimi kolesi so bile mogoče ture po hribih, proge do 1600 km, kar je takrat mnogo pripomoglo h popularizaciji motornega kolesa. Tekom časa je postajala tendenca za večje motorje močnejša in tudi oblika se je vedno bolj približevala današnji obliki motornega kolesa. V zadnjem času se je razvila gotova standardizacija motornega kolesa in le nekateri modeli, kakor n. pr. nemški B. M. W. se razlikujejo od nje. Tudi število cilindrov je naraščalo. Splošni napredek v zgradbi jasno kaže, da so ho- teli zgraditi tako motorno kolo, ki bi bilo prav toliko vredno kakor avtomobil. Premagati bi bilo treba samo še neke nazadnjaške predsodke, pa bi bilo motorno kolo vozilo, ki bi bilo ne le popolnoma zanesljivo, ampak tudi ceneno prometno sredstvo. Napredek motornega kolesa bi moral biti samo tekom nadaljnjih dveh ali treh let takšen kakor je bil do sedaj. Potem se bo motorno kolo prav lahko udomačilo. Davek na težo v Newyorku. Davki se bodo odslej pobirali v Newyorku po teži avtomobila, in sicer bodo plačevali 630 dinarjev za 1000 kg. Zato dobijo vozila vsako leto od države zastonj nove tablice s številko. Nova tovarna v Nemčiji. Angleška tovarna Sturmey-Archer je kupila v Niirn-bergu poslopje, kjer bo izdelovala motorje in gonila. Ford v Nemčiji. Kakor smo že poročali, je začel Ford graditi v Kolnu veliko tovarno, kjer bo izdeloval avtomobile. Videti je, da je zaradi dovršitve te tovarne zelo nestrpen, ker so zadnje dni začeli spe-šiti graditev ter so se pojavili v časopisju glasovi, da začne tovarna z obratom 1. januarja prihodnjega leta. Velik prodajni trust pnevmatik. Nad 5000 trgovcev z avtomobilskimi pnevmatikami se je združilo v Ameriki v neko vrsto zadruge, ki bo kupovala in prodajala avtomobilske pnevmatike. Ta ogromna zadruga ima namen kupiti že v prvem letu svojega delovanja za petdeset milijonov dolarjev blaga. Ogromni dohodki od davkov. Njujor-ško časopisje poroča, da je bilo pobrano v Združenih državah Severne Amerike v prvih šestih mesecih lanskega leta za 175 milijonov dolarjev bencinskega davka. Za novo proračunsko leto, ki se je začelo s 1. avgustom lanskega leta, računajo^ da bodo dohodki od tega davka skoro pol' milijarde dolarjev. Bilanca General Motorsa. Začasna bilanca, ki jo je sestavila družba General Motors, je pokazala za lansko leto čisti dobiček 243 milijonov dolarjev, če je ta številka končnoveljavna, je dobiček, ki so ga dosegli v lanskem letu za 33,400.000 dolarjev manjši od dobička predlanskega leta. Prva seja Ljubljanske sokolske župe Vse društvene uprave imenovane — Posvetovanja radi ustanovitve novih društev — Referenti za okrožja, ki jih bo šest — Konstitucija starešinstva Nadzorstveni odbor: Bajielj Ivan, inž. J. Završnik, dr. Kune Josip, Jeretina Josip, Novoimenovano starešinstvo ljubljanske sokolske župe je imelo včeraj zvečer svojo prvo sejo pod predsedstvom br. dr. Pipen-bacherja. Navzoči so bili vsi br. odborniki in člani nadzornega odbora razen dveh, ki sta se opravičila. — Najprej se je določilo, da je sedež ljubljanske župe v Sokolskem domu na Taboru. Takoj nato je govoril br. starosta pozdrav prvemu Sokolu, Nj. Vel. kralju Aleksandru ter starešini -^KJ. kraljeviču Petru. Odposlan je bil na Savez SKJ brzojavni pozdrav. Po referatu tajništva je bilo Izvršeno imenovanje vseh uprav župnih društev, ki jih priobčujemo v izvlečku danes, naslednje številke »Jutra« pa bodo prinesle kompletne uprave društev. — Nadalje se je sklenilo, da se pokrene energično akcijo za zo-petno ustanovitev nekdanjih sokolskih društev v Medvodah, Dolenji vasi pri Ribnici, Škofljici, Blokah, Dobrepoljah. Loškem potoku, Igu, Komendi, Skaručni, Brdu in tudi po krajih, kjer so podani pogoji za to. ki jih je v ljubljanski župni oblasti še precej. Sklenilo se je, pozvati vsa župna društva, da z vsemi silami delo pospeše zlasti na pripravah za vsesokolski zlet v Beogradu. V telovadnicah se mora poprijeti s polno silo pri vseh kategorijah. Izvršeno je bilo nadalje konstituiranje starešinstva. kakor sledi: tajnik br. Flegar, blagajnik Slana Fr., pravni referent br. dr. Kan-dare. Za predsednike odsekov so bili določeni: za tehničnega br. Vrliovec, za prosvetnega br. inž. Bevc, statističnega br. Milost, zdravniškega br. dr. Krajec, za organizacijskega br. dr. Šubic Milan ter za nadziranje br. Modič Franjo. Kot referenti za okrožja so bili imenovani: za I. ljubljansko br. dr. Šubic, za II. ljubljansko br. Turk Vilko, za III. br. Krapež Milko, za kamniško br. Podgornik, za ribniško br. dr. Kandare in za obmejno br. inž. Poženel. S tem je bil dnevni red prve seje izčrpan. Društvene uprave so: Ljubljanski Sokol Starosta Kajzeli Bogomil, bančni pod-ravnatelij; namestnik staroste dr. Fran Kandare, odvetnik; načelnik Rudolf Rudolf, carinik; načelnica Mužina Ade'a, uradnica za-, varovalnice banke Slavije; prosvetar Mar-čič Viktor,, računski revident finančne direkcije. Člani uprave: Patik Anton, banani uradnik; Strauss Luce, bančni uradnik; Cebular Leon, bančni uradnik; dr Debelak Gvi-don, zdravnik; inž. Kavčič Kajetan; inž. Poženel Albert, mestni gradbeni nadsveit-nik; Rus Viktor, železniški uradnik; Simončič Slavo, prokurist; Juvanc Ferdo, šolski direktor; Stojanovič Mifelav, artl-Ijerijski kapetan I. klase. Namestniki: Burgstaler Tomaž, bančni blagajnik; Kuhar Ada; Milost Janko, prokurist; More Rudolf, sodavičar; Rakovec Ivan, poštni uradnik; Rus Igo, okrajni tajnik; Štfklje Vladimir, cand. iuris; Tuječ Evgcn, trgovec. Nadzorstveni odbor: Žigon Štefan, krojač; Franke Leo, bančni disponent; Peham Otmar, bančni ravnatelj; Treven Viktor, šef