Obiskali smo arhiv Josipa Pangerca Nejc Gazvoda o najnovejši predstavi SSG Goriška policija aretirala tihotapca riža
Primorski
št. 59 (20.992) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
□ Available on the
App Store

ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190
dnevnik
Italija se
skuša dvigniti
Martin Brecelj
Za italijanskega premiera Mattea Renzija je bil včerajšnji dan pomemben. Poslanska zbornica je sprejela volilno reformo, dogovorjeno z vodjo desne opozicije Silviom Berlusconijem, vlada pa je odobrila t. i. načrt za delo ter ukrepe za reševanje stanovanjske stiske in za urejanje šolskih infrastruktur. S tem je novi in mladi premier začel napovedano pot reform, ki naj bi po eni strani posodobile italijanski politični sistem, po drugi strani pa državo izvlekle iz druž-beno-gospodarske krize.
Sprejeti volilni zakon bo moral potrditi še senat, vsekakor pa si bo težko zaslužil pohvalo političnih teoretikov. Dovolj je pogledati, kako obravnava zastopanost šibkejših delov družbe, od žensk do raznih manjšin. Zakon skuša predvsem zagotoviti politično homogeno vodstvo državi, ki je v tem zgodovinskem trenutku razkosana na tri dele, hkrati pa je plod kompromisa dveh od teh treh duš, levo- in desno-sredin-ske. Ni čudno, da je nastal unikum, ki je po pravici dobil ime »Italicum«. Povrh gre za torzo, saj bo volilni zakon veljal le za poslansko zbornico v pričakovanju, da bi parlament v tej zakonodajni dobi v sklopu širših ustavnih sprememb ukinil senat.
Nič manj širokopotezni in drzni niso ukrepi oz. načrti, ki jih je vlada včeraj sprejela na področjih dela, stanovanjske politike in šolskih infrastruktur. Delavci, ki letno zaslužijo do 25.000 evrov bruto, bodo z znižanjem dohodnin od 1. maja dalje letno povprečno prejeli 1000 evrov več. Za omilitev stanovanjske stiske je vlada namenila 1,7 milijarde evrov, za šolske infrastrukture pa 3,5 milijarde evrov. Potrebna sredstva namerava pridobiti z varčevanjem. Julija se bo davek na proizvodne dejavnosti Irap znižal za 10 odstotkov, stroške za to pa bodo krili z zvišanjem davka na finančne rente. Za nameček naj bi javne uprave do julija poravnale svoje dolgove, kar naj bi spravilo v obtok dodatnih 68 milijard evrov.
Vlada računa, da bo na tak način oživila stagnirajoče gospodarstvo. Sicer pa bi k temu morala prispevati še modernizacija trga dela, javne uprave in pravosodja, ki se je Renzi namerava lotiti pred prevzemom predsedovanja EU v drugem letošnjem polletju. Očitno gre za korenite in globoke spremembe, ki poleg odobravanja vzbujajo tudi skrb in mestoma nasprotovanje tako v politiki kot v civilni družbi. Če bodo res udejanjene, se bo za Italijo začelo novo poglavje.
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 13. MARCA 2014
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
italija - Poslanska zbornica včeraj sprejela volilni zakon, ki se zdaj seli v senat
Renzi: V sto dneh bomo zrevolucionirali Italijo
Okrog 85 evrov več za delavce, ki zaslužijo 1500 evrov mesečno
trst - Včeraj
Tragično streljanje pred kvesturo
TRST - Včeraj popoldne je pred tržaško kvesturo prišlo do streljanja s tragičnimi posledicami. 21-letni afganistanski državljan s psihičnimi težavami je policistu vzel pištolo in zbežal, nato poskušal streljati na policiste, na koncu pa se je še sam ustrelil v glavo. Z rešilcem so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer je sinoči umrl. Dogodek je pretresel mimoidoče in tržaško javnost.
Na 4. strani
glasba - Intervju
Tinkara Kovač, Primorka na Evroviziji
gorica - Vpisi
Zavod Cankar ponovno brez prvega razreda
GORICA - Poklicni zavod Ivan Cankar v prihodnjem šolskem letu ne bo imel prvega razreda. To izhaja iz podatkov o vpisih v slovenske višje srednje šole v Gorici, ki jih bo s septembrom obiskovalo 265 dijakov. Podobno kot v minulih letih se je za italijanske šole odločilo okrog 36% učencev, ki obiskujejo tretje razrede slovenskih nižjih šol v Gorici in Doberdobu, dejanski osip pri prehodu na višješolske smeri, ki jih ponujajo v Ulici Puccini, pa bo skoraj 50-odstoten. Ob 33 tret-ješolcih, ki so izbrali italijansko šolo, bo 12 učencev pa bo nadaljevalo študij na slovenskih šolah v Trstu in Sloveniji.
Na 12. strani
RIM - Poslanska zbornica je včeraj opolne odobrila nov volilni zakon. Tako imenovani Italicum, ki je rezultat političnega dogovora med Matteom Renzijem in Silviom Berlusconijem, je podprlo 365 poslank in poslancev, proti jih je glasovalo 156, vzdržanih pa je bilo 40. Po številnih polemikah bo sedaj besedilo romalo v senat.
