GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ A ŠT. 37. A LETO X A 25. SEPT. 1971 Predsednik CK ZKS Franc Popit in član CK ZKS Zvone Dragan sta v torek 21. septembra obiskala kranjsko Iskro. Po ogledu tovarne in novega filma »To je Iskra« sta si ogledala tudi Iskrino tovarno »Elektromotorji« Železniki. Zatem pa sta se s predstavniki podjetja in občine ter družbeno-poiitičnih organizacij pogovarjala o gospodarskih in drugih vprašanjih SINDIKALNI ODBOR ZP ISKRA O OSNUTKU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Izračun po družbenem dogovoru za ISKRO nesprejemljiv Sindikalni odbor ZP Iskra je na svoji zadnji seji razpravljal o osnutku samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v kovinski in elektro in. dustriji Slovenije. S strani predsednika republiške komisije tov. Edija De-lopsta in s s strani Iskrine komisije tov. Demšarja nam je bila podana strokovna ob-razlaga osnutka. Jedro debate je bilo usmerjeno k čl. 5, ki določa osnove in merila za izračun kalkulativnib osebnih dohodkov po obračunskih skupinah. Na osnovi izračuna, ki je bil izvršen za vse Iskrine organizacije po osnutku samoupravnega sporazuma in do- ločilih družbenega dogovora, je bilo več kot očitno, da je izračun po družbenem dogovoru za Iskro nesprejemljiv, saj bi več kot polovica zaposlenih prejemala v bodoče manj osebnih dohodkov, kot jih je prejemala v prvem polletju lotos. Menimo, da je to nesprejemljivo in izogibajoč se posledicam, ki v naših organizacijah lahko nastanejo, je bil Sindikalni odbor ZP Iskra enotnega mnenja, da podpre edino osnutek samoupravne-nega sporazuma za kovinsko in elektro industrijo, katerega je izdelala komisija. Več o tem prihodnjič Predsednik sindikalnega odbora 7.P ISKRA Jože Čebela »Aparati« Ljubljana Povečane potrebe trga zahtevale gradnjo novih proizvodnih prostorov Predsednik CK ZKS Gradnja uspešno napreduje, vendar se že zdaj kažejo nadaljnje potrebe po večjih delovnih prostorih * France Popit v ISKRI Pogovor s predstavniki Iskre v Kranju in v Železnikih Kranj, 21. septembra — Predsednik CK ZKS France Popit in član CK ZKS Zvone Dragan sta danes obiskala Iskro. Ob sprejemu v kranjski tovarni so bili navzoči predstavniki kranjske občine, predstavniki družbeno-poiitičnih organizacij Iskre ter vodilni delavci ZP in kranjske tovarne. Po dobrodošlici sta si gosta ogledala nekaj proizvodnih enot v kranjski tovani, nato pa najnovejši film »To je Iskra«. Obisk se je nadaljeval v naši tovarni »Elektromotorji« Železniki, kjer so se pridružili tudi predstavniki Občinske skupščine Škofja Loka. Goste je zelo impresio-mral modern način proizvodnje, oz. avtomatizacija, ki je prevzela velik delež v proizvodnji, prav zaradi tega pa so možne konkurenčne cene. Razgovor v Železnikih je vodil predsednik konference ZJC ZP Marjan Vrabec, s strani Iskre pa so v razgovoru sodelovali predsednik DS inž. Zdravko Tckavec, predsednik Sindikata Jože čebela, |>;en. direktor ZP Vladimir Logar, direktor kranjske tovarne Jo* Hujs, direktor v tovarni fElektromotorji« Železniki, inž, Alojz Žumer, sekretar ZP Pavle Gantar in predstavnik tovarne »Aparati«, Ljubljana, Viktor Korošec, ki so nanizali nekaj bistvenih in aktualnih problemov glede samoupravnega dogovora in temeljnih organizacij združenega dela ter o minulem de- lu, hkrati pa so govorili tudi o poslovanju ISKRE in delu družbenopolitičnih organizacij. Generalni direktor ZP Vladimir Logar je med drugim povedal, da tudi letos Iskra ugodno posluje; vrednost proizvodnje je za 16 % večja kot lani in bo po vseh predvidevanjih ob koncu leta dosegla blizu dve milijardi dinarjev. Velik uspeh je dosegla Iskra tudi pri izvozu, saj se je letos povečal za 45 %, oz. bo skupni izvoz znašal 20 milijonov dolarjev, predvsem pa je važno, da bo letos . izenačen z uvozom,.drugo leto pa bo izvoz presegel uvoz za približno 2 milijona dolarjev. Povedal je tudi, da je Iskra odprta organizacija, ki je vedno pripravljena na nova združenja. Zadevno so v teku razgovori z nekaterimi podjetji na štajerskem in Gorenjskem. Tov. Popit je pohvalil sedanjo družbeno usmeritev Iskre, hkrati pa je dejal, da je treba najhitreje prilagoditi samoupravne odnose ustavnim dopolnilom. Po njegovih besedah so razmete najbolj ne- urejene v enotah, ki so oddaljene od svojih tovarn, zato naj bi jim v politični akciji za uresničitev ustavnih sprememb veljala največja pozornost. Zavzel se je tudi za tesno sodelovanje delovnih organizacij s komuno, kar je pogoj za uspešno reševanje družbenega standarda, ki v zadnjem času nazaduje, čeprav mora biti skrb za družbeni standard med najpomembnejšimi področji za uveljavitev ZK in sindikata. Predsednik CK ZKS France Popit je posebej podčrtal politiko in koristne izkušnje podjetja Iskra na področju povezovanja predvsem zato, ker obstajajo med organizacijami čisti računi in ker je (Dalje na 4. strani) Naša tovarna električnih aparatov v Ljubljani je ena izmed tistih, ki že dolgo vrsto let nenehno in dokaj občutno iz leta v leto povečuje obseg svoje proizvodnje. To seveda narekujejo rastoče potrebe domačega, pa tudi tujega trga. Dokaz za to trditev so le nekatere bežne številke, ki pa vendarle dovolj nazorno prikazujejo obsežnost in prizadevanje tega delovnega kolektiva. Medtem ko je v preteklem poslovnem letu tovarna električnih aparatov ustvarila proizvodnjo v vrednosti 9,8 milijarde starih din, se bo vrednost letošnje proizvodnje povečala že na 14 milijard, v prihodnjem letu pa nameravajo doseči celo že 17 milijard. Povsem razumljivo je, da v dosedanjih delovnih prostorih na Savski cesti, tako velikega povečanja obsega proizvodnje ne bi mogli uresničiti, saj so prostori že daleč pretesni in kot taki tudi ne omogočajo boljše organizacije proizvodnje in še uspešnejšega poslovanja. Rešitev je vodstvo tovarne našlo v izgradnji nove proizvodne hale na dvorišču tovarne, ki naj bi imela okrog 2700 kv. metrov, od tega 1700 kv. metrov proizvodnih površin, ostalih 1000 kv. metrov pa za pomožne prostore, garderobe, pisarne, skladišča itd. Z gradnjo novih delovnih prostorov so pričeli v letošnjem maju in ugodne letošnje vremenske razmere omogočajo, da vsa dela teko skoraj po načrtu, brez večjih zamud. Za celotno investicijo, je bilo potrebnih 2,3 milijarde starih din in sicer za samo stavbo okrog 800 milijonov, 500 milijonov nekako za stroje in drugo potrebno opremo, milijardo pa za obratna sredstva. Dela tako uspešno napredujejo, da bo že 15. okt-nared montažni del novega poslopja, ostalo pa pozneje, vendar pred koncem leta tako, da bo že s 1. januarjem 1972 delo v novih prostorih steklo v celoti. Preselitev montaž sredi oktobra v nove prostore bo omogočilo adaptacijo dosedanjih prostorov montaž za nove namene. Ker v tovarni nimajo urejene družbene prehrane, nameravajo v prihodnjem letu orodjarno preseliti v preurejene prostore, prostore nekdanje orodjarne pa preurediti za potrebe družbene prehra- S PRVO ELEKTRONSKO TELEFONSKO CENTRALO V DRŽAVI BO KONEC LETA V MOSTAH DOVOLJ PRIKLJUČKOV Za občane Most je najzanimivejši objekt pošte. Ne toliko zaradi šalterskega dela stavbe, kolikor zaradi avtomatske telefonske centrale. V tej stavbi bo prvič v Jugoslaviji montirana elektronska rajonska centrala, ki jo bo izdelala Iskra. Njena zmogljivost bo 4000 priključkov, kar bo zadostovalo za potrebe Most, kjer je telefonsko omrežje preobremenjeno in že dalj časa ni moč dobiti novih priključkov. SMERNICE RAZVOJA ZP ISKRA V LETU 72 Določiti razvoj neke gospodarske organizacije v tako nestabilnih ■ razmerah kot prav sedaj prevevajo ne samo naše gospodarstvo ampak tudi ostala po svetu, je nekaj podobnega kot reševanje matematičnega problema, ki ima več neznank kot pa jih dovoljuje formula. Vendar pa si mora vsaka organizacija postaviti nek program, začrtano področje, v katerem se namerava gibati. To delamo že nekaj let tudi v ISKRI s smernicami za prihodnje leto, ob katerih pa se letos dobro zavedamo, da so sestavljene iz krhkih elementov, od katerih utegne marsikateri kmalu popustiti. Dobro se spominjamo smernic, ki jih je postavila Zvezna ljudska skupščina z resolucijo o letošnji družbenoekonomski politiki, še bolj pa se spominjamo, da je življenje udarilo čisto drugo pot. Če zdaj preidemo h konkretnemu, postavljam najprej ugotovitev, da naš razvoj ni odvisen le od faktorjev, ki so ali bodo znotraj ISKRE, ampak tudi od tistih izven nje in to najbrž v večji meri. Notranji faktorji so predvsem nove proizvodne kapacitete, porast produktivnosti, poživitev elektronske proizvodnje in konsolidacija qbratnih sredstev, med zunanjimi pa sta najvplivnejša razvoj gospodarske situacije v naši dr- žavi s posebnim poudarkom na programu stabilizacije in pa razvoj mednarodnega gospodarskega položaja. Zanesljivo računamo, da bodo kapacitete naših tovarn drugo leto' nekako za 10—15 odstotkov večje od letošnjih. Za sedaj tudi ni videti razlogov, da bi se znižala (ali vsaj pomembneje znižala) rast v tistih tovarnah, ki imajo elektromehanski značaj proizvodnje. Dosedanja letošnja rast je v teh tovarnah znašala 24 %, medtem