oddelka Poštne hranilnice; namestniki: Fink Veličan, mestni blagajnik v pok.; Sever Lipe, privat. uradnik; Žilič Stane, bančni disponent. Sokol I. Starosta: inž. Bevc Ladislav; namestnik staroste Turk Josip, načelnik Podgor-tijik Dušan, načelnica Jug Anuška, prosvetar Marolt Nande. Člani uprave: Medic Fran, Lovšin Ev-gen, Tratar Jože, Vrečar Fran, Rebec Fran, Lozej Janez, Cotar Anton, Urbas Mirko Svetlič Nande. Ropič Avgust. Namestniki: Turk Rajko. Sirnik Franc, Jereb Fran, Eiberger Mirko, Prosenc Ivan, Česen Ivan. Rak Drago, Počivalnik Lojze, Flegar Stane, Završnik Rudolf. Majcen Franc. Namestniki: Zupan Janez, Švajger Ve-rij, Trček Ludvik, de Gleria Viktor, Reber-nik Fran. Sokol II. Starosta dr. Milan Šubic, namestnik staroste Milko Krapež, načelnik Stanko Trček, načelnica Pepca Goršič, prosvetar dr. Kolarič Rudolf; člani uprave: Vinko Ko-cijan, Murovec Franc, Jože Matjašič, Tone Petrovčič, Mirko Stanič, Griinfeld Leopold, Mihelčič Ivan st., Pogačnik Mati!« Guštin Milan. Bučar Franc, Puh Marija, Košak Rezika; namestniki: Kocijan Ivan, Zelenik Franc, Matjašič Oto, Šimenc Jaka. Nadzorstveni odbor: Est Rudolf, dr. Fet-tioh Oto in Poljak Ivan. Druga sokolska društva « Razen ' uprav teh treh ljubljanskih društev so bile imenovane tudi uprave ostalih 33 so kol.ski h društev, včlanjenih v ljubljanski župi, izvzemši uprave v Dobu pri Domžalah, ki bo imenovana na prihodnji seji. Društvo Borovnica: starosta Drašler Franc, namestnik staroste P.rnat Anton, načelnik Švigelj Ivo, načelnica Pristov Mara, prosvetar Engelsberger Viktor. Društvo Cerknica pri Rakeku: starosta Baričevič Jože, namestnik staroste Zumer Ivan, načelnik Turšič Janez, načelnica Re-pič Ivanka, prosvetar Šuštaršič Jože. Društvo . Dolenji Logatec: starosta dr. Milan Papež, namestnik staroste Smole Slavko, načelnik Lenarčič Giril, načelnica Darinka Deželova, prosvetar Punčuli Leopold. Društvo Domžale: starosta Petrovec Tomo, namestnik staroste Javoršek Ignacij, načelnik Vidmar Franc, načelnica Dur-java Milena, prosvetar Seršen Josip. Društvo Gorenji Logatec: starosta Pup-pis Miro, namestnik staroste Rus Josip, načelnik Godina Ivan, načelnica Tinca Ru-galetova, prosvetar Hrastnik Rado. Društvo Grosuplje: starosta Rus Ivan ml., namestnik staroste Goršič Josip, načelnik Omahen Tone, načelnica Rus Vera, prosvetar Terjan Gustav. Društvo Ježica: starosta Trost Ivo, namestnik staroste Škerlj Kocijan, načelnik Novelli Leon načelnica GregoriČ Mimica, prosvetar Germek Anton. Društvo Kamnik: starosta dr. Karba Rihard, namestnik staroste Stare Janko, načelnik Hribar Franc, načelnica Vidmar Elza, prosvetar Šmuc Ferdo. Društvo Kočevje: 9taresta dr. Vilko Maurer, namestnik staroste Oražen Stanko, načelnik Rustiia Vladislav, načelnica Bogataj Jadviga, prosvetar Burgar Anton. Društvo Litija - Šmartno: starosta dr. Krevelj Josip, namestnik staroste Fincin-ger Ognjeslav, načelnik Taufer Veno, načelnica Lajovic Elza, prosvetar dr. Turat-to Tomo. Društvo Ložka dolina: starosta Bencina Ivan, namestnik staroste Zakrajšek Leopold, načelnik Janežič Milan, načelnica Bencina Nada, prosvetar Jerala Josip. Društvo Mengeš: starosta Ropret Fr., namestnik staroste Vahter Tone, načelnik Majcen Mirko, načelnica Bidovec Mara, prosvetar Lavrič Mirko. Društvo Moravče: (doslej odsek) starosta Toman Janko, namestnik staroste Lavrič Ivan, načelnik Vehovec Franc, prosvetar Rape Vladko. Društvo Moste: starosta Rems Josip, namestnik staroste Pavčič Pavle, načelnik Modic Lado, načelnica Stare Ema, prosvetar Rozman Viktor. Društvo Planina: starosta Demšar Hi-jeronim, namestnik staroste Tršar Ludvik, načelnik Mrhar Nino, načelnica Mrhar Nada, prosvetar Tegl Franc. Društvo Polje: starosta Lipa Viljem, namestnik staroste Kuhar Janko, načelnik Trost Franjo, načelnea Vilfan Mara, prosvetar ing. Reš Herman. Društvo Preserje: starosta Umek Anton, namestnik staroste Ko5ir Franc, načelnik Suhadolnik Anton, prosvetar Kern Kari. Društvo Radomlje: starostž dr. Ivo Ivo Potokar, namestnik staroste Šraj Ivan, načelnik Jerman Lovro, načelnica Kuz-nič Ivka, prosvetar Krištof Anton. Društvo Ribnica: starosta Ančik Josip ml., namestnik staroste dr. Oražem Janez, načelnik Debeljak Janez, načelnica Zalar Marica, prosvetar Završnik Fonze. Društvo Sodražica: starosta Oberstar Josip, namestik staroste Mikolič Franc, načelnik Fajdiga Fran ml., načelnica Ivane Milka, prosvetar Ivane Pepi. Društvo Št Vid nad Ljubljano: starosta Šušteršič Franc, namestnik staroste Pipan Ivan, načelnik dr. Kavec Ivan, načelnica Hlebec Marica, prosvetar Šmajdek Ivan. Društvo Štepanja vas: starosta Bricelj Ivan, namestnik staroste Kregar Franc, načelnik Žitnik Rudolf, načelnica Hren Anica, prosvetar Arnšek Janko. Društvo Šiška: starosta Zakotnik Ivan, namestnik staroste ing. Guzelj Ladislav, načelnik Berdajs Rudolf, načelnica Otrin Slava, prosvetar Kovič Franc. Društvo Vače pri Litiji: starosta Cer-tanc Fortunat. namestnik staroste Kristan Ivan, načelnik Kimovec Franc, načelnica Grilc Pavla, prosvetar Kristan Franc. Društvo Velike Lašče: starosta Hanžič Ivan, namestnik staroste Hočevar. Franc, načelnik Zadnik Joško, načelnica Liberšar Karla, prosvetar Žitko Matija. Društvo Višnja gora: starosia Benedi-čič Ivan, namestnik staroste Drolc Josip, načelnik Rus Josip, načelnica Bregar Zofija, prosvetar Turnher Edo. Društvo Vič: starosta Mesec Jože, namestnik staroste Borštnik Bruno, načelnik Antosievic Franc, načelnica Grošelj Marija, prosvetar Borštnik Pavle. Društvo Vrhnika: starosta Vuk Slavko, namestnik staroste Peršič Bogomil, načelnik Zakrajšek Jože, načelnica Valetič Mary, prosvetar Verbič Nace. Društvo Unec - Rakek: starosta Riba-rič Simon, namestnik staroste Petrovič Anton, načelnik Ivančič Mirko, načelnica Urbas Vida, prosvetar Roiec Vlado. Društvo Žiri: starosta Vončina Josip, namestnik staroste Kržišnik Ivan, načelnik Oblak Ivan, načelnica Kenda Zina, prosvetar Hribernik Edi. Pri vseh imenovanih društvih so bili imenovani seveda tudi člani uprave, namestniki in nadzorni odbor. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Sobota, 8.: Za ljubezen so zdravila. Izven. Nedelja, 9. ob 15.: Pogumni Tonček. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20.: Cvrček za pečjo. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 10.: Don Carlos. D. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob ool 20. Sobota. 8.: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 9. ob 15 : Rigoletto. Gostuje ga. Tinka Vesel - Polla. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20.: Tičar. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 10.: Zaprto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota, 8 : Pred poroko. Gostovanje v Novem mestu. Nedelja, 9.: Pred poroko. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota, 8.: Krog s kredo. Ljudska predstava po znižanih cenah. Nedelja. 9. ob 15.: Lepa pustolovščina. Za deco neprimerno. Kuponi. — Ob 20.: Netopir. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 12.: Lepa pustolovščina. Gostovanj« Mariborčanov Za deco neprimerno. Naš dragi svak in stric, gospod medicinalni svetnik dr. Ignac Jelovše bivši višji okrajni zdravnik v Radovljici je v četrtek, dne 6. t. m. ob 11. uri zvečer, previden s tolažili svete vere, po daljši bolezni v 82. letu v Gospodu zaspal. Truplo blagopokojnega se v soboto dne 8. t. m. ob 12. uri v hiši žalosti, Ljubljana, Nunska ulica 3, blagoslovi in potem prepelje na Vrhniko, kjer bo pogreb ob 2.30 od cerkve sv. Pavla na vrhniško pokopališče. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana-Vrhnika, 6. februarja 1930. Žalujoči ostali Iz življenja in sveta Tekma med ekspresnim vlakom in motornim čolnom Najhitrejši angleški brzovlak imenovan »Leteči Škot« je zmagal v tej zanimivi tekmi. Motorni ioln »Dart Craft«, ploveč po reki Outl, se je na progi treh kilometrov držal vedno tik vlaka, naposled pa je omagal tn železni kolos ga je znatno prehitel. Chicago, mesto bogastva in zločinov Policija druguje z morilci in si deli plen — Bombe, ki povzročajo paniko — Vojna med roparskimi bratovščinami Pozornost ameriške javnosti je zadnje čase posvečena obupnim razmeram m:'ijonskega mesta Chicaga. Statistično 'e dognano, da je to ogromno gospodarsko središče s^verozapadnega dela ^f.din'en:h držav, domovina največjih najpredrznejših in najnevarnejših lopovov in razbojnikov, ki skrbe, da štev t!.-) kriminalnih z očinov raste v nedoslednost. Samo mesto Chicago ima na leto več umorov, ropov in ubojev nego vsa Anglija. Znan ie aiierišk' do v tip. ki v bistvu točno ozna^uie zi«.finski značaj enega deta prebiva'srva: Chicago prav za prav le ni tako pokvarjeno mesto, kakoi se splošno misli. Preiskava »e dognala, da se v vseh drogerijah prodajajo revolverji in drugo strelno orožje, pri lekarnah pa je stvar daleko boljša, kajti samo v devet.h dobiš strojno Cuško s pripadajočim strelivom Ni dneva <' tem velemestu, da ti se v najprometmrših u'icah ne začuli revoi-verski streli, da b' se razbojniki ne pojavil; v javnih prostorih in z naperjenim orožarn oropali vseh navzočih, da bi ne počila kje kaka bomba ali da bi ne bila zažgana hiša kakega bogata ša. ki ni hotel na prvi poziv odšteti !c povom zahtevane odkupnine. Pri vsem tem pa so voditelji in poglavarji razbojniških družin dobro znani vsemu mestu. Sprehajajo se po mestu, prirejajo gostiie in kadar umro. gre za njih Krsto dolga vrsta avtomobilov in njih pogrebe ovekovečijo časopisi kot dogodke prvega t eda. Vsndar se zdi. da je tudi svobodoljubnim Američanom že dovolj te razbojniške romantike, ki je sloves mesta in njegovih oblasti poteptala v blato. iDobco-misleči iščejo vzroke takemu propadu in izkazalo se je. aa je eden glavnih vzrokov žalostno gospodarsko stan-e mestne uprave. Mestno gospodarstvo trpi zavoljo razdora med mestnimi )četi, ki so v ocikritem boju s svojim županom. Zi-voijo teg^ ni dovolj sredstev, da bi se organizirala dcvoljna in zanos: iiva ter dob: o plačana varnostna služba Stražnikov ie v Chicagi za tako ogromno mest-; daleko premalo in tudi plačani so tako slabo, da so dostopni podkupovanju ter drugovanju z razbojniki, k« z njimi radi dele svoj plen. Razkroj varnostne službe pod takimi okoliščinami napreduje vsak dan bol; ifl bolj. Kar je poštenih uradnikov, mo.ajo kmalu obupati ter opustiti svojo vnemo jn vestnost, ker doživljajo neprenehoma izdajstva iz lastnih vrst, ki se jim ne da priti r.a sled. Tako je Chicago preteklo nedeljo prekosilo svoj dosedanji zločinski rekord. V desetih urah so v nedeljo zabeležili štirideset roparskih napadov na mirne pasante v najpromet-nejših ulicah. Dalje je bilo jaVjeno dve sto dvajset vlomov, tatvin in pobojev. Preko enajst tisoč dolarjev so odnesli zlikovci samo v prvih nedeljskih urah. Vendar je vse to šele nedolžen uvod v primeri z dogodkom v predmestju Hinsdale. Tu so zločinci vtihotapili bombo za platno v kinematografu. ki je ob eksploziji sama na sebi povzročila le neznatno škodo, pač pa je z-zvala tako paniko, da je neustrašena množica gledalcev — bšlo iih ie kakih 700 — v hipu pomendrala do smrti šest otrok in eno žensko, okoli sto drugih oseb pa je odneslo težje ali lažje poškodbe