Popoldne pa je vlada sprejela reformni načrt na področju dela ter ukrepe za omilitev stanovanjske stiske in za obnovitev šolskih infrastruktur. Kot je poudaril Renzi, bo zmanjšanje davčnega pritiska v lastnih žepih od 1. maja dalje občutilo deset milijonov Italijanov, ki letno zaslužijo manj kot 25.000 evrov bruto, in sicer tako, da bo letno prejelo okrog 1000 evrov več. »V prihodnjih 100 dneh nameravamo zrevolucionirati Italijo,« je napovedal premier.
Na 11. strani
Šestim izbrisanim 240 tisoč € odškodnine
Na 2. strani
Avtobus povozil pešca v središču Trsta
Na 4. strani
Tatovi uporabljali acetilen in TNT
Na 5. strani
Po goriškem Krasu se klatijo šakali
Na 13. strani
Stekla dela za čistilno napravo
Na 14. strani
BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA
mrnrn Mra
Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171
9771124666007
2
Četrtek, 13. marca 2014
ALPE-JADRAN
/
slovenija - Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice
Šestim izbrisanim določilo odškodnino za materialno škodo
Slovenija bo morala plačati več kot 240 tisoč evrov - Različne razlage sodbe
LJUBLJANA/STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice je šestim izbrisanim prisodilo še odškodnino za materialno škodo, in sicer v skupni višini nekaj več kot 240.000 evrov. A razlage sodbe so različne. Medtem ko ministrstvo za notranje zadeve pravi, da je sodišče v sodbi posredno pritrdilo odškodninski shemi za izbrisane, del izbrisanih meni, da temu ni tako.
Omenjenih šest izbrisanih je skupaj s še petimi tožbo za odškodnino zaradi izbrisa zoper Slovenijo vložilo leta 2006. Tožbe petih je sodišče zavrnilo, preostalim pa prisodilo odškodnino za nematerialno škodo. O odškodnini za materialno škodo pa ni odločalo, pač pa je izbrisane in državo pozvalo, naj se o njej dogovorita v šestih mesecih. Dogovora v omenjenem roku ni bilo, Slovenija pa je tudi sklenila, da bo omenjeno vprašanje reševala v okviru odškodninske sheme za vse izbrisane. Sodišče za človekove pravice je zato izreklo še sodbo glede odškodnin za materialno škodo. Najvišjo odškodnino za materialno škodo, 72.770 evrov, je dosodilo Aliju Berishi. Ani Mezga bo morala država plačati 52.240 evrov, Zoranu Mi-niču 30.300 evrov, Ilfanu Sadiku Ademiju 30.150 evrov, Tripunu Ristanoviču 30.000 evrov, Mustafi Kuriču pa 29.400 evrov.
Po mnenju sodišča je bilo vsakemu pritožniku razumno prisoditi znesek pravičnega zadoščenja, in sicer za čas od 28. junija 1994, ko je v Sloveniji začela veljati Evropska konvencija o človekovih pravicah, do dneva, ko je izbrisani uredil svoj status. Poleg tega je sodišče odškodnino prisodilo tudi otrokom pritožnikov, in sicer z mesečnim pavšalnim zneskom v višini 80 evrov za mesec izbrisa.
Glede zakona o odškodninah za izbrisane, ki ga je Slovenije po naročilu sodišča sprejela lani, je sodišče navedlo, da se zdi, da je pavšal primerna sistemska rešitev za povrnitev škode izbrisanim. Slednje po mnenju ministra za notranje zadeve Gregorja Vi-ranta pomeni posredno potrditev ustreznosti zakona. Kot je navedel, se je sodišče tudi samo odločilo za pavšalno odškodnino.
Odvetnik izbrisanih Andrea Saccuc-ci je s sodbo zadovoljen, saj je sodišče v veliki meri upoštevalo njihove zahteve. Še posebej se mu zdi pomembno, da sodba določa tudi odškodnino za otroke izbrisanih. Na vprašanje, ali je sodišče s tem, ko je navedlo, da se mu zdi pavšal primerna si-
vogel - Nesreča
Smučar trčil v drevo in umrl
BOHINJSKA BISTRICA - Na Voglu je včeraj nekaj minut po 10. uri 47-letni smučar zapeljal s smučarske proge in se zaletel v drevo in kljub takojšnji pomoči na kraju nesreče podlegel poškodbam, je za STA povedal tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj Bojan Kos.
Ob 12.51 je na Voglu prišlo še do ene smučarske nesreče. Oskrbeli so ga reševalci na smučišču in ga s helikopterjem Slovenske policije odpeljali v Splošno bolnišnico Jesenice.
Skoraj istočasno pa sta se na smučišču Cerkno v občini Železniki zaletela 52-letna smučarka in 51-letni smučar, ki so ju oskrbeli reševalci. Posredovali so gorski reševalci iz Škofje Loke in Kranjske Gore, ki so hudo poškodovana smučarja s helikopterjem Slovenske vojske odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Predstavniki »Izbrisanih« pred parlamentom v Bruslju
arhiv
stemska rešitev za povrnitev škode izbrisanim, pritrdilo odškodninski shemi, odvetnik odgovarja, da je sodišče s tem zgolj prizna-
lo prizadevanja Slovenije, da s shemo uredi to vprašanje. A s tem po njegovem ne pritrjujejo zneskom odškodnin, ki so v njej do-
ločeni. Po njegovi oceni so zneski še vedno odprto vprašanje, ki ga bo sodišče najverjetneje reševalo v prihodnjih primerih, ki še čakajo na obravnavo.