ko je v tovarnah s proizvodnjo, ki se opredeljuje kot elektronska, le 4 %. Prav s poživitvijo te elektronske proizvodnje pa računamo v naslednjem letu kot z enim glavnih faktorjev pri skupnem povečanju proizvodnje. Normalizacija proizvodnje (Trbovlje, Horjul) in plasmaja (Šentjernej) v drugem letu dajeta realno upanje za 15—20 % rast na področju skupne elektronske proizvodnje. Na jugoslovanskem tržišču moramo v naslednjem letu vsekakor računati z umiritvijo, ta si z lahnimi koraki pravkar utira pot v naše gospodarstvo. Administrativni ukrepi, katerih glavnina pravzaprav še čaka na izdajo pa bodo brezdvomno še letos močeno zavrli inflacijski pritisk na tržišče, stisnili investicije in sploh celotno potrošnjo ter tako posredno povzročili znižanje uvoza, z vsem tem pa dali tempu proizvodnje normalnejše »število obratov«. Pri obravnavanju odnosa med proizvodnjo rastjo ZP ISKRA in jugoslovanske industrije na splošno je prav, da poudarimo dejstvo, da je ISKRIN proizvodni program pretežno profesionalnega značaja, zaradi česar le ni tako podvržen tržnim nihanjem kot tisti, ki je odvisen od kupne moči prebivalstva. Zato tudi ni nujno, da bi bilo število obratov v naši proizvodnji ubrano na tistega, s katerim se vrti druga industrija. In še pogled na razmere v svetovnem gospodarstvu. Razvoj konjunkture ni enoten, ampak se razceplja. Medtem ko se v ZDA pričenja nov razmah, se v zahodni Evropi nadaljuje tendenca padajočih odstotkov gospodarske rasti. Pri tem utegne rast najbolj popustiti v Zah. Nemčiji (ki je še vedno glavni zunanji partner ISKRE), kjer se vsaj še eno leto ne pričakuje izboljšanja. V ostalih državah, s katerimi ima naše podjetje obsežnejše dvostranske odnose (Italija, Vel. Britanija, Švica) predvidevajo nekoliko milejši razvoj kot v Zah. Nemčiji. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) računa s ponovno krepitvijo gospodarstva zahodne Evrope šele v drugi Proizvodnja ZP v avgustu 1971 v 000 din šif- ra Organizacije - Izpolnitev Odnosi odnos do plana I,—VIII. 4:3 I—VIII/70 I—VII1/71 Mesečna odnos do mes. plana i 2 3 4 5 6 7 8 30 Elektromehanika 214.811 274.029 32.221 119,0 112,7 127,6 40 Elementi 118.492 92.358 8387 78,1 783 77,9 50 Avtomatika 51.827 72.929 6.052 53,7 953 140,7 59 Sprejemniki 39.210 51.714 6.065 86,9 1043 131,9 60 Aparati 67.521 89.911 12355 1293 103,0 1333 70 Avtoelektrika 120.865 122.389 15.560 95,6 96,6 1013 71 Elektromotor j i 31.065 33.916 - 3.807 70,0 76,1 1093 72 Naprave 17.076 20.450 1.182 553 843 119,8 73 Elektronika 11.736 15.067 897 171,5 82,2 128,4 74 Kondenzatorji 39.441 50.506 6.724 96,6 97,8 128,1 75 Instrumenti 20.640 24.734 3.268 103,4 101,8 119,8 76 Polprevodniki 15.451 16.440 2.420 102,2 70,0 106,4 77 Usmerniki 12.387 17.166 2.097 95,3 97,5 138,6 79 Gospodinjski aparati 28.972 43.100 7.624 106,0 125,6 148,8 97 Orodjarna 4.024 4.657 315 49,8 92,0 115,7 Skupaj tovarne 793.518 929366 109.174 96,8 98,4 117,1 11 Z Z A 69.148 43.029 4.942 72,5 90,0 62,2 20 COMMERCE - pro izv. d. 18.401 31384 3.911 118,4 111,6 170,6 20 COMMERCE - inženir. 116.486 133.246 14.726 104,9 111,4 114,4 78 CAOP 1.302 2.000 250 100,0 100,0 153,6 Skupaj organizac. 205.337 209.659 23.829 97,6 1063 102,1 združeno podjetji: 998.855 1.139.025 133.003 97,0 99,7 114,0 polovici leta 1972, kolikor ne bi medtem seveda prišlo do večjih sprememb kot posledice sedanje monetarne krize. Nedavni sanacijski posegi v gospodarstvo ZDA bodo sicer utrdili razvoj v tej državi, zato pa zaostrili situacijo na ostalih tržiščih, zlasti evropskem, kjer se bo pojavilo blago, ki ne bo moglo preko ameriških barier. Izhajajoč iz gospodarske situacije tako doma kot na tujem, lahko pričakujemo v letu 1972 več ali manj normalno gibanje gospodarskih tokov. In če skušamo sedaj takim tendencam prilagoditi razvoj ZP ISKRA v naslednjem letu, mu moramo določiti nekoliko višjo rast od letošnje. Doslej smo dosegli v konjunktumih obdobjiUjr.ekako 30 proizvodno rast, v recesijskih pa nekako 10%. Ker je naslednje leto v tem ciklusu prehodna faza in ker so relativno ugodni tudi naši notranji faktorji, bi potemtakem smeli računati drugo leto z rastjo proizvodnje v višini med 18 in 20%. S to prognozo se strinjata tudi Poslovni odbor in DS ZP ISKRA in priporočata našim organizacijam, da jo pri izdelavi letnih planov jemljejo kot osnovo. Proizvodnja in njen plasma sta brez nadaljnjega osnova in imajo vsi ostali elementi poslovanja več ali manj spremljajočo ali pa odvisno vlogo; zato jih bomo bolj nakazali kot pa razpravljali o njih. Kar zadeva zaposlovanje nove delovne sile, moramo zadržati letošnji kurz, to pa pomeni, da bi lahko dovolili povečanje zaposlenih le za 2-4%. Na osnovi te predpostavke in proizvodnje v zgoraj določenih mejah, bi se morala naša produktivnost spet močno popraviti in sicer za svojih 15—18%. Proces gospodarske stabilizacije mora brezpogojno voditi do znižanja nominalne rasti osebnih dohodkov, ta pa mora biti občutno nižja od letošnje, ki je sploh najvišja v zadnjih petih letih. Mislimo, da je pri predvideni produktivnosti povečanje osebnih dohodkov za 10% čisto v mejah realnosti. Praviloma morajo osebni dohodki naraščati počasneje od produktivnosti, ker ta ni le rezultat osebnega dela, ampak tudi modernizacije proizvodnje, gibanja cen in podobno. Skladno s tem se naj mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega dvigne v poprečju ZP do 1.600 din. Sedanje tendence na področju obratnih sredstev moramo paralizirati in razmerja spremeniti tako, da se bomo spet bližali konsolidaciji. Viri obratnih sredstev t. j. krediti in lastna sredstva v po- slovnem skladu naj bi sc povečali le nekaj manj kot proizvodnja (nekako za 18 %), a. loge pa še manj (za 15 %). Z enako stopnjo kot zaloge naj bi naraščale tudi naše obveznosti do dobaviteljev' in terjatve do kupcev. Bistveno pri tem je, da narašča proizvodnja najhitreje. Ce se bo državni program stabilizacije čvrsto izvajal, potem je tudi logično, da se bo to močno odrazilo v likvidnosti. Terjatve se botjo morale torej znižati, s tem pa se bo sprostilo več sredstev za financiranje proizvodnje. V politiki uvoza moramo zadržati letošnjo linijo, ko smo njegovo rast praktično izenačili s proizvodno rastjo. Predvsem moramo skrbeti, da skupna vrednost uvoženega materiala ne bo presegla vrednosti izvoženih izdelkov. Na osnovi teh dveh načel naj bi se uvoz v prihodnjem letu povečal za nekako 18—20 odstotkov. Obratno težnjo pa moramo zasledovati pri izvozu. Temu se daje v času stabilizacije našega (in sploh vsakega) gospodarstva izjemen pomen. V ISKRI moramo vedeti, da naš notranji jugoslovanski trg ne more naraščati s tako visoko stopnjo kot naša proizvodnja. sc pravi, ne more absorbirati našega celotnega asortimenta v količinah, ki jih mi lahko proizvedemo. Temu momentu se pridružuje še drugi, ki ga zlasti zadnji čas boleče občutimo, namreč da si nekateri proizvajalci iz naše panoge vztrajno prisvajajo naš program in tako odjedajo že itak skromno tržišče. Vse to nas neizbežno sili v vedno intenzivnejše iskanje kupcev v inozemstvu. V tem našem prizadevanju bo leto 1972 vsekakor med najostrejšimi, kajti na naših tradicionalnih tržiščih brez na-datjnega lahko pričakujemo pravo invazijo japonskih proizvajalcev elektronike. Brez ozira na to pa si moramo postaviti izvozni plan v vrednosti, ki bo za 38—40 % presegala letošnjo. Investicijam ne predvidevamo novega vzpona. Predvsem ne zaradi pričakovane restriktivne politike bank na področju kreditiranja; to mora biti namreč eden važnejših delov stabilizacijskega programa. Zato računamo s tem, da bi obseg investicij zadržali na letošnjem nivoju, ki pa bo po naši oceni itak rekorden. Rezultat vseh prizadevanj, ki smo jih tu nakazali, naj bi bil rezmeroma soliden dobiček. Menimo, da lahko računamo s tisto profitno stopnjo, ki smo jo v zadnjem letu že dosegli, čeprav je ta se daleč od optimalne. Realno torej lahko pričakujemo za približno 25—27% večji dobiček od tistega, ki nam ga bo prineslo letošnje leto. Peter Grčar »Avtoelektrika« Nova Gorica Akcijski načrt za realizacijo osnovnih ciljev gospodarskega načrta za leto 1971 in stabilizacijo poslovanja i. 1. Akcijski program samoupravnih organov opredeljuje glavne tekoče naloge, ki jih moramo realizirati v bližnji prihodnosti — že med letom. Njihova - dosledna izvršitev pa pomeni tudi solidno osnovo za postavitev in izvajanje poslovne politike v letu 1972, ki jo bomo opredelili z gospodarskim načrtom za prihodnje leto. 2. Kot osnovna izhodišča za opredelitev naših aktivnosti v II. polletju so: družbeno ekonomska politika Jugoslavije in Slovenije za leto 1971, s stabilizacijskim programom, cilji in naloge gospodarskega načrta tovarne za leto 1971 ter rezultati in problemi, ugotovljeni v poročilu o poslovanju in realizaciji gospodarskega načrta v I. polletju 1971. 