NO. 181 AH IN SHftfT timstokr'. UUMJAM omst National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 21, 1970 .fLOVCNIAH mmnm» mwnpj&m v STEV. LXVIII — VOL. LXVIII Cilj obiska Nixona v 5FRJ: boljši odnosi Zastopnik z u n anjega ministra v Beogradu je izjavil, da bo obisk predsednika ZDA v Jugoslaviji nudil priložnost za utrditev in izboljšanje o d n osov med obema državama. . BEOGRAD, SFRJ. — Ob objavi obiska predsednika ZDA R. Ni. Nixona v Jugoslaviji na njegovi poti v Evropo koncem tega koseča je zastopnik zunanjega ministrstva izjavil, da bo ta o-bisk nudil “priložnost za utrdi-tev in razširitev dobrih odno-s°v med obema državama kot tudi “za izmeno pogledov na glavna mednarodna vprašanja”. Ni povedal, kje se bosta Tito in Nixon sestala, ali v Beogradu ®li, kot nekateri ugibljejo, na Brionih, kjer se Tito večinoma zadržuje. Obisk predsednika ZDA je rez dvoma važen dogodek za Ugoslavijo in njen položaj v Svetu, prav posebno še za njen ? nos proti Sovjetski zvezi. V c^sn, ko se pojavlja očitna zaskrbljenost o bodočnosti Jugo-s a vi j e jn njeni neodvisnosti za slučaj, če bi prišlo do notranjih zmešnjav v zvezi z izbiro Tito-Vega naslednika, potrjuje Nixo-^°v obisk zanimanje ZDA za Jugoslavijo in namig Moskvi, na3 ne vtika svojih prstov v njene notranje zadeve, kot je to storila v ČSR leta 1968 in na Madžarskem 1. 1956. Bredsedniik ZDA bo poskusil Porabiti svoj razgovor s pred-sednikom SFRJ Titom za posredovanje Tita pri Naserju v pogledu pomiritve Srednjega Vzhoda. Nixon je odločen nada-Jevati napor za mirno rešitev spora na Srednjem vzhodu in °Ce v ta namen porabiti vsa mzpoložljiva sredstva in pota. oisk v Jugoslaviji, Italiji in k Peniji naj poudari ameriško 0clločnost ostati v Sredozemlju m braniti tam ter na Srednjem vzhodu svoje koristi. Primarne volitve niso rodile večjih sprememb to CLEVELAND, O. — Pre1 ek so bile zadnje letošnje arne volitve. Pregled iz Primarnih volitev je potrdil ° resnico. Ves hrup okoli Varnih volitev še ni nikoli , cl1h sprememb v izbr Jl^didatih. Večinoma so 2 ki SenatorB kongr« ^ ’ ar Je pa novih obrazo^ n°st “uganila” navadno “Prej, kdo bo izvoljen. Šle torek so na primer na vrsto primarne volitv staenat°rskih mest' Na štiri ,atS°.bik izbrani dosedanji Povrhu pa še bivši Nlin Secbllk: N. Humphre li. 'kar so vsi pričak ^armh miV,° je’ da sta pri civ a volitvah zmagala v duhovnika, jezuit F. Dr Ako bo0”11 in F' McGle' zmagal F. Drinan ‘o ' bo to prvi katolišk 1 v našem Kongresu. Vremensh prerok pravi: Pretežno Najviš sončno in soparno. Ja temperatura okoli 85. Novi grobovi Anna Flak Umrla je Anna Flak, roj. Poglion, 15717 Ramage, žena Antona, mati Antona M1-, Stan-leyja, Anne Towles, Marie Mervar, pok. Ignatiusa, pok. Josepha in pok. Charlesa, sestra Franka Skrebec, stara mati in pramati. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v sredo ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na All Saints pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri od 2. do 4. pop. in od 7. do 10. zvečer. -----o----- Trije civilisti v vladi Libije nadomeščeni z vojaki TRIPOLI, Lib. — Trije civilisti v pretežno vojaški vladi Libije, med njimi zunanji minister Saleh Bousseir, so bili odpuščeni in nadomeščeni z oficirji, člani revolucionarnega sveta. Ta je 1. septembra lani odstavil kralja Idrisa in oklical republiko. Med tem ko je Idris vodil previdno domačo in mednarodno politiko, se vojaška vlada, na katere čelu je polk. Muamar Gaddafi, zavzema za nagle in obsežne programe doma, v zunanji politiki pa hoče igrati v tesnem sodelovanju z Naserjem pomembnejšo vlogo v arabskem svetu. -----o----- Ford povišal cene DETROIT, Mich. — Ford Co, je povišala cene za avtomobile 19,71 za povprečno 5% ali $153. Povišanje ni definitivno, je odvisno od tega, kako se bodo končala mezdna pogajanja z avtomobilsko unijo. -----o----- Gosta naseljenost TAIPEJ, Tajvan. — Otok Tajvan (Formoza) nima niti 14,000 kvadratnih milj, pa ima preko 14 milijonov prebivalcev. Spada med najgostejše naseljene predele na svetu. -----o----- Bodimo pri vsaki vožnji pre-ridni in zmanjšujmo stavilo irtev! Izrael zahteva umik rake! pred razgovori Predsednica vlade Izraela Gclda Meir je tekom svojega obiska v Washingto-nu pretekli teden vztrajala na stališču, da mora Egipt rakete umakniti. WASHINGTON, D.C. — Predsednica izraelske vlade Golda Meir se je pretekli četrtek in petek mudila v glavnem mestu ZDA in v razgovorih s predsednikom ZDA R. M. Nixonom ter z državnim tajnikom W. R. Ro-gersom razpravljala o položaju na Srednjem vzhodu, ki je bil tedaj posebno zaostren zaradi odprtega boja med vojsko in gverilci v Jordaniji. Po končanih razgovorih je Golda Meir izjavila časnikarjem, da je prišlo med ZDA in Izraelom do soglasja v pogledu egiptovske kršitve določil premirja in nakazala, da bo to ostalo v veljavi tudi po preteku dogovorjenih 90 dni, če bo to E-giptu všeč. “Mi uživamo vsako minuto premirja. Nihče ni ubit ali ranjen. Če se bi tudi Egipt zaljubil v premirje, mir, ne bi bilo nobenega vprašanja,” je dejala Golda Meir. Izrael ne bo obnovil vojskovanja, “če ne bo imel razloga,” je razlagala predsednica vlade Izraela časnikarjem in opozorila na dejstvo, da je prvotno premirje odpovedal E-gipt in ne Izrael. Kaj, koliko in pod kakšnimi pogoji je dosegla predsednica vlade za Izrael od ZDA v obliki orožja in kreditev, ni bilo nič objavljenega od nobene strani. Ugibanja se gibljejo od 800 do 500 milijonov vrednosti v orožju in drugih vojnih potrebščinah za bližnjo prihodnost. -----o----- Nad pol milijona avtov v SFRJ BELGRAD, SFRJ. — Po u-radnih podatkih je bilo v Jugoslaviji ob koncu lanskega leta 560,000 privatnih avtomobilov. Letos je nemara število teh že doseglo in preseglo 600,000. Sedanji način ljudskega štetja lete pomanjkljiv WASHINGTON, D.C. — Pritožb na zadnje ljudsko štetje ni malo. Prihajajo le od tistih ki so pri zadnjem štetju imeli kakšen opravek. To je napotilo predstavniški dom, da je izvolil poseben pododbor, ki naj ugotovi, kakšne so bile napake pri štetju. Pred podborom je bil zaslišan tudi njujorški župan J. Lindsay, ker je bilo dosti pritožb ravno iz New Yorka. Lindsay ni tajil pri zaslišanju, da so se godile zanikrnosti, toda sistematičnega potvarjanja rezultatov ni bilo. Res je, da je tehnični postopek pri nabiranju gradiva za štetje zelo zastarel in pomanjkljiv. Lindsay misli, da bo sedanji sistem ljudskega štetja treba zamenjati z novim, ki naj se vrši vsakih pet let, vsako leto pa naj se uvede kontrola podatkov potom “vzorčnega spraševanja”, ki je v navadi pri zavodih za ugotavljanje javnega mnenja. Člani pododbora mislijo, da ima županovo stališče dosti dobrega na sebi. Da bi se Kongres spustil v obravnavanje novega zakona o ljudskem štetju, pa ni verjetno. Francija se jezi nad Nixonovim potovanjem PARIZ, Fr. — Francoska vlada ni zadovoljna, da se predsednik Nixon ne bo na svojem potovanju po Evropi ustavil tudi v Parizu. Se ji zdi čudno, da bo Nixon lahko obiskal tako sredozemsko državo, kot je Jugoslavija, ne more pa mimogrede priti tudi v Francijo. Kot se zdi, Amerika ne smatra Francije za sredozemsko” državo. Nixon bo končal svojo pot 5. oktobra, francoski predsednik Pompidou bo šel 6. oktobra na pot v Moskvo. Tudi to lahko ne-kaj pomeni, pravijo v Parizu. Jugoslavija ima zdaj nekaj čez 20 milijonov prebivalcev, en osebni avtomobil pride torej na nekaj manj kot 40 ljudi! V ZDA pride en privatni avto na povprečno 2 prebivalca. Nova gala predstava na pariški konferenci CLEVELAND, O. — Pariška konferenca o Vietnamu se je začela pred 26 meseci. Sele v maju lanskega leta so južnovietnamski komu nisti objavili svojih 10 točk za konec vojskovanja. Od takrat naprej so na sejah mlatili prazno slamo. Prvi ameriški glavni delegat Harrimann se je vsega naveličal in bil srečen, da je zapravljanje časa lahko prepustil republikanskemu delegatu H. C. Lodge-ju, ki mu pa postopanje tudi ni ugajalo, zato je odstopil. Nixon je imenoval