Podobno menijo v Amnesty International Slovenije, Mirovnem inštitutu ter Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov. Kot opozarjajo, je omenjenih šest izbrisanih po obeh sodbah sodišča (s sodbo za nematerialno škodo iz junija 2012 in s tokratno sodbo za materialno škodo) upravičenih do bistveno višjih odškodnin, kot jih za izbris ponuja Slovenija z odškodninsko shemo.
Po mnenju Matevža Krivica iz Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije je sodba huda lekcija Virantu in sedanji vladi. Kot opozarja, je bila vlada omenjeni šesterici namreč pripravljena plačati od nič do 10.600 evrov, sodišče pa jim je prisodilo bistveno višje odškodnine. Kot hudo zavajanje Krivic označuje Virantove trditve, da je sodišče s sodbo potrdilo, da je slovenska odškodninska shema v skladu s pilotno sodbo. (STA)
ljubljana - Sporno imenovanje predsednika KPK
Štefanec ne misli odstopiti
Na »zatožni klopi« tudi predsednik države - V njegovem uradu vedeli za Štefančevo članstvo v PS
LJUBLJANA - Novoimenovani predsednik KPK Boris Štefanec kljub kritikam vztraja pri odločitvi, da s položaja ne bo odstopil. Zagotovil je tudi, da predsedniku republike Borutu Pahorju ni nikoli ničesar zamolčal. Medtem je na tnalu tudi Pahor, ki pa pravi, da bi zavrnitev Štefaneca zaradi done-davnega članstva v PS lahko kdo prepoznal kot lustracijo.
Štefanec je včeraj prvič podrobneje pojasnil svoj pogled na imenovanje. Jasno je napovedal, da bo Pahorjev ukaz o imenovanju izpolnil v celoti. Po njegovih besedah sicer drži, da je Pahor na petkovi novinarski konferenci povedal, da postopek izbire ni takšen, kot bi si ga želel in da bi ob dejstvu, če bi mu postopek dopuščal več samostojnosti, morda izbral drugače. »A takoj po konferenci se je Pahor pogovarjal z nami in izrecno povedal, da se je za nas tri odločil ob trdnem prepričanju, da se je dobro odločil tudi v skladu s predlogi izbirne komisije, a da je želel le kritizirati sedanji postopek,« je dodal.
Ob tem je pojasnil, da ga Pahor v razgovoru 5. marca ni vprašal o politični opredelitvi in morebitnem članstvu v kakšni stranki. Je pa istega dne dobil vprašanje o tem iz Pahorje-vega urada in odgovoril, da je član PS. Glede odzivov javnosti Štefanec pravi, da seveda ima pravico biti kritična do celotne-
ga postopka izbire, a da bi kljub vsemu morala spoštovati odločitve predsednika.
Oglasili pa so se tudi člani izbirne komisije. Predsednica druge izbirne komisije Simona Habič je pojasnila, da jih je članica komisije in tudi poslanka PS Melita Župevc ob koncu izbirnega postopka seznanila z govoricami, da je Štefanec član PS. Pahorja o tej informaciji niso obvestili, je bil pa njegov urad seznanjen.
Novinarje je zanimalo, zakaj odgovori kandidatov niso nikjer zapisani in jih javnost ne more videti. Predsednica prve izbirne komisije in članica druge izbirne komisije Polonce Kovač je pojasnila, da so tako presodili - in tudi večinsko mnenje pravnikov, da je tako -, ker ne gre za objektivizirano odločitev o primernosti kandidatov, iz katere ni razvidno, kdaj so pogoji izpolnjeni in kdaj ne.
SDS pa je ravno zaradi izbrisanih magnetogramov policiji in tožilstvo naznanila sum storitve kaznivega dejanja uničenja listin in preprečitve dokazovanja zoper člane izbirne komisije. Ti pravijo, da so pogovore snemali za interno uporabo, kandidati pa da so imeli zagotovilo, da bodo posnetki uničeni.
Medtem zaradi »spornega imenovanja« Štefaneca skupina pesnikov in pisateljev iz upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev od Pahorja zahteva odstop. (STA)
The Independent priporoča počitnice v Ljubljani
LONDON - Britanski časopis The Independent je včeraj svojim bralcem priporočil, naj si privoščijo popoln spomladanski oddih v Ljubljani. V cvetoči prestolnici kulture naj se prepustijo zabavi uličnih umetnikov na ljubljanskih ulicah in si ogledajo glavne turistične znamenitosti, piše časnik. Za začetek posedite pod Prešernovim spomenikom na Prešernovem trgu, predlaga. Med sprehodom po mestu ne smete spregledati pisane arhitekture, Plečnikovega Tromostovja in sprehajališča v parku Tivoli, baročnega starega mestnega jedra, pa tudi prenovljene operne hiše.The Independet ni izpustil niti obiska Metelkove in tamkajšnjega Muzeja sodobne umetnosti niti najstarejše med mestnimi galerijami, galerije Equrna. Po mnenju britanskega časopisa pa je spomladanski oddih najbolje zaključiti z večerjo nad mestom - na Ljubljanskem gradu.
Na Planinskem polju pod vodo še več kot 10 objektov
POSTOJNA - Prebivalci ob Planinskem polju čakajo, da voda odteče. Šele zatem bodo lahko začeli sanacijo in čiščenje. Gladina Planinskega polja se je že spustila za meter in pol, a je na območju Planine še vedno zalitih okoli deset objektov, na območju Laz pa šest. Gasilci so v ponedeljek v Planini zaključili gasilsko intervencijo.