3. Rezultati I. polletja 1971 kažejo, da naloge in zadolžitve nismo realizirali v zadovoljivem obsegu in kvaliteti. Vzroki za to so predvsem v nerealiziranem programu prodaje, ki nastopa kot posledica stagnacije prodaje pri standardnih kupcih in deloma zaradi nepravočasnega osvajanja proizvodov za nove kupce. Med objektivne vzroke za takšno stanje nedvomno lahko štejemo zaostrene pogoje gospodarjenja (permanentno slaba likvidnost, neprestano povečanje cen surovinam in repromaterialom ipd.) II. II. 1. Upoštevajoč rezultate v I. polletju, ukrepe za stabilizacijo gospodarstva v Jugoslaviji in v zvezi s tem zaostrene pogoje gospodarjenja, razmere v avtomobilski in motorni industriji ter pogoje na inozemskem trgu, ni mogoče računati z realizacijo celotnega obsega nalog, predvidenih z gospodarskim načrtom za leto 1971. Nobenega dvoma -pa ni, da je gospodarski načrt moč realizirati po svojih kvalitetnih odnosih (proizvodnja, dohodek in osebni dohodki, ostanek dohodka — dobiček ipd.), kar je tako s poslovnega kot z družbeno ekonomskega vidika bistveno. Zato je treba, v skladu s tem, do 15. septembra 1971 pripraviti osnutek rebalansa gospodarskega načrta z vsemi ukrepi za njegovo realizacijo in ga predložiti samoupravnim organom. 2. Da bi ustvarili pogoje za vsebinsko realizacijo gospodarskega načrta za leto 1971 in pogoje za normalni razvoj poslovanja v letu 1972, nalaga delavski svet vsem izvršilnim organom, sektorjem in službam naslednje dolžnosti in naloge: a) Najvažnejša naloga v nasled- ■ njih mesecih je, da se zagotovi I čimvečji obseg prodaje. V ta namen | naj prodajni sektor ponovno prouči m in natančneje sprogramira obseg prodaje in akcijo za njeno realizacijo, pri čemer se v skladu s pristojnostmi in zahtevami vključujejo tudi drugi sektorji, zlasti sektor razvoja in priprave dela, le-te zlasti z osvajanjem novih proizvodov in čim hitrejše prilagoditve obstoječih proizvodov za nove kupce. b) Da bi zagotovili večja sredstva za tekoče poslovanje, je do nadaljnjega treba zaustaviti izvrševanje investicijskih naložb, predvidenih z gospodarskim načrtom za leto 1971 ter preciziranih s sklepom upravnega odbora 17. seje z dne 2.3. 1971, nazen obvez sprejetih na tej osnovi, z že sklenjenimi pogodbami in izdanimi naročili ter sredstev namenjenih za usposobitev skladišča in postavitev tekočega traku za veliki zaganjalnik. V skladu s tem, naj se v rebalansu gospodarskega načrta spremeni bilanca sredstev. Ti ukrepi ne pomenijo zaustavitve razširjene reprodukcije tovarne. Obnovo izrabljenih sredstev in dopolnitve kapacitet, zlasti tistega dela, ki naj omogoči čim hitrejše osvajanje alternatorja, je treba zagotoviti v okviru sredstev, predvidenih za izgradnjo novega obrata malih zaganjalnikov. c) Da bi zagotovili vsebino načrtovanja delitve celotnega dohodka, ie reba lotiti se najostrejših ukre- I pov za znižanje stroškov. Realizacija porabljenih sredstev v okviru celotnega dohodka mora biti za 15% manjša, kot je predvideno z gospodarskim načrtom in ne sme presegati zneska 100 milijonov din ob 100% realizaciji fizičnega obsega proizvodnje, predvidenega z gospodarskim načrtom. V ta namen je treba: — da vsi odgovorni za stroške na posameznih stroškovnih mestih zagotovijo, da posamezni stroški ne bodo presegli določenih okvirjev; ‘ — da finančni sektor določi do kakšne višine smejo biti realizirani posamezni stroški po stroškovnih mestih, zlasti tisti, ki so v veliki meri odvisni od volje in odgovornosti ljudi, ki operativno odločajo o teh stroških. Istočasno vsak mesec obvešča odgovorne za posamezna stroškovna mesta o realizaciji stroškov na ta način, da lahko operativno ukrepajo. - č) Glede na predvideno spremembo v obsegu nalog gospodarskega načrta za leto 1971, jo treba izvesti najostrejšo racionalizacijo zaposlo- vanja na vseh področjih. Istočasno je treba prenehati z zaposlovanjem zlasti nekvalificiranih delavcev, ker smo z obstoječim obsegom zaposlenih sposobni realizirati predviden obseg proizvodnih nalog. Pridobiva-strokovnih delavcev je treba nadaljevati, ker le od teh je odvisna naša sposobnost in realizacija nalog v naslednjih letih. Ne glede na zaostrene pogoje gospodarjenja, je treba akcijo za pridobivanje strokovnih kadrov nadaljevati ter reševati vse probleme, ki se s tem v zvezi pojavljajo. V najbhžnji prihodnosti bo v okviru Združenega podjetja tudi naša tovarna pristopila k ustreznemu sporazumu o uresničevanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Ker samoupravni sporazum v bistvu sam po sebi ne more zagotoviti ustreznega dohodka in osebnih dohodkov, pač pa samo družbeno sprejemljive okvire za izvajanje politike na tem področju, je treba v okviru tovarne, zlasti sistem politike nagrajevanja, še nadalje sistematično izpopolnjevati v naslednjih smereh: — V skladu z ekonomskimi učinki, samoupravnim sporazumom in s stališči sindikata do naj nižjega nivoja osebnih dohodkov, je treba stremeti za tem, da bodo osebni dohodki v tekočem letu dosegli nivo, s katerim bi paralizirali močan vpliv povečanih življenjskih stroškov. — Pospešeno je treba nadaljevati z delom na nadaljnjem izgrajevanju sistema nagrajevanja, v skladu z že sprejetimi sklepi delvskega sveta. Do konca oktobra 1.1. je pripraviti predlog za spremembo osnovnih postavk produktivnih in režijskih delavcev ter s tem povezano spremembo norm in pravilnika za stimulativno nagrajevanje, z namenom, da se del dohodkov, ki jih sedaj dosegamo na osnovi preseganja norm in faktorja stimulacije prenese v osnovne postavke. d) Vzroki za slabo likvidnost, ki močno ovira tekoče poslovanje tovarne, so predvsem naslednji: — neusklajeni odnosi med proizvodnjo in prodajo izdelkov po količini in asortimanu ter s tem povezano prevelik obseg zalog gotovih izdelkov in polizdelkov; — prevelike zaloge surovin in materialov za dejanski obseg proizvodnje; — konstantne neplačane zapadle terjatve kupcev; — premajhna obratna sredstva za programiran obseg poslovanja; — splošna nelikvidnost gospodarstva in bank. Da bi postopoma izboljšali likvidnost v tekočem poslovanju in s tem odstranili ta del vzrokov za zastoj in ovire v poslovanju in realizacijo postavljenih nalog, je treba: — postopoma, v skladu s čim natančnejšim programom prodaje prilagoditi tudi obseg proizvodnje po količini in asortimanu. V zvezi s tem mora proizvodni sektor, na osnovi na novo definirane prodaje v II. polletju in v letu 1972, po potrebi temu prilagoditi operativni plan proizvodnje. — Postopoma zmanjševati zaloge surovin, materiala, inventarja, P orodja, embalaže, na nivo 22 do 23 milijonov dinarjev, hkrati pa nadaljevati z odpisovanjem nekurant-nih zalog, v skladu z dohodkovno možnostjo. Sektor nabave, skupaj s sektorjem proizvodnje sestavi poseben program za realizacijo te naloge, na ta način, da ne bo prizadeto tekoče poslovanje. — še nadalje je treba izvesti ostre ukrepe in iskati možnost zmanjševanja zapadlih terjatev. Takoj, ali pa s pogodbami za leto 1972 je treba zmanjšati plačilne roke na vsaj 60 dni. e) Posebna naloga vseh sektorjev, zlasti pa sektorja razvoja in priprave dela in sektorja nabave je čimvečja utemeljitev uvoza surovin, materiala, polizdelkov in orodja iz konvertibilnega področja. Tu je treba posebno . proučiti eventualno možnost preorientacije nabav na domače in vzhodna tržišča. f) Neodložljivo je poiskati ustrer no dopolnilo naši dosedanji dejavnosti, ki naj bi v perspektivi obla-ževala nihanja, ki nastopajo zaradi izključno kooperantskega programa proizvodnje naše tovarne. To je le okvir osnovnih nalog, katerih postopoma realizacija je neodložljiva, če hočemo uspešno zaključiti poslovanje v letu 1971. Natančnejša opredelitev posameznih ukrepov bo določena s preosnovo gospodarskega načrta in s programi za posamezna področja. Uspeh pa ni odvisen samo od dobre opredelitve naloge, temveč od zavestne vključitve vseh služb, posameznikov in vseh članov naše delovne skupnosti v realizacijo nalog. Le na ta način lahko pričakujemo tudi ustrezajoče rezultate, zato delavski svet pričakuje tudi odločno podporo vseh družbeno političnih organizacij tovarne. Za izvajanje koordinacije in kontrolo izvajanja je odgovoren direktor tovarne. DELAVSKI SVET Predsednik CK ZKS France Popit v iskri Kaj je s funkcijo komercialnega direktorja? Funkcije raziskave marketinga ni več mogoče črtati iz naših ekonomskih slovarjev. Prav tako ne naziva vodje marketinga, ki v sodobno vodenih trgovskih organizacijah v čedalje večji meri izpodriva naziv »komercialnega«, pa tudi »direktorja prodaje«. Pojav ni slučajen. (Nadaljevanje s 1. strani) organizacija odprta tako za prihod kot tudi odhod partnerjev. Predsednik je z zadovoljstvom ugotovil dejstvo, da so se v Iskri že lotili akcij glede dopolnil zvezne ustave in prav je, da bodo zadevo proučili v tovarnah, ki imajo več obratov in sestavili enotna stališča za reševanje tega problema. Kot je bilo slišati v razpravi, ustavna dopolnila s področja temeljnih organizacij združenega dela obravnavajo dokaj nasplošno, zato je treba pred uveljavljanjem v praksi dosti stvari čim podrobneje proučiti. Na pripombe glede samoupravnega sporazumevanja ker ni moč sprejeti nekaterih stališč republiškega sindikata, ki niso v prid čim pravičnejšim in spodbujajočim nagrajevanjem — je tov. Popit dejal, da bo o tem v kratkem razpravljala komisija za družbeno-ekonomske odnose. (Nadaljevanje s 1. strani) ne, kar vse naj bi opravili iz lastnih sredstev. Čeprav bodo novi proizvodni prostori, nova strojna in druga oprema omogočili predvideni porast obsega proizvodnje v letu 1972, pa je že danes povsem jasno, da bo kar najhitreje treba pomisliti na nadaljnjo razširitev tovarne, kar je in bo zelo nujno, vendar se bodo spričo pogojev morali predvsem ravnati v skladu z razpoložljivimi finančnimi možnostmi. Kot je videti, imajo v tovarni električnih aparatov ve- Zadnje zasedanje DS ZP me je vzpodbudilo, da sem napisal teh nekaj kritičnih pripomb. Pravijo, da sem formalist, ker me včasih (ali celo vedno) motijo formalnosti, kadar so le-te pomanjkljive, saj pogostokrat pomanjkljivosti v izvedbi pokvarijo tudi vsebino. Naj navedem primer: dopis, v katerem mrgoli tiskovnih napak, s to svojo površnostjo demantira tudi še tako globoko vsebino: ali utrujajoče dolgovezno razlaganje neke pomembne problematike, vsekakor zmanjša zanimanje poslušalcev na takšno mero, da je ali pa niti ni več dovolj za sprejemanje zavestnih in angažiranih sklepov. Ce pa pri tem poročevalec enolično ponavlja še to, kar je že itak bilo napisano v gradivu, potem je storjeno vse za popolno dolgočasje navzočih. Menil je, da je oblikovanje boljših predlogov nujno, pobude pa morajo dati delovne organizacije, ki nepravilnosti najbolj čutijo. Poudaril je, da preveč forumsko delo dostikrat škodi, zato je o tem treba čimveč razpravljati s člani kolektiva. V razgovoru je sodeloval tudi predsednik komisije za družbeno-ekonomska vprašanja pri CK ZKS tov. Zvone Dragan, ki je dal nekaj strokovnih nasvetov, hkrati pa dodal, da je treba glede ustavnih amandmajev predhodno temeljito strokovno delo, ki je dokaj komplicirano, vse pa mora biti grajeno na principu, čistih računov. Po razgovoru so si vsi navzoči ogledali tovarno »Alples« na Češnjici, kjer z modernim načinom proizvodnje * konkurirajo tudi na inozemskem trgu. ABC like načrte, pogojene z rastočimi potrebami trga, zato je upati, da se jim bo posrečilo sproti najti tudi ustrezna sredstva, da bodo te svoje načrte lahko uresničili in tako pripravili ugodne pogoje za nadaljnjo rast tovarne. Za predvideno rast obsega proizvodnje smo izvedeli na začetku tega sestavka, vendar ne bo odveč povedati še to, da se bo pa dosedanje število zaposlenih na račun tega povečanja proizvodnje dvignilo le za nekako 8 %, vse ostalo pa naj bi šlo na račun sodobnejših tehničnih sredstev in večje produktivnosti dela. -C- Morda pretiravam in mnogi se z menoj ne bodo strinjali. Kako si zamišljam, da bi zak-tivizirali takšna zasedanja in angažirali tudi bolj pasivne člane k aktivni razpravi o predloženi problematiki. Torej: 1. Vsak član DS (ali katerega koli organa, organizacije, itd.) mora gradiva, ki so na dnevnem redu dobro proučiti, najmanj pa se vsaj spoznati s problematiko na dnevnem redu; 2. Poročevalec mora na zasedanju podati le kratek pregled (povzetek) celotne problematike, opozoriti na bistvene točke in tako navzoče vzpodbuditi k razpjavljanju. Nikakor ne sme poglavje za poglavjem ponavljati tega, kar je bilo napisanega, saj kolikor mi je znano v Iskri ni nikogar, ki bi ne bil pismen. Seveda mora biti poročevalec v svojih izvajanjih Ko se je pred kakimi petimi leti začela uveljavljati dejavnost marketinga, so se začele tudi nejasnosti v zvezi z nazivom osebe, ki je zadolžena s funkcijo, ki jo še vedno označujemo s poenostavljenim izrazom »prodaja«. Nekatera podjetja so ostala pri starem nazivu »komercialnega direktorja« in »direktorja prodaje«, druga pa so z uvedbo naziva »direktor marketinga« želela povedati poslovni javnosti, da se njihova komercialna dejavnost odvija po V dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani se je v ponedeljek, 20. t. m. začel III. jugoslovanski kongres medicine dela, na katerem sodeluje okrog 900 udeležencev, zdravnikov, varnostnih tehnikov, inženirjev in drugih strokovnjakov s področja medicine dela, torej oseb, katerih osnovna naloga je, bdeti nad varnostjo in zdravjem delavcev. Strokovnjaki iz vse države so za kongres pripravili 120 strokovnih referatov, ki zavzemajo dovolj široko področje medicine dela. Med številnimi gosti se je otvoritve kongresa udeležil tudi ing. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ, ki je v svojem pozdravu kongresu zaželel mnogo uspehov na tako pomembnem delovnem področju, kot je zdravstveno varstvo zaposlenih. Predsednik kongresnega odbora dr. Stanko Lajevec je ob pozdravnih besedah zaželel, naj bi pozitivni sklepi in delo kongresa našlo odmev v sleherni naši delovni orga- kratek, jedrnat, glasen in jasen; 3. Predsednik sproti formulira sklepe zasedanja (na predlog poročevalca, upravnega ali,. poslovnega odbora, člana ali skupine članov zbora), precizno in nedvoumno jasno, da nato sprejetih sklepov kasneje ni več treba »popravljati«, tudi ne slovnično; 4. Sklepi naj bodo zapisani takoj v zapisnik, na stroj in jih na koncu zasedanja podpišejo predsednik in overova-telja zapisnika; 5. Predsednik mora budno spremljati tako poročanje, kot tudi samo razpravo, pazeč, da se vsi držijo dnevnega reda; 6. Pogostokrat velja pogledati tudi na uro, kajti predolgi sestanki navadno na koncu zvodenijo, ali pa prihajamo v časovno stisko (ljudje začno odhajati) in važne skle- strokovnih in znanstvenih načelih. Podjetja, ki jim je marketing orientacija iz kakršnihkoli vzrokov zgolj medved v jami, nimajo zadevnih problemov. Odločajo se med «komercialnim« in »prodajnim« direktorjem in s tem mirno priznajo, da se na marketing — požvižgajo. Drugače pa je v primerih, ko gospodarski tokovi terjajo dolgoročno in znanstveno načrtovano prodajno politiko in ko ima pojem prodaje tudi nekoliko nizaciji, kjer mora biti zdravstvena varnost zaposlenih prva skrb. Nadalje so kongres pozdravili še: Jože Marolt v imenu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Mustafa Pjakič v imenu ZSJ, prodekan ljubljanske univerze dr. Antolič, predsednik slovenskega zdravniškega društva, dr. Anton Dolenc, akademik prof. dr. Janez Milčinski in Vuko Dragaševič, zvezni sekretar za delo in socialno politiko. Udeležencem kongresa pa je prijetno bivanje v Ljubljani zaželel tudi predsednik mestne skupščine Ljubljana, inž. Miha Košak. V imenu skupščine SRS in njenega izvršnega sveta pa je pohvalil strokovno usmeritev kongresa podpredsednik IS Vinko Hafner. Po otvoritvi je bil kratek koncert orkestra Gallus, nakar sta podpredsednik IS Vinko Hafner in inž. Miha Košak na Magistratu priredila sprejem za udeležence III. kongresa medicine dela. O delu kongresa bomo še poročali. pc sprejemamo preveč »na hitro«, nepremišljeno in morda z daljnosežnimi posledicami. Potem pa še hočemo govoriti o odgovornosti . .. 7. Samoupravni (in vsi) organi naj vso svojo energijo, aktivnost in konstruktivno kritiko usmerijo v sedanjost in prihodnost, čeprav morajo danes povečini obravnavati in sklepati o »zgodovini«, ki pa mora biti zgodovina včerajšnjega dne, ne pa prazgodovina. Zato mora AOP (avtomatska obdelava podatkov) zajeti celotno naše poslovno življenje že danes, jutri, najkas-neie na torej čim prej. 8. Organ, ki je sklepe spre- jel mora stalno zasledovati njihovo izvajanje in ukrepati, da se ti sklepi v celoti in dosledno tudi izvedejo. Sicer — v nasprotnem primeru sklepov ni treba! I. S. znanstvenega in raziskovalnega pridiha. Odločitve se zakomplicirajo. Tudi v primeru, ko so stvari jasne, t. j. ko se podjetje odloči za direktorja marketinga ali za direktorja prodaje — v določenih primerih pa kar za oba — ostane dilema — kakšnega človeka postaviti na eno ali drugo delovno mesto. Dva temperamenta Začnimo s komercialnim direktorjem profila prodajalca. To je človek, ki je »rojen« za kontaktiranje s prodajalci, kupci in potrošniki. Preden postane komercialni direktor, mora dobiti splošno, solidno prakso v prodaji, prehoditi »pot spoznavanja« začenši z naj nižjim mestom v prodajni mreži. Vendar — previdnost je na mestu: še tako veliki uspehi na poslu predstavnika, ki obiskuje kupce, niso nobeno jamstvo za njegovo uspešnost v vlogi komercialnega direktorja. Od njega pričakujemo organizacijske sposobnosti, kajti on mora vliti življenje v prodajne ekipe, izbrati prodajalce, jih dvigati in izpopolnjevati. Kontaktirati mora z najpomembnejšimi kupci in določiti sisteme, s pomočio katerih bo nadziral akcije na terenu njegovih prodajnih ekip. človek bodočnosti Kar zadeva direktorja marketinga to mora biti človek jutrišnjega dne. Njegova naloga je, da predvidi razvojne spremembe na trgu, ne glede na to, če izvirajo iz spremenjenih navad, ravno-dušnostti kupcev ali kot posledica konkurenčnih proizvodov. Da bi predvidel bodočnost na realističen in učinkovit način, mora biti direktor marketinga obdarjen z domišljijo in smislom za opazovanje. Enako kritičen mora biti do dejstev in številk, ki jih nudijo raziskave, biti mora dinamičen in elastičen: trdno odločen, da bo dosegel rezultate, ki se jih je lotil in sposoben prilagajati v teku dela svojo taktiko nenehni evoluciji tržišča. Po drugi strani je neobhod-no, da se je šolal v trgovski šoli, kjer so ga naučili razmišljati o gospodarskih problemih, uporabljati humanistične vede, statistiko, matematiko in informatiko. Vse to — da bi se lahko znašel v različnih sredah in da bi razumel svoj okoliš. Preden postane direktor marketinga mora opravljati razne dolžnosti: najmanj šest mesecev dolžnost prodajalca, šefa določenega proizvoda, šefa skupine proizvodov, šefa vseh proizvodov in nazadnje dolžnost pomočnika direktorja marketinga. Praktično je potrebno osem do deset let, da se prehodijo vse te stopnice. M.Lj. Povečane potrebe trgn zahtevale gradnjo novih proizvodnih prostorov Razmišljanja okrog sestankov lil. jugoslovanski kongres medicine dela Industrijsko oblikovanje - gospodarska kategorija V Italiji prinaša ena lira, vložena v industrijsko oblikovanje, proizvajalcu 1,8 lire dobička. Naši proizvajalci pa še vedno neradi tvegajo dinarje za to dejavnost, ker se boje reagiranja tržišča na novosti. V pogovoru s komerkoli, ki se razume na industrijsko oblikovanje, bomo vedno znova slišali trditve, da industrijski dizajn ni izključno estetska kategorija in ne v prvi vrsti potreba po estetskem izživljanju nekaterih entuziastov. V pogojih tržnega gospodarstva je njegov namen gospodarski: to je tudi temeljni razlog, da so ga sprejeli in ga uvrstili med instrumente ja pospeševanje prodaje, ki | daje pod dobrim vodstvom pomembne komercialne rezultate. Uspeh ali neuspeh pri prodaji blaga je odvisen od tistega, kar nudi. Mimo njegove uporabne vrednosti pa se j kupci pri izbiri blaga iste vr-! ste raje odločajo za artikle, katerih zunanj i izgled je lepši. Ta izključna prometna vrednost dizajna pa je izpo-I polnjena tudi z njegovo drugo funkcijo — zlasti v primeru proizvodov za trajno rabo: s prizadevanji, da dose-iemo ob udeležbi strokovnjakov za dizajn optimalen način dela in uporabe določenega blaga. V naših razmerah — tako poudarjajo tisti, ki se bavi-jo z dizajnom — se- ta dejavnost enači z nepotrebnim «luksusom, češ, saj gre blago tudi drugače v promet. Vse kaže, da je pomanjkanje konkurence vzrok, ki tako trgovino kot proizvajalce ne ; vzpodbuja preveč, da bi se ta to dejavnost kaj več po-■zanimali in odmerili ustrezna sredstva v ta namen. Filozofija »sigurno je sigurno«, M kaj malo pristaja tržno orietlranemu plasmaju, še vedno prevladuje v naših proizvodnih prizadevanjih, pri katerih uporabljajo »pojem kvalitete« že vrsto let kot whni prodajni argument. — vprašujemo pa se, ali more Ha sodoben trg proizvod — ¡lasti s področja profesionalne elektronike — ki »ni kvaliteten«? iskra je na področju industrijskega dizanja v naši državi na vodilnem mestu: vsaj kar zadeva področje elektronike, Drugi rešujejo po vsem videzu to vprašanje obenem k odkupom licenc, mednarod-®e menjave izsledkov tehnična napredka (know-how-a) P“ Tudi to je način, ki se ;™ tudi naše podjetje ne odreka. Toda če nameravamo resničiti visoko zastavljene “tcije, katerih končni doP? uveljavitev »hišnega J,3 “kre«, bo potrebnih še naporov, ki jih dizaj-■ rs ::i ekipa v našem sektor-L J® raziskavo marketinga e ne bo zmogla v do-»Mnem času. Zlasti ne v po-G™’ ko se zaradi koncentrati Proizvodnih kapacitet na .‘r?ciu Slovenije povečuje . rtiment elektro tehničnih cektronskih proizvodov za široko rabo. Stremljenje kre-atorjev našega hišnega stila se zanesljivo ne končujejo s tem, da pridružujemo originalnim emblemom proizvajalcev še zaščitni znak Združenega podjetja. V nasprotju z obotavljivim pristopom k ustvarjalnemu dizajnu na domačem trgu, ima ta dejavnost v mednarodni menjavi blaga večkrat odločilno veljavo. S tem dejstvom so se že soočila podjetja, ki jim nikakor ne moremo očitati pomanjkanja tradicije in ustrezne kvalitete. Na primer industrija pohištva, ki ji je samo »institu-cionalizacija« dizajna pomagala na noge na tujem trgu. V podobni situaciji so proizvajalci »bele tehnike« in hišne mehanizacije — da ne omenjamo porabnike »potroš-nega dizajna« v oblačilni in podobnih industrijah, ki terjajo posebne veje v industrijskem oblikovanju. Vodilni strokovnjaki na področju industrijskega dizajna menijo, da pri nas ni ustrezne »klime«, ki naj bi pospeševala nadaljnji napredek te dejavnosti. V prvi vrsti nam primanjkuje pravih strokovnjakov in, razumljivo, specializiranih šol (zlasti visokih), ki bi tehnično, tehnološko in likovno izobrazbo istočasno dopolnjevanje z poznavanjem procesov serijske proizvodnje. — To pa že ni več v moči enega samega podjetja. Zlasti ne takšnega kot je Združeno podjetje s tako razvejano proizvodnjo, da bodo prizadevanja na področju industrijskega dizajna morda v dobrodošlo pomoč pri načrtovanju in formiranju rentabilnih serij. Lj Med letošnjimi jubilanti 25-lctnega dela so bili tudi Marija Domitrovič, sedaj zaposlena kot tajnica v redakciji glasila »Iskra« ter Jože Gaberc (levo) in Karl Kump, šoferja v strokovnih službah ZP. Vsi trije spadajo med tiste pionirje kranjske tovarne, ki so takoj po osvoboditvi prizadevno pomagali pri obnovi, hkrati pa bili priče izrednega poleta vztrajnosti, nesebičnosti in požrtvovalnosti v prvih letih svobode, ko so delovni ljudje mislili in delali predvsem za družbeno korist in napredek. Vsi trije jubilanti 25-letnega dela so bili po integraciji premeščeni v strokovne službe ZP, kjer še danes vestno in prizadevno opravljajo svoje delo Uspešen nastop Iskre na jesenskem velesejmu v Zagrebu Že v prejšnji številki smo obljubili nekaj več o letošnjem mednarodnem jesenskem velesejmu v Zagrebu, oz. bolje o nastopu Iskre na tej tradicionalni in pomembni gospodarski prireditvi. Za nekaj mnenj o nastopu Iskre v Zagrebu smo naprosili direktorja domačega trga Iskra Commerce, inž. Simona Primožiča, ki je bil tudi direktor letošnjega Ist-rinesa paviljona. Na letošnjem jesenskem velesejmu je združeno podjetje Iskra imelo v hali VIII A 500 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Prostor sam je bil sicer lep in je naša razstava prišla do izraza, vendar pa glede na povsem druge grupacije proizvajalcev okrog Iskre, le ne moremo biti v celoti zadovoljni. No, letošnji razstavni prostor je bil k sreči le začasen in na prihodnjem velesejmu se bo Iskra znova preselila v drag paviljon, kjer bo prikazana dejavnost vseh proizvajalcev Jugoslavije s področja elektronske industrije. Letošnji nastop na zagrebškem jesenskem velesejmu pomeni novost zlasti v tem. še en posnetek z jesenskega velesejma v Zagrebu da so bili izdelki Iskrinih tovarn prikazani po branžah, saj so bile tudi same stojnice temu načelu prirejene. Konstrukcija razstavnega prostora je bila enaka dosedanjim v nekaj zadnjih nastopih Iskre, vendar pa okusno, smiselno in dovršeno aranžirana in drugače dekorirana kot doslej, za kar gre ekipi, ki je razstavni prostor Iskre pripravljala in urejevala, vse priznanje. Posebno lepo urejen je bil prostor za poslovne razgovore. Nič čudnega torej, če smo s strani obiskovalcev seima domačih in tujih, slišali precej pohval za naš sejemski nastop. Zato tudi ni pretirano samohvalno, če pravimo, da je bila razstava Iskre med najlepšimi na velesejmu. Čeprav 500 kv. metrov razstavnega prostora ni malo, pa vendar nismo uspeli na njem prikazati prav vsega, kar naše tovarne proizvajajo. Pa to končno tudi ni potrebno. Važnejše je, da smo na letošniem jesenskem velesejmu lahko obiskovalcem prikazali precej novih izdelkov, s katerimi se pojavljamo na trgu. Nedvomno je bilo tudi to vzrok, da je bi) obisk na stojnicah Iskre tolikšen. Seveda pa ie bil celoten letošnji nastop Iskre v Zagrebu v znamenju 25 letnice uspešnega poslovanja Iskre, če skušamo ugotoviti še komercialni učinek našega razstavljanja na zagrebškem velesejmu, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo tudi na tem področju imeli dovolj uspehov. Ne samo, da so tekli razgovori o pomembnih bodočih poslih, sklenjenih je bilo tudi že nekaj konkretnih poslov, zlasti na področju široke potrošnje, pa čeprav je imel naš nastop na velesejmu le bolj informativen značaj. O takem značaju nas lahko prepričajo tudi številni obiski, ki so se zlasti še zanimali za tiste naše izdelke, ki so deficitarni, torej, ki jih sicer proizvajamo, vendar premalo, da bi zadovoljili potrebe trga. Tu gre predvsem za števce, ATC in telefonijo. Letošnja rastava Iskre v Zagrebu je bil nekak prerez čez celotno proizvodnjo tovarn ZP, s področja telekomunikacij — avtomatske telefonske centrale, od klasičnih v crossbar izvedbi do elektronskih tipa Iskra Meta-conta 10 C, vso posredovalno tehniko, brezžične in žične zveze ter prenosne, mobilne in stacionarne sprejemno-oddajne postaje za javno, zasebno in profesionalno uporabo; nadalje naprave za avtomatizacijo v prometu, industriji, in energetiki, varnostne naprave proti požaru in vlomu, celoten naš izbor elektromehanskih in elektronskih inštrumentov ter izdelkov za široko potrošnjo, TV in radijski sprejemniki, gramofoni, gospodinjski aparati, električno ročno orodje, itd. K vsemu temu še to, da smo na našem razstavnem prostoru skozi ves dan in vse dni sejma, prikazali najnovejši film o Iskri in diapozitive naših izdelkov, kar vse je privabilo na naš razstavni prostor neštevilne obiskovalce in kar je bila letos tudi učinkovita novost na našem sejemskem nastopu v Zagrebu. Posebne pozornosti pa je vreden tudi dan Iskre, ki smo ga imeli v času velesejma. Sprejema tega dne se je udeležilo okrog 250 gostov, strokovnjakov iz vse države, prav številni pa so bili tudi tuji gostje, zastopniki mnogih razstavljalcev in pri tem lahko rečemo, da nihče, ki je na jesenskem velesejmu priredil svoj dan, ni imel tolikšnega obiska, če ob koncu povzamemo vse povedano — naš letošnji nastop na mednarodnem jesenskem velesejmu v Zagrebu je bil nedvomno dober in vreden jubileja, katerega je Iskra proslavljala v letošnjem letu. —C— izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI 3. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA ZP ISKRA (10. 9. 1971) ® Delavski svet združenega podjetja verificira mandat novoizvoljenemu članu DS ZP iz novopripojenc delovne organizacije ISKRA — tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka — Reteče tov. Petru Ceferinu za mandatno dobo enega leta. • DS ZP sprejema poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA Kranj v I. polletju 1971 in na predlog odbora za poslovno politiko ZP sprejema naslednje sklepe k posameznim poglavjem! L PROIZVODNJA: Poročilo o poslovanju ZP ISKRA Kranj za I. polletje 1971 ugotavlja, da v ZP ISKRA nazaduje razvoj elektronike, zato je nujno, da se do konca leta 1971 napravi program razvoja elektronike v ZP ISKRA, kateri bo potem sestavni del srednjeročnega programa razvoja ISKRE, ki naj bi bil sprejet v prvih mesecih leta 1972. Za to je zadolžen generalni direktor ZP ISKRE. II. KADRI: Porast zaposlovanja delovne sile je po poročilu zadovoljiv. Organizacijske enote v ZP so dolžne, da se pri zaposlovanju novih delavcev dosledno držijo ekonomske utemeljenosti in smernic kadrovske politike, sprejete na 4. zasedanju DS ZP dne 22. 1. 1971. m. OSEBNI DOHODKI: Pri politiki osebnih dohodkov se je striktno treba držati delilnih razmerij, ki so določena v gospodarskih planih organizacijskih enot in gospodarskem planu ZP ISKRE za leto 1971. Direktorji organizacijskih enot: ISKRA — Polprevodniki Trbovlje, ISKRA — Elektronika Horjul, zlasti pa ISKRA — Usmerniki Noro mesto so osebno odgovorni, da politiko delilnih razmerij, vsebovano v navedenih planih, do konca tega leta uskladijo s plani; v nasprotnem primeru se bo zoper njih predlagalo ustrezne postopke v skladu s statutom ZP. Posebej se opozarjajo organizacijske enote ZP, da taljoj osvojijo tista določila predloga samoupravnega sporazuma iz naše panoge, ki litimirajo materialne stroške. IV. OBRATNA SREDSTVA: Poročilo nakazuje zelo visoko rast terjatev, kar povzroča veliko nelikvidnost v ZP in resne težave, zlasti pri izplačilu osebnih dohodkov v organizacijskih enotah. Prav tako so znatno porasle zaloge repromateriala. Direktorji organizacijskih enot ZP se zadolžujejo, da zalogam repromateriala posvetijo vso pozornost in nabavo uskladijo z ustreznimi potrebami proizvodnje ter dosežejo čimboljši koeficient obračanja sredstev. Direktorji organizacijskih enot ZP naj pri 9-mesečnem poročilu o poslovanju predložijo poročilo o ukrepih na tem področju. Organizacijske enote ZP ISKRA, zlasti pa ISKRA Commerce, se zadolžujejo, da izvajajo vse oblike izterjave, še posebej prisilne potom sodišč. V največji možni meri naj se upošteva realna boniteta kupcev. Za 9-mescčno poročilo o poslovanju ZP ISKRE pa naj se pripravi pregled terjatev po naslednjih osnovah: a) terjatve, katere se lahko smatrajo kot dajanje ustreznih kreditov kupcem; b) terjatve, ki niso zapadle; c) zapadle terjatve — pri zapadlih terjatvah naj se izkažejo tožene in netožene terjatve; č) medsebojne terjatve v okviru ZP ISKRA; d) izvozne terjatve — zapadle in nezapadle. DS ZP se strinja s sklepom odbora za poslovno politiko ZP, naj se v bodoče dvakrat letno ob polletnem in zaključnem poročilu o poslovanju ZP sestavi kompletna bilanca sredstev in virov po organizacijskih enotah ZP in naj se opozori na najbolj težke probleme. V. NABAVA NA NOTRANJEM TRGU VI. UVOZ VII. PRODAJA NA NOTRANJEM TRGU VIII. IZVOZ Vse napore, tako v ISKRA COMMERCE kot v ostalih naših organizacijskih enotah, je treba usmeriti k povečanju izvoza, prav tako pa nabavo materiala namesto uvoza s konvertibilnih področij, upoštevajoč 'ekonomske pokazatelje, usmeriti na nabavo na domačem tržišču in z vzhodnih področij. Na vsak način pa je treba stremeti za politiko, da je devizna bilanca ZP ISKRE čimbolj pozitivna. IX. INVESTICIJE X. CELOTNI DOHODEK XI. STROKOVNE SLUŽBE IN OSTALE DELOVNE ENOTE XII. KAZALNIKI POSLOVANJA Organizacijski enoti ISKRA — Polprevodniki Trbovlje in ISKRA — Elektronika Horjul izkazujeta za prvo polletje 1971 določeno izgubo. V skladu s členom 135 statuta ZP ISKRA se naroča delavskima svetoma obeh organizacijskih enot. da do 30. 9. 1971 predložita delavskemu svetu združenega podjetja preko odbora za poslovno politiko ZP svoje programe sanacije, katere bo DS ZP obravnaval in dal nanje svoje stališče. Za to odgovarjata direktorja obeh organizacijskih enot. V kolikor je potrebna pomoč strokovnih služb ZP, so le-te dolžne njim to pomoč zagotoviti. DS ZP smatra, da bi bilo potrebno v naši poslovni politiki zaradi zelo občutnega pomanjkanja obratnih sredstev zagotoviti predvsem sredstva za osnovne dejavnosti v ZP ISKRA, medtem ko bi financiranje ostalih dejavnosti v primeru pomanjkanja denarja, pa tudi če bi prinašale določene ekonomske efekte, moralo odpasti. DS ZP ugotavlja, da so rezultati poslovanja v I. polletju 1971 ugodni. Bistvena vprašanja, kot so kadri, izvoz in uvoz repromateriala gredo v glavnem po začrtani smeri. DS ZP apelira na vse organizacijske enote v sestavi ZP ter strokovne službe ZP in vse ostale dejavnike v ZP, da so na tekočem z vsemi gibanji, tako notranjimi kot zunanjimi, ki lahko odločilno vplivajo na poslovanje podjetja in da pravočasno pod-vzamejo vse ustrezne ukrepe, da ne bi podjetje prišlo v kakšne večje težave. • DS ZP sprejema na znanje smernice poslovne politike združenega podjetja ISKRA Kranj za leto 1972. Istočasno se strinja s sklepom odbora za poslovno politiko ZP, da se predlog prispevkov za skupne službe in sklade ZP v letu 1972 smatra le kot pripomoček pri sestavljanju planov organizacijskih enot ZP. O dokončnih prispevkih bo DS ZP odločil naknadno. DS ZP naroča odboru za poslovno politiko ZP, da v skladu s 142. členom statuta ZP sprejme ustrezen sklep o načinu financiranja dejavnosti II za leto 1972. Odločiti je tudi potrebno o stroških komisije za izume in tehnične izboljšave. 9 DS ZP sprejema akcijski program poslovanja združenega podjetja ISKRA Kranj z dne 8. 9. 1971, ki naj služi kot osnova za izdelavo akcijskih programov organizacijskih enot v ZP. DS ZP naroča generalnemu direktorju ZP ISKRA, da na prvi seji poslovnega odbora ZP predloži predlog za imenovanje akcijskega odbora, ki bo spremljal izvajanje akcijskega programa ZP ISKRA, lahko nudil ustrezno pomoč organizacijskim enotam ZP pri konkretizaciji in izvajanju njihovih akcijskih programov, zlasti pa tistega dela akcijskega programa, ki se nanaša na realizacijo ustavnih amandmajev, posebno XXI. in XXII. amandmaja. • Na osnovi člena 59 statuta ZP ISKRA delavski svet ZP razglaša volitve v poslovni odbor združenega podjetja in ugotavlja njegovo sestavo kot sledi: 1. Elektromchanika, Kranj 2. Avtomatika, Ljubljana 3. Elementi, Ljubljana 4. Aparati, Ljubljana 5. Naprave, Ljubljana 6. Kondenzatorji, Semič 7. Elektronika, Horjul 8. Avtoelektrika, N. Gorica 9. Elektromotorji, Železniki 10. Instrumenti, Otoče 11. Usmerniki, Novo mesto 12. Polprevodniki, Trbovlje 13. Sprejemniki, Sežana 14. Orodjarna, Ljubljana 15. Gospodinjski aparati, Škofja Loka 16. Iskra Commerce, Ljubljana 17. Iskra ZZA, Ljubljana Generalni direktor ZP tov. Logar Vladimir, dipl oec., je član poslovnega odbora ZP glede na 58. č'cn 2. odstavka statuta ZF že po svoji funkciji. • Za namestnika generalnega direktorja ZP ISKRA delavski svet ZP v smislu čle- — Hujs Jože, dipl. oec. — direktor — Štcmbergar Ivo, ing. — vodja proizvodnega sektorja — Klavs Vladimir, dipl. inž, — direktor — Klešnik Ivo — direktor — Železnik Ivan, dipl. inž. -direktor — Košir Franc — direktor — Vrabl Radovan, dipl. ¡ni — direktor — Eržen Jože —■ direktor — Žumer Alojz, dipl. inž. -direktor — Jensterle Albin — direktor — Ogrinc Emil, dipl. inž. -direktor — Pucelj Janko, inž. — direktor — Pavlin Stanislav — direktor — Suša Diago, dipl. inž. — direktor — Slavkovič Ljubo, inž. — direktor — Rotar Metod — glavni direktor — dr. Gogala Jože — v. d. direktorja na 16. statuta ZP imenuje tor. Metoda Rotarja, glavnega direktorja ISKRA COMMERCE 9 DS ZP se zahvaljuje tov, Seigeju Kraig.ierju, predsedniku skupščine Socialistični, republike Slovenije, za nje govo prisotnost na proslav. (Dalje na 7. strani) ISKRA COM1MERCE LJUBLJANA VABI k sodelovanju in sprejme v redno delovno razmerje VEČ INŽENIRJEV elektronike in telekomunikacij za delo na področju projektive ter tehnične komerciale Pogoji: — elektrofakulteta I. ali II. stopnje — zaželeno aktivno znanje tujih jezikov — odslužen vojaški rok VEČ EKONOMISTOV za delo na področju komerciale, financ, organizacije in analitike Pogoji: — ekonomska fakulteta I. ali II. stopnje — odslužen vojaški rok PRODAJALCA za industrijsko prodajalno v Ljubljani Pogoji: — poklicna šola trgovske ali elektro stroke (šibki tok) — odslužen vojaški rok Cenjene ponudbe sprejema kadrovska služba, Ljubljana. Masarykova 15, v roku 10 dni po objavi. e ISKRA — TOVARNA ORODJA LJUBLJANA-STEGNE 15 razglaša na podlagi 42. člena statuta tovarne prosto delovno mesto NK — DELAVCA za delo na ekscentrični stiskalnici Osebni dohodek je zagotovljen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.' Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Cenjene prijave pošljite na gornji naslov. PISMA BRALCEV SESTANEK STROKOVNEGA ODBORA CAOP Kritično finančno stanje je treba nujno rešiti Vodstvo našega Centra za avtomatsko obdelavo podatkov je že dlje opozarjalo na vse težje finančno stanje, v katerem se nahaja ta naša organizacija zaradi neporavnanih obveznosti koristnic njihovih uslug. Glede na to, da se je položaj CAOP v tem času še bolj zaostril, se je 8. septembra sestal strokovni odbor CAOP in razpravljal o edini, zato tembolj pomembni točki dnevnega reda — o kritičnem finančnem položaju. Na sestanku je bilo zlasti poudarjeno, da delovne organizacije v okviru združenega podjetja skrajno neredno poravnavajo svoje obveznosti za storjene usluge v elektronskem računskem centru na Stegnah. Nekatere izmed teh obveznosti izvirajo celo še iz preteklega leta in je povsem razumljivo, da v takem položaju CAOP svoje dejavnosti ne more več opravljati. Razprava na strokovnem odboru CAOP je osvetlila vso problematiko, iz nje pa so se porodili naslednji sklepi: • Strokovni odbor CAOP zahteva od CAOP skupaj z vodstvom ZP, da do 20. 9. 1971 uredi finančno konstrukcijo, po kateri Inštitut Jožef Štefan s 1. 9. 1971 zaračunava stroške ERC direktno posameznim tovarnam ZP. Razdelilnik stroškov poda Institutu Strokovni odbor CAOP. 0 Zapadli stroški ERC se poravnajo z akceptnimi nalogi v določenih obrokih. Ob neizpolnitvi tega se sproži arbitražni postopek. CAOP predloži dinamiko in akceptne naloge tovarnam v podpis. • V kolikor ne bi bil realiziran dogovor z Inštitutom Jožef Štefan, bo CAOP naročal nadaljno obdelavo v ERC samo po predložitvi akceptnega naloga. MARKETING V ISKRI Od časa do časa zasledimo v naših komercialnih in gospodarskih poročilih in napovedih besedo »marketing« (v različnih inačicah), ki ji pripisujemo odločilno, malone čudodelno vlogo v našem nastopanju na domačem in tujih trgih. Pred dobrim letom dni ste celo v našem glasilu priobčili široko zasnovano shemo marketing dejavnosti in vse je kazalo, da vstopamo v novo ero našega poslovanja, ki naj temeljito pomede z ostanki zastarelih nazorov, po katerih je proizvodnja prvi in edini smoter naših gospodarskih prizadevanj. Revolucionarna vloga v postopnem prehajanju iz proizvodnega na tržni koncept je pripadla, razumljivo, našim komercialnim dejavnikom, ki naj bi uveljavili »pravila obnašanja« v dejavnosti, ki na 'žalost ne pozna šablon in ne zgledovanja po splošno veljavnih tujih modelih. Iz tistega malo znanja o marketingu in njegovi vlogi v tržno orientiranem podjetju, ki mi je na voljo, pa mi je jasno, da uvajanje marketinga ne more biti »pravica in dolžnost« samo ene, pa četudi profesionalno komercialne organizacije v podjetju. Pri odločitvi za tržni koncept (marketing) gre za vse ali nič, za podjetje kot celoto, ki priznava v praksi marketing orientacijo, ali pa je ne priznava. Deklaracija in sheme, ki jim ne sledijo kompleksni organizacijski prijemi, pomenijo prelivanje iz votlega v prazno in ustvarjajo nepotrebno zmedo — da o odvisnih stroških niti ne govorimo. Zanima me torej, kako daleč smo z uvajanjem »mar- uiiiii!!iiiiiiitiiniiiiiii!iiiiiiiiiniiiiiiiiir!iiiiiiimMiiiiiiiitiiiiiittiiiiiitiuiiiimiiiiiiiiiiitiiii!iiiiHimmiiiiiiitiiiiiii!iimiiiitiiiimiitiiiiiiiiinfnmiii:ii Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov (Nadaljevanje s 6. strani) 25-letnice obstoja ISKRE, 10-letnice združenega podjetja ISKRA in 20-letnice samoupravljanja ter dneva borca, ki je bila 4. julija 1971 v Preddvoru. Zahvaljuje se mu tudi za spodbudne besede za nadaljnjo rast in poslovanje združenega podjetja, kakor •udi za nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov znotraj združenega podjetja. DS ZP se prav tako zahvaljuje predsedniku Zveze sindikatov Slovenije tov. Kropušku za njegovo udeležbo na slavnostnem zasedanju DS ISKRA Kranj in na slavnostnem zasedanju DS IS— Elektromehanike Igranj ob 25-letnici obstoja ISKRE, 10-letnici obstoja združenega podjetja in 20-let-jVcf samoupravljanja. Zahva-■Juje se mu za njegove spod- budne besede za nadaljnjo utrditev ekonomskega in samoupravnega položaja delovnega človeka v našem združenem podjetju. DS ZP se obenem zahvaljuje vsem članom kolektiva ISKRE in tudi ostalim, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da so bile proslave ob trojnem jubileju ISKRE v letu 1971 dostojno in v redu opravljene, še posebno zahvalo in priznanje pa DS ZP izreka delovnim grupam za organizacijo proslav ISKRE. • DS ZP je proučil predlog družbenopolitičnih organizacij ZP ISKRE za podelitev nagrade Borisa Kraigherja generalnemu direktorju združenega podjetja ISKRA Kranj Vladimiru Logarju in ugotovil, da obstajajo vsi pogoji v smislu pravil za nagra- do Borisa Kraigherja ter sklenil, da se Gospodarski zbornici SR Slovenije poda predlog, da se v letu 1972 podeli nagrada Borisa Kraigner-ja generalnemu direktorju združenega podjetja ISKRA Kranj Vladimiru Logarju. SKLEPI POSLOVNEGA ODBORA ZP (10. 9. 1971) @ Poslovni odbor združenega podjetja je soglasno izvolil za predsednika poslovnega odbora združenega podjetja ISKRA Kranj tov. Vla-dimira Logarja, dipl. oec., generalnega direktorja združenega podjetja ISKRA Kranj. 9 Poslovni odbor združenega podjetja je soglasno izvolil za namestnika predsednika poslovnega odbora združenega podjetja ISKRA Kranj, tov. Metoda Rotarja, glavnega direktorja ISKRA COMMERCE. keting obnašanja« T našem podjetju kot celoti in kaj je sledilo hrupno napovedani deklaraciji o prehodu na tržno gospodarstvo. V naši tovarni jo ubiramo še kar po stari zanesljivi poti, četudi smo vedno pripravljeni sneti klobuk pred novo vrsto poslovanja, ki naj nam zagotovi zanesljiv gospodarski napredek. To je, pridružiti se tovarnam Združenega podjetja, ki pričakujejo, da bodo za svoje denarje uvrščene v družino proizvajalcev, ki korakajo pod zastavo marketinga v »svetlo bodočnost«. Hvaležen bom za objavo tega sestavka, še bolj pa za izčrpno pojasnilo o trenutnem stanju v dejavnosti, od katere si še vedno obetamo konkretnih dejstev in prijemov. M. P. »Aparati« Ljubljana ODGOVOR: Uredništvo glasila mi je predložilo kopijo pisma tov. M. P. iz »Aparatov«, z željo, da poskušam nanj v celoti ali pa vsaj deloma odgovoriti. Kot prvo moram ugotoviti, da tov. M. P. pazljivo bere naše glasilo in da ima odličen spomin. To potrjujeta prva dva odstavka pisma, kjer pravilno ugotavlja pomen marketinga v tržnem gospodarstvu in tudi naše veliko naprezanje, da bi v Iskri odločno prevladovala marketing miselnost in marketing ponašanje ali po naše in poenostavljeno: tržna miselnost in tržno poslovno ponašanje. To pa pomeni, da bi v Iskri tako tisti, ki se dnevno srečujejo z našimi kupci in dobavitelji, kot tudi tisti, ki konstruirajo nove izdelke in tisti, ki jih proizvajajo — torej vsi udeleženci v proizvodnem procesu, torej vsi proizvajalci, oz. vsi samoupravljale! Iskre morali skrbeti, da bi bila celotna naša poslovna — razvojna — proizvodna — komercialna — finančna dejavnost obrnjena k trgu, da je zadovoljevanje tržnih potreb ob zagotovitvi lastne akumulacije, naša temeljna skrb, osnovna naloga, edini pogoj za obstoj in delovanje. Kako daleč je prodrla miselnost marketinga med naše kolektive? Prepričan sem, da danes v Iskri ni več delovnega kolektiva, organizacijske enote in niti posameznika, ki ne bi vedel, da brez zaslužka ni eksistence (obstoja) niti posameznika, niti družine, niti gospodarske organizacije. Gospodarska organizacija »zasluži« takrat, ko proda rezultat svojega dela (te pa lahko boljše ali slabše proda — ali pa sploh ne — odvisno od zakona »ponudbe in povpraševanja«), ne pa taka, da proizvaja sicer kvalitetno blago. ki ga pa morda nihče niti ne kupi niti ne rabi. Vemo, da lahko banke, družbeno-politična skupnost, morebitna solidarnost med delovnimi kolektivi, nekatere poslovne težave neke organizacijske enote pomagajo deloma premostiti, vendar je vsakemu kolektivu trajna rešitev samo v tržnem poslovnem konceptu — da proizvaja izdelke, ki jih ie trg pripravljen sprejeti, kupiti in plačati. Sicer pa je o marketingu napisanih ogromno knjig, letno se po svetu odvija nešteto seminarjev in tečajev, so evropska m svetovna posvetovanja in veliko število simpozijev na različne teme iz področja marketinga, zato strokovno o marketingu v našem glasilu ne bi pisali, čeprav bi marsikak udeleženec »simpozijev« vsekakor moral tudi v naše glasilo napisati o najbolj poglavitnih zadevah, ki si jih morajo prisvojiti (če ne vsi) naši samoupravijalci. Menim, da sem s tem zapisom vsaj deloma odgovoril na zastavljena vprašanja. V Iskri-Commerce je že formiran oddelek »Marketing«, ki danes vsebuje raziskavo trga, ki pa je na tem, da se dalje razvija v smeri modernega koncepta (teorije) organizacije marketinga v celotnem podjetju, ki je bil začrtan že pred leti in o katerem piše tudi M. P. Mislim pa, da moramo v Iskri, v marsikateri organizacijski enoti napraviti kvalitetni korak naprej v samem poslovnem ponašanju, če bomo hoteli reči, da je marketing miselnost rodila tudi marketing ponašanje. To pa pomeni: poslovnost, zanesljivost, kvaliteta izdelkov, spoštovanje pogodb in pogodbenih določil (dobavni roki, kvaliteta, cena, plačilo) in morda še kaj. In kako je z »marketing obnašanjem« v »Aparatih«? O tem pa je najbolje, da odgovorijo tovariši iz »Aparatov«. Mislim pa, da trditev tov. M. P. ne drži, saj so »Aparati« med najbolj akumulativnimi organizacijami v sestavi ZP Iskra in poslovni rezultat ob polletju in vsa leta nazaj govori tovarni v prid, saj je s poslovnimi rezultati potrdila svoj poslovni marketing koncept. Igor Slavec Dopisujte v Iskro Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon: 22-221 inL 333 Kaj bo prinesla naslednja krogla ... Turnir v balinanju v počastitev 10-letnice ZZA Sindikalni odbor združenega podjetja organizira v dneh od 8.—11. oktobra 1971 izlet v ČSSR in na Madžarsko PROGRAM IZLETA: 8. OKTOBRA: Ob 4.30 iz Ljubljane, s Trga revolucije (pred Univerzo), iz Kranja ob 5. uri (izpred Kina Center), nato čez mejni prehod na Ljubelju do Dunaja, kjer bo nekajurni postanek in potem pot do Brna, kjer bo prva prenočitev. 9. OKTOBRA: ‘ Dopoldne prosto, popoldne ogled mestnih znamenitosti, nato druga prenočitev v Brnu. 10. OKTOBRA: Dopoldne ogled zgodovinskih znamenitosti v okolici Brna, po kosilu odhod v Bratislavo, kjer bo tretja prenočitev. 11. OKTOBRA: Dopoldne odhod v Budimpešto, z ogledom mestnih zanimivosti, nato vrnitev v domovino. CENA IZLETA 480 din. Prijave sprejema: sindikalni odbor ZP, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, tel. 57-969, do vključno 1. oktobra, t. 1. Stroške izleta je treba poravnati ob prijavi. Pohitite s prijavami! Športna komisija pri sindikalni podružnici ZZA je na čast desetletnice Zavoda za avtomatizacijo priredila velik turnir v balinanju, na katerega je povabila balinarske ekipe iz vseh delovnih organizacij združenega podjetja Iskra. Odziv na vabilo je bil prav dober, saj se je turnirja poleg I. in II. ekipe prireditelja — ZZA, udeležilo še osem ekip iz ljubljanskih organizacij, Horjula, Kranja, Sežane in Nove Gorice. Turnir balinarjev so organizatorji vsestransko dobro pripravili, da pa je potekal v najlepšem redu in vzdušju napetih, vendar tovariških dvobojev, pa je pripomoglo tudi lepo vreme. Turnir je bil na tristeznem balinišču BK »šiška« v Medvedovi • ulici, kjer se je blizu 50 balincarjev in marljivih organizatorjev že pred 8. uro zjutraj, v soboto 18. septembra zbralo na to dokaj obsežno prireditev, ki jo je v imenu vodstva ZZA začel Janez Čebulj, želeč tekmovalcem veliko športnih uspehov. Po dve ekipi na vsaki stezi sta se nato pomerili v zagrizenih bojih za sleherni punt. Zanimivo je, da so se vsa ta tekmovanja balincarjev odvijala v zares tovari-škems vzdušju, kakršnega pogosto na športnih igrah ISKRE pogrešamo. Nič čudnega, če so bili boljši veseli svojih rezultatov toda tudi slabši so se lepo odrezali, saj so svoj poraz prenesli športno, brez nepotrebne hude krvi. Res — posnemanja vredno tudi pri drugih športnih srečanjih! Razumljivo so se tekmovanja potegnila daleč pod večer tako, da se je zaključna slavnost v restavraciji »Urška« temu ustrezno zavlekla. Tudi tu velja izreči pohvalo udeležencem. Zaključne slavnosti so se namreč udeležili vsi udeleženci, celo oni iz oddaljenih krajev. Udeležence turnirja v balinanju v počastitev 10 letnice ZZA je pozdravil inž. Hribšek v imenu sindikalne organizacije, nato pa so prečitali rezultate tekmovanj. Po zaključku tekmovanja so se ekipe balincarjev uvrstile takole: 1. Sežana, 2. Elementi, 3. ZZA I, 4. Avtoelek-trika, 5. Naprave, 6. Elektro-mehanika, 7. Elektronika, 8. Aparati, 9. Avtomatika, 10. ZZA II. Prve tri ekipe so prejele lične spominske plakete, vse nastopajoče ekipe pa tudi priznanja. Srečanje balincarjev se je nato nadaljevalo v prijetnem razpoloženju, za katerega gre zasluga tudi balincarju iz Sežane, ki je za boljšo voljo raztegnil svoj meh in urezal nekaj poskočnih viž. Pobudo Iskre po sodelovanju športnikov obeh velikanov so predstavniki E. I. sprejeli z odobravanjem. Ob našem obisku v »Elektronski industriji« kjer smo bili nad vse prisrčno sprejeti smo se pogovarjali s pred- ZZA na Po uspelem izletu alpinistov ZZA na Mont Blanc in kratkem odmoru, je 17. 9. 1971 skupina 17 planincev sednikom DS, predsednikom sindikata in mladine ter vodjo akcij in se domenili, da bomo razširili sodelovanje tudi na športno polje. Tovrstno sodelovanje naj bi postalo tradicionalno srečanje najboljših športnikov obeh kolektivov kjer bi ob merjenju sil poglabljali prijateljstvo in izmenjavali izkušnje. Prvo srečanje bodo pripravili kolegi iz Niša in to 16. in 17. oktobra tega leta. Ekipi se bosta pomerili v 6 disciplinah in to v nogometu. odbojki, rokometu, streljanju, namiznem tenisu in šahu. Predstavniki tega giganta, ki že danes šteje preko 20.000 članov so podprli tudi idejo o vsakoletnem srečanju športnikov proizvajalcev elektronike v Jugoslaviji in upam da bo tudi ta manifestacija v bližnji prihodnosti uresničena. Časar Triglavu ZZA odšla v Aljažev dom v Vratih. Ker je bilo lepo vreme, smo po kratkem počitku nadaljevali proti Triglavu po Tominškovi poti. Noč nas je zatekla malo pred Studencem okrog 20. uri, kjer smo se okrepčali in nato že ponoči nadaljevali pot prek ledenika. Mesec nam je svetil, da je bila pot preko ledeniških razpok lepo vidna. Ob 21. uri smo že videli Kredarico in naš cilj — Triglav. Oskrbnik nas je lepo sprejel, natočil čaja in pripravil ležišča. V soboto zjutraj smo imeli krasno vreme in smo dobre volje krenili proti vrhu. Imeli smo čudovit razgled. Po obveznem krstu tistih, ki so bili prvič tako visoko ter po obveznem fotografiranju, smo se vrnili brez težav na Kredarico. Z vremenom smo imeli res srečo, kajti kmalu po tem je začelo snežiti in mraz je pritiskal. V nedeljo zjutraj smo se odpravili preko Rži do Staničeve koče in po kratkem počitku skozi Pekel v dolino Kota, kjer nas je ujela ploha in nas je močilo do dna. Popoldne je zopet posijalo prijetno sonce. Posušili smo našo »robo« in srečno prispeli domov. Stojan Jule Pisma bralcev Tov. urednik! Z vključitvijo bivše tovarni ELRA — Škofja Loka v Zl Iskra, smo na področju go spodinjskih aparatov prido bili novega zanimivega in zt vsakogar izmed nas koristna ga proizvajalca. Zanima me, ali lahko v na ših trgovinah (Iskra Commer ce) kupim vse take koristni izdelke na kredit in pod kakšnimi pogoji, kajti jesei je tu in nelikvidnost je uda rila tudi v večino naših do mov! R. C. ODLIČNA ORGANIZACIJA V soboto, 18. 9. je organiziral ZZA ob svoji desetletnici obstoja balinarsko srečarge v šiški, in to vseh ekip ZP Iskra. V imenu ekipe kranjske tovarne se iskreno zahval j ljujem za dobro organizacijo in lep slovesni zaključek. Odkar se ukvarjam s tem lepim športom še nisem doživel tako prisrčnega «— ’-'šja, zato je zahvala odraz zadovoljstva vse naše ekipe. Ivan Zorko ZAHVALA Ob priliki moje upokojitve se prek uredništva iskreno zahvaljujem za vso pozornost sodelavcem in sodelavkam v obratu Stikala« (montaža) v Kranju za prelepa darila, dobre želje in cvetje, upravi podjetja pa najlepša hvala za denarno nagrado. Ob slovesu želim celotnemu podjetju še mnogo uspehov. Tončka Oseli ~ ZAHVALA Ob smrti dragega moža VINKA UDOVIČA se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici Iskre, sindikalnemu odboru »Vzdrževanje«, sindikalnemu odboru EMI, upravi podjetja, članom PVO, sodelavcem ter vsem govornikom, ki so se s toplimi besedami poslovili od svojega sodelavca, prijatelja, znanca, prijateljem in znancem za izraze sožalja, denarno pomoč, podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. žena Ivanka s hčerko in sinom ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame Ivanke OGRINC roj. Zajc se prisrčno zahvaljujemo vsem članom kolektiva Iskre .— Avtomatika, ki so mi stali ob strani v teh težkih trenutkih. sin Franci ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustr.je za elektromehamko, telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaia tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: •CP Goienjski tisk« Kranj Balinarji med otvoritvenim govorom Janeza Čebulja — ko Športniki El Niš in ZP Iskra bodo sodelovali