iz gneče. To brezglavost pa so zločinci uporabili, da so se pomešali •med množico ter prestrašene ljudi oropali vseh dragocenosti. Kakih 300 oseb je prijavilo policiji, da so po navalu pogrešile ves svoj denar in druge dragocenosti. Bomba je imela tedaj edini namen, da je napravila brezglavost med ljudmi in je bilo temu rokodelstvu omogočeno uspešno delo. Podoben način ropa se je dogodil v trgovini z živili Italijana Tonija. Po eksploziji bombe so zločinci navalili na trgovino in jo popolnoma izropali. Naložili so zaplenjeno blago na tovorne avtomobile in neovirani izginili. Oškodovani Italijan pripisuje napad osvetj neke razboiniške družbe, ki ji je odrekel stalno subvencijo, češ da plačuje tako odkupnino že trem drugim družbam ter mu ni mogoče plačevati enako davščino še četrti družini. Roparske družine so si sicer edine v tem. da je treba imovite ljudi guliti na vse mogoče načine, vendar si med seboj zavidajo mastni plen ter prihaja zavoljo tesa med posameznimi bratovščinami prečesto do prave pravcate vojne Na to usodno nedeljo so v Chicagi našli ubite štiri poglavarje roparskih tolp. Vsako jutro pa pobero s trotoarja po par ustreznih razbojnikov, ki so padli od tovariške krogle na svojih nočnih pohodih. Živahno streljanje odmeva vsako noč po chicaških ulicah, prestrašeni meščan pa se stiska v svojem stanovanju. boječ se. da tudi nanj ne pride vrsta. Razen onih štirih poglavarjev je v nedeljskih bitkah padlo še kakih 40 drugih razbojnikov, kojih trupla so tovariši odpeljali in jih je oblast zbrala v par dneh po raznih smetiščih. Med ubitimi poglavarji ie tudi znameniti Joe Čada. ki je živel romantično dvojno življenje. Nastopal je kot dovršen gentleman v najboljših družbah, izdajajoč se za visokega ruskega aristokrata. nato pa je izginil ter se ce- le tedne klatil po topovskih beznicah, Tu je bil znan kot eden najpredrznejših In najkrvoloč-nejših roparskih morilcev, ki je z isto vnemo in lahkoto mora za denar, kakor iz osvete. Prijatelji in sovražniki so se trr " ored njim. ker včasih ni delal raz med enimi in drugimi. Kakor se .-e mesto sprva oddahnilo, da je storil volkodlak zasluženi konec, tako se sedaj nič manj ne boji osvete Joevih prijateljev, ki bodo njegovo smrt gotovo maščevali z novimi pokolji. To je žalostna bilanca ene same nedelje v bogatem in sijajnem mestu Chicagi! _ Delo in umivanje Newyorški zavod za psihologijo dela je izračunal, da zapravijo nastavljenci po uradih in trgovinah do 7 odst. svojega delovnega časa dnevno s tem, da si vedno zopet umivajo roke. Iz tega razloga so prepovedale številne velike tvrdke uslužbencem, da bi si umivali roke več kakor dvakrat tekom vsakega delavnika. Ta prepoved je seveda izzvala veliko ogorčenje pri milarnicah, Njih trust je zdaj na uslužbence naslovil protest, kjer kliče, da »je snaga in higijena pomembnejša od izgubljenega delovnega časa! Zahtevajte razveljav-Ijenje nekulturne odredbe!« sklepa trust. ki se boji, da bo prodal zdaj manj mila. so najlažji pot. po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Pri bolezni grla. hrioa-vosti. nahodu so nerbhodno potrebne okusne AiNACOT - PASTILE dra. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varurte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anacot - postile! Dragoceni pocjpisi ReginaJde Hunthe, znani nabiralec podpisov, je potožil sotrudniku »Mor-ning Post«, kako neprijazno so ga sprejeli člani Macdonaldovega ministrstva »Obrnil sem se na ministra dela. miss Bondfield, ker sem se zanesel na mehko žensko srce. Prosil sem jo, naj predloži mojo polo v podpis svojim kolegom. A ozmerjala me je kakor sodčka: Mar ne razumete ,da imajo ministri veliko odgovornega posla? Kako se jih drznete nad,egovati s sličnimi bedar,-jami? Poparjen sem odšel, loda kot nabiralec sem žrtev svoje strasti, zaro sem drugič pismeno naprosil podpis Smnvdena Lord blagajnik tni ga je tu ■ dj poslal, a pokazal je čudno brezbrižnost, da ne rečem — lahkomiselnost. Poslal mi je svoj dragoceni podpis v navadnem pismu, ki ga ni niti priporočil. Tudi iransirai ga ni, dasi upravlja državno zakladnico: plačati sem moral 7 p«ncnv dostavo in globo! Dražba zastavljenega blaga v Mariborski zastavljalnici Gosposka ulica št. 46, bo dne 12. februarja 1930 efektna dražba od 9. do 12. ure dopoldne. Dragocenosti od 14. do 16. ure popoldne. 3324 se Španska kraljica lepotic Gdč. Elena Pla Mompo Za tekstilno podjetje v Sloveniji išče Imondentinlo popolnoma zmožna nemške stenografije, ki po možnosti samostojno kores-pondira v nemščini, slovenščini in mogoče tudi v hrvaščini. Ponudbe z navedbo zahtev na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva moč«. 3228 Proda se veleposestvo z malo graščino v lepi Savinjski dolini v izmeri nad 80 ha. Vpraša se pri oglasnem oddtku »Jutra" 3293 Spomenik svetovne vojne ob Sueškem prekopu Spomenik je 70 m visok in sto]] ob bregu Jezera Timša blizu Sueškega prekopa. Na istem mestu so angleške čete prizadele 3. februarja 1915. občuten poraz. Prvi ženski šofer v Carigradu Mlada Turkinja, Muamer Hanem po imenu, je te dni potožila izpit za avtomobilsko šoferko in bo vodila svoj taksi, Čim prejme zadevno spričevalo. S tem bo carigrajske ulice obogati! nov pojav, kajti javnih ženskih šoferjev v tem milijonskem mestu in še turškem po vrhu doslej niso poznali, čeprav se je tu pa tam zgodilo, da je kakšna dama iz višje družbe sedela ob krmilu. Znamenje, da stopajo turške ženske vedno bolj v isto vrsto z moškimi. Na deželi je sicer šibki spol pomagal moškim pri vsakem delu in v zadnji vojna so imeli v turški vojski četo neko selja-kinjo po imenu Fatimo za »čavsa« (narednika). ampak mesta in zlasti Carigrad so bila v tem pogledu neprimerno bolj konservativna. Dame so tu živele zaprte po haremih in vsako telesno delo jim je bito tuje. Sedaj pa imajo celo športni klubi svoje ženske odseke in Kemalova vlada se trudi na vso moč, da bi razširila tudi po šolah ženski šport in telovadbo. Učiteljice polagajo izpit za telovadbo in jo seveda učijo. Pred kratkim se je javilo četo pet mladih Turkinj za vpis v letalsko šoto, a jih doslej še niso sprejeli. Ženski piloti — to se zdi celo prepričanim Kema-lovcem malcc prehudo. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Sobota. 8. iebruaria. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio - orkestra. — 18: Esperanto. — 18.30: Nemščina. — 19: Delavska ura. — 19.30: Prenos koncerta ;z Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra. Nedelja 9. februarja. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Poljedelsko predavanje. — 11: Koncert radio - orkestra. — 15: Prenos iz Hrastnika. — 16.30: Reproducirana glasba. — 17: Hu-moristično čtivo. (Milčinski.) — 17.30: Reproducirana glasba. — 20: Varietetn; večer. — 21: Jugoslcvenska glasba (radio -orkester). — 22- Napoved časa in ooročMa. — 22.15: Koncert radio - orkestra. ZAGREB 11: Proslava lOIetnice Društva narodov — 17: Koncert godalnega kvarteta. — 20.35. Pevski koncert. — BEOGRAD 9: Prenos iz saborne cerkve. — 10.30: Reproducirana glasba. — 12.20: Opoldanski koncert. — 16: Pevski koncert s cigansko godbo. — 17.30: Koncert na cifre. — 20: Violinski koncert. — 21: Poročila. — 21.15: Petje. — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 16: Popoldanski koncert. — 18.05: Odlomki iz klasi.č operet — 19: Koncert vojaške godbe. — 20: Mešan večer. — 21: Godba za ples. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 18: Operetne pesmi. _ 19: Koncert iz Prage. — 20.20: Slovaška glasba. — 21: Večerni koncert. — 22.15: Glasba iz Prage. — VARŠAVA 16.20: Popoldanski koncert — 20.15: Simfoničen kcncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Zborovski koncert. — 11: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 15: Popoldanski koncert. — 18: Koloraturnc arije. — 18.20: Komorna glasba. — 20.10: Opereta »Grofica Marica«. — BERLIN 18: Koncert kvinteta. — 19.30: Arije in pesmi. — 20.30: Opereti »Mamsell Angoti jn »Pomlad^. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.30: Violinski koncert. _ 19 30: Prenos programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 16.30: Prenos .koncerta tz Frankfurta. — 20: Opereta »Čardaška kne-ginja«. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 16.30: Prenos koncerta iz Frankfur-ta. — 19.30: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Dunaiski večer — 21.30: Lahka glasba — 23.15: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 12.35: Orkestralen koncert. — 16.15: Popoldanski koncert. — 17.50: Pesmi. — 19: Reproducirana glasba. — 20: Operetni večer. — Ciganska gocfba. — LONDON 20.55: Prenos večernlc. — 22.05: Orkestralen koncert. — RIM 13: Opoldanski koncert — 16: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Mascagnljeva opera »Iris«. Izboljšan model — opremljen s šestcilindrskim motorjem t relikanska proizvodnja V Chevroleta 1929. je omogočila družbi »General Motors« izvedbo načrta, ki ji je bil že dolgo v mislih: preureditev svojega najbolj priljubljenega proizvoda v Iuksusni in iaki 6-cilindrski voz. Še nikoli prej ni katerikoli »nov vzorec« niti od daleč zbudil tolike pozornosti kakor ta preure-leni, docela novi Chevrolet, ki predstavlja zdaj že temeljito utrjen princip avtomobilskega motor-stva prednost 6-cilindr-skega motorja. Poskusi na preizkuše-valnem terenu »General Motors« so nad vsak dvom dokazali, da je voz tem hitrejši, da se tem Iaglie popne po strmini, da je poraba bencina tem ekonomičnejša in tem daljše življenje voza, čim močnejši je motor; Chevrolet je bilo zato treba opremiti s 6-cilindrskim motorjem. Že zaradi novega motorja samega bi Chevrolet prekašal vsak voz svoje vrste — toda izpopolnili so ga še bolj. Fisher je ustvaril nove karose- rije, tako elegantne v liniji, tako udobno preurejene, da smemo Chevrolet končnoveljavno postaviti v vrsto »Iuksusnih« voz. Zato se je tudi toliko ljudi, ki niso mislili, da si bodo že letos kupili svoj prvi avto, odločilo največ za nakup Chevroleta. Novi Chevrolet ste videli na ces.ti. Pojdite v delavnico, in si oglejte motor. Ali še bolje, recite našemu zastopniku, naj vam dd voz na razpolago za poskusno vožnjo, da se sami uverite, česa je zmožen novi motor. CHEVROLET SIX PROIZVOD GENERAL MOTORS CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 oar. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 JCdor hoee p ~ « ££ aR Cafie dru^o informacijo itccc© te tnalih c £la mm naj pritoži t> t&natnfcab a /V^ ® sicer ne bo prejet odgovora t Z^mMM CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. • rt: c Samsko hišnico zanesljivo sprejmem v vilo Prosta kuhinja m 4o0 Dm postranskega zaslužka — ponudbe na o? as. oddelek »Jutra« pod »450«. JyL1 Kuharico m znanjem nemškega _ jezi-ia uj letnimi spričevali ižiem Natopi lahko takoj »li pozneje — Ponudbe z zahtevkom plače na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kuhan«-* za Karlovec«- oo7- Mizar, pomočnika eamostoineg« delavca, ki 60 razume na risbe. sprejme Koprivnikar Emil v Litiji. 