Umrl pri delu v gozdu
AHTEN - Pri delu v gozdu v okolici vasi Prosnid, vendar na območju občine Ahten, se je včeraj okoli 10. 30 smrtno ponesrečil 56-letni Roberto Zussino je bil doma v Brezjah v tipanski občini. Kot na svoji spletni strani poroča Dom, se je Zussino rodil v Kanadi v družini beneških izseljencev. Pred leti se je vrnil v domače kraje svojih staršev. Živel je sam in v Italiji nima bližnjih sorodnikov. Zaposlen je bil pri gozdnem podjetju Alessandro Cavallo iz Ahtna. Kot se je izvedelo, je Zussinu pri čiščenju gozda nad Ahtnom spodrsnilo in je padel po strmini navzdol. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je bil pri priči mrtev. Ob njegovi tagični smrti sta izrazila sožalje župana Tipa-ne, Elio Berra, in Ahtna, Sandro Rocco.
evropske volitve - Evropski komisar se je omenjal kot morebitni nosilec liste PS
Potočnik ne bo kandidiral
Zavzel pa se je za skupni nastop slovenskih strank, ki v EP pripadajo združenju liberalcev in demokratov
BRUSELJ - Po tednih ugibanj je evropski komisar Janez Potočnik včeraj sporočil, da na evropskih volitvah 25. maja ne bo kandidiral. Potočnik se je omenjal kot morebitni nosilec kandidatne liste Pozitivne Slovenije ali celo kot skupni adut vseh slovenskih liberalnih strank, če bi se odločile za skupen nastop na volitvah.
»Glede na ugibanja, ki se pojavljajo v nekaterih medijih, želim pojasniti, da na letošnjih evropskih volitvah ne bom kandidiral za poslanca. Do konca leta želim predvsem uspešno zaključiti naloge, ki so mi bile zaupane s tem mandatom evropskega komisarja,« je danes svojo v sporočilu za javnost odločitev končno razkril Potočnik.
Kot je še zapisal, pri kandidaturi za predsednika Evropske komisije podpira kandidata evropskih liberalcev Guya Verhofstadta, ker se zavzema za
Evropo, ki vliva zaupanje in ne strahu, Evropo, ki bo zagotavljala blaginjo in enotnost, in ne delitev. »Podprl bom tudi vse slovenske stranke in kandidate, ki pripadajo združenju liberalcev in demokratov, s katerimi v vseh letih delovanja v Bruslju tesno in dobro sodelujem. Zavzemam se tudi, da bi omenjene stranke strnile svoje moči in okrepile politično sredino tako v bodočem Evropskem parlamentu kot tudi doma,« je v sporočilu za javnost še nadaljeval komisar.
Kot je zaključil, je prepričan, da Slovenija potrebuje dobro delujočo Evropsko unijo in da Evropa potrebuje dobro delujočo in stabilno Slovenijo. »Za oboje sem si in si bom pri svojem delu tudi v prihodnje še naprej prizadeval po svojih najboljših močeh,« je še poudaril.
Ali se bodo slovenske članice evropskih liberalcev (Alde) - stranke Po-
Janez Potočnik
ansa
zitivna Slovenija, Državljanska lista in zunajparlamentarni LDS ter Zares - na majske volitve podale s skupno listo, zaenkrat še ni jasno. Kot prvi iz vrst Aldeja v Sloveniji se je v volilni boj
pred slabima dvema tednoma podal evropski poslanec Jelko Kacin s podporo LDS, medtem ko druge stranke svojih kandidatov še niso izbrale ali jih vsaj še niso razkrile javnosti. Kacin je ob objavi svoje kandidature izrazil interes za sodelovanje slovenskih liberalcev, a dokončnega dogovora o tem med strankami še ni - čeprav bi naj po neuradnih informacijah o tem med njimi potekali intenzivni pogovori, za njihov skupen nastop pa navijajo tudi v Alde.
Alde ima trenutno v Evropskem parlamentu dva poslanca iz Slovenija - poleg Kacina še Iva Vajgla, v novem sklicu parlamenta pa želijo vsaj ohraniti dva sedeža ali celo zasesti tri. Vajgl se je sicer nedavno razšel s stranko Zares in bo na majskih evropskih volitvah nastopil s samostojno listo in ob podpori stranke Demokratične stranke upokojencev Slovenije. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 13. marca 2014
3
rim - Dnevni red in poseg poslanke Tamare Blažina med glasovalnimi izjavami v parlamentu
»Odločno zahtevamo zaščito pravic in spoštovanje zakonov«
Zakon naj se glede izvolitve predstavnikov manjšine izboljša v senatu
RIM - V nočnih urah zasedanja parlamenta s torka na sredo je vlada kot priporočilo sprejela dnevni red poslanke Tamare Blažina, o katerem zaradi pozne ure v včerajšnjem dnevniku nismo uspeli poročati.
Dnevni red, ki so ga skupaj z Blažinovo podpisali še poslanci Plangger, Rosato, Al-freider, Gebhard, Ottobre in Garavini, izhaja iz ugotovitve, da je dosedanji parlamentarni iter novega volilnega zakona zanemaril dejstvo, da je v Deželi Furlaniji Julijski krajini zgodovinsko prisotna slovenska jezikovna manjšina in sider v 32 občinah tržaške, videnske in goriške pokrajine. Dnevni red se sklicuje na zaščitni zakon št 38 z dne 23. februarja 2001, ki v 26. členu predvideva, da volilni zakoni za izvolitev Senata in Poslanske zbornice vsebujejo norme za olajšanje izvolitve kandidatov slovenske manjšine. Ker zakon doslej ni bil upoštevan, je bila na ta način kršena temeljna pravica, ki je predvidena v Ustavi in številnih mednarodnih dogovorih. Italijanski državljani slovenskega jezika v deželi FJK veliko pričakujejo od sedanje volilne reforme, ki je v razpravi, zato je zaenkrat ocenjeno kot pozitivno sprejetje podpopravka, ki zadeva FJK. Dnevni red obvezuje vlado, naj pri izvajanju zakona dejansko omogoči manjšinski skupnosti olajšano izvolitev pri ustanavljanju večnomi-nalnih volilnih okrožij.