za vodjo delegacije poklicnega diplomata P. Habiba, drugega namestnika H. C. Lodgeja. To priliko so vietnamski komunisti porabili, da so dejansko bojkotirali seje (delegacije Hanoia ni več vodil glavni delegat, ampak njegov namestnik). Nixon je nato imenoval “kvalificiranega” glavnega delegata v osebi diplomata Bruce-ja, s čemur so bili v Hanoiu zadovoljni. Vodstva delegacije so bila tako v redu, samo glavnim delegatom se ni mudilo v Pariz, na konferenčnih sejah so drugi delegat j e zopet mlatili prazno slamo. Kmalu po prihodu ameriškega glavnega delegata se je pokazal hanoiski, manjkalo je pa glavnega delegata južno-vietnamske “r e v olucionarne vlade” z u n a njega ministra Mrs. Binh. Delegacije so torej bile prvikrat v letošnjem letu kompletne. Manjkal je samo čas za gala predstavo. Zanj so komunisti izbrali tretjo sejo v septembru. Očitno je, da je bi čas izbran po političnih vidikih. V naši deželi se je začela volivna kampanja, treba jo je politično izrabiti. Treba je torej pokazati, da je dobra volja za končanje vojne samo na komunistični strani. Zato je Mrs. Binh stavila “nov” predlog. Ameriška delegacija je dobila vtis, da je to “staro vino v novih butelkah”, pa ni odklonila debate o novem predlogu, ki se razlikuje od starega samo v nekaterih navideznih malenkostih. Malenkosti imajo politično važnost. Komunisti dobro vedo, da bi ameriška javnost imela rada čim preje vsaj konec vojskovanja, ako že ne pravega miru. Zato so komunisti izjavili, da so pripravljeni ustaviti streljanje, ako se ameriške čete začnejo umikati iz Južnega Vietnama in končajo umik do 30. junija 1971. Seveda morajo tudi ameriške čete ustaviti vsako vojaško akcijo. Komunisti bodo ustavili napade tudi na saigonske čete, ako se te odpovedo vsaki vojaški akciji. Tak predlog je seveda odlično gradivo za vse ameriške nasprotnike vojskovanja v Vietnamu. Vsak čas lahko končamo vojno, samo hoteti je treba. Se več: Ako bi ta predlog prišel do veljave, so komunisti pripravljeni začeti razgovore o osvoboditvi vojnih ujetnikov. Kdo se tega ne bi veselil v Ameriki! Pri tem komunisti niso nič spreminili svojih prejšnjih glavnih pogojev: popoln u-mik iz Južnega Vietnama, predno se začnejo razgovori o pravem miru. Tudi drugi komunistični pogoj, da je treba zamenjati sedanjo saigonsko vlado z “nevtralno”, je ostal nedotaknjen. Kakšno naj bi bilo stanje v Indokini, ako bi naša administracija sprejela vse te pogoje? Ameriške čete bi se morale hitro umikati, da ne zamudijo roka 30. junija 1971, saigonske čete bi pa morale mirovati. Mirovali bi seveda tudi komunistični partizani v Južnem Vietnamu, toda utrjevali bi svojo oblast tam, kjer ni prebivalstva pod varstvom saigonske javne vlade, ki jih uradno še “nikjer ni”. Komunisti bi bili dalje osvo- DRŽAVLJANSKA VOJNA V JORDANIJI SE NADALJUJE Vojska je postala v glavnem gospodar položaja v Amanu, kjer pa se gverilci ponekod še drže. Vladne sile so prevladale večji del tudi v drugih predelih z izjemo področja na severu ob meji Sirije, kjer pomagata gverilcem dve sirijski oklopni brigadi. V Washingtonu in v Jeruzalemu so prepričani, da se je zmaga v državljanski vojni že odločila v korist kraljevih sil. BEIRUT, Lib. — Skupno po-'skem poročilu je Sirija nastop ročilo poročevalcev raznih listov in novinarskih služb iz A-mana od včeraj trdi, da kraljeva vojska zmaguje v boju za Aman s palestinskimi gverilci. Ti se kljub vsemu še vedno drže v nekaterih delih v upanju, da jim bodo prišli na pomoč Sirij-ci. Življenje v Amanu je hudo, ker od četrtka, ko se je boj začel, ni bilo mogoče iz hiš po hrano. Manjka tudi vode in elektrike. Telefonske zveze so prekinjene, prav tako tudi plinske napeljave. Kdorkoli se pokaže na cesti, streljajo vojaki nanj. Tujci, med njimi večje število ameriških državljanov, in okoli 15 tujih poročevalcev, so v hotelu International, okoli katerega so se vršili boji. Poročila pravijo, da ni bil nihče od stanovalcev hotela ranjen ali ubit. Sirijski oklepni brigadi preko meje v Jordanijo Jordanijska vlada je objavila, da sta preko meje iz Sirije udarili na področju Ramtha dve sirijski oklopni brigadi. Jorda-nijske sile so jih ustavile in prvi val napadalcev večji del uničile. Po vesteh iz Jeruzalema naj bi bile sirijske sile zasedle mesto Irbid, drugo največje mesto Jordanije v severnem delu dežele v bližini sirijske meje. Sirija odločno zanika, da bi njene vojaške sile prešle v Jordanijo in izjavlja, da sta brigadi, ki jih omenja Jordanija, brigadi palestinskih sil. Zdi se, da gre za okoli 3,000 Palestincev, ki so bili priključeni sirijski armadi vse od junija 1967. Po jordanij- za Vietnam boj eni vsakega bojevanja v Južnem Vietnamu. Zato bi se lahko z vso silo vrgli na Laos in Kambodžo in tam “normalizirali” stanje, kot pravi komunistični slovar. Naj dodamo še to: Po ameriškem volivnem redu bi za komuniste minul vsak političen nagib, da se novega sporazuma držijo, ker je sporazum že dosegel svoj cilj. Pomagal je nasprotnikom vojskovanja v Vietnamu v votivni kampanji, komunistom pa je omogočil “pacifikacijo” Laosa in Kambodže, če ne popolno, pa vsaj delno. Kaj hočejo še več doseči v teh par tednih? Gala predstava bi torej bila tudi dober političen posel, če bi Amerika šla na to vabo. Moramo misliti tudi na drugo plat zvona. Morda smatrajo v Hanoiu, da je res prišel čas za resne razgovore? Sedanji čas bi bil po njihovem kot nalašč pripraven. Ves svet je zaverovan v izraelsko-arabsko krizo, ne meni se za Indokitajsko. To je za komuniste, ki zmeraj ljubijo vse, kar je podtalno in zakulisno in beži pa pred svetlobo, kot . nalašč primerna doba za prelom v taktiki, ki naj vodi do miru. omenjenih dveh brigad podprla s težkimi topovi s sirijske strani meje. Rogers svari WASHINGTON, D.C.—Državi tajnik W. P. Rogers je včeraj pozval Sirijo, naj umakne svoje sile iz Jordanije, ker povzroča njeno vmešavanje v jordanijsko vojskovanje nevarnost večje vojne. ZDA so slično svarilo poslale tudi Sovjetski zvezi. Sovjetska zveza je v soboto opozorila ZDA na nevarne posledice njihovega posega v jordanijsko vojskovanje, ZDA so včeraj pozvale Moskvo, naj pritisne na Sirijo, da bo umaknila svoje sile iz Jordanije. Ameriška izjava je umirjena, vendar pove dovolj jasno, da utegnejo ZDA poseči v Jordanijo, če bodo sirijske ali iraške čete podprle palestinske gverilce v njihovem boju z vojsko kralja Huseina. Šesta flota ZDA se pripravlja “za vsak slučaj” ... Ameriška Šesta flota, ki čuva Sredozemlje kot delo NATO sil, je del sil poslala v vzhodno Sredozemlje kjer križarijo v bližini obal Izraela in Libanona. Tam je letalonosilka Independence s skupino drugi vojnih ladij, ki imajo na krovu 1,500 marinov. Letalonosilka Saratoga, ki se običajno drži v zahodnem delu Sredozemskega morja, je na poti na vzhod. Letalonosilka Guam, ki ima na krovu v glavnem helikopterje, je ukrcala pred dnevoma v ZDA 1,500 marinov in odplula proti Sredozemskemu morju. Tam bo predvidoma jutri, ozi-! roma v sredo- Iz Pentagona je prišla neuradna vest, da je v Evropi v pripravljenosti 3,500 mož letalske pehote ZDA, da jo v slučaju potrebe prepeljejo na Srednji vzhod. Prevozna letala C130 so pripravlpena za to nalogo na letališčih v južni Nemčiji. Naser posreduje Egiptski predsednik Naser je v soglasju z nekaterimi drugimi arabskimi vodniki pozval obe strani v Jordaniji, naj bojevanje | končata. Jordanijski kralj je na j ta poziv ukazal svojim četam, j naj ustavijo boj, v kolikor bodo to storile tudi gverilske skupine. Te boja niso hotele ustaviti. Naser je poslal v Jordanijo načelnika glavnega stana svojih obo roženih sil gen. Sadeka. Ta se je po enem dnevu sestal s kraljem Huseinom in dosegel njegov pristanek za sestanek z vodnikom gverilcev Arafatom. Sestanek je določen za danes, toda Kairo se pritožuje, da je kraj sestanka zapleten v hude boje med vojsko in gverilci. Tunizija je predložila včeraj sklicanje vodnikov vseh arabskih držav na nujen posvet o jordanijski