3808 Knjigovodjo (injo) popolnoma zmotnega slov. jn nemščine v besedi m j.:=avi. dobrega in samostojnega korespondenta ter etrojeoieca, vestnega in zanesljivega sprejmem tako v. Pismene ponudbe lia naslov; Fric Zemljič, Ljutomer. Slaščičarja prvovrstnega samostojnega delavca sprejmem takoj. — Nanlov pove oglas, oddelek »Jutra«. 3651 Vajenko n šiviljsko obrt sprejme iaioj modni salo® itodič, d. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta 30. 4067 Brivske vajence e dobro šolija, Novi Sad. 4(M9 Postrežnico prednjih let iščem za vsak dan Ou približne 7. ure zjutraj do pol 9 ure in zvečer od pol 0. do 7. we Plača po dogovoru.. Naslov v oiri. odd. »Jutra«. 4117 Praktikantinjo nprejme uprava »Merkurja« Večna pet 7. Skladiščnika (magaciner). prvovrstna moč, s iprakso v industrijskem skladišču za materi-jal in potrebščine, za manipulacijo iri knjiženje, išče velik rudni'; v Srbiji. — Ponudbe pod »Rudnik v Srbiji 28« na Jugosl. Rudolf Mosse A. D., Beograd. 4! 14 Kuhaico za go-t.ilno sprejmem takoj. Osebno se je predstaviti pri g. Pačniku v Laekem. 4133 Vajenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 4112 Potnika sprejme takoj dobro vpeljana veletrgovina z vinom v Dravski banovini. Prednost imajo tisti, ki so v tej stroki z dobrim uspehom" že potovali Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uodna prilika za zdravnika, inženjer ja ali gospodarska podjetja vseh vrst Dopise je na sloviti aod šif>o »Centrum Ljubljane« na oglasni oddelek »Jutra«. 3116 Skladišče ali delavnico 13 m dolgo in 10 m široko oddam takoj na Rimski cesti št. 19. 3751 Lokal po možnosti v sredini mesta iščem. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal za 1. maj«. 3706 Mesnico klavnico in prekajevalnico oddam takoj na prometnem kraju. Naslov povo oglas, oddelek »Jutra«. 4055 Lokal eno sobo in kuhinjo oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4056 Mesnico dobro vpeljano oddam z majem v najem v Domžalah št. 88. 3961 Mesnico v majhnem mestu vzamem takoj v najem. Naslov povo oglasni oddelek »Jntra« 3937 Krojaški salon kompletno opremljen — v sredini mesta oddam prvovrstnemu -krojaču poceni v najem. — Naslov pove ogla-~n.i oddelek »Jutra«. 4119 Pozor, mesarji, oddam mesarijo z inventarjem in stanovanjem v najem; je na prometnem .kraju, kjer s« izvršuje lahko dobroidoča mesar ska in orekajevalska obrt. Izve 6"! na ogl. odde.V u »Jutra«. 4/131 Učiteljica išče za maj v centru meta stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin. a'i 2 mal" obic.i s kuhinjo in priti-,'inami. V podpritličju ali podstrešju ne vzamem. — 'onudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Snažno .n solnčno« 3816 Sobo epo opremljeno, veliko in olnčno, z elektriko, par-keti in separatnim vhodom v centru mesta oddam takoj 1—2 solidnima ose-nama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4069 Opremljeno sobo lepo, s separiranim vhodom 6 stopnjic. v centru mesta oddam le boljšemu -•oiidnemu gospodu, event. tudi z dobro domačo hrano. Naslov pove o5 • 3745 S 1. majem oddam sredi Ljubljane, na najbolj prometni točki in v eni najlepših ljubljanskih hiš. 2 krasni prazni sobi ki merita a 27 in 33 m® Sobi sta zelo pripravni za vsak boljši poslovni obrat. K njiina je event. mogoče dobiti še nekaj manjših sob in stranskih prostorov. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izredno ugodna pozicija« 3415 Sobo s štedilnikom oddam mirni oset>i. Na lov v oglasnem oddelku Jutra 3800 Opremljeno sobo lepo, s souporabe klavirja oddam na Mirju, Groharjeva 5. 4081 Solnčno sobo b-po opremljeno, s posebnim vhodom, poleg hotela »Union« oddani dvema solidnima gospodoma. Naslov v oelasnem oddelk-u Jutra 4023 Popolno in dobro oskrbo pri kaki samski dvojioi, s postrežbo in kurjavo, lepo veliko spalnico, s souporabo jedilnice ali sa'ona in 1-ona'nice išče odličen, starejši, zdrav gospod, kje v Ljubljani ali v kakem letovišču Slovenije — in sicer za stalno. Ponudbe -s ceno pod »lil« na oglasni oddelek »Jntra«. 4074 Financiramo civilno - pravdne sodne in odvetniške stroške. Upravni.51 vo »Merkur.-, Ljubljana Večna pot 5, telefon 3052. 4120 Terjatve od najmanjšega dc najvišjega zneska, poedine ali večje partije izterj.ii.ie brez vsakega predujma Ur.ravni-štv-o »Merkur«, Ljubljana. Večna pot 5, telefon 3052. 4120 BSSSi Na veselico 6 plesom vabi tvTdka Brata Lasan, k.i jo priredi v nedeljo na Vodnikovi cc-sti št. 17 — pri »Anžokn«. Točila so bodo pristna dalmatinska vina, "poleg tega izbira vsakovrstnih rib — Se priporočata Brata Lasan. 4098 Trgovec-obrtnik hi posestnik želi znanja z njemu primarno gospodično, v svrho takojšnje ženitve. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Lepa bodočnost«. 3874 Dva konja s kompletno opremo in težkim vozom. 1 konja z angleško opremo in gajvozič-kom. vse v dobrem stanju proda Blever Josip, Orna pri Preval ja h. 3976 Pisalni stroj »Erika« dobro ohranjen poceni naprodaj Zrinjskega »t. 5/11. 4076 Šivalni stroji Ilaid & Neu, na ugodne obroke »Centra«. Miklošičeva cesta 7/III, Ljubljana 57 Lokomobilo rabljeno, toda v prav dobrem stanju, kompletno, 30—35 HP kupim takoj. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Pogon 30« 3893 Dieslov motor 50 HP. z električno centralo, prolamo zaradi preureditve obrata Naprava je primerna za privatno in javno električno centralo Vprašanja na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani pod naslovom »Nenavadno ugodna prilika«. 3727 Fin stroj za rezanje papirja poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3707 Prodam mlatilnlco s parno lokomobilo, širina bobna na mlatilnici 1 m. Eventuelno prodam vsak stroj zase. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mlatilnica«. 