Poslanka Blažinova je poleg tega na včerajšnjem jutranjem zasedanju Poslanske zbornice s soglasjem skupine Demokratske stranke dobila v avli besedo v okviru glasovalnih izjav (njen poseg je v celoti neposredno prenašala televizija). Opozorila je na dejstvo, da je slovenska manjšina ena izmed treh priznanih narodnih manjšin skupaj z nemško in francosko, a je žal prevečkrat obravnavana drugače. Izrekla je zadoščenje, da se nek državni volilni zakon prvič loteva tega vprašanja, tudi če povsem nezadostno. Od številnih predstavljenih aman-damjev je bil sprejet samo en popopravek, poleg tega pa še dnevni red. Gre za prvi majhen korak, ki pa ne odgovarja pričakovanjem Slovencev v naši deželi, je še dejala Blažinova in izrazila pričakovanje, da bo v nadalnjjem postopku sprejemanja zakona ta pomanjkljivost dopolnjena in je pri tem navedla 26. člen zaščitnega zakona. »Ne zahtevamo privilegijev ali zagotovljenih sedežev, ki so ustavno zajamčeni, tako kot naprimer velja za Italijane v Sloveniji, vendar odločno zahtevamo zaščito naših pravic in spoštovanje državnih zakonov«, je poudarila Blažinova.
Fedriga kritičen do DS in Blažinove
V zvezi z včerajšnjim posegom Blaži-nove v parlamentu je poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga izdal tiskovno noto, s katero trdi, da »se DS pretvarja, da se zavzema za manjšine, v resnici pa hoče samo en sedež več v deželi. Blažinovi in DS naj bi po oceni Fedrige šlo zgolj za »stolček« in to na koži »regionalne stranke Slovenske skupnosti«
SEL: Zmešnajva in
* »i« • izsiljevanje
Stranka SEL (Svoboda, ekologija, levica) v zvezi z novim volilnim zakonom zelo negativno ocenjuje dejstvo, da je bilo dopolnilo (prva podpisnica poslanka Tamara Blažina) glede volilnih okrožjih in slovenske manjšine priloženo k pooblastilu vladi, ki bo popolnoma avtonomno od parlamenta oblikovala nova okrožja. Zaradi tega je SEL, kot sporoča poslanka iz Furlanije Serena Pel-legrino, volila proti temu dopolnilu, ki ga označuje kot pravo zmešnjavo in obenem tudi kot »politično izsiljevanje«. Prvotni
amandma poslanke Blažina, ki je izrecno omenjal Slovence, je namreč po mnenju SEL popolnoma spremenil oziroma razvodenel t.i. podamandma poslanke Forza Italia Ele-ne Centemero, ki, poleg splošne omembe zaščitnega zakona številka 38 , navaja tudi nemško narodno skupnost na Južnem Tirolskem. Za SEL je bilo takšno početje nesprejemljivo, zato so njeni poslanci in poslanke glasovali proti. Poslanka Pellegrino v sporočilu za javnost obžaluje, da je morala slovenska poslanka Demokratske stranke »prebaviti« takšno zmešnjavo in, kot rečeno, izsiljevanje.
SEL meni, da takšno določilo ni koristno ne za slovensko manjšino in niti za Fur-lanijo-Julijsko krajino. V nadaljnjem parlamentarnem branju volilnega zakona se bo zato stranka, ki jo vodi Nichi Vendola, borila za dosledno izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino in za oblikovanje takšnega volilnega okrožja, ki bo v skladu s črko in duhom tega zakona.
Poslanska zbornica med včerajšnjim glasovanjem
ansa
Tinkara Kovač med sobotno televizijsko prireditvijo EMA 2014
sta
intervju - Primorka bo zastopala Slovenijo na Evroviziji v Kopenhagnu
Tinkara gre na Dansko
V Trstu ji je pogled na morje vedno obljubljal, da je vse mogoče - Na Evroviziji nekateri nastopajoči kot... knorr kocke
tnih straneh. Zdaj pa me doma v elektronskem predalu čaka veliko intervjujev iz različnih držav. Dobila sem celo že kandidata za prepesnitev skladbe v španski jezik, potem »publishing« za balkanske države ...
Naenkrat si zaslovela v tujini ... (smeh) Ja, zgleda da je odmevnost Eurosonga v Evropi kar velika. Upam, da bomo to znali izkoristiti, in sicer tako, da bomo kdaj organizirali kak koncert v tujini.
Za Evrovizijo so značilni tudi prav posebni performansi in kičaste obleke. Kaj meniš o tem?
To so tisti izvajalci, ki pridejo na Evrovizijo in naslednjega dne jih ni več.
Hočejo samo pritegniti pozornost.
