Svečana proslava srbske vstaje TRST. sreda 8. julija 1953 Poštnina plaiana v gotovini Speiizione in abbon. post. 1. gr. NOV VAL. RAZNARODOVANJA. TRŽAŠKE OKOLICE Iredentistična uprava tržaške občine prodala 34.600 k v. m občinskega zemliišča pri Opčinah v raznarodovalne namene De Gasperi sprejel „s pridržkom1* mandat za sestavo nove vlade ditvi vodnega režima na Dravi: Na konferenci bodo proučili možnost ustanovitve mešane jugoslovansko-avstrijske komisije, ki bo urejala tehnična vprašanja vodnega režima na Dravi in vprašanje nadaljnje gradnje elektroenergetskega sistema ng to j reki. BEOGRAD, 7. — Podpredsednik jugoslovanskega Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je sprejel. danes na poslovilni obisk izrednega poslanika in cpnlnomočenega ministra Avstrije v Beogradu dr. Karla Brauniasa, ki bo v kratkem zapustil Jugoslavijo. Na njegovo mesto bo prišel dr. Walter Wodak. PARIZ, 7. — Francoska narodna skupščina je danes začela razpravljati o gospodarskem in finančnem programu vlade, ki ga je včeraj odobrila skupščinska komisija, pri tem pa vnesla nekaj popravkov. Po zatrdilih obveščenih krogov je s temi popravki komisija zmanjšala vsoto predvidenih OPATIJA, 7. — Jutri se bo začela v Opatiji avstrijsko-ju-goslovanska konferenca o ure- DNEVNI RED BALKANSKE KONFERENCE V ATENAH Razvoj političnega, vojaškega in cosnodarshega sodelovanja treh držav Singman Ri izkorišča Robertsonovo poslanstvo za zavlačevanje DELO Z MNO REKA, 7. — Italijanska unija za Istro, Reko in jugoslovansko cono STO bo imela 11. julija na Reki svojO' letno skupščino, na kateri bo pretresala vse uspehe, dosežene na kulturnem in političnem polju s Kolja, ponovil Kaže, da te niso razumeli. PRIMORSKI DNEVNIK S S S 8. Julija 1953 MMHIINnKI dmevi Na današnji dan je bil leta 1819 rojen Vatroslav Lisinski, hrvatski Skladatelj. Damas, sreda 8. julija Elizabeta, Milojka Sonce vzide ob 4.23 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.33. Luna vzide ob 1.27 in zatone ob 18.06. Jutri, četrtek 9. julija Veronika, Hvalimir S SEJE 7 RŽASKEGA OBČINSKEGA SVETA Še en nesocialni davek po zaslugi demokristjanov Proti večinskemu predlogu za davek na pobiranje smeti je glasovalo 20 od 46 prisotnih svetovalcev. Tov. dr. Dekleva za progresivno obdavčenje Na prvi strani lista objavljamo del sinočnje seje tržaškega občinskega sveta, ki se nanaša na odstopitev slovenske zemlje na Opčinah ezulski organizaciji in na izjavo dr. Jožeta Dekleve o žalitvah šovinističnega odbornika Furlanija proti jugoslovanskemu ministru Beblerju. Poleg teh dveh vprašanj so na sinočnji seji razpravljali tu. di o drugih važnih vprašanjih upravnega značaja, med katerimi povišanje davka na pobi. ranje smeti v mestu. Odbornik Forti, ki odgovarja za finance, je postavil na glasovanje sklep občinskega odbora o povišanju davka za 50 odst. na pobiranje smeti v mestu. Po novem pravilu bodo davelc pobirali na osnovi površine stanovanja ali poslov, nih prostorov tako, da bodo revnejši sloji, ki imajo mala enosobna stanovanja plačevali skoraj enaki davek na kvadratni meter kot gospoda, ki ima pet ali šestsobna stanovanja. Eri industrijskih obratih pa se bo davek zaračunaval na regresivni način, tako da večji je obrat manj plačuje davka. Pri tem predlogu demokr-ščanske večine pridemo do takšnega absurda, da bo na primer brezposelni delavec, ki ima malo podstrešno stanovanje z dvema prostoroma; kuhinjo in sobo, plačeval ravno toliko davka k°t svobodni po-klicnik (odvetnik, zdravnik itd.), ki s svojimi delovnimi prostori zaseda ravno toliko prostornine kot omenjeni brezposelni delavec. Sklep občinskega odbora ne upošteva na noben način progresivnosti o-menjenega davka, kar gre na izključno škodo delavskega prebivalstva, ki mora s svojimi nizkimi dohodki plačevati skoraj isto višino davka kot premožnejši sloj. Svetovalec dr. Jože Dekleva je v zvezi s tem predlogom dal naslednjo glasovalno izjavo: «K!jub temu, da priznavam, da služba za pobiranje in pre. vaianje smeti ne daje dovolj dohodkov niti za kritje stroškov za vzdrževanje personala, ne morem podpreti predloga občinskega odbora. . Omenjeni predlog zasleduje najlažjo pot za povišanje dohodkov te službe, ki obremenjuje vse prebivalstvo ne u-poštevajoč socialno in gospodarsko stanje. Ni dovolj, da se davek zaračuna na podlagi površine zasedenega prostora, ampak je potrebno, da se upošteva tudi plačevalno možnost posamezne družinske enote, kt stanuje v določenih prostorih. Niti istovetenje zasebnih pi. sam, zdravniških ambulant, prostorov svobodnih poklicni-kov itd. s stanovanji, za plačevanje tega davka ni sprejemljivo, ker omenjeni prostori služijo kot poslovni prostori svobodnim poklicnileom, ki imajo običajno dobre dohodke. predlagane tanje so torej krivične in nesocialne in zelo malo upoštevajo progresivnost obdavčevanja. Zato bom glasoval proti predlogu občinskega odbora. Izjavljam tudi, da bom podprl predlog svetovalca Pogassija». Proti predlogu občinskega odbora glede povišanja davka na pobiranje smeti so S'as9* vali vsi predstavniki opoziči-je in skupina socialdemokratov. Za predlog so glasovali demokristjani, republikanci, liberalci in monarhist. (26 glasov): proti predlogu pa so glasovali predstavnik Ljudske fronte, SDZ, kominformisti, MSI, PSVG. in predstavniki neodvisnih skupin (20) glasov. Poleg tega predloga so bili stavljeni na glasovanje še trije drugi predlogi in sicer: kominformistični predlog, ki zahteva progresivno obdavčenje; predlog PSI in MSI, ki zahtevata odložitev razprave dokler se ne ugotovi najboljši način obdavčevanja in predlog PSVG, ki zahteva progresivno obdavčevanje na podlagi števila prostorov stanovanj, ki i-majo več kot dve sobi. Svetovalec Cusin (BT) je vprašal župana, če je res, da je letošnji proračun tržaške občine naletel na težkoče pri organih državne oblasti. Zupan je odgovoril, da niso nastale nobene resne težkoče, da pa morajo še vedno čakati na dokončno potrditev proračuna po mešani komisiji, ki bo v kratkem zasedala v Rimu na italijanskem zunanjem ministrstvu. Svetovalec Benussi je zahteval od župana, naj bi se zanimal če je mogoče raztegniti na Trst italijanski zakon, ki priznava brezposelnim delavcem na gospodarsko-pasivnih področjih izredno doklado, ker je treba Trst smatrati za gospodarsko pasiven. Odbornik Cumbat pa je predložil občinskemu svetu nekaj sklepov personalnega značaja, ki so bili soglasno sprejeti. Danes ob 18. uri se bo občinski svet ponovno sestal. Določbe za najemanje občinske razstavne dvorane Tržaška občina je precej časa od tega odprla v pritličju občinske palače dvorano za umetnostne razstave in razstave o občinski dejavnosti. Dvorana je zelo okusno opremljena, na primernem kraju in popolnoma ustreza svojemu namenu. Sedaj je občinska dPr®-va sestavila pravila o uporabi dvorane, ki jih na kratko povzemamo. Občina bo dajala dvorano na razpolago umetnikom m za kulturne prireditve na osnovi sodbe pristojnih oseb. Zato je občinski odbor imenoval komisijo treh odbornikov, ki se bo okoriščala z nasveti druge komisije 7 oseb, katero bo vodil načelnik odseka za prosveto ali kak drug načelnik odseka, ki ga bo imenoval župan. V komisiji bodo ravnatelj mestnega umetnostnega in zgodovinskega muzeja, konservator mestnega muzeja «Re-voltella«, prof. Campitelli, prof. Cara, arh. Nordio, prof. Mascherini in prof. Sbisa. Komisija bo delovala 2 leti. Ta komisija bo tudi dajala predhodna dovoljenja za tiskanje katalogov, lepakov itd., tako da bodo estetsko ustrezali namenom razstav. Lahko bo tudi zahtevala, da se ji dajo pred razstavo v vpogled vsa dela, pri čemer lahko odkloni tista dela, ki ne bi bila dostojna ali na zadostni umetniški ravni. Na podlagi pravilnika, ki ga je odobril občinski upravni odbor, bodo dajali dvorano na razpolago po sledečih določbah: Prizadeti umetniki morajo nasloviti na župana prošnjo na nekolkovanem papirju in jo izročiti ,v občinskem vložišču. V prošnji morajo biti navedeni: osebni podatki umetnika ali umetnikov in naslovi, dobo razstave, vrsta razstave s številom in velikostjo podob, izjava, da bo umetnik odstopil 15 odstotkov od dobička, če proda kakšno razstavljeno umetnino, izjava, da ne bo nosila občina nobene odgovornosti za morebitno poškodovanje umetnin, zaradi požara, tatvin itd. Razstavljavci bodo plačali 50 lir za vsak dan razstave. Prepovedano je fotografiranje razstavljenih del brez pismenega dovoljenja občine. Dovoljenja se bodo izdajala le po pooblastilu razstavljavca. Občina si pridržuje pravico, da lahko v vsakem trenutku prekine razstavo, če bi v tem času dvorano nujno potrebovala deti položiti v računovodstvu v Ul. Rettori 2 III. nadstropje, soba št. 276 omenjene obveznice s seznamom v dveh primer, ktih, ki morata vsebovati serije in številke obveznic. Dijaška Matica opozarja vse interesente, da poteče rok za vlaganje prošenj za sprejem v Dijaški dom, za podporo za vzdrževalnino v domu, za pomoč za plačevanje voznin in za učne knjige in šolske potrebščine dne 15. t. m. Tiskovine za prošnje dobite pri tajnici Dijaške Matice v Ul. Roma 15-11 (SHPZ) in v Dijaškem domu, Ul. Buonarro-ti štev. 31. ■ 1 r-" -■ ■ "■ ■ - — -i—^J: ' " ~~~ ~..............................^ ... > h .*■* ' * 4 ......... Te dni so dokončali olepševalna dela ob obali in sicer na odseku med Kanalom in pomolom Sv. Karla. Ta del obmorskega sprehajališča je sedaj tak, kot kaže naša slika. V nekaj dneh bodo predali svojemu namenu tudi prenovljeno stavbo na začetku omenjenega pomola, v kateri bo turistični urad DVE VAŽNI KONFERENCI VČERAJ NA VELESEJMU VAŽNA VLOGA TRSTA v razvoju trgovine z lesom Priznanje Jugoslaviji in Avstriji za njuni lesni razstavi Možnosti okrepitve gospodarskih stikov med Indijo in Trstom Lastnikom obveznic mestnega posojila iz leta 1914 Županstvo javlja, da so na razpolago lastnikom obveznic nekonvertiranega posojila me. sta Trsta iz leta 1914 novi kuponi tega posojila Lastnikom se priporoča, da čimprej dvignejo te kupone. V ta namen morajo priza- V zadnjih dneh velesejma proti vsem pričakovanjem rastejo tako obisk kot tudi število tiskovnih konferenc, število tujih pomembnih obiskov in postaja velesejmski prostor vedno bolj torišče važnih mednarodnih stikov. Včeraj sta tako bili kar dve važni konferenci: zjutraj je indijski predstavnik Sardo Bajpai imel tiskovno konferenco o zunanji trgovini svoje dežele, popoldan pa so se zbrali tržaški trgovci z lesom. Trgovski svetnik indijske ambasade v Rimu Sardo Paj-pai je na tiskovni konferenci, tki je bila ob 11 zjutraj v dvo-| rani velesejmske uprave, dokaj obširno obrazložil splošne pogoje indijske zunanje trgovine in principe indijskega petletnega načrta usmerjanega v industrializacijo dežele. V diskusiji, ki se je razvila po uvodnih besedah indijskega predstavnika, je bilo zlasti govora o pomorskih zvezah med Indijo in Trstom, kjer je indijski predstavnik ugotovil, da bi Indijci podprli povečanje ZARADI IZKORIŠČANJA IN IZZIVANJA V Tržaški konopljarni narašča nezadovoljstvo Visoke norme in globe - Zaradi slabih surovin zgube delavke mnogo časa > Sindikalne organizacije morajo zaščititi delavstvo V Tržaški konopljarni stalno vlada nezadovoljstvo Čeprav so delavke in delavci že mnogokrat stavkali, se vodstvo te tovarne noče izmodri-ti in odpovedati izžemanju de. lavstva. Položaj se je sicer trenutno nekoliko izboljšal po lanski 34.dnevn» stavki tkalk, toda kmalu se je vse vrnilo na stari tir. Takrat so delavke stavkale, ker niso mogle zmagovati dela na 4 statvah, zla. sti ker so se niti zaradi slabe kakovosti pogosto trgale ter tkalke niso mogle doseči nor. me, kaj šele, da bi jo preko, račile in s tčm vsaj malce izboljšale borni zaslužek. No, po stavki so jim dodelili po eno vajenko in izboljšali prejo, kmalu pa se je to nehalo. Zahteve delodajalcev so naraščale in sedaj že zahtevajo, da bi tkalke delale kar na 6 statvah, češ da sedaj zaslu. žijo preveč in prekašajo nor. mo. Tkalke so že enkrat stav-kale proti tem poskusom in s tem pokazale gospodarjem, da novih zahtev ne bodo sprejele. Kaže pa, da so na to stavko že pozabili in spet ponavljajo svoje zahteve. Delavke so tudi ogorčene zaradi velikega števila glob, posebno v oddelku za šivanje. Proti globam so delavke tega oddelka svoj čas stavkale uro in pol. Pridružile so se jim de. lavke drugih oddelkov, ki so več dni zapovrstjo stavkale po pol ure. Tem globam so vzrok predvsem slabe surovine, ki ne dopuščajo delavkam doseči visokih norm Ko se namreč pretrgajo niti, se de-lo prekine, kar povzroča veli. ko izgubo časa; vodstvo pa meče krivdo za vse to le na delavke. Pri tkalnih strojih je tudi premalo registratorjev in nadzornikov, da bi pomagali delavkam. Po omenjeni dolgo trajni stavki tkalk, je sicer vodstvo obljubilo, da jim bo. do registratorji nudili vso pomoč, kar je bil med drugim tudi vzrok, da so sprejele de-lo na 4 statvah, čeprav so prej delale le na dveh. Posledica tega je, da morajo napeti delavke res vse sile, da doseže, jo normo, kar pa jih izčrpuje in ne more trajati v nedogled in kar uspe le nekaterim. Spričo zadnjih stavk je vod-stvo pristalo na to. da bo dalo pregledati naprave in skušalo izboljšati surovine, odnehati pa ni hotelo glede glob in da bi delavke še bolj zastrašilo, pišejo imena tistih, ki dobe globo, na tablo. Kakšno je iz. koriščanje delavk in delavcev v tem podjetju, kaže tudi primer 25. aprila, ki ga je Zveza industrijcev priznala za pla. čan praznik, vodstvo Tržaške konopljarne pa ga ni hotelo izplačati. Sele po dolgotrajnih pogajanjih se je spor o tem prazniku rešil in je ravnateljstvo končno plačalo delavstvu ta praznik. Vodstvo podjetja pa nima razumevanja niti za zdravstveno in higiensko zaščito delavstva. V oddelku za pakiranje in odpošiljanje je bil zaradi pomanjkljivega prezra. čevanja in ventilacije zelo slab zrak. Delavke so zahtevale, da se temu odpomore, pa niso hoteli delodajalci o tem nič slišati Zganili so se šele tedaj, do je ta oddelek napovedal stavko. Te dni se je tu-di preja nekoliko izboljšala, dosedanje izkušnje pa delavke uče, da tudi to ne bo najbrž dolgo časa trajalo. Vzrokov za nezadovoljstvo delavstva je torej na pretek. Delavke so vsega tega izkori. ščanja in sitnarjenja že dolgo site in zahtevajo, da vodstvo začne z njimi končno bolj človeško ravnati. Tovarniški od-bor in sindikalne organizacije, naj zato začnejo odločno akcijo v obrambo delavstva v tej tovarni in naj prisilijo vodstvo, da neha z izzivanjem in izkoriščanjem, ki mu v no. beni drugi tržaški ’ o varni ni para. v pešca L vespo Ob 20.35 se je na Trgu Ober. dan zgodila prometna nesreča, katere žrtvi sta postala 22-let-ni Libero Eortaleoni in 51-Gio. vanni Visintini oba iz Trsta. Portaleoni je privozil na svoji vespi Ts 10080 iz Ul. Carducci in pred postajališčem za open. ski tramvaj nenadoma zavozil v Visintinija, ki je hotel pravkar prekoračiti trg. Dočim je Portaleoni ostal nepoškodovan, je Visintini dobil manjšo rano na čelu in prasko na komolcu desne roke. PREDEN GRESTE NA DOPUST, se naročite na »PRIMORSKI DNEVNIK«. Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 13-tfnevna naročnina samo L 180. — Telefonirajte na štev. 7338. pomorskih prog, kar pa je trenutno po izjavah predstavnika ((Tržaškega Lloyda» zelo težavno, ker je Lloyd izgubil svoje brodovje. Tudi uvoz ladij, motorjev, strojne opreme in sličnega materiala katerega bi lahko dostavljala podjetja CRDA, bi v Indiji lahko našel ugoden trg. vendar zamenjavo preprečujejo težave s cenami. V zameno pa bi lahko Trst uvažal oziroma služil za posrednika pri izvozu proti Srednji Evropi, dragocene vrste indijskega eksotičnega lesa, indijske surovine, čaj, preproge, luksuznih izdelkov itd. Bajpai je svetoval tržaškim trgovcem, da se za raznovrstne pošiljke povežejo neposredno z indijskimi družbami in se tako izgonejo angleškim posrednikom, saj bi lahko Trst postal važna posredna točka za indijski izvoz. Druga prav tako važna konferenca je bila popoldan ob 18, ko so se zbrali predstavniki Udruženja lesnih trgovcev in predstavniki tujih gospodarskih delegacij in med njimi avstrijski konzul v Trstu grof Pace, jugoslovanski gospodarski svetnik pri Gospodarski delegaciji FLRJ v Trstu inž. Vrbanec in drugi. Po uvodnih besedah podpredsednika tržaškega velesejma Ulessija je dr. Michele Gunalachija, predsednika združenja zainteresiranih pri trgovini z lesom, podal v imenu Združenja daljšo izjavo, v kateri se je zahvalil predstavnikom Avstrije in Jugoslavije, ki sta tudi letos prisotni z lesnimi razstavami, se zahvalil upravi tržaškega velesejma in drugim za pomoč pri krepitvi trgovine z lesom, j drugi. Pomembnost trgovine z lesom za tržaško pristanišče je razvidna iz sledečih številk, katere je navedel predsednik Združenja: «... 1950. leta je znašal odstotek lesa pri celotnem prometu našega pristanišča 41 odst., 1952. leta je padel na 36 odst., toda kljub padcu je odstotek še vedno velik in zagotavlja našemu blagu absoluten primat. Spomniti vas bi hotel, da je pred vojno 1938. leta ta odstotek znašal komaj 10 in da je trajen porast dosežen v preteklih letih rezultat opreme našega pristanišča, pomoči proizvajalcev zaledja in tudi tržaških trgovcev«. V zaključku svoje izjave je predstavnik izrazil svojo željo in prepričanje po še tesnejšem sodelovanju z zalednimi proizvajalci in tržaškimi trgovci v skupnem interesu okrepiti stare vezi, ki obstajajo med Trstom in proizvajalci lesa. V diskusiji so lesni trgovci dalj časa obravnavali možnosti uvoza eksotičnega indijskega, ameriškega, francoskega in drugega lesa in razpravljali o možnosti posebnega tovrstnega stališča v Trstu. Vendar so tudi ugotovili, da so možnosti za plasiranje takih vrst lesa v Trstu relativno mahjhne, ker jih zavirajo italijanske zaščitne carine, nekoliko večje za izvoz proti Srednji Evropi. Ro tiskovni konferenci so si tržaški trgovci ogledali prvo jugoslovansko razstavo lesa, kjer jih je sprejel Zagornik Uroš, delegat EXPORT-DR V A, ki je obrazložil razne kvalitete jugoslovanskega lesa. V avstrijskem paviljonu pa je tolmačil razstavo grof Eace. Včeraj so obijali velesejem tudi dr. Walter Schneefuss iz Gradca, svetovalec za tisk štajerske Trgovske zbornice. Kapetan Bonetta, gerent agencije Tržaškega Lloyda v Karačiju in dr. Zumtobel, predstavnik dornbirnškega velesejma. Danes bo obiskal velesejem celovški župan in predsednik «Kaertnermesse». Jutri bodo ob 9 zvečer na terasi «Palače narodov« izvolili zvezdo velesejma 1953. Pri natečaju lahko sodelujejo vse uslužbenke raznih paviljonov in obiskovalke. Za izvoljenko pripravlja bogate nagrade družba SIEMENS Cavallar in Usposoblienoslni izpiti na drž. iro. akademiji V poletnem roku letošnjega šol. leta se je k usposoblje-nostnim izpitom na državni trgovski akademiji v Trstu prijavilo vsega 14 kandidatov (13 rednih in 1 privatistka). Izpiti so se začeli 22. junija in so trajali do 5. julija. Usposobi j enostni izpit je u-spešno opravilo 6 kandidatov, ki prejmejo diplomo računovodje in trgovskega izvedenca. Tl so: Lavra Cergol, Magdalena Vovach, Friderik Kerkoč, Aleš Lokar, Pavel Peljhan, Neda Gustinčič. K popravnim izpitom v jesenskem roku je bilo pripu-ščenih 7 kandidatov, en kandidat pa je bil odklonjen. f KRITIKE IN POROČILA ) Koncert mladih študentov v Lonjerju Orkester pod vodstvom 0. Kjudra navdušil številno občinstvo Sidrni u^ednldtm UREDNIŠTVU •PRIMORSKEGA DNEVNIKA! Tov. urednik, prosim Vas, da objavite to pismo iz največje in morda tudi najbolj ogrožene slovenske vasi našega področja, ker so v njem izražene misli mnogih Opencev. 2e prve dni, ko je naš ((Dnevnik« prinesel vest. da bo SNG na stadionu nastopilo z «MikIovo Zalo« smo upali, da se bo kdo dotaknil dejstva, da so pred nekaj leti nastopili openski diletanti s to igro kar 15-krat zaporedoma doma, po okoliških vaseh in celo v Jugoslaviji. Toda nič od vsega tega. Pisalo se je, kot da bi ta igra bila popolna novost za nas. Očitali nam boste lokal-patrio-tlzem. Nič ne de, saj ni greh zavzeti se včasih za svoje. Upravičeno mislimo, da je pač omembe vredno, da se je ravno okoliška vas upala postaviti na oder sto | ljudi, jih popolnoma opremiti z I oblačili in kulisami in igrati «Mi-klovo Zalo« s precejšnjim uspe-i hom, o čemer so takrat poročila I tudi govorila. Z omembo tega dejstva pa bi se tudi oddolžili spominu pokojnega igralca Ko-| šiča, ki je večer za večerom pri-i hajal na Opčine v mrazu, čeprav ni bil popolnoma zdrav. Da nas ne bi kdo napak razumel. Ne mislimo primerjati naše «Mlklove Zale« s to, ki jo Je podalo naše SNG, saj igrajo pri njem poklicni igralci, pri nas pa uradniška, delavska in kmečka mladina, ki je po svojem dnevnem delu zvečer vestno zahajala k vajam iz ljubezni do prosvetnega dela. Mislim, da nam ne boste teh Izžrebani dobitki včeraj na velesejmu Včeraj so izžrebali naslednje dobitke za obiskovalce tržaškega velesejma: prvo nagrado, plinski štedilnik «Ceneren-tola« tvrdke «Ape-lisi», bo ! sSBfTw"kMo°vppr,!: vajo na razvoj naše podeželske prosvete v teh resnih časih. Zora Čokova ne pri blagajni «C» serije A/4 17863-roza; drugo nagrado radio aparat «Bochini» bo dobil lastnik vstopnice, kupljene pri blagajni «A» serije A/4 30537-rumen. tretjo nagrado — nalivno pero «Waterman 517« — pa lastnik listka, kupljenega pri blagajni «C» serije A/4 409262-rumen. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: 66-60 Gasilci: 2 - 22 Policiia 2 - 23 IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA ŽEi\A TRDI, DA JE BIL POŠTENJAK EILM PA DA KAZE KOT VLOMILCA Žena toži avtorje italijanskega filma .Brez zastave", v katerem naj bi bila klevetniško označena osebnost njenega pokojnega moža Na kazenskem sodišču bi včeraj zjutraj morala biti razprava proti avtorjem filma «Brez zastave«, katerega so vrteli v Trstu v kinematografu aRossetti« od 28. novembra do 3. decembra 1951 leta. Tož-bo je vložila Natalia Montani vdova Bronzin iz Trsta, Ul. Cadorna 14, ker so se ji zdeli dogodki podani v omenjenem filmu in nanašajoči se na njenega pokojnega moža Re-migia Bronzina, izmišljeni in netočni. Film «Brez zastave« prikazuje dogodke, ki so se vršili za časa prve svetovne vojne in v katerih so sodelovali kapetan mornarice Pompeo Ello-gi, poročnik mornarice Ugo Capeletti, Remigio Bronzin in še druge vojaške in civilne o-sebe. Pisec scenarija, v tem primeru so bili štirje, so se v glavnem držali znanih jim dogodkov, tu in tam pa so pustili prostora za zaključke njihove fantazije, kar je običaj pri filmih, ki hočejo podati kak zgodovinski dogodek. Med drugimi scenami filma je tudi scena vloma v avstrijsko ambasado v Curihu. Vlomilca imata v filmu razdeljene vloge, za pomagača je odrejen prof. Proietti, ki v filmu predstavlja resnično osebo Re-migia Bronzina iz Trsta. V času predvajanja tega fil- ma v Trstu je gospa Montani vdova Bronzin izvedela, da je v njem, seveda pod tujim imenom. prikazano življenje njenega pokojnega moža Remigia iz časa prve svetovne vojne. Vdova si je film ogledala in konec meseca decembra vložila pritožbo na državno tožilstvo, češ da vloga podana v filmu ne odgovarja resnici in da je žaljiva za pokojnika in njegovo družino. Film so prepovedali, njegove avtorje pa klicali pred sodišče. V izčrpni prijavi kazenskemu sodišču v Trstu je vdova navedla mnogo podrobnosti iz časa prve svetovne vojne, po katerih naj bi bil. seveda po njenih izjavah njen pokojni mož poštenjak in ne navaden vlomilec, kakor so ga prikazali v filmu. Čutila se je tako prizadeto, da je obdolžila kar 7 oseb, ki so sodelovale pri rojstvu filma «Brez zastave«, 58-letnega filmska podjetnika Luigija Freddija iz Rima, 54-letnega industrialca Roberta Bolo iz Milana, 53-letnega pisatelja Francesca Brusatto jz Rima, 42-letnega pisatelja In novinarja Giorgia Prosperija iz Rima, 37-letnega režiserja Vionella De Felice, 52-letnega direktorja filmske proizvodnje Jacopa Comina in 45-letnega kompozitorja Renza Bbsselini-ja iz Rima, V svoji prijavi vdova Bronzin izjavlja, da je njen pokojni mož leta 1914 hotel stopiti prostovoljno v italijansko vojsko, vendar zaradi fizične hibe ni bil sprejet. O-stal je v Milanu, kjer se je zaposlil pri tvrdki Stiegler, kot mehaničar-elektricist in tam ostal do konca vojne. Med tem časom se je spoznal z nekaterimi osebami, ki so delovale pri poizvedovanju vojaških tajnosti, ki naj bi Italiji takrat koristile, prišlo je do vloma v avstrijsko ambasado v Curihu, od koder bi morale določene osebe odnesti dokumente kontrašpionažne važnosti. Vdova Bronzin trdi nadalje, da so se poslužili njenega moža. ker je bil znan kot »dober domoljub«, poznavalec nemškega jezika in kot meha-ničar pripraven za tako delo. Dodaja še, da je po izvršenem vlomu, zaradi oksidacije obolel in se precej časa zdravil. Zaključuje obtožbo z zahtevo kaznovanja avtorjev filma in dodelitve potrebne odškodnine za obrekovanja, s katerimi je bila umazana čast njenega pokojnega moža. Kot smo že v začetku povedali, procesa včeraj ni bilo zaradi odsotnosti in bolezni večine obtoženih. Predvideva se, da bo do procesa prišlo šele v jeseni. Odlični orkester mladih nadarjenih študentov doma elvan Cankars iz Ljubljane je gostoval preteklo nedeljo v Lonjerju na pobudo lonjerskega prosvetnega društva. Čeprav je nagajal dež skoraj ves dopoldan in so že mnogi mislili, da bo toliko pričakovani koncert moral odpasti, so iznajdljivi Lonjerci nad odrom postavili streho, da bi varovala godce in njihove občutljive instrumente med izvajanjem. Tudi občinstva slabo vreme ni preveč motilo saj je bilo število kot le malokdaj. K sreči pa med koncertom ni deževalo kar je še povzdignilo razpoloženje. Vse točke so mladi muzikanti prav mojstrsko podali. Ljudem sta posebno ugajali že znani «Zrinjski» od Zajca in aMladi vojaki» od Parme, ki so ju morali ponoviti. Dovršeno je orkester odigral tudi nekaj odstavkov iz glasbene spremljave pri eMiklovi Zali«. Imeli smo občutek, da jih je orkester še bolje izvajal kot pri igri sami, to pa menda zato, ker so se poslušalci predali samo uživanju muzike in jih ni motilo istočasno dogajanje na odru kot pri «Miklovi Zali«. Na sporedu je bilo tudi ne kaj skladb tujih, a poznanih skladateljev. Tako je orkester izvajal dve Straussovi lahki skladbi in Dvorakovo «Humo-resko», ki jo je bil pravi užitek poslušati. Seveda ne smemo pozabiti na Veber jev Kon-certino za klarinet solo in orkester v harmonizaciji nadarjenega vodje orkestra domačina Oskarja Kjudra. Razen s svojim kvalitetnim igranjem pa so mladi godbeniki naredili lep vtis tudi glede na neko drugo njihovo lastnost. Vsi so namreč zelo mladi. Najstarejši je menda njihov dirigent, ki ima komaj 26 let, nekateri med njimi pa imajo tudi po 16 let. Pokazali so izredno disciplino, kar je pri tako mladih ljudeh redek primer. Prav iz discipline izvira tudi sproščena dinamika orkestra in njegova intonanč-na čistost. Mlade godce je v imenu domačega prosvetnega društva pozdravil tov. Gombač, nakar so prejeli številni šopke cvetja. V imenu orkestra se je zahvalil dirigent tov. Kjuder. V odmorih je občinstvo zabaval «Vaški kvintet« z veselimi poskočnicami. Občinstvo je bilo nad prireditvijo zelo navdušeno, izrazilo je željo, da bi kaj takega rado spet slišalo v Lonjerju, ki ima v Zupanovem dvorišču zelo primeren prostor za kulturne nastope. Poslušalec ( GLEDALIŠČE VERDI) OPERNA SEZONA NA GRADU Danes ob 21. uri bo druga predstava opere «Aida» na gradu, z istimi nastopajočimi kot pri premieri. Dirigent. F. Molinari Pradedi. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za to predstavo. Cene znižane. V soboto bo prva predstava Bizetove o-pere «Lovcl biserov«. V glavnih vlogah bodo nastopili Fiorella Carmen Forti, Giuseppe di Stefa-no, Ettore Bastianini. Mario Tom-masini. Jutri se začne prodaja vstopnic. Filobus podrl kolesarja Včeraj zjutraj ob 8.45 se je pripetila v Ul. Udine prometna nesreča, katere žrtev je bil 48-letni Angelo Benevol iz Rojana, ki se je ob istem času vozil na kolesu proti Rojanu. Iz mesta je privozil filobus štev. 5, katerega je vozil 32-let-ni Franc Poldrugovac iz Ul. Baiamonti 6. Zaradi ozke ceste in da bi se pravočasno izognil filobusu, ki je prihajal iz nasprotne smeri, se je filobus št. 5 odmaknil zelo blizu pločnika in se s sprednjim delom zaletel v kolesarja, ki ga je sunek vrgel na tla. Rdeči križ je Be_ nevola takoj odpeljal v glavno bolnišnico na preiskovalni oddelek, kjer so ugotovili udarec na kolenu, udarce na ledvičnih vretencih ter zvitje mezinca leve roke. Izleti OF DOLINA Okrajni odbor OF za dolinski okraj organizira v nedeljo 19. t. m, enodnevni izlet za svoje člane v Ljubljano-Kranj. Vpisovanja se sprejemajo na sedežu OF v Dolini v večernih urad do petka 10. t. m. IZLETI IN TABORJENJA PDT V JULIJU IN AVGUSTU Vse nedelje izlet na Bled julija-avgusta. 18.—19. julija na Montaž, Spik nad Policami. 1.—2. avgusta v Vrata in na bližnje ture, ob proslavi 60-letni-ce Planinske zveze Slovenije. 14.—16. avgusta v Trento z izleti na Triglav, na Bavški Grin-tavec, na Vršič in bližnje vrhove. 9,—13. avgusta Izlet na Kamniške planine. 22.-23. avgusta izlet na Mangrt in Krn. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. in se zaključuje redno 10 dni pred dircvom odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina. MOTOKLUB »MLADOST« organizira v nedeljo 12. julija 1953 izlet v Postojno. Efektivni člani so plačila prosti. Vpisovanje na običajnih mestih. IZLET V OPATIJO IN NA REKO Motoklub »Skedenj« organizira 19. t. m. Izlet v Opatijo in r.a Reko samo za člane. Vpisovanje do 9. t. m. vsak dan od 19. do 20. ure na sedežu v Skedenjski ulici št. 122. Lastniki motociklistov in motoskuterjev, ki se želijo vpisati v motoklub, da bi se lahko udeleževali izletov, so napro-šeni, da se zglasijo na sedežu ob isti uri. MOTOKLUB »ADRIA« MILJE DOLINA organizira 19. t. .m enodnevni izlet v Ljubljano-Kranj. Vpisovanje na sedežu v Dolini v večernih urah do 16. t. m. MOTOKLUB »JADRAN« OPČINE organizira 19. t. m. motociklistični izlet v Cerknico pri Postojni in Ljubljano. Vpisovanje na sedežu od 19. do 21. ure do vključno 9. t. m. IZLET V GORJANSKO Ob priliki odkritja spomenika padlih borcev v NOV, ki bo 2. VIII. 1953, organizira okrajni odbor OF skupno z Zvezo primorskih partizanov izlet na slavje v Gorjansko. Vpisovanje za devin-sko-sesljanski sektor pri tovarišici Mariji Gorjan v Sesljanu, za zgoniški sektor pri Garzonovih, za Sv. Križ pri Švabovih, za Nabrežino na sedežu OF vsako sredo in petek zvečer, za šempolajski sektor pri Furlanovih. Vpisovanje se zaključi 20, t.m. Razna obvestila VPISOVANJE ZA MLADINSKO BRIGADO je vsak dan na sedežu v Ul. Mac chiavelli 13 od 18. do 19. ure. CESTI ZAPRTI ZA PROMET Županstvo javlja, da bo zaradi popravil Ul. Chiadino od 9. t. m. do konca del zaprta za promet. Od 8. julija do konca del bo zaprta za promet Ul. delle Mona-che, in sicer v predelu od Ul. Ca-stello do Ul. delle Scuole. V tej ulici bodo namreč popravljali odtočne cevi. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. julija 1953 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrle so 3 osebe; porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: mornar am. mor. Kelly Earl Hovvard in gospodinja Doro6hy Ann Pischke, korporal am, voj. George W. Muro in gospodinja Anita Bachi-Cal-llgaris, elektricist Llvio Zuochi in gospodinja Nlvea Zuppani, u-radnlk Alberto Abrami In uradnica Nice Maria FlUppi, telegrafist Riccardo Krivici in gospodinja Cujetka Vodoplja. UMRLI SO: 8C2-letna Anna Ra-busln vd. Millo, 64-1 etna Ellsa Vcrdelak por. Luzzatti, 49-letni Giuseppe Marangoni, Rossetti. 16.30: «Za tistimi zidovi«, Simone Renant, Raymond Rou-leau, Yves Vincent. Mladini izpod 16 let prepovedano. Excelsior. 16.30: «Zadr,ji rop«, W. Pidgeon, Margaret Leighton, Robert Beatty. Nazionale. 16.30: «Rdeča reka«, J. Wayne, M. Clift, Coleen Gay. Filodrammatlco. 16.30: «ZadnJi vlak iz Bombaya», John Hall, C. Larson. Arcol»Kin>. l«.30: «Kovalir iz . Maison Rougea«, A. Francioli, Y Lebon, R. Saint-Cyr. Astra Rojan. 16.30: »Neznanec«, VValter Pidgeon, Ann Harding, Barry Sullivan. Grattacielo. 16.30: ((Zadnji gangster«, E. Robinson, J. Stevvart. Alabarda. 16.30: »Prisega Sioujov« Charlton Heston. Susan Morrovv. Barvni film. Ariston. 17.00: «Obroč se zapre«, Gleen Ford. Aurora. 16.45: «Viharji», Silvana Pampanini, Jean Gabin, Carla Del Poggio. Mladini izpod 16 let najstrožje prepovedano. Garibaldi. 15.30: »Cvetovi v blatu«, C. Wilde, P. Knlght. Impero. 16.00: ((Kolodvor Termini«, Jennifer Jones, M. Clift. Italia. 16.30: «Modeli razkošja«, W. Forst, D. Komar, H. Moser. Italia. 16.30: »Modeli razskošja«, Kathryn Grayson, Howard Keel, Red Skelton. Glasbeni barvni film. Viale. 16.00: ((Očarljivi vrt«, Gian-ni in Pinotto. Barvni film. Kino ob morju. 16.00: ((Divji deček«, Madeleine Robinson. Massimo. 16.30: «Džinglskan», Elvira Reyes, Manuel Conde. Moderno. 17.00: «Lepe, mlade in razvratne«, Paul Henreid, Ka-tharine Mic Leod. Savona. 15.30: «Danes kraljica«, film o kronanju Elizabete II. Vittorio Vcneto. 16.00: »Križ brez ilnena«, Carlo Ninchi, Franca Tomanini. Azzurro. 46.00: «Tatica src«, Gm-ger Rogers, Jean Pierre Aumont. Belvedere. 16.00: ((Suženj nasilja«. Marconi. 16.00: ((Sestanek na 38. vzporedniku«. Novo cine. 16.30: «Skrivnost sedmih ključev«, Philips Terrey. Otjeon. 16.00: «Dve sestri ljubita«, Eleonora Rossi Drago, Peter Trent. Jole Solinas. Radio. 16.00: ((Tarzan na pohodu«, Lex Barker, Virginia Huston. KINO NA PROSTEM Arena dei flori. 20.30: »Rojena včeraj«, Judy Holliday, Wllliam Holden. Ginnastica 21.00: ((Nebeška pota«, Van Johnson. Ponziana. 20.30: »Muka preteklosti«, Carla del Poggio, Dino Salvi ati. Rojam. 20.15, 22.00: «Karneval na Kostariki«, Vera Ellem, Cesar Romero. Glasbeni barvni film. Paradiso. 20.00, 22.00: «Božanska devica«, Marta Egerth. Glasbeni film. Secolo. 20.45: «Nesmrtna lju- bimka«. SREDA, S. julija 1953 J1JUOISLOVAKNKE CONE TEHTA 254.6 m ali -178 kc 7.00 Poročila 7.10 Jutranja glasba: 13.30 Poročila. 13.45 Lah: ka glasba. 14.30 Partizanski dnevnik. 14.40 Patrice in Mario vam pojeta plesne popevke. 17.30 V narodni pesmi okrog sveta. 18.15 Pisan spored priljubljenih popevk. 19.00 Večerne vesti. 21.00 S knjižne police: Hans Huma: »O-pančar Hasan«. 21.30 L. M. Škerjanc — Godalni kvintet v s-molu — dvanajst vaflaclj brez teme. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. TKHT 11. 306.1 m alt 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri. 12.00 Sodobna Anglija. 13.00 Operni spomini. 13.24 Martucci: Novelletta. 13.30 Kulturni obzornik. 13.40 Me- lodije iz revij in filmov. 14.15 Ritmična glasba. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Saint Saens: Koncert st. 2. za klavir in orkester. 18.40 Koncert saksofonista Ljubivoja Slamiča. 19.00 Zdravniški vedež. 19.15 Priljubljene melodije. 20.00 Slovenski zbori. 20.30 Predavanje o temi: Kako je restel radio? 20.45 Lahka glasba. 21.00 Richard Strauss: Salome, opera v enem dejanju. 22.40 Večerne melodije 23.00 Vabilo na ples. 23(32 Polnočna glasba. T K H T I. 11.30 Poje R. Muroio, 12.30 Motivi iz operet. 13.25, 14.25, 17.00, 18.25 Poročila o Tour de France, 18.30 Koncert sopranistke A. Gu-glie in mezzosopranistkeR.di Mab gherite. 19.05 Ameriška glasba. 20.20 Lahka glasba za klavir in orkester. 21.05 G. Puccini: ((La-stavica«. H L O V E N 1 .1 A 327.1 m. 202.1 m. 212.4 m 12.00 Opoldanski koncert. 12.30 Poročila. 12.45 Zabavna glasba. 13.15 Mladi izvajalci pred mikrer fonom. 14.00 Lepe melodije. 14.40 Benjamin Britten: Preprosta sim-1 fonija. 18.00 Slovenske zborovske,: in solistične skladbe. 18.30 Zuna-nje-politični feijVom 18.40 I2 ustvarjanja mladih slovenskib skladateljev. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Igrata orkestra George Melachrino in Wal Berg. 20.30 Miroslav Krleža: Gospod stotnik; 21.40 Orkestralne koračnice. 22.00 Poročila. 22.15 Za ples in razvedrilo. PLANINSKO LETOVANJE Tudi letos priredi Planinsko društvo v Trstu svoje letovanje na BLEDU v tedenskih izmenah v času od 12. julija do 6. septembra. Pojasnila in vpisovanje na sedežu PD v Trstu v Ul. Machiavelli 13 - tel. 6491, vsak delavnik od 18. do 19. ure. VELESEjEM V CELOVCU od 6. tfo 16. avgusta 1953 Vstopnice na velesejem in informacije dobite pri •ADRIA - EXPRESS» UL F. Severo 5-b, tel. 29-243. Izlet na Koroški velesejem od 8. do 12. avgusta 1953. Vpisovanje do 25. julija 1953. ADEX IZLETI 18. in 19. julija 1953 dvodnevni izlet v POSTOJNO VIPAVO-AJDOVŠČINO 0BR0V0- P0D6RAD 18. in 19. julija 1953 enoinpoldnevni Izlet y OPATIJO In na REKO 19. julija 1953 enodnevni Izlet na BLED V0JŠČIC0 Vpisovanje do 9. t ml 23., 26. in 27. Julija 1953 tridnevni izlet v ZAGREB 25. in 26. julija 1953 dvodnevni izlet v ČRNI VRH nad Idrijo in IDRIJO (Razstava moli) Vpisovanje do 16. julij® pri «Adria-Express, UL F. Severo 5-b, tel. 29-248, NAROČNIKE V JUGOSLAVIJI, kli prejemajo »PRIMORSKI DNEVNIK« z zakasnelostjo, ali imajo druge nerednosti pri prejemanju lista, prosimo, da nas o tem takoj obvestijo. »ADIT« - LJUBLJANA Trg Revolucije 19 Dobski dnevnik & julija 1953 -*• IRSI f. Mag ajna IN NJEGOVA POTREBA PO PITNI VODI Povod za to moje laično razkrivanje o Trstu in njego-y*h potrebah po pitni vodi. mi Je dalo poročilo Primorskega dnevnika, priobčeno v sobot-ni številki od 6. junija letos. Iz njega izvemo, da tržaški 'nestni očetje proučujejo načr-*eia zgraditev novega vodovo-?*. ker vsi dosedanji ne zadoščajo več sedanjim in še manj ™dočim potrebam mesta. Cud-a° je. da more priti do takega *Proučevanja» že po dveh de-Setletjih, odkar je bil zgrajen vodovod v Stivanu. Saj je pisala takrat neka tržaška trobenta — Piccolo ali Popolo, ne vem več — da bo ta zadosto-Val Trstu kar za celo stoletje. Tistim, ki bi morda utegnili ryči: «Kaj pa briga to tebe, ki Živiš onstran 'železne zavese’?« “ogovarjam pohlevno, da je trst prirodna lastnina njegova zaledja. Pripada deželam v zaledju in nikoli ne sosedi ®a jugu, čeprav tako krčevito stega po njem svoje čmo-“orobljene nohte. Ta južna soseda prav zares ne potrebuje “Sta, pač pa se ga boji; sovra-21 ga, trn v peti ji je. Najbolj Vesela bi bila, če bi ga kaka Prirodna sila pogreznila kilo-ker globoko, da bi se nikoli M ne prikazal na površju. Mubezen med napihnjenimi rzaškimi šovinisti in njihovo Jadrepatrijo na jugu je na vi-yez polna poezije, lepe idile •n vzhičene lirike toda vsa ta Sanjava lepota bo v stvarnem jn okrutnem vsakdanjem živ-Jjanju popolnoma odpovedala. Odpoveduje že zdaj; saj vidi-?10..kako se gospodarska vprašanja Trsta dan za dnem rešu-Jej0 v njegovo škodo. Trst, res, trenutno ni naš, vPa prav gotovo naš nekoč, rfas in vseh dežel v zaledju, ki y ie življenjsko potreben in -..S0 tudi njemu življenjsko bro e ne- Krik onih na jugu je : 2Poniemben, je nesmiseln . Protipriroden. To je krik ti-liti k* hočejo z vpitjem prisi-p*1 reke, da bi tekle navzgor, doča ieta hodo pokazala, da se ne motim. »a? teh naštetih vzrokov me j ?'ma Trst; zato mu želim 0 *n zato vtikam svoj la-\'odov°d V vprašan^e tržažkeSa v Da je Trst brez vode je kri-“ fizično-geološka sestava ^ '8a tukajšnjega Krasa. Kjer-,l 3e teren apnen, je tu-rj, aknjičast kakor rešeto. Vo-Pria6 t-od 'zgublja v globine, se ni^ružuje znanim in nezna-in . Podzemeljskim tokovom ha j^rra največkrat kdovekod Trst u Jadranskega morja. Za ski uporabni nadmor- Stivanu KnaP(>dnil TTmav pri a,' .Koder Pa ni teren (tliš) ie sic ampak «brden» S JtodaCprovZsodVOd° n6pr°- ao kamni poševno navzdol' proti vidimo kamnite"sklade k|J vT «30 poševno navzdol' ^roU Vzhodu Samo kjer so ti skladi kam*1 kaklnih. Pradavnih vul-kaničnih gibanj dvignjeni, najdemo malenkostne in brezpo-embne izjeme. Deževnica ki PlasHmtdte brdne kamni‘a * ««i, bo na svoji prirodni vzh ,navzd°l. lezla le proti nii??i1U' kakor ležijo plasti, in do prve svetovne vojne. Po vojni smo postali italijanski državljani in ne več avstrijski. Merjenje v bolj površni obliki se je nadaljevalo. Po nekaj letih nove dobe smo nekega dne izvedeli, da se bo zdaj šlo zares. Trst bo našo pohlevno rečico vzel. Mlinarji so postali zaskrbljeni. Qd časa do časa so se pripeljale u-čene komisije v lepih avtomobilih k nam, izprehajale se po mehkih lokah gor in dol, otipavale vodo, če je dovolj mokra in poizvedovale, kje bi dobile kaj rakov. Zopet je vladal tod smeh na njihov račun. Beseda «inženir» je skoro postala zasmehljivka. Ampak iz vsega tega se je le izcimilo nekaj. Crlas je bil, da je Trst poveril neki milanski družbi za hidroelektrične naprave tole nalogo; Zajezi naj na najprikladnejšem mestu Reko, naj izvrta predor skozi hribe, ki ločijo našo dolino od Trst, in skozi ta predor naj napelje zajeto vodo tja dol, da ne bodo Tržačani več zevali od žeje. Resnica je seveda bila, da je milanska družba bila le nekak kandidat za to delo, ki še ni bilo razpisano. Na svojo roko je pregledala in premerila vse kar jo je zanimalo. Sondirala je teren s kopanjem jam do trde ga fundamenta in s kopanjem zasek ob strani. Dokaj tisočakov je s temi predpripravami potrošila. Ne vem, če je za to dobila od Trsta kaj pomoči ali ne. Načrt, v kolikor sem ga tedaj po raznih govoricah poznal, je bil približno tale. Fliški teren, ki je nepropusten, se začenja tik ob vasi Gornje Vreme. Tu je v reški strugi nekaka geološka prelomnica: navzgor do Ilirske Bistrice je nepropustni fliš navzdol do Skocijanske jame so pa apnenčasta tla, ki puščajo vodo povsod. En kilometer nad Gornjimi Vremami (t. j. vzhodno) se dolina Reke najbolj zoži in samo tu je naj-pripravnejše mesto za zajezitev, kajti nikjer navzgor nista oba brega istočasno dovolj strma ali dovolj visoka in ne prehudo oddaljena drug od drugega. Jez bi stal na trdem fliškem kamnu, skoro podobnem granitu, in bi se v prav take kamnite sklade upiral na obeh straneh. Za dimenzije jezu ne vem točno. Nekateri pravijo, da bi bil pri tleh 14 metrov debel in na vrhu osem. Visok bi bil po trditvah enih 28 metrov, po trditvah drugih pa 33 metrov. Par sto metrov bi bil dolg. Takoj pod jezom bi bila zgrajena prva hidroelektrarna. Od tu navzdol bi voda tekla kaka dva kilometra daleč po odprtem betonskem koritu ali strugi. V bližini Zavrhka bi se začel predor. V ravni smeri bi se nadaljeval proti zahodu in bi se končal nekje v bližini Boršta pri Trstu. Nadmorska višina spodnjega konca predora bi bila okoli 300 metrov. Ta predor, dolg kakih 16 km, bi gotovo zadel na marsikatero podzemeljsko jamo v kraškem svetu in bi najbrž delal hude preglavice tehnikom. Voda bi tudi v predoru proisto tekla, ne bila bi stisnjena v cevi. Tudi cevi bi šle skozi ta predor, toda o tem bom govoril pozneje. (Nadaljevanje sledi) Stand »Slovenija vino« na tržaškem velesejmu, kjer dobite pristne kranjske klobase, unionsko pivo in izvirna slovenska in dalmatinska vina. KDO NE BI H01ELŽIVETI KO Prostovoljni Robinzoni Mnogi angleški otočki so še danes zasebna last - Otoček Bardsey je imel skozi stoletja svojega kralja" • Mrs. Hathaway ima v najemu otoček Sark za polovično viteško fevdnino (okoli 4000 lir), ki jo posi ja neposredno kraljici Elizabeti II. - Na avstralskih otočkih kar mrgoli modernih Robinzonov ■ Neka Avstralka poroča da je porabila za gospodinjstvo na otoku za sedemčlansko družino koma/ jOO dolar,ev letno DRAGEMU PRIJATELJU, DOBREMU UČITELJU IN NEUMORNEMU PROSVETNEMU DELAVCU V SPOMIN NANDE FERLUGA ne proti zahodu. Torej 1 c: m--. bi-koli ... °d Trst in ne proti Trstu. Tr ,e geo'°ški vzrok, da nima di]S„stpdencev> Raka na vzho-Pa jih ima kolikor hoče. kriva n,lniia Trst. .vode )e Pa «P°litika), tržaških mr,™h °cetov. ki so vselej iz li j . 0 nas Slovencev mrzi- le a1 nažo vodo. Ze sto let Trs?, lakrat, ko . so začeli v Se v, sJutiti, da vode kmalu bo dovolj, ker je mesto za- bli?;„nagl<\.rasti- Ker ni bilo v rov o1 1J° ,ei?ih zadostnih vikali JL 1e- vHrat nekateri ugi-m w-?-ll° ali "o bilo pa-. o lotiti se naše Reke gornjega Timava) in jo na v«*- način napeljati v Trst In-»sticije (strošlki) bi bile sicer gt0mnp tnrta Trst u: v:? _ >mne, toda Trst bi bil v,-, ajtrbi za vodo praktično za ški j Ampak, kaj hočete, la-5t šovinisti so to misel ncpre-«sln,° Pobijali; niso marali “Venske vode«. h-oii?® navzlic njim je Trst le Van? atalno denar za ogledo-J? in proučevanje Gornje-ktv j®>va in njegovih doto-je L°esetletje za desetletjem dn-a?ril količino vode v vseh leta. Stokrat jo je ke-ko J? analiziral. Po takih ta-iti Str ?“trajnih prizadevanjih danes°^*h mora imeti Trst še Po]a v svojih arhivih najpo-in Velse podatke o naši Keki °d nje i vse 1'hko pričakuje Teh ’ ki -.biki, ki so bili stvarni, tržaši.-, šovinistična politika malo prenapetežev ni niti Vztraj Kanila, so neprestano Pravi] na tem. da bo edino Vodo j10, da si Trst napelje da nu? Gornjega Timava, to-jan&lri “ nis0 zmagali. Itali-ti in , Pbv je bil zmeraj pro-hem v vsaki bitki v mest-2ma[»„SVetu odnesel «vence kah .p°ročila o takih bit- desetimi ?iaž'ki l‘stl Pred Pet" Ijaii, pogostoma objav- Reške doline, zla-koncu ' °b njenem spodnjem v«č leti pred Petdesetimi in našo voHVerjeli’ Kda b° žat>di ,„?do vzeb> in S° se Vznemin'!r r, toliko »Ci Šte, u- Ker pa ni bilo So sl ,?e^llna desetletja nič. 'barsiknt ln 50 le uganili toh tSd™ smešno na račun ^er>j brezplodnih mer- da je T?.žno. mnenje je bilo, 'bnoKo ze 0 bogat, da ima ? njim 7®naria- ki ne ve kam Iabkote? Sa zapravlja na tak ‘.nžemrii naVn> «samo da so delajo- 0V službi in da nekaj lali u,,j. danes bi se zasme-d° začel1* tod- de bi jim nek-našo ?®1. Previti, «da bo Trst krat . vzel*. Premnogo- *°č in duli to bajko iz Ti-'* ifi16 r,°či. le se je nadaljevalo Da, tudi teh ne manjka! So ljudje, ki so se naveličali svetnega vrvenja in si žele miru daleč proč od vsega vsakdanjega. Umaknejo se na samotne otoke, kjer se predajo življenju povsem po svojem okusu in po svoji volji. Prav posebno veselje do življenja na samotnih otokih imajo Angleži. Okoli Velike Britanije in Irske je nad pet tisoč otočkov, med katerimi jih ima sto zasebne gospodarje že skozi kdo ve koliko pokolenj. Vedno je še kak otoček na prodaj. Se večje pa je povpraševanje po njih, Cena je prav različna. Najcenejši pride na nekaj nad tisoč funtov šterlingov, daleč nad sto funtov pa najdražji. In tako si tudi to «razkošje» lahko privoščijo le bogataši. Prav svojevrstno se na teh otočkih izživljajo njihovi lastniki in zakupniki kot vladarji svojih majhnih ograje- nih kraljestev. In ta navada živi tam iz roda v rod ter se dosledno drži starih izročil. To so prostovoljni Robinzoni in temu primerno je tudi njihovo samotarsko življenje. Med Notranjimi in Zunanjimi Hebridi leži v prelivu M i n c h drobceno otočje Shiant. Ze dolga stoletja je v zasebnih rokah. Angleški zakon iz 14. stoletja dovoljuje lastniku otočja, da sme imeti lastno vojsko, mora pa v primeru vojne staviti kralju kot svojemu fevdalnemu gospodu na razpolago 18 o-klepnikov in četico lokostrelcev. Sedanji lastnik Mr. Ma-son ni tako častihlepen in ne razsipen ter se zadovoljuje s tem, da mu vsako leto na njegov rojstni dan enoin-dvajsetkrat zagrmi starinski top, za kar poskrbi njegov topničar in edini zastopnik vojske, ki sicer miroljubno Polk. John Hunt, vodja angleške odprave, ki Je prva dosegla vrh Mamit E^r^ta poklanja volneno blazino šefu poštnega urada v Khatmanduju, zarad’ iih0viri družinam ’ m ga je njegov urad opravil s tem, da Je povezal člane odprave z njihov 1 d u mami in ostalim svetom. pase gospodarjeve ovčke. ■ Na nekem drugem hebrid-skem otočku žive štirje odrasli moški. «V.ladar» Mr. Blendell razpiše vsako leto skupščinske volitve. Vsi trije poslanci so soglasno izvoljeni in soglasni v skupščini. Opozicije ni, vladanje na o-toku je edinstveno. V južnem predelu Irskega morja ob Carnavonskl obali je imel otoček Bardsey skozi stoletja lastnega kralja. Sedanji otoški lastnik, Mr. John Roberts pa se je pred dvema desetletjema odpovedal prestolu in od tedaj smatrajo otoček za republiko. Posebno zanimiv je Mr. Harman, lastnik °t°ka Lun-dy ob vhodu v Bristolski zaliv na jugozahodu Velike Britanije. Vlada mu je dala otok v najent in mož si je na njem uredil kot samostojen vladar. Zelo rad sliši naziv «kralj Lundyja». Svojo državo smatra za do-minion angleškega imperija in kot tak državi ne plačuje davka, neko letno odškodnino za livarstvo na morju«. Sel je tako daleč, da je izdal znamke in denar s svojo podobo. Pa se je oglasila državna oblast in ga kaznovala. Sklicujoč se na prastare pravice in zakone se je Harman pritožil in zamotana tožba se vleče že desetletja. Pred zahodno obalo Francije se dviga iz meglenega morja Rokavskega preliva Normansko otočje, ki je kot zadnji ostanek normanske vojvodine ostalo angleška last. Med otokj se drenja o-toček Sark. Mrs. Hathaway ga je dobila v najem od kralja «za polovično viteško fevdnino«, kar je državna zakladnica ocenila z dvema funtšterlingoma in desetimi šilingi današnje vrednosti. Samozavestna najemnica pošilja svojo fevdnino naravnost kraljici, ki jo kot vladarice enega njenih otočkov naziva «Normansko vojvodinjo«. To je nekaj drobcev čudaških narav in navad iz življenja hotnih Robinzonov na vzhodnem robu Atlantskega oceana. Nekaj podobnega je tudi na drugem koncu zemeljske oble pred severovzhodno Avstralijo. Tam leži ena izmed šestih držav Avstralske zveze. Ime ji je Queensland. Med njeno obalo in Velikim koraljnim grebenom, ki zapira dohod do nje, se greje v tropskem soncu več tucatov mičnih o-tokov, Različni so po velikosti in rodovitnosti. Tod le golo koralno pečevje s skromnim zelenjem, drugod obilje lepot in dobrot, kot jih more nuditi le sončni jug. Prav raznovrsten je tisti otoški tropski svet: visoke gore se menjavajo z ljubkimi dolinami, neprodiren pragozd obkroža sočne ravnice, nekje divji prepadi, tam palmovi gaji in pomaranče in limone, čudovito nepoznano drevje, peščene obale, koralni vrtovi pod morsko gladino,' slikovita pečevja in razorane čeri. Večino otokov pokrivajo bujni gozdovi. Ljubke vodice se vijejo čez zelene travnike, tisočero nepoznano cvetje poljubljajo neznane žuželke in krasno pisane kričave ptice oživljajo pokrajine. Na majhnem prostoru nudi razsipna narava vse, kar si poželi srce. Tam je pravi južni sončni vrt, kjer se razkošne rože dotikajo valov in se jim dobrikajo. Te prelestne otoke daje’ queenslandska vlada v najem. Najemnina je zelo nizka in mora biti poravnana vsako leto do 30. septembra. Vedno je možna trimesečna odpoved najemne pogodbe. Najemnik je potem kralj na svoji zemlji, njen skoraj neomejeni vladar. Po mili volji si tam gradi svoj dom, lovači po kopnem in ribari v morju, počne kar ga je volja, le škode ne sme delati. Po teh otokih mrgoli modernih Robinzonov. Mnogi so se naveličali mestnega vrvenja in si žele miru, tišine; druge privlači življenje na prostem, da si utrdijo zrahljano zdravje in podobno. pa se nastanijo, ponekod dvojica, morda kje tudi kak samotar, drugod večje družine. Urede si celo gospodarstvo z živino in perutnino, s čebelarstvom in sadjarstvom. Ce si zažele med ljudi, so kmalu na celini in po železnici v velemestu. Pa zahajajo le redko v svet. Na svojem otoku in njegovih brežnih vodah gojijo šport in naberejo si zdravja za desetine let. Ob končnem obračunu ugotove, da so za prelepo in bogato življenje na samotnem otoku potrošili neprimerno manj, kot bi jih bilo stalo ob rednih prilikah na njihovem celinskem domu. Tako poroča neka Avstralka, da je za sedemčlansko robinzonsko rodbino porabila v enem letu za vse gospodinjstvo pet sto dolarjev. In živeli so po njenih izjavah naravnost razkošno. Preračunano v našo valuto, so znašali mesečni stroški za tako veliko in razsipno gospodinjstvo okoli tri sto tisoč lir. Kdo bi ne hotel biti avstralski Robinzon?! V. P. Rarfnooddajna postajaLjub-Ijana j€ pred. nekoliko dnevi oddajala v svet žalostno vest: Umrl je Nande Ferlu-ga. upravitelj osnovne in strokovne šole v Toplicah pri Zagorju ob Savi. Z njim smo izgubili vrlega, javnega in prosvetnega delavca. Dne 1. VII. t. I. so položili njegove zemeljske ostanke h večnemu počitku v Toplicah. Ta tužna vest je močno pretresla posebno nas Opence. Vsi starejši se <*Nande-la» dobro spominjamo, dasi je odsoten iz svojega rojstnega kraja ze skoraj trideset dolgih let. Kako bi ga tudi ne ohranili v lepem m trajnem spominu, saj je bil Nande zvest prijatelj, vzoren učitelj in delaven član vseh naših društev in na rodnih ustanov. Rodil se je na Opčinah l. 1890. iz znane «Bekarjeve» družine. Posvetil se je uči teljskemu stanu in končal l. 1910. slovensko učiteljišče., ki je takrat bilo v Kopru Učiteljeva! je v Bazovici, na Proseku, na Opčinah in tudi na Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. Med prvo sve. tovno vojno so ga l. 1915 vojaške oblasti poklicale pod orožje. Služil je pri Jelačičevem polku štev. 79. O priliki neke ofenzive v Galiciji l. 1916. je bil zajet in tako je prišel v rusko ujetništvo. Kot prepričan Jugoslovan se je javil tudi on kakor mnogi drugi v solunske do-brovoljce. Služil je pri divi ziji, ki se je tedaj oblikovala v Odesi. Ta divizija se je borila najprej na rusko-ro munski meji, pozneje pa na solunsko-makedonski fronti. Konca vojne pa ni dočakal na fronti, kajti že prej je bil dodeljen srbski vojni misiji v Rimu, ki je zbirala dobro voljce med našimi ujetniki v Italiji. Iz vojne se je vrnil domov šele l. 1920. Tukajšnje šolske oblasti mu niso hotele več dati učiteljskega mesta, na daljeval pa je takoj z ljud skim prosvetnim delom, ki ga je moral prej prekiniti zaradi izbruha vojne. V do mači vasi je vodil pevski zbor in openski orkester, ki ga je moral prej prekiniti no in na katerega je bil posebno ponosen. Pevske zbo- re je vodil tudi v drugih o* koliških vaseh in celo v Storjah. Njegove vaje so bile za nas prarn užitek, dasi je bil včasih precej strog. V vsako vajo je vložil vse svoje sile in ni mu bilo zal truda, da doseže cilj, ki si ga je postavil. Pevci smo se dobro zavedali, da izvira vsa njegova strogost iz ene same želje: da nas nauči čimprej in čim lepše peti, odnosno svi-rati. Zato smo ga tudi vzljubili in spoštovali, zlasti so ga imele rade pevke. Vendar pa ni imel nikjer miru, ker karabinjerji in fašisti so mu bili vedno za petami, in tako so mu onemogočili bivanje v njegovem rojstnem kraju. V l. 1922. je bil prisiljen izseliti se v Jugoslavijo. V Sloveniji je učiteljeval najprej v Javorniku pri Jesenicah, potem v Rajhen-burgu in končno v Toplicah pri Zagorju ob Savi, Jcjer mu je smrt pretrgala nit življenja. Ob zlomu stare Jugoslavije so ga odpeljali v nemško u-jetništvo kot rezervnega kapetana. Po mnogih projšnjah njegove žene se mu je posrečilo, da so ga Nemci pustili iz ujetništva domov v Toplice. Nande je dobro vedel, kje je sedaj njegovo mesto in kaj mu je storiti. Odšel je v hribe, vrste partizanov. Iz maščevanja so Nemci odpeljali njegovo zeno v zloglasno taborišče Dachau, odkoder se je po o-svoboditvi vrnila kronično bolna. Nande pa je po osvoboditvi vodil nekaj časa minuti Frane Matošič in Broketa v 48. minuti. Sodil je zelo dobro finslci mednarodni sodnik Touvo Alkio. Po tekmi so priTedili hajdu-kovcem navdušene ovacij® Hajduk je v ponedeljek odpotoval v Stockholm, kjer bo U« julija sodeloval na mednarodnem turnirju. I « II ii (i C c t s 7 t Primorje • Mladost 6:4 S tekmo Primorje; Mladost \ na Reki (v nedeljo zvečer) s* je začelo državno prvenstvo j v \vaterpolu. Po lepi in raž" burljivi igri je Primorje premagalo zagrebško Mladost 6:® (3:1). Vse gole za Primorje j® dosegel Kurtini, za Mladost P* Ježič, Ježina in Branica. ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA . MDR. KONZOHCII TRGOVCEV I IESIVIMI TRST - Ul- Valcllrlvo 3, tel- 50-34 Od zavorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In 94838 - Poštni ni-Mtal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15 • 18 — Tel. finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. predal 502. - UPRAVA; 73_3g _ cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca trgovski 60. ------------------ - stolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. — TiSka Tiskarski zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul. S. Pellico 1-H. Tel NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din-Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tisk* Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ. - Trst.