4036 Svilene senčnike izdeluje naj--oiidneje in sprejema naročila Olga Gorazd. Medvedova e. 32, Ljubljana VII. — Avtobus Čarman. 4064 Pokrajinske razglednice po Vaši «Kki al. negativu, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 a n e v n o tvornica kart Brata Šmuc, Ljubljana. \Volfova ul. 13 Zahtevaite ponndbe in cenik! 242 Zastonj Vam pošljemo na og'ed eno številko ilustrirane reviiije »Domači prijatelj« ■in »Naš otaor«. Pišite dopisnico upravi, Ljubljana, poštni predal 291. Lisičje, polhove kože m neb dragih diriib živali knrait »talno fckoa ido leto D ZdraviS. trg; u-nja Ljubljana. Flonjan-rižnice nov pridigar iz neke druge naselbine in to o ničemer drugem kakor rav.no o vprašanju suženjstva v južnih državah, ki je bilo tisti čas vsem na umu. Vendar si pa nisem mogel pojasniti, odkod naj bi se vzelo pri pridigarju mahoma toli živo zanimanje, ne samo za neznanega človeka na cesti, ampak celo za konja tega neznanca. Svojega začudenja mu nisem popolnoma zamolčal. » »To je nevažno,« mi je odgovoril. »Najvažnejše se mi vidi v tem Iremitku to, da stoji pred menoj sin starega Klingwaile in da me miče jahati na niem.« »Samo ker bi se radi pohvalili, da ste mu kos?« sem vprašal. Njegov obraz se je zdajci izpreanenil. »Mi, tam, kjer sem doma, smo bili nekoč sami Klingwalk>vi lastniki. Mojemu očetu je zlomil nogo in malo je manjkalo, da ga ni ubil.« Takoj sem uganil njegovo misel. »Gospod«, sem dejal, »ne mogel bi dopustiti, da bi se konju kaj zgodilo, a če hočete pošteno po jahati na njem ali pa biti pošteno poraženi, tedaj vam iz srca privoščim priliko.« Pri teh besedah so se mu zabliskale oči. »Športnik ste, gospod!« je vzkliknil in takoj ptristopil k Satann. Struna simpatije je zazvenela v meni. To je bil mož, k! ga je kratkomalo mikal nevarni poizkus zaradi nevarnosti same. Mimo tega je bil tudi vešč jahač, kar sem spoznal po naglem pogledu, kj ga je vrgel na Satanovo jezdno opravo. Prijel je za uzdo in nam z glavo mignil, naj odstopimo, -ko smo hoteli prijeti konja za glavo. In pričela se je najlepša borba med človekom in konjem, .ki si le morete želeti, da bi jo videli. Moj vranec se je vzpel na zad>n]e noge, ga z lahkoto vzdignil od tal in ga zavihtil po cesti kakor velik pes podgano. A železni stisk uzde ni niti za trenutek odnehal in Gordon Orme je bil lahkonog kakor deček. Končno se mu je ponudila ugodna prilika: z najlažjim skokom, ki sem ga kdaj videl, se je pognal na sedlo in vzel Satana med noge, kakor bi ga stisnil s primežem. To me je prepričalo, da je resničen jezdec. Glavo je imel odkrito, zakaj klobuk mu je bil padel z nje; lasje so mu vihrali, toda v obraz je bil le neznatno boli rdeč nego prej. Med tem, ko ie konj divje skakal in se zaganjal po ulici sem ter tja, jc Orine sedel na njem poln zaupanja vase. Roke je držal nizko, kolena še malce -niže in bolj naprej, nego deloma mi v svojem jahaškem slogu, težišče pa je prestavil za trohico bolj nazaj. A po obrisu njegovih udov sem videl, da drži konja v železnem prijemu. Ravnodušno in hkratu resno je gledal z njega in kazal s tem, da ima sebe in žival popolnoma v oblasti. Nato pa je mahoma obrnil Satana proti cesti in v skok odjahal, kakor da je že čisto doma na njem. Ne vem, kakšne umetnosti se je poslužil v ta namen; vem samo, da se je čez pol ure vrnil na Satanu v drobnem drncu! To je bilo moje prvo srečanje z Gordonom Ormeom, tem znamenitim možem, ki sem imel pozneje mnogo opravka z njim. Ta dan sem bil prvič priča, kako je s kar strašno močjo osvajal sleherno stvar za svoje namene. Občudoval sem ga, a rad ga nisem imel, ko je neskrbno skočil s sedla in mi podal uzdo. »Imeniten konj.« mi je mirno dejal, »a jahati na njem ni tako težko kakor na starem Klingwaflu. S tem pa ne maram ponižati vaše spretnosti, gospod, sai vem, da ste imeli z njim več ko dovolj preglavic, preden ste ga ukrotili!« To je bilo vsaj plemenito; kakor sem se pozneje prepričal, je bilo zmerom njegova navada, da je pravično priznal vrline vsakega nasprotnika. III. POGLAVJE Umetnost orienta »Dajva, pojdiva v senco,« mi je rekel Orme, »vaše virginsko jutro je za moj okus prevroče.« Stopila sva na gostilniško verando, kjer je bila globoka senca, široki stoli in sladek duh po kovačniku. Nekam vznemirjen sem se vrgel v naslonjač. Orme se ie mirno spustil v drugega in lahno prekrižal tanke noge; nato se je nepremično zagledal v konce svojih stopal, kakor bi nekaj premišljeval. »Snoči tedaj niste slišali mojega slabega govorniškega poizkusa?« je vprašal z nasmeškom. »Nisem bil tako srečen, da bi bil cul vašo pridigo. Vendar pa stavim na vas proti kateremukoli drugemu pridigarju, kakor hitro bi šlo za jahanje.« »Nu,« je odvrnil, »mudim se tu samo spotoma, zakai namenjen sem v Albemarle Country. Ne morete mi zameriti, da si preganjam čas, zdai s pridiganjem, zdaj z ježo, zdaj s čim drugim. Vidite, človek se mora nekako zamotiti. Kako pa — ali si ne bi privezala duše s kakim julepom?* Mislim, da bi se nama jako prilegel.