To je kot tista vrečka s knorr kocko ali instantno juho, v kateri je recept za to, da nastopiš na Eurosongu in da te tam opazijo. (smeh) Ampak to je tudi vse. Ti si po duši tudi malce Italijan, jaz prav tako in oba dobro poznava San-remo. Ta festival je šel skozi podobne vijuge in vijugice in dobro vemo, katere skladbe so res prepričale. To so samo tehtni izvajalci. Na žalost jih je na Evroviziji malo, ker med drugim niti ni glasbe v živo. Pojemo v živo, glasba pa je posneta.
Ali poznaš katerega od glasbenikov, ki bodo nastopili na Evroviziji?
Ne, zaenkrat še nisem nič videla.
Na tvoji spletni strani in v blogu opazimo, da si zelo navezana na Trst, na čezmejni prostor in italijansko kulturo. V blogu citiraš recimo Umberta Sabo. Zakaj je vse to pomembno?
Šest let sem tam študirala (najprej na liceju Franceta Prešerna, nato sem diplomirala na konservatoriju), zdaj pa živim na Krasu, v neposredni bližini Trsta. Kot sem pač napisala v blogu, je Trst mesto z veliko začetnico in tisti pogled z Velikega trga na morje mi je vedno obljubljal, da je vse mogoče. Če kdaj pozabim na to, se zapeljem tja na jutranjo kavo in že spet verjamem, da je vse mogoče.
Dobro, torej boš ponesla na Dansko tudi malo Trsta, kajne? Sigurno! Torej srečno.
Najlepša hvala in lep pozdrav vsem.
Aljoša Fonda
TRST - Tinkara Kovač bo zastopala Slovenijo na evropskem festivalu za popevko Evrovizije (Eurosong), ki bo maja v danskem Kopenhagnu. Prejšnjo soboto, 8. marca, je Tinkara prepričljivo slavila na slovenskem izboru, televizijski prireditvi EMA 2014, na kateri so gledalci množično glasovali za njeno pesem Spet /Round and Round (glasbo je napisal Raay, besedilo pa podpisujejo Tinkara Kovač, Hannah Man-cini in Tina Piš). Primorska glasbenica, pevka in diplomirana flavtistka, kije lani zmagala na festivalu Melodije morja in sonca, se bo na Danskem pomerila s predstavniki sedmih držav v drugi polovici drugega predizbora, ki bo 8. maja.
Dekančanka, ki živi v Lokvi, je dejansko tudi malo Tržačanka. V 90. letih je namreč obiskovala jezikovno smer lice-ja F. Prešerna v Trstu (spomnimo se, kako je med odmori pridno vadila flavto) in konservatorij Tartini, pela je tudi v ansamblu Status Symbol (ob njej je takrat nastopal Evgen Ban, kije pred dnevi v radijski oddaji Radioaktivni val ob čestitkah Tinkari že napovedal letošnjega zmagovalca na Evroviziji - to naj bi bil Danec Basim).
Tinkara, kako doživljaš sobotni uspeh?
Definitivno se veselim za vso ekipo, tokrat nas je bilo res veliko z različnih sve-
tov. Tak presek naših svetov je prepričal veliko gledalcev in bili smo deležni tako visokega odstotka glasov, da se ga ne bi branili niti politiki.
Koliko odstotkov ste prejeli?
Drugouvrščeni so prejeli 2400 glasov, jaz pa 8000 ...
Kako bi predstavila pesem, s katero potuješ na Dansko?
To je ogledalo, v katerem odseva današnji čas, ko ponavljamo vedno iste napake in se ne moremo naučiti, kaj je prav. Napočil bo čas, ko bo treba razmisliti in na novo postaviti temelje ter zgraditi svoje notranje bogastvo. Zunanjega bogastva je že preveč in videli smo, da nam ne prinaša zadovoljstva oziroma tega, da bi bil človek srečen in predvsem pošten.
To je moje prvo sodelovanje z Ra-ayem in zadovoljna sva, da sva združila moči. On je pripadnik Y generacije, jaz sem že bolj X generacija in obe generaciji lahko skupaj naredita dobre stvari. Oni gravitirajo naprej, mi malo nazaj in nekje vmes se najdemo ...
Kako se boš pripravljala na majski nastop v Kopenhagnu?
Pripravili bomo lep videospot, kratek predstavitveni dokumentarni filmček. V njem bom povedala kaj lepega tudi o tej krasni in tudi nekoliko čudni deželi Sloveniji. To bom objavljala na svojih sple-
waltritsch
Konkreten rezultat kljub težavam
Aleš Waltritsch
kroma
TRST - Deželni koordinator slovenske komponente Demokratske stranke Aleš Waltritsch izraža zadoščenje, v kolikor, kljub veliki težavam, ki so spremljale postopek novega volilnega zakona, je poslanki Tamari Blažina uspelo vnesti popravek, s katerim se upošteva zaščitni zakon 38/2001 o olajšanem zastopstvu slovenske manjšine v italijanskem parlamentu, kar je v svojem posegu ob glasovanju pozdravil tudi poslanec SVP Plannger. »Vsi se zavedamo, da to ni idealna rešitev problema slovenske zastopanosti na vsedržavni ravni«, ocenjuje Waltritsch, »nesporno pa je dejstvo, da so bili istočasno zavrnjeni številni drugi popravki, ki so obravnavali pričakovanja milijonov italijanskih volilk in volilcev, od pravice ženske zastopanosti vse do uveljavitve preferenc«.
Po Waltritschevi oceni prav tako ostaja nesporno dejstvo, da je celo manjšinska stranka SVP sama umaknila popravek, ki ji ga je predlagala Slovenska skupnost, tako da ta amandma sploh ni bil podvržen glasovanju, kaj šele da bi bil odobren. »V takem kontekstu, kjer je dejansko bilo pod vprašajem zelo krhko vladno ravnovesje, ostaja doseženi rezultat poslanke Tamare Blažina edini konkreten in otipljiv rezultat vsemanjšinskega naprezanja. Južnotirolska stranka je vsekakor pozitivno ocenila doseženo s popravkom poslanke Tamare Bla-žina in v razpravi cenila dejstvo, da Demokratska stranka od vedno zagotavlja prisotnost Slovencev v Rimu. Zakaj Slovenska skupnost ni podprla naše slovenske poslanke pa ostaja zanimivo vprašanje«, dodaja Waltritsch. Tako kot ostaja zanj zanimivo vprašanje tudi, zakaj čisto slučajno deželni tajnik SSk, istočasno član slovenske opozicijske stranke SDS, tako ostro napada v medijih sedanjo levosredisko vlado v Sloveniji.
Koordinator Slovenske komponente izraža tudi prepričanje in pričakovanje, da bo v drugi veji Parlamenta priložnost za skupno vse-manjšinsko prizadevanje zato, da bo odobreni amandma nadgrajen v smislu še boljšega izhodišča za uveljavitev slovenske prisotnosti v rimskem Parlamentu na naslednjih volitvah. Glede tega je, kot navaja Waltritsch spodbudno zagotovilo, ki ga je poslanka Tamara Blažina prejela s strani ministrice Marie Ele-ne Boschi, da bo v bolj umirjenem ozračju gotovo možno trezno in poglobljeno razmisliti o boljšem udejanjanju norme zaščitnega zakona, ki predvideva olajšano zastopstvo pripadnikov slovenske manjšine.
4	Četrtek, 13. marca 2014
APrimorski
r	dnevnik
IZ
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
trst - Včeraj popoldne tragedija pred kvesturo v mestnem središču
Policistu vzel pištolo, bežal in se ustrelil v glavo
21-letni afganistanski mladenič je sinoči umrl v katinarski bolnišnici
Tržaška kvestura ter bližnje ulice so bile včeraj popoldne prizorišče tragičnega dogodka. Bilo je okoli 15.20, ko je iz veže stekel mladenič s pištolo, za njim pa policista: nanju je skušal streljati, a ni šlo, naposled se je sprožil strel, nato pa še drugi in mladenič je smrtno ranjen obležal pred cerkvijo Blažene Device rožnega venca, vse to pred očmi prestrašenih mimoidočih.
Protagonist dramatičnih trenutkov je bil 21-letni afganistanski državljan N.M., s poteklim dovoljenjem za bivanje, ki mu je bilo oktobra lani podeljeno iz humanitarnih razlogov. Kot je novinarjem dejal načelnik mobilnega oddelka kvesture Roberto Giacomelli, kaže, da je mladenič, ki mu je sledil Italijanski solidarnostni konzorcij, trpel za psihične težave in da je v preteklosti že razmišljal o samomoru. Včeraj je prišel na kvesturo, da bi obnovil dovoljenje za bivanje: kakšne misli so mu rojile po glavi, se ne ve, vsekakor je prišel za hrbet policistu, ga porinil na tla in mu odvzel pištolo ter ste-
kel ven in začel bežati po Ul. Rettori. Policist in kolega sta takoj stekla za njim, Af-ganistanec pa je uperil vanju pištolo in sprožil, vendar zaradi vklopljenega varovala pištola ni streljala. Naposled mu je uspelo izklopiti varovalo in je ustrelil
dvakrat: prva krogla je končala v pročelju cerkve na Starem trgu, pred katero je na koncu pištolo uperil v lastno glavo, še enkrat ustrelil in obležal v krvi. Vendar ni takoj umrl, tako da so ga reševalci službe 118 prepeljali v katinarsko bolnišni-
Preiskovalci na kraju tragedije (levo) in forenzik pri delu, ob njem pištola, s katero se je mladenič ustrelil
fotodammn
co, kjer pa je sinoči okoli 20.20 podlegel poškodbam.
Vse to se je zgodilo pred očmi številnih ljudi, ki so se v tistem trenutku mudili na kvesturi, v Ul. Rettori in bližnjih uličicah bivšega judovskega geta, kjer je
ul. carducci - Včeraj malo pred opoldanskim zaprtjem
Rop v bivši poslovalnici TKB
Policijska avtomobila pred vhodom v Ul. Carducci (levo) in zgovoren napis, ki ne pušča dvomov
foto damj@n
polno lokalov, knjigarn, starinarn in drugih trgovin. Med očividci je bil tudi tržaški občinski svetnik Stefano Patua-nelli, ki je takrat hodil mimo kvesture, ko je za seboj zaslišal kričanje in naenkrat zagledal mladeniča, ki je proti njemu uperil pištolo. Patuanelli je zbežal v bližnjo Ul. Ponte, nato pa zaslišal strela.