krizi. Naser, ki je prevzel sklicanje takega posveta, je dobil doslej pristanek zanj le od 5 držav. Boj teče med tem dalje in po prepričanju Wash-ingtona in Jeruzalema se je zmaga že nagnila na stran Hu- Iz Clevelanda in okolice RAZNAŠALCA IŠČEMO Uprava Ameriške Domovine nujno išče raznašalca za Newton, Locherie, Monterey, Nau-inann, Kenwood, Ormiston, Abby in Tyronne avenije, starega nad 10 let. Lepo prosi, če bi kdo vedel za pridnega in zanesljivega dečka, da takoj pokliče v urad ista: 431-0628. V bolnici— Poznana slovenske kuharica za poroke in druge slavnosti Mrs. Mary Klemenc, 18715 Mus-koka Ave., je v Euclid General bolnici- Obiski niso dovoljeni. Kegljaške tekme SSK— Slovenski Športni klub bo začel svoje kegljaške tekme letos 18. oktobra na Euclid-Green Lanes ob 5.30 zvečer. Kdor se jih želi udeležiti, naj čim preje .diče M. Melaher, 881-2641 ali pa P. Kamin 391-7106. Dom za ostarele bodo povečali— Predsednik odbor uprave Slov. doma za ostale na Neff Rd. F. E. Križman je objavil, da je uprava naročila izdelavo načrtov za povečanje doma za dodatne prostore, v katerih bo ;kupno 60 postelj. Sedaj je v domu 24 ostarelih, 40 je prijavljenih, pa ni prostora za nje. Računajo, da bo povečanje stalo pol milijona dolarjev. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Adamitch Casser-man, 8165 Johnny Cake Ridge Rd., Mentor, Ohio, se je po težki operaciji vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetje in pozdrave. Sedaj se zdravi po navodilih zdravnika doma. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. ---------------o----- Zadnje vesti KAIRO, ZAR. — Po tukajšnjih vesteh je bilo doslej v jordanijski državljanski vojni mrtvih in ranjenih preko 6,000 oseb, med njimi največ civilistov. MOSKVA, ZSSR. — Tu so objavili. da je včeraj pristalo na Luni vesoljsko vozilo Luna 16, ki so ga poslali na pot v soboto, 12. septembra. Po pristanku je več ur oddajalo jasne slike in druge podatke, kot poročata astronomska observatorija Bochum v Zahodni Nemčiji in Jodrell Bank v Veliki Britaniji. Tukajšnje poročilo pravi le, da Luna 16 nadaljuje v redu svoje naloge. BORDEAUX, Fr. — Predsednik vlade je v nadomestnih parlamentarnih volitvah odlično porazil svoje nasprotnike, med katerimi je bil najmočnejši Jean-Jacqucs Scrvan Schrei-ber, ki je hotel pri teh volitvah pokazati jakost odpora proti sedanji vladi. Doživel je hud poraz in je napovedal, da bo odstopil kot glavni tajnik radikalne stranke-DETROIT, Mich. — Predsednik Unije avtomobilskega delavstva L. Woodcock je včeraj izjavil, da ni izgledov za sko-rašnji konec štrajka pri General Motors. ------o----- Dvojna koža ovc Ovce imajo kožo v dveh plasteh, ki jo loči plast masti. Iz spodnje raste dlaka, iz zgornje pa volna. ■' — ■' i ^r^,r77rzzz.:^L.;r.r z 9 seinove vojske. Do končne pokoritve palestinskih gverilcev je med tem še dolga pot. AMJilllSKA IXjMOVINA, SEPTEMBER 21, 1970 Ameriška Pomoviima 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing fditor: Mary De^®v#c NAROČNINA: r* ZdiužttDe države: $10.00 na leto; $$.00 sa pol leta; $5 00 *a 1 $-« Kanado In deželo laven Združenlli držav; $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za S mesece Petkova Izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: foiled States: $16.00 per year; $8.00 for 0 months: I5.0U lor 8 months Janada and Foreign Countries: '* $18.00 per year; $9.00 for 0 months; $5.50 for $ months Friday edition $5.00 for one year SECON^JDLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, omo 13 No. 181 Monday, Sept. 21, 1970 Pismo Vrhenikega Tineta Ugrabitev letal in posledice Dokler so bile ugrabitve letal delo posameznih letalskih piratov, jih je svet smatral kot ogabne zločine, toda obenem kot akcije posameznikov ali pa mladih skupin zločincev. Zločinci so opravičevali svoja dejanja kot politične' akte, kar je lahko bilo res, lahko pa tudi ne. Da je bilo praviloma res, smo sklepali po tem, da so letala pristajala v levičarskih ali pa kar naravnost v “socialističnih” državah, pirati pa tam dobili političen azil. Čisto drugo podobo so ugrabitve dobile zadnje tednč, ker so bile izvršene po političnih organizacijah. Imele so izrazito političen namen, dočim so bile preje motivirane po osebnih računih piratov. Naj dodamo še, da so to močne politične organizacije, ki lahko z uspehom kljubujejo celo posameznim državam. Tako smo preko noči prišli v položaj, da si zasebne politične organizacije lastijo pravi ce, ki pripadajo praviloma suverenim državam, zato pa od- _ klanjajo obveze, ki jih imajo take države. Ker organizaci-i katero spadamo tudi mi, je ime-je niso mednarodno priznane, do njih nimajo dostopala letos kaj kisle in sitne “pasje Združeni narodi in nobena država se noče spuščati z njimi jdneve” Naša bivša soseda, ki se v pregovore. Te posle mora po sili razmer opravljati Med- J 1~'L'---------1:1---J narodni Rdeči križ v Ženevi, čeprav ni bil za to niti ustanovljen niti ni poklican. Usoda mu je pač naložjla ta posel, akoravno je zanj še manj usposobljen kot Združeni narodi. V tem je ravno ironija — pa tudi tragika — sedanjega položaja. Seveda nima Mednarodni Rdeči križ tudi nobenih sankcij, ako se piratje ne držijo dogovora, ki so ga morebiti napravili z njim. In tako smo prišli do tega, da si lasti arabska gverilska organizacijo PFLP (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine) blizu jordanijskega glavnega mesta Amana kos zemlje jordanijskega kraljevin ekot suverena oblast in je tam nabrala nad 300 “talcev” iz raznih piratskih podvigov, jordanijska javna uprava pa je morala to molče gledati. Kakih 80% teh “talcev” je že izpustila, ostanek pa še vedno drži zaprt Kako brezobzirno je PFLP postopala s “talci”, se vidi po tem, da je dala prepeljati nad 300 talcev v mesto Aman in jih nastanila v hotelu, ki so ga obstreljevali v državljanski vojni. Talci so se morali skrivati po kleteh, da so si zavarovali življenje. Upajmo, da bodo tudi vsi drugi “talci” kmalu prišli na pravo svobodo. Ko bodo vsi “talci” na svobodi, problem še dolgo ne bo rešen. Tega se mednarodna politična javnost dobro zaveda, zato se je takoj tako hudo začela razburjati, kakor hitro je dobila pregled o ugrabitvah in začela misliti na posledice. Odprto je namreč vprašanje, kako preprečiti piratstvo v zraku. Letalski promet hitro napreduje, njega se poslužuje že na milijone potnikov, kmalu bo prišel čas, kol bodo v manjšini tisti, ki se še niso vozili v letalih. Tem bolj' dobrava ali ne. 3rez tega odloka bi namreč počasi začel hirati ves zračni promet. Že sedaj je na primer borza za zavarovanje v Londonu na pol mrtva za letalsko zavarovanje. Komisijonarji iščejo sicer zavarovalnice, ki bi jemale zavarovanje letal, blaga in potnikov, toda nobena zavarovalnica še nima tarif. Tako zastajajo vsi posli. Pa tudi potniki se ne morejo za lasten račun zavarovati, ker nikjer ne morejo kupiti zavarovalnih polic. Križ bo kmalu nastal tudi z izvežbanim letalskim osobjem. Med piloti je že močno gibanje, naj mednarodna zveza pilotov prepove svojim članom, da bi pilotirali letala, namenjena v dežele, ki ščitijo pirate. Podobno stališče bo najbrže zavzelo tudi ostalo letalsko osobje. Temna točka so izgledi na menaroden sporazum o varnostni službi na letalih. Levičarske vlade mu niso sedaj naklonjene in mu tudi ne bodo, ker se bodo ravnale po svojih političnih nagibih. Vsak mednaroden sporazum bo torej mogel biti le delen in zato tudi dražji za potnike. Tako svet stoji pred novim problemom, ki ga je postavila v debato PFLP. Kdo ve, koliko podobnih organizacij lahko še nastane. Tudi revne države bodo izvrtale toliko dolarjev, da bodo lahko ustanavljale take družbe, da se znebijo odgovornosti pred svetom, kot se je sedaj znebila take odgovornosti Jordanija. Saj je delegat PFLP v Bejrutu povedal jasno: “O usodi talcev se da govoriti, toda pravici do piratskih akcij se pa ne moremo in se ne bomo odpovedali, kajti piratske akcije so del moderne revolucije.” BESEDA IZ NARODA Waukegan, Ul. — Veliki Chicago in vsa njegova okolica, v je pred par leti preselila gori še naprej od Lewis ceste, v našo v/aukegansko “Jugoslavijo”, je prišla obiskat mojo ženo dan po tisti krvavi rabuki doli v Chicagu v Grant parku. Obe in jaz zraven smo obdelavah te škandale, ki naraščajo iz dneva v dan vse na dkrog. Kam bo to prišlo, če bo šlo tako naprej. Spoštovanja do dostojnosti in reda ni nikjer več. Ves napredek tehnike, vse udobnosti v vseh ozirih ne zadovoljujejo mladega rodu več. Slabši je od dneva do dneva. Vse hudobije in zlobnosti si dovoljuje. Sitnosti imamo tudi pri nas. Naši policisti so koncem julija zastavkali. Par dni smo bili brez policijskega varstva, to je mestnega. Okrajni šerif je s svojim moštvom skrbel par dni za red. Odločni župan Sabonjian, ki je delno pristal na zahteve stavbarjev, jih je delno sprejel, toda gotov del pa ne. Ker se pozivu, j da naj se vrnejo v službo, niso ! odzvali, jih je okrog 60 odpustil iz službe. Pričakovati uuuu v maujMiu usu, ki se se niso vozni v leiaiin. lem DOlj * ^'-oH.uvau je, da se pereče bo postajalo vprašanje piratov. Če lahko kaj damo bodo nekako pobotali, saj se mo- no olriicnio irr rrr\r4 a Ki «”*/-» K1 i /4 o/-\ KI/%*-*»» ^ L. ^ 1 Tel j O. driJP^PP foo Šlo VSG doli rekli, da problem ne bo tako ra^°’ druS^če bo šlo vse doli “k vra .je prav včeraj v narodnem domu pikro pripomnil sosed Fiank s Park ulice. Bo kar res tako, če ne bodo nezadovoljneži se poboljšali. * ŠE ENO SITNOST se ne popravi in uredi, se že druga za vpliv živega srebra. Živo srebro baje pride po raznih izlivih v jezera, reke, potoke. Količina je sicer majhna in nizka, ali koli kor toliko ima le svoj vpliv na človeške organe. Navadnim lju dem je to kar težko razumeti, omenja poročilo krajevnega di rektorja teh raziskav. Poročilo omenja pet držav, ki so s tem nekako prizadete in to so: Minnesota, Michigan, Wisconsin, Indiana, Ohio in seveda tudi Illinois. Tako je. V naravi je vedno dosti sitnih muh, komarjev in os, ki ljudem ne dajo miru in se jih morajo kar pridno otepati, če hočejo, da jih ne opikajo prehudo in ne odpihajo tja čez meje tega sveta. * “CGN-CON” konvencija, ki zna že zaključiti zborovanje, ko bodo te vrstice objavljene, je o marsičem razpravljala. Trajala je več mesecev. V nekem poročilu sem bral, da je stala ta konvencija državo za vsako minuto $250. To bi prišlo na uro $15,000. Na dan pa $360,000. Precej grošev. Stroške poročilo omenja. Kaj vse so dosegli in kaj bodo njihovi zaključki dobrega prinesli, tega poročilo ne omenja. Počakajmo, kaj bo o njenih resolucijah in sklepih rekla in povedala državna zakonodajna o Pozneje je sam pri sebi rekel: Saj je prav povedal, Škoti imajo več pameti kakor mi... Yes, v takih ozirih kar res. * NEKAJ O TEM IN ONEM: — Katera zvezna država ZDA ima najnižjo nadmorsko višino in katera pa najvišjo? — Odgovor: Država Delaware ima naj-nižjo, komaj okrog 60 čevljev nad morsko višino. Država Co-rado pa ima naj višjo, okrog 6,800 čevljev nad morsko višino. — Kdaj je ime Združene države postalo uradno? — Dne 9. septembra 1776, ko je kontinentalni kongres uradno spremenil ime Združene kolonije v ime Združene države. L — Kateri zločin je edini zločin, ki je definiran (točno označen) v ustavi ZDA? — To je izdajstvo. — Katera korporacija je največja na svetu, kar se tiče vrednosti premoženja? družba Telephone graph Company. Čitateljem AD pozdrav iz A-meriške Vrhnike! Vrhenšk Tine na skušnje iz zgodovine, bi _______,___r.__............ hitro rešen. Poznamo na primer zgodovino piratov na morju. Gospodarili so stoletja, posebno v Sredozemlju in vse sile beneške republike jih niso mogle ukrotiti, konec se jim je približal šele takrat, ko je nastopila doba paroplovbe. Tako dolgo sedanji gospodarski svet ne more čakati. Ne bi mogel trpeti, da se peščica fanatikov organizira in Pravi m uredi -začenja požige v zraku, kot jih vrši, odnosno jih je vršila drugo pojavlja’ med človeško PFLP. Tega danasn,, zračm promet ne b, mogel tako dol- družbo. % od lani sem °e dan go prenašati. Zato vse države, ki imajo razvit letalski pro- za dnem vplikn d met, že mislijo, kako bi piratstvo zatrle. Zaenkrat še ne ka- ija 0 poluciii vode in 7 že, da bi bilo mogoče doseči sporazum v mednarodnem ob- tisoče raznih profesionalcev za segu. Če nihče drugi, ne bi na tak sporazum pristale ne- take zadeve, govori piše in raz katere socialistične države, ker tega orožja nočejo izpuliti pravlja dan za dnem dnem sl' ;z rok svojih pristašev, ki tudi preko ugrabitev iščejo pot mi kot profesionalci za take za' do rešitve iz svojih težav. ,deve, seveda to razume o zato Zato poskusa vsaka država na svojo roko, kako bi se svarijo in dajejo nasvete. Veči-zavarovala pred ugrabitvami. Amerika ima na primer že na širše javnosti pa bogve ko-izdelan program za varnost letalskega prometa. Podrobno- liko tega ne razume (nekateri sti programa so tajne, poznajo jih pa države, ki so priza- morda delno in nekaj), mnogo uete po letaiskem piratstvu. Nekaj podatov je federalna mnogo pa je takih, ki gredo ta administracija že razodela. Za varnostno službo na ameri- svarila mimo njih in jih prepu-skih letalih bi bilo treba okoli 4,000 letalskih policajev, pa šoajo drugim (če sploh komu?) se potrebno upravno osobje. Varnostni organi so deloma in si mislijo, bodo že uredili, da ze pri rokah v narodni obrambi, le prakse v letalski službi bo kako prav. Pray pa seveda lPa tudi vaše oblasti so jim se manjka. Varnostna služba bi letno stala $109 mili- ni in ne bo, dokler ne bodo pro- " jonov. Pri tem še ni jasno, ali so v ta znesek vključeni tudi blornov o tem rešili, stroški za policijsko službo na letalih, ki pod našo zastavo Silna zadeva o poluciji voda letajo po tujem svetu. Kdo naj nosi te stroške? Letalske in zraka še ni rešena. Te zadnie •ružbe se jih branijo, dasiravno vedo, da brez take varno- tedne Pa so profesionalci raznih sti ne bi mogle izvajati svojih poletov v domačem in tujem elementnv ugotovili, da ribe, ki zraku. Sedaj ni čas za počasno premišljevanje; zato je pb lovijo za hrano, za trg,'ali predsednik Nixon odredil, naj se priprave za varnostno privatni ribolovci v ta namen v službo v letaiskem prometu takoj začnejo izvajati. Michiganskem jezeru in nekate- Odlok predsednika Nixona je potreben, naj ga kdo o- ril' dru. Anton Globokar, Frank Pajk, Anna Ja- fprpArdon Kos> 'Andrejc Bartel j In frank Bajt. Leta 1906; Frank Vidrih, Joe Kapudja Frank KoS; F SoIata> Loms Kausek, Anton Krsnic, ave! Krc, Andrejc Kremžar, Andy Kikel, Edward Tomc. Leta 1907: John Kezmaric, G°ms Zd,eš,ar, Frank Nese, Anton Kenik, Joe, Turk. Leta 1908: John Gorup, Ig.nac Perko, John Fabec, Rozi Vidrih, John Prijatelj, Anton Katysič, Peter Andolšek, Frank Kastelec. Leta 1909: Frank Kovačič, Frank Turk, Lucas Bojč, Louis Pajk, Terezija Dresček. Leta 1910: Frank Simončič, Anton Logar, Helen Prijatelj, John Hočevar, Louis Rehar, Mike Jalovec, Markets Škufca, John Blatnik. Leta 1911: Frank Gorše, Mike Leskovec, Frank Kaušek, Anton Žitnik, John Anzic, John Miklavčič, John Zupančič, Jakob Strekal, Jakob Lenaršič, James Rotar, Frank Žagar, Louis Ober-man. Leta 1912: Andy Gerl, Joe Plevnik, Anton Vehovec, Steve Trebeč, Jim Kušar, Anton Žele Jacob Zagorc, Valentine Kuhar, Vincent Koblar, Joe Nose. John Volf. To jej rp- -n mn0gi drugih, o katerih and nimam pojma. Njih misel je bila ustanoviti svoj božji hram, svojo cerkev, da bi svoje otroke vzgojili v verskem duhu ter da bi napredovali s kulturo, slo vensko pesmijo in dramatiko. Mnogo sej so imeli od leta 1905, nabirali so denar ter prodajali delnice za nakup zemlje. (Zemlja, na kateri danes stoji Slovenski društveni dom, je bi la kupljena od Charles Mix & Co. 3. marca 1907. Prepisana je bila na ime Austrian Society, kateri je bil Frank Pajk predsednik, Frank Bajt pa tajnik Avgusta 1909 je bilo prepisano na msgr. Felixa M. Boff-a, administratorja škofa Johna P. Farrellyja od Clevelandske katoliške zveze. Zgradili so malo cerkev na teh prostorih. Ob koncu tedna sta prihajala maševat č. g. Smrekar in č. g. Pavel Hribar od Marije Vnebovzete. Novi cerkvi so dali ime Marija Pomagaj. Žal je obstala samo 7 let in ni imela stalnega osebja za učenje otrok in redne sv. maše. Dne 18. oktobra 1917, ko so otroci čakali za birmanski nauk, katerega bi imela č. g. Paul Hribar in sestra Anna Hri bar, se je na poti zgodila nesreča in sta bila oba ubita na križišču železnice N.Y.C.R.R. St. Clair Ave. in vzhodno E. 209. cesta. To je bil tragičen dan prve slovenske cerkve v Euclidu. Leta 1918 je škof prodal cerkev in zemljo g. Johnu Krakarju, ki je imel velike vinograde v okolici. Krakar je bil svak Johna Princa, starega očeta sedanjega mestnega odbornika Clevelanda J. Princa. Bil je Kočevar, prijazen Slovencem in je prodal cerkev in zemljo družbi Jugo slovanski narodni dom 10. avgusta 1919 za $2,500. G. D. Massokatto je bil prvi predsednik, g. Stanko Turopo-lac prvi tajnik. Med tem časom se je ime spremenilo v Slovenski društveni dom. Dvorano so mnogo spremenili in dozidali, kakor tudi obnovili, kot so časi napredovali. Skozi vso dobo 50 let obstoja je Dom imel dobro, izkušeno vodstvo. Odborniki, možje in žene, so delali vedno v korist Doma. Največ so prispevali tisti, kateri so ledino orali, kot Massokatto, Robič, Turopo-lač, Pezdir, Rotar, Žagar, Prezlj, Medvešek, šter, Kosten, Nagode, Levar, Kuhar, Ivančič, Kir-har, Plut, Rehar, Zdešar, Žele, dolgoletni tajnik Matt Debevec in mnogo drugih, ki se jih žal ne spomnim. Ti pionirji so bili telesno v A-meriki, duhovno v domovini, imeli so kulturo, katero so učili lostnim srcem in rosnimi očmi obujam spomine na te pionirje, ki so toliko trpeli, da se danes drugi vesele sadov, ki so jih dosegli. Jacob Strekal drug drugega. Kar nemogoče je pozabiti, koliko kulturnih predstav so vprizorili, vse brez zunanjih ali vladnih pomoči. Skušali so to prenesti, vcepiti svojim otrokom, a niso imeli uspeha, ker mladina ni imela iste vzgoje in istega odnosa do nekdanjega doma v Sloveniji. Starejši so se udejstvovali, še danes radi poslušajo živahne polke ter slovensko pesem, pečejo in jedo slovensko potico, ki ima velik ugled med drugimi narodnostnimi skupinami. Z ža- IZ NAŠIH VRST Akron, Ohio. — Spoštovani! Naj lepša hvala za obvestilo, da mi poteče naročnina. Prilagam Vam ček za eno leto. Z Ameriško Domovino sva oba z možem res zelo zadovoljna. Toliko lepega nam prinese, toliko spominov obudi! Po dolgih letih sem zopet lahko čitala lepo povest ‘Miklova Zala’. Hvala Vam za ves Vaš trud. Lep pozdrav vsem dopisnikom, posebno pa cenjenemu u-redništvu Ameriške Domovine. Vaša Ljudmila Sljukič * Wickliffe, O. — Spoštovano uredništvo! Priloženo pošiljam naročnino za eno leto, da Vam prihranim obvestilo. Kar je pa več, naj bo v podporo listu. Želim, da bi Ameriška Domovina s pomočjo dobrih naročnikov še veliko let lahko prinaša-a novice in tako zanimive članke ter nas kratkočasila z lepimi povestmi. Najlepši pozdrav Mrs. Debevec in vsemu osobju Ameriške Domovine pošilja Mary Stušek V Pittsburgh, Kans. — Cenjeno uredništvo! Pošiljam Vam ček za obnovo moje naročnine in prilagam dva dolarja v podporo :istu, s katerim sem res zelo za-iovoljna in v katerem najdem zeliko zanimivega branja iz aznih krajev in iz naše stare lomovine. Lep pozdrav uredništvu in naročnikom! France Žitnik /esfi iz Slovenije Predstavnika Fordove ^ ustanove v Ljubljani v prvi polovici avgusta sta hla v Ljubljani Louis Winick ‘n Staney Gordon, predstavnika Fordove ustanove iz New Yor-ca. Imela sta pogovore na univerzi, v urbanističnem institutu, republiškem sekretariatu za urbanizem in v izvršnem svetu. Tamen pogovorov je bil prouče-/anje možnosti za nadaljnje so-ielovanje lordove ustanove pri razvijanju univerzitetnega programa izobraževanja strokovnjakov na področju urbanizma m prostorskega načasovanja. V preteklih letih je namreč For-iova ustanova sofinancirala ju-goslovansko-ameriški pr ojekt, 31 udi j regionalnega in urbanističnega planiranja pri urbanističnem institutu. Predstavnika Fordove ustanove sta bila mnenja, naj bi sofinanciranje v bodoče tudi omogočilo strokovno sodelovanje tujih strokovnjakov v pedagoškem raziskovalnem in organizacijskem delu. Gorenjski sejem Na prvem Gorenjskem sejmu ■ 1951 je sodelovalo 90 razstav-Ijalcev, ogledalo pa si ga je 1*3,000 ljudi. Deset let pozneje je razstavljalo 233 podjetij, obisko-cJcev pa je bilo 91,000. Letos Pa se je število sodelujočih pod-J .1 na jubilejnem Gorenjskem e mu povečaio na 375, od kate--lb Je 61 tujih podjetij Letala in galebi La letališčih v Tallinu, glavnem mestu Estonske, odjekne kdaJ pa kdaj iz zvočnikov krik pic.strašnega galeba. Zaradi tega morske ptice ne prihajajo v bližino vzletnih stez. Galebi so nezaželjeni gosti obmorskih letališč, ker se lahko zgodi nesreča, če pri trčenju poškodujejo letalska krila ali trup. Ponekod so jih skušali odganjati z raketami, a brez uspeha, zdaj pa jih zaradi občasnih krikov iz zvočnikov ni več blizu. AJdJEElSKA DOMOVINA. ZADNJA PRAVDA J. S. BAAR .... ^ kučmah ali v težkih klobukih na čelo; in matere — glej, se kosijo in žanjejo moški, za njimi pobirajo in vežejo snope ženske;' žene so zavile svoje glave v črne rute, ki so na tilniku zavezane v trd vozel. Ah, kakšna olajšava y nedeljo popoldne, ko razvežejo rute, potegnejo težek koščen glavnik iz kit in spuste razpletene lase po hrbtu in stresejo 2 glavo, da se razdele v kite, se-dejo na prag v senco, nastavijo glavo vetriču, ki hladi in se poigrava z lasmi. Potem jo na-slonijo na materino ali hčerkino naročje in si jo dajo preiskati. ^re, glave naših deklet in žena niso ušive, ampak izmučene in razboljene. Prava dobrota je Zanje, če drobni prstki brodijo P° bujnih laseh, jih uredijo, Popraskajo kožo. — To pa zaradi nekake masaže in obenem zaradi snage. Na pragu pri Zgornjih Porazi-t°vih sedi Dodla in “preiskuje’' najprej otroške glavice. Vesela le> da ne najdejo na njih niti najmanjše krastice. Koliko pre-trpe drugi otroci z bolno glavo! ’-ndi se, da imajo vsi fantje po plavkaste lase in dekleta P° očetu kostanjeve. Z veseljem 3enalje v roko kito najstarejše hčerke Dodličke in se čudi njeni *eži, bogastvu, lesku in dolžini, h’otem pa tudi sama sede in prosi: “Sedaj pa ti meni. Dod-hčka! In že je snela ruto. Krasni Plavkasti lasje so se zalesketali kot svila, da ni mogla hčerka za-*ajiti začudenja. “Oh, mama, kako imate lepe lase!” V tem trenutku so se odprla 'vrata in žid-lasuljar je potisnil notri svojo kodrasto glavo. Oči so se mu zasvetile in kar cmok-je, ko je zagledal razoglavo gospodinjo. “Mati, vi imate lase, da bi nroral takih iskati daleč naokrog. Ali bi jih prodali?” je vprašal hitro. Dodla je prepadla. Zardela je, ker jo tuj človek tako vidi; hitro zvila lase v svitek in si pri-^ozala ruto. “Ne. Poldek, ne prodam, ker Msem kupila,” se je smehljala ZoPet mirna, pa tudi vesela, da ■l0 je občudoval in hvalil. “Skoda,” je vzdihnil Poldek in odšel. Vedel je, da danes ne ko kupil nikjer. Zdaj samo ogle-'dnje blago; stopiti mora v sobo *iho ko tat, presenetiti ženske in 7 bistrim pogledom hitro oceniti nolžino in barvo las ter si zapomniti, kar je videl... “Ta bi jemal,” se je smejala 'čerka, vnovič razvezala vozel as in zložila ruto. “Toda, mama, n°vo ruto bi rabili vi in jaz ^k-\jte, kako sta rjavi in od soln-Ca obledeli.” Nes, res,” pritrdi mati. Nada bi imela tako s cveti v v°galih.” Ljuba moja, taka je draga, Va goldinarja stane.” v Moj Bog, moj Bog, to je rev Scina! Poštene podveze nimam |ned dekleta ne morem iti, živim akor v samostanu, samo delati ^oram! Verjemite, bolje bi mi ho, ko bi šla stran, kam v služ-°' je tožila deklica in njene 30,” bosede so zvenele žalostno ^ohko, kot bi bile nasičene in naPojene s solzami. Ti dekle, ti,” se je razjezila IilaL, “ali te ni sram očitati? Ali Se mar meni godi bolje kakor eb1) ali mar jaz samo sedim in ^ lepšam? Kupujem li gizdalin sko blago — kaj? Veš, da ne *P°rem niti v cerkev več med Judi; pa si pomagaj, s cmere-mem ne boš opravila nič, potr PeL moramo; počakaj, po žetvi 1 kupim ruto, če ti je že zanjo toliko, ako ostane atu kak groš.” Dodlička preiskuje dalje ma- ..erino glavo irf molči ko grob; 7at ji je, da ji je ikaj očitala, boža •|0 zato po laseh, za ušesi jo šego la, lase ji preklada v tilnika oprijemlje zaspanec, sladka popoldanska dremota. Trepalnice lezejo počasi skupaj, glava pade v hčerino naročje — in žena je zaspala... “Pst,” je opomnila Dodlička druge otroke, “pojdite se igrat na vrt, da ne zbudite mame.”— V hiši na trdi klopi, z blazino pod glavo, je zaspal Adam, kakor bi ga bil ubil: otroci so se razbežali; Dodlička je naslonila svojo mlado glavo na podboje pri vratih in zadremala. Sveta popoldanska tišina je objela ves Klenči, sladki popoldanski zaspanec je prinesel pozabljenje, počitek in osvežen j e... Slednjič pa zalaja pes, zamuka krava ali pa zapoje petelin, ko je bilo že dolgo tiho, kakor da so vsi v hiši izumrli. Zaspanci se stresejo, vzdramijo in pretegnejo. “Koli-je neki ura?” vprašajo. Ker taže ura že šest, skočijo pokonci in se jezijo sami nase: “To sem prava, sodnji dan bi zaspala!” Takoj gredo gledat za drvi, zakurijo in pošiljajo moške v hlev: — “Tak vstani, človek božji: čas je živino opravljati—” Že davno je pozabila Dodla na Žida, zato pa Poldek ni poza-ail nanjo. Drugačne skrbi se podijo po glavi gospodinji. Sedaj po žetvi prihajajo od vseh strani terjatve; posojilnica zahteva obresti, občina davke in naklade; obrtniki: kovač, kolar hočejo imeti plačane račune, in celi hiši ni vinarja. Adam je prodal žito, tele, kravo, pa Bog sam ve, kaj je delal z denarjem “Kako torej, mati, ali pro-daste lase?” se prikaže v tem trenutku Poldkova glava med vprati. Gospodinja je sama doma. Vsi, tudi najmanjši so na njivi. Krompir kopljejo in ga pobirajo; ona sama je pritekla domov, nakrmit živino in kuhat kosilo, ki jim ga ponese v košari. Suče se krog štedilnika in težke skrbi so ž njo. “O Bog, to oi mi bilo v pomoč,” ji pade v glavo, ko sliši Poldkov glas. Obrne glavo proti vratom in pravi negotovo: “Lase, praviš, če bi hotela prodati? O ne, tega pa ne! Zakaj bi jih neki prodajala? To me ne reši. Koliko bi mi pa dali zanje?” Poldek ne ve samo za plavkaste lase kmetice, ampak tudi za njeno stisko. Kot jegulja se zvije s culico skozi vrata, jih tiho zapre za seboj, da ni niti slišati, kdaj je kljuka zaropotala. “Poslušajte, mati, pametno besedo! Čemu pa 30 vam lasjfe kaj? Povejte sami, čemu? Povem vam, v nadlego so vam glava se vam po nepotrebnem poti, pari: pa koliko dela imate v sobpto zvečer, preden si jih razčešete! In kdo vidi vaše lase? Kdo more občudovati take lepe lase? Nihče, ker nosite celo leto ruto nazaj zavezano. Pa tudi ponoči spite z zavezano glavo, za vas je gotovo bolje, če nimate las, ampak lepo ruto s cveti; ta se vidi, to vsak opazi in bo rekel ‘Poglejte Porazilovo mater, kako lepo ruto ima’.” Dodla se spomni v tem trenutku na hčerko. Obljubila ji je novo ruto in dekle sedaj upira vanjo, kadarkoli se oblači v nedeljo, svoje vprašujoče, žalostne, solzne oči. “Vse to je res,” pritrjuje gospodinja, “pa jaz jih vendarle ne prodam, sram bi me bilo, če bi o tem začeli ljudje govoriti. “Sram? Zakaj? Kako govorite?” se jezi kupec. Ali ne poznate Poldka? Znam molčati ko grob. Niti misliti si ne morete, čigave lase sem že jaz odnesel v tej-le torbi, in nihče ne ve za to. Ali sem kdaj imenoval koga? Tudi o vas ne bo zvedela živa duša.” (Dalje prihodnjič) , SEPTEMBER 27. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 27. — Društvo SPB Cleveland priredi letno romanje v Frank, Ohio SEPTEMBER jLji? jy a Spiii 112 ;2pS|2M24j|25!'Ž6' manm i n KOLEDAR društvenih prireditev OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. —Kulturna društva v Eurlidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 10. — “Noč v Sloveniji” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 10. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. 18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne. 31. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Card Party v šolski dvorani. Pričetek ob 7. zvečer. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. — Martinovanje Štajerskega kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 8. — LILIJA poda igro v Slovenskem Domu na Holmes Ave-14. — Slov. kulturno društvo TRIGLAV v Milwaukeeju priredi proslavo 20-letnice svojega obstoja v dvorani sv. Janeza na 84. in Cold Springs. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Ave-1 nue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. avditoriju pri Sv. Vidu. 29. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. DECEMBER 6. — Pevski zbor Planina poda koncert v SND na Maple Heights, Ohio. Začetek ob 4. uri popoldne. JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci. FEBRUAR 6 — “Roaring 20’s” v Slov. nar. domu na St- Clair Ave. 7. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 20. — Lilija priredi “maškaradni ples” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Van-drovci”. MAREC 6 __ Večerja in ples kluba upokojencev na Waterloo Rd. 28.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. ieialsiših ž@ siov postopek za potnike namenjene v tujino WASHINGTON, D.C. — Zakladno tajništvo ima poseben oddelek za carinske posle, ki ga trenutno vodi pomožni zakladni tajnik Rossides. Rossides je sedaj napovedal, da bo. začel veljati na 25 letališčih, ki imajo živahnejši promet s tujino, poseben postopek za carinski pregled. bo trajal dalj časa, zato bodo potniki, ki gredo na tuje, “povabljeni”, da pridbjo "zgodaj na ! letališče in opravijo carinski pregled. mednarodna izmenjava piratov močno omejila piratske podvige- Argentina obljubljena dežela za čilske begunoe BUENOS AIRES, Arg. — Čilska bogatija se je deloma začela seliti na tuje že takrat, ko je u-gotovila, kako domača politika sili na levo. Po volitvah se je utrgal plaz. Iz gole previdnosti bi rad vsakdo naložil del svoje-ge premoženja v tuje valute ali pa na bančne račune na tujem. Mnogi so se odločili, da gredo sploh vsaj začasno na tuje. Tako je čilska politika sprožila val beguncev, ki so se večinoma u-smerili v Argentino. Argentina ima zato svojevrstno “turistično” konjukturo, ki deželi zaenkrat prinaša le dobiček. Pojavljajo se pa že težave, zvezane s tem preseljevanjem. Kar namreč čilski emigrant j e prinašajo s seboj denarja, bi ga radi spravili še naprej ali v ZDA ali pa v Evropo, ne pa držali dolarsko gotovino v Argentini. V Argentini se bojijo, da bo tečaj pesosa začel zopet nihati in ga bo moralu zopet postaviti pod strožjo kontrolo. Hoteli v Buenos Airesu imajo še posebno konjunkturo. Dobro v denar gredo tudi udobne hiše in stanovanja. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Zemlje v razdalji od 540 do 174 mij. Njegova uradna naloga je ‘nadaljevanje raziskave vesolja’. V čem ta obstoja, ni bilo povedano. Četudi Sovjetska zveza le malo pove o svojih raziskavah vesolja in o nalogah Kosmos vesoljskih vozil, vedo zahodne sile, posebno ZDA o njih sorazmerno veliko. Nekateri od Kos-mosov ugotavljajo vreme, drugi vrše razne preskuse, dober del pa so “nebesni vohuni”, ki pregledujejo področja na Zemlji, ki se zdijo sovjetskim vodnikom zanimiva in važna. Strožjemu pregledu ne bo 15. — Dawn Choral Club SŽZ p0Civržena prtljaga, ki jo pre-priredi ob 4. popoldne koncert vzemajo ietalske družbe od pot- v SDD na Recher Avenue.- 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer. 28. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v Črni pantri gredo po svetu ALŽIR, Al. — Alžirski diktator Boumediene bi rad postal voditelj arabskih narodov, zato se z Naserjem nič kaj dobro ne razume. Je že postal bolj radikalen od Naserja. Ker ima Naser preveč posla z Izraelom, mu Boumediene sega v zunanjo politiko. Postaja namreč zmeraj bolj pokrovitelj raznih levičarskih gibanj po svetu, tudi tistih v naši deželi. Vsem ameriških levičarjem, ki imajo “nedovršene posle” s sodnijami in policijskimi uradi, [daje politično pribežališče. Tako Postopek bo podroben in pribežališče je dobil tudi znani ameriški levičar, “zunanji minister” gibanja “Črnih pantrov” Cleaver. Ker ne ve, kaj naj v Ažiriji počne, je v sporazumu s svojimi tovariši v naši deželi u-stanovil v Alžirju uradno zastopstvo pantrske organizacije, ki jo je Boumediene takoj vzel pod svoje varstvo, na kar pa v Kairu ne gledajo s očmi. nikov in potem v posebnih zaprtih oddelkih pripeljejo na mesto, ker bo potnik izstopil. V število 25 letališč je vključeno tudi letališče Hopkins v Clevelandu. Rossides misli, da bo poostren Kosmos 362 MOSKVA, ZSSR. — Preteklo sredo je poslala v vesolje Sov- postopek pri carinskem pregle- jetska zveza vesoljsko vozilo du na odhodnem letališču in pa Kosmos 362. Zakrožilo je okoli Grobišče maratonskih borcev so raziskali Nedavno so zaključili raziskavo grobišča na Maratonskem polju, kjer so bili pokopani padli Platajci. Pomembno najdbo na antičnem bojišču, kjer je bilo doslej znano le grobišče Atencev, padlih leta 490 pred našim štetjem v bitki s Perzijci, bodo streho zavarovali pred vremenom, nato pa bo na ogled. Obiskovalci maratonsega bojišča nedaleč od Aten si bodo lahko ogledali padle Platajce na kraju, kjer so bili pokopani. Kakor je izjavil profesor Marinatos, arheologi niso prodrli globije v grobišče, da ne bi pokvarili njegove prvotne podobe. Raziskovalci so izkopali enajst okostij z raznimi predmeti, po mnenju prof. Marinatosa približno polovico Platajcev, ki so padli v boju. Našli so tudi okostje desetletnega dečka, ki je očitno sodeloval v maratonski bitki. Čeprav je bil v glinasti posodi pokopani otrok kak meter više, je po ugotovitvah arheologov umrl v istem času kakor vojščaki. Dunajski antropolog Breitinger, ki so ga povabili na kraj najdbe, je izjavil, da gre za okostja mož, starih 20 do 30 let, le eno je starejše, okoli 40 let. Platajsko grobišče omogoča po mnenju arheologov natančnejši pregled nad taktiko aten-sega vojsovodje Miltiada, ki je peljal okoli 10,000 Atencev in kakih tisoč Platajcev v boj proti velikanski premoči približno prijaznimi 100.000 Perzijcev. S premiki svojih čet je skušal Miltiad Perzijcem preprečiti vrnitev na ladje in jih zaplesti v spopade na obali, kar mu je delno tudi uspelo. Platajci na levem krilu so imeli pri tem pomembno vlogo. VARNOST JE PRVA! — Prometne oblasti so odredile, da morajo motociklisti nositi pri vožnji posebne čelade. Tale v New Yorku si je posebej zaravoval še nos. Help Wanted Female FEMALE HELP Housework, good cook no laundry, no children. Forest Hills area. Permanent. Phone: 932-9787, days only. ___________________-(182) Žeuak® dobijo delo Delo za žensko Iščemo zanesljivo žensko za splošno čiščenje, nekaj likanja. 2 dni v tednu. Kličite 831-9958 po 4. uri pop. —(181) Molki dobijo delo IŠČEMO DELAVCE Sposobne upravljati 50 funtov težke vreče in lično skladati naložke. Stalno delo, plača od ure, plačane počitnice, bolniški načrt. Upco Co., 4805 Lexington Ave. Mr. Suter, 881-0033, od 8. do 4.30 pop. —(181) :i|: MALI OGLASI V najem Oddamo 5% sob, spodaj, klet, $65 mesečno na 7617 Lockyear Ave. Kličite 521-4295 od 2. do 3. ure- —(182) Naprodaj Maple Heights, hiša za 2 družini, dober dohodek. Kličite podnevi 662-4088, zvečer 663-9580. (183) RIBIŠKE MREŽE — Kadar je oseka izredno nizka, je mogoče videti v zalivu St. Michel v Franciji ribiške mreže. V ozadju je skalnat otok Mt. St. Michel s cerkvijo in benediktinskim samostanom, ki je bil ustanovljen že v S. stoletju. Soba v najem Oddamo spalno sobo moškemu, blizu Waterloo, garaža na lazpolago, zmerna najemnina. Kličite po 6. uri KE 1-6168. __________ -(181) Iščemo oskrbnika za stanovanjsko poslopje, za delni čas. Najraje zakonsko dvojico, ki razumeta angleško. Mala popravila. Damo stanovanje in plačo. Kličite Mr. Bohin: 771-8144. —G87) V Euclidu Dobro zgrajena veneer zidan hiša, polna klet, dvojna garaž, v fari sv. Viljema. Morate ogl< dati. Lastnik RE 1-8937. (18£ Naprodaj v Sloveniji Posestvo približno 600 akroi vse ena parcela pri postaji i glavni cesti, 30 km od Ljubljani se proda ali zamenja za tukajšn 'knovino. Za informacije se ob: ni te na: Mrs. Marija Yakos, 3r St., Louth, R.R. 3, St. Catharine Ont. Canada. (18f Frljatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z RAČUN POMOČI DRŽAVE OKI ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION St. Clair Ave. & 68th St.; 361-41: LUIS COLOMA: s MALENKOSTI Curriti se je zdelo, da vidi ob čisti, jasni svetlobi ostudno lužo, da vidi pekel v odsvitu raja ... Čutila se je premagano, obsojeno ... pogubljeno ... Zakaj tisti kup nesnage, to je bilo njeno življenje, to je bila ona sama, in svetloba, ki je prihajala od Lilite, to je bila svetloba božjega Veličanstva, Njega, ki je najvišji sodnik človeških dejanj. Se enkrat jo je napadel napuh. “Res je, bila sem hudobna ... Pa naj me ne obsojajo ljudje, sodi naj me Bog ...!” Dvignila je pogled, srdit in obupen, da bi se ošabno ozrla naokrog, in obstalo ji je oko na kipu Presv. Srca, na Njem, katerega edinega je njen napuh pripoznal za sodnika, obviselo ji je oko na besedilu: “Pridite k meni vsi!” Čudno, skrivnostno čuvstvo ji je pretreslo dušo, mirno si je ponavljala: “Vsi... vsi... vsi...!” Odmolili so rožnivenec. Pred oltar je stopil jezuit in je razložil predmet premišljevanja, ki je prišlo po duhovnih vajah sv. Ignacija za tisti dan na vrsto: poslednjo sodbo. Tri točke je naštel: Kako bodo osramočeni hinavci, ko bodo videli razkrite pred vsem svetom svoje skrivne grehe, kako bodo ponižani očitni grešniki, ko bo ves svet obsojal njihova dejanja, s katerimi so se ponašali, in kako se bo očitno pokazala previdnost božja, ki tako čudovito modro vodi človeka in vse stori in porabi njemu v dobro in v zveličanje... CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Substitute mother. Live in North sub. home. Room, board + salary. Give loving care to 7 children. Widow must work. 272-8182 (182) GENERAL HOUSEWORK & CHILD CARE New home. Own room, bath & TV. $85 week and fringes. References necessary. Munster, Indiana. 721-1513 HOUSEKEEPER — Substitute mother. Live in Southwest side home. Own room, board + salary. Care of motherless infant. 436-2247 Počasi je govoril pater, preprosto in jasno je razkladal pretresljive resnice... Tihota je vladala v kapelici, podobna plašnemu molku. .. Govornik je razlagal dobroto božjo, neizmerno usmiljenje božje, ki grešniku vedno ponuja odpuščanje, tako veliko in brezmejno, da izgine pred njim največji greh v prah in drobce ... “Mislimo si,” je pravil, “človeka, ki je dospel v svojih pregrehah do najskrajnje meje. Vest mu je obložena z naj hujšimi prestopki... Mislimo si, da spi mirno spanje v svojih grehih, ko da ne sliši vesti, očitanj svoje vesti... Ali, kakor je v sanjah videl kralj Nabuhodonozor, da se je privalil kamen z gore in zdrobil orjaški kip, tako bo tudi nekega dne droben prašek bož- CHICAGO, ILL. HELP WANTED Immediate opportunities for: MEDICAL TECHNOLOGIST A.S.C.P. or eligible. Call: REGISTERED NURSES NURSE ANESTHETIST (C.R.N.A.) INHALATION THERAPIST (R.R.I.T.) for modern, progressive 70 bed hospital near beautiful Red Rock country. Excellent salary. Generous fringe benefits. Contact: Administrator Marcus Lawrence Hospital Cottonwood, Arizona 86326 or call: (602) 634-2251 (183) BROADLAWNS POLK COUNTY HOSPITAL in DES MOINES, IOWA Offers excellent immediate opportunities REGISTERED NURSES FOR HEAD NURSE POSITIONS (2) Head Nurses to administer Obstetrics and Mental health wards. Desire individuals with degree and experience within their respective areas. Would also consider non-degree nurses with exceptional qualifications. Excellent starting salary and substantial raise within 90 days. Fringe benefits include retirement program, paid sick leave, 3 week vacations together with Blue Cross and Blue Shield coverage and a “Host” of others. Write, apply or call: BROADLAWNS POLK COUNTY HOSPITAL 18th and Hickman DES MOINES, IOWA Phone: (515) 283-2061 Ext. 258 , (182) HELP WANTED EARN MORE AT JEREMEY'S Now Hiring in Oak Brook... MEN • WAITERS • BROILER MEN • SAUTEE MEN • BUS BOYS • DISHWASHERS jega Usmiljenja na prošnjo pravičnih zadel ob ta kup pregreh... brez vidnih zunanjih vplivov bo vzbudil solzo v duši nesrečnežev!, ki se bo dvignila in bo privrela v oči in zdrsnila po licu... Ta solza mu bo razkrila njegovo stanje, mu bo priborila odpuščanje in vrnila mir ...” Globok, krčevit vzdih je pretrgal tišino, da je jezuit za trenutek obmolknil in da so se senore preplašene spogledale ... Currita se je sesedla na kle-čalnik, strta, liki zrno pod mlinskim kamenom, grizla se je v roke, da bi z nadčloveškim naporom udušila vzdihe, krike notranje bolesti, kateri so ji hoteli razgnati prsi... Minil je bil govor, odpeli so pretresljivo pesem skesanega grešnika: “Usmili se me, Bog ...” in udeleženke so odhajale mimo Currite... Ni se dvignila, kakor da jo sramota vsega njenega življenja drži tam priklenjeno in prikovano, tam, pred radovednim, sočutnim, pa tudi prezimim pogledom njenih nasprotnic ... Prazna, tiha je ostala kapelica ... Redovnica je pogasila sveče ... Currita pa se še vedno ni genila s svojega prostora... V tej samoti jo objame mehka, usmiljena roka in ginjen glas ji zašepeta: “Curra, ljuba moja hčerka ... Pri vratih me čaka voz... Hočeš, da te odpeljem s seboj?” (Dalje prihodnjič) — Stare rimske ceste so bile zgrajene iz kamnitih plošč in so imele gornjo plast debelo 3 čevlje in še več. ■imammnmmrai^mnmrafnuunmniittnmmmnmntncntusfflmttinnnnn:« j Imenik raznih društev mmwtmmmmtitttmtmiintmuitxituxtmixttmittiixnttmnmtmxitmxuittmmw Ameriška Slovenska Katoliška Jednota WOMEN • COCKTAIL WAITRESSES • DINING ROOM WAITRESSES • LUNCHEON WAITRESSES • SALAD GIRLS \ FULL TIME OPENINGS EXCELLENT BENEFITS JEREMEY'S [4- 112 Oak Brook Center Mall j* Oak Brook, Illinois Phone 325-3715 CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE PALATINE — Immediate occupancy. Split-level. 4 years, 3 bedrooms, rec. room, 2 car garage. Taxes $670. $34,000. Pvt. 359-5010 or 392-1410 7 Room bung., full attic, 2 car gar. Taxes $140. Entire house completely modernized. 2100 N-5300 W. $22,500. By Owner. 889-8929. SACRIFICE — ’70 — 12x62 Park Estate, 2 rollouts, Front Bay window. 2 China cab. Cent, air cond., 2 bdrms., carpeting. $9,000. Leaving state. Call 597-6342. 7019 DIVERSEY — Small store, 2 apartments. Shown by owner by appointment. 263-6716 (182) DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 K5KJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni nai se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. PR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovdch. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-lema članstvo od rojstva do 60 let •itarosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ LAKE BLUFF — 21 Woodland Rd — 4 bdrm. tri-level. Full bsmt, 2 car gar., built-ins. Rec. rm., din. rm., ample closets. Adj. to park. Walk to train. Owner selling. Low dn. pymt. Low $40's. 234-0924 or CE 4-3692 (182) 2 flat brick sided. Immac. condition. Vic. 55th & California. 1-3 bedrooms & 1-2 bedrooms. $21,000. Pvt. 778-1272 BY OWNER — CRYSTAL — LAVERGNE 3 bedroom brick remodeled home. IVz baths, fin. attic & basement. Extras. 2 car garage. Mid $20’s. MA 6-9239 (182) BY OWNER — Exceptionally clean. 8 Apts., all 1 bdrm., cer. kitchens and baths, new gas heat and elec, service. Low maintenance. Exc. income. Cragin area. Price $68,000. 453-1502 (184) OPEN HOUSE SAT + SUN. Noon - 4:30 P.M. 612 N. Michigan, Villa Park, 111. All brick, 3 bedrooms, 1% baths, finished basement. $31,000. By Builder. 343-7426 ARLINGTON HEIGHTS — Regent Park, 2 bdrm., 2 full baths, all elec, appl. Pool, tennis courts, many extras, garage. Low $40’s. Call Owner 253-3696 BUSINESS OPPORTUNITY SNACK SHOP — Excellent neighborhood business. Northwest sub. location. Call Owner at 965-9504 or 967-5795. Service Station — Standard Oil S. Sub. Dolton. Immediate occupancy. Paid training & financing available. Call PR 9-7200 ask for Bill Starzyk. (181) Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St, ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne. Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati živi jenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670. bor: Jennie Fcmec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Joseph Ce-lesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Ann Cooke; tajnica Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Molly Sodja, zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Mary Batič. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in nov. Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert j Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Orazem, Rudolph Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, zastopnik za Slov. nad. dom. Frank Ches-nik, poročevalci za Glas, v slovenščini Louis Erste, v angleščini Gertrude Menart; za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju. 1 4 DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak: nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Anna Boncha; tajnica in blagajničaika Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Nadzornici: Lillian M. Marinček, Josephine Levstick. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2. I r. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 4. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. MARUE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Roditeljica Jennie 1’emc. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se nobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Rev. Jos. F a 1 e ž, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Frances Stariha, Mary Okicki. Vratar: Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Raymond Stasny, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če Pa Pa(3e na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 45 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsake tri mesece na drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Mary Iskra, Antonia Ipavec Meklan, zastop. za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Antonia Stokar in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoni car, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Sylvia Mihevc; roditeljica Molly Deželan. Nadzorni od- DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Rudolph Kozan, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Louis Lustig, Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 436-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertru- de Bokal. Zastovonošinja Mrs. Marv Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, ta-jnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettle Zarmck, pod-oredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Mary Jeraj, 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Louis Erste, tajnik F BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA, SINA IN BRATA JOSEPH HOČEVAR ki je umrl 21. septembra 1969 Sonce jesensko ogreva dragi kotiček miru, kjer truplo zdaj Tvoje počiva. A duša pa rajsko plačilo uživa pri večnemu Bogu! Žalujoči: soproga DOROTHY mati FRANCES HČERE in SINOVI BRATJE in SESTRE Cleveland, O. 21. sept. 1970. ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA JAMES HOČEVAR ki je umrl 9. oktobra 1964. Šest let je minilo že, odkar Ti srce več ne bije. A ljubezen do Tebe je živa, in kakor lučka svetlo gori! Naša vera nas tolaži, da se enkrat snidemo v raju nad zvezdami! soproga FRANCES OTROCI VNUKI IN VNUKINJE OSTALO SORODSTVO G bi P b d s' I s j DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Stanley Pervanje za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.