« Ne da bi mu bil zameril take misli kot nosilcu duhovniške obleke, sem vendar odklonil njegovo gostoljubje, češ da je zame prezgodaj. Julep — neka osvežilna pijača. Obutev za vsakogar. Torej največjim gospodarjem! št. 27—30 Din 129 St. 31—34 Din 149 St. 35—38 Din 169 Buffalo Otroški čeveljčki iz finega chrom-boksa. Opremljeni z elastičnimi gumastimi podpetniki, katere deček ne more tako kmalu ugonobiti kakor usnjenih. Toplo kot kožuh! št. 23—26 Din 79 št. 27—30 Din 99 31—34 Din 129 št. 35—38 Din 149 Bajkal želite li imeti zdravo deco? Kupite jim naše meltonke, ki jih obvarujejo prehlada, kar je največkrat vzrok njihovih bolezni. Čeveljček za Vašo deklico. Št. 17—22 Din 69 št. 23—26 Din 79 Št. 27—30 Din 99 Št. 31—34 Din 129 Dolly Dovolj širok v prstih ter odgovarja potrebi otroške nožice. Je udoben, na nizkem podpetniku, enostaven in zaradi tega eleganten. S temi čeveljčki boste razveselili svoje hčerice in sebe. Derby Om. 229*. UDOBNI DAMSKI ČEVLJI. Menjavajte obutev z zapono obutvijo na zadrgo. um General Št. 27—30 Din 129 Št. 31—34 Din 149 Nosijo se direktno na nogavice. Noben deček nima tako siromašnih roditeljev, da mu jih ne bi mogli kupiti. Lakirani čeveljček, ki je zadobil zaupanje vseh dam. Din. 229*. Juliana Priljubljen čeveljček naših dam. Prikladen za vse prilike: za promenado .družbo in pri delu. Nosite jih lahko z vsako temnejšo obleko. Blues Din. 229*« ZA POPOLDNE IN ZVEČER. V poslednjem času je izrezan čevelj (pumps) velika moda. Lahko se nosi z uličnim kostimom kakor tudi z večernim plaščem. Izdelujemo jih iz laka ali črnega antilopskega usnja. Victoria Din. 129*. Lady Din.229*. Party Din. 229*- Za vsako snežnico — naše glota-ne čevlje! Ne hodite v svili_ ko naši glotani čevlji ne stanejo 'več kot 79 Din! Tudi v največjem neurju boste imeli noge suhe in čisto obutev. Berta Din. 229*-Din, 169*. Iz mastne nepremočljive goveje kože Din 229. Iz mastne nepremočljive kravje kože Din 169. Za slabe ceste, blato in dež. ZA VSAK DAN. Samo najboljši čevlji so ženam dosti dobri, čeveljček iz finega telečjega boksa, črn ali rumen. Močan usnjen podplat, 4 cm visoki podpetniki z gumo omogočujejo sigurno in udobno hojo. V njih se ne utrudite., Isti čevlji iz črnega laka stanejo samo Din 229.—. Setadon Din.269*-. V PRVI VRSTI UDOBNOST. širša fazona teh čevljev je prijetna za vsakega gospoda ,ki ima širšo in občutljivo nogo. Izdelujemo jih iz prvovrstnega črnega ali rjavega boksa z močnim podplatom. Nizki gumasti podpetnik omogočuje elastično hojo. Neobhodno potrebni vsaki ženi, ki veliko hodi. V prstih so široki, da ne bi žulili in opremljeni s široko zapono, ki noge ne reže ter s širokim gumastim podpetnikom, da se omogoči udobna hoja. Fox Din. 269*- ZA DRUŽBO. Zaradi svoje elegance priljubljeni čevelj naših dam: lakirani čevelj z enostavnim okrasom. Mammy Din. 169 NAŠIM MATERAM. Izmenjavajte čevlje na zapono s čevlji na zadrgo! življenje zamore-mo učiniti prijetnejšim z mnogimi malimi izmenami. Ena od teh je izmena obuvala. S tem se osvežuje in štedi obutev in noga. Omsk Din. 99' OKUSNO OBLEČEN GOSPOD nosi v družbi, za posete, v gledališču ali na plesu vedno samo prvovrstne lakaste polčevlje. Temni obleki se poda dobro lakiran šoln tudi za pisarno in na ulici. Kadar jih sezujete^ dajte jih na kopito. ČUVAJTE SVOJE ZDRAVJE — ČUVAJTE SVOJE ČEVLJE! Nosite galoše! Preskrbite se z njimi za blatno in deževno vreme. Poskusite, kako je prijetno priti v sobo tudi po največjem nalivu s čisto obutvijo in suho nogo. MOŠKI LAKIRANI ČEVELJ, kombiniran z gabardinom, z izbor-nim čvrstim podplatom. Opremljen z usnjenim podpetnikom in gumo. Ef - Ef Din. 289 9m Din 269- ELEGANTNI ČEVELJ. Potrebna dopolnitev moške garderobe. Polkoničasta fazona. Prvovrstni močni podplati. Elastičen podpetnik iz gume. Širok, udoben čevelj iz boksa, z usnjenim ali gumastim podplatom in elastično peto. Nimrod Din. 269* Iz rjavega, dullboksa, z nepremoč-ljivim gumastim jezikom in gumasto vložko med podplati, ščiti nogo pred vlago, blatom in snegom. Spoštovani lekarni .K SPASITELJUc Pia~a II Vyšehradska ITiporabljam Vaš »THE SALVAT« že nad me,«i'c dni in ee počutim zelo dobro. Priporočam ras čaj vsem znancem in ee nadejam, da ee mi bo povsem vrnilo zdravje. Moj stric polkovnik 1>. P. ee je iziečil z vašim čajem v kratkem časti, dasi je bil že v opae-nem položaju. Moj evak jc trpel že dalje easa na želodčnih kamenih :n docela neverjetno je po tolikem trpljenju. da ee ?edaj. ko jo »kroj; 20 dri jemal »THE SALVAT«, zelo dobro počuti in ee napadi niso ponovili. — Nada Bognmilova, Sofija — Bolgarska Zahtevajte zanimivo brošuro o žolčnih kamenih, ki Vam jo za6tonj pošlje prlavno zastopstvo za Jugoslavijo: lekarna »K Sokolu«, G. Proche, Brčko Iščem zveze s prvimi skladiščniki j n izvozniki vseh deželnih pridelkov Jugoslavije kakor tndi jajc in kož in prosim ponudbe z navedbo množine in cen. (Prosimo za nemško korespondenco). Pletilci in pletilje! Zaradi padca cen volni nudimo vse vrste volne in bombaža za pletenje na stroj: Jumper-volno 16/2 Ia.. 1 kg Din 100.—. Zefir-volno in 1/2 zefir-volno po znatno znižanih cenah. Svilo za pletenje v vretencih v vseh barvah 1 kg Din 100—115. Bombaž v vseh debelinah, merciziran in gasiran, surov in barvan, po dnevnih cenah. Vzorce pošljemo na zahtevo brezplačno po pošti. Veletrgovina in proizvodnja pletenin Brača Htršler, Zagreb, Gajeva ul. 3._3239 20% kronske bone 324 v okvirju svoje potrebe kupuje po 60 % Pučka štediona, Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal. P o ž n r I t s e Tvornica usnja povsem opremljena za izdelavo vseh vrst usnja, s stanovanjskimi in gospodarskimi zgradbami, mlin za jezice in žito, lastna električna razsvetljava, vodovod, na lepem prostoru poleg železniške postaje, prometna, dobičkanosna, postoječa že 7 let, naprodaj. Prevzame se lahko takoj. Ves novec ni takoj potreben. Vprašanja naravnost na lastnico Drago ud. Gregurovič, Krapina, Zagorje. 2347 Ocarinjenje vseh uvoznih Ln izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. .Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot iiskarnarja Franc Jezeršek. Za imseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.