Omeniti velja, da je streljal samo mladi Afganistanec, policisti pa ne, čeprav so pred cerkvijo našli precej nabojev, ki pa so bili po Giacomellijevih besedah zaradi nevešče uporabe izločeni iz pištole. Zadržanje policistov, ki so se zaradi prisotnosti velikega števila ljudi odločili, da ne streljajo, je pohvalil kve-stor Giuseppe Padulano, medtem ko je zaskrbljenost izrazila tržaška poslanka stranke Naprej Italija Sandra Savino: zanjo je prišlo do resnega dogodka, ki je nenavaden za mesto, v katerem so vsekakor v zadnjem obdobju kriminalni pojavi v porastu, zato krajevne uprave ne smejo podcenjevati problematike varnosti. Za tržaškega poslanca Severne lige Massimiliana Fedrigo pa je potrebno takoj ustaviti priseljevanje in ponovno preveriti pravila o prosilcih za azil ter uvesti trša pravila in večje omejitve.
Medtem pa naj bi bil nekdo s svojim mobilnim telefonom vse dogajanje posnel in video posnetek tudi z najbolj krutimi prizori objavil na spletni skupnosti Facebook, kjer naj bi bil prejel tudi več všečkov, na koncu pa je bil umaknjen. (iž)
Včerajšnji dan je bil v Trstu res v znamenju črne kronike: poleg tragičnega streljanja pred kvesturo, o čemer pišemo na drugem mestu, je včeraj prišlo tudi do ropa v bivši poslovalnici nekdanje Tržaške kreditne banke, zdaj poslovalnici banke Antonveneta iz skupine Monte dei Paschi di Siena v Ul. Carducci oz. na Korzu Saba.
Včeraj zgodaj popoldne je bila podružnica zaprta, na Korzu Saba je dostop preprečeval policijski trak, na vratih je bil napis »Zaprto iz tehničnih razlogov«, precej bolj zgovoren pa je bil napis na vhodnih vratih v Ul. Carducci »Zaprto zaradi ropa«, ki ni dopuščal dvomov o razlogu za zaprtje. Pred vhodom v Ul. Carducci je bil ustavljen policijski avtomobil, v prostorih podružnice so pripadniki mobilnega in letečega oddelka ter forenziki tržaške kvesture opravljali preiskavo in se pogovarjali z osebjem. Nihče ni mogel v prostore in nihče jih ni zapustil, nemogoče je bilo se pogovarjati z uslužbenci oz. funkcionarji, tudi pozneje, ko smo poklicali v podružnico, nam je bilo rečeno, da ne morejo dajati izjav.
Kaže, da je do ropa prišlo malo pred opoldanskim zaprtjem podružnice, okoli 12.45 (po drugih virih okoli 13.30), ko sta v banko vstopila mladeniča z zakritim obrazom in oborožena z rezilom, s katerim sta grozila uslužbencem in v italijanščini, baje z naglasom iz južnih predelov države, zahtevala denar. Ko sta ga naposled dobila, sta zbežala po Korzu Saba in izginila neznano kam. Koliko denarja jima je uspelo vzeti, ni znano, vsekakor se s primerom ukvarja policija.
ulica ghega - 45-letni moški se je hudo poškodoval
Avtobus povozil pešca
Včeraj okrog 11.40 je prišlo do hujše prometne nesreče v Ulici Ghe-ga v Trstu. Na prehodu za pešce pred hotelom Milano je mestni avtobus podjetja Trieste Trasporti povozil pešca, 45-letnega L. S., moškega je odbilo nekaj metrov stran. Reševalci so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico.
Pešec se je močno udaril v glavo, a menda ni izgubil zavesti, v bolnišnici so pridržali prognozo. V nesreči naj bi se lažje poškodoval tudi potnik na avtobusu. Okoliščine nesreče, zaradi katere je prišlo tudi do večjega prometna zastoja na Ulici Carducci in drugih ulicah, preiskujejo tržaški občinski policisti.
Tržaški občinski policisti na prizorišču nesreče
fotodamj@n
/
TRST
Četrtek, 13. marca 2014
5
zahodni kras - Negativno mnenje rajonskega sveta o sanaciji
Vrtnarija na Božjem polju: nov lastnik, stari problemi
Vrtnarijo je na dražbi odkupilo podjetje Helianthus - Kdaj ureditev Gospudove griže v Križu?
Tržaška občina naj ne izda dovoljenja za sanacijsko ureditev vrtnarije na Božjem polju. Tako je sklenil zahodnokraški rajonski svet na zadnji seji.
Ukrep zadeva nekdanjo vrtnarijo Il giardiniere na Božjem polju ob pokrajinski cesti Prosek-Križ, ki je bila - po smrti lastnika - oddana na dražbo. Lani je skoraj hektar obsežno območje na dražbi odkupilo podjetje Helianthus s.r.l. s sedežem v Ul. Brandesia 13 v Trstu (kjer ima med drugim sedež tudi kmetijsko-vrtnarsko podjetje Busa). Pred nekaj meseci je začelo to podjetje obnavljati vrtnarijo, v okviru prenove je tudi zaprosilo za gradbeno dovoljenje za sanacijsko ureditev, pri čemer pa se je zadeva zapletla.
Prejšnji lastnik je namreč leta 2003 pripravil načrt za povečanje dejavnosti z gradnjo nekaterih novih toplih gred. Občinska uprava je načrt odobrila, v ta okvir pa je sodila tudi konvencija med lastnikom in občino, s katero se je lastnik obvezal, da bo - namesto plačila predvidenih urbanističnih dajatev - uredil območje razgledne točke v Križu, ki ji domačini pravijo Gospudova griža. To delo (ki je med drugim predvidevalo posaditev novih dreves in grmičev, odstranitev nekaterih starih dreves in namestitev štirih novih klopi) bi moral lastnik vrtnarije Il giardiniere opraviti v roku desetih let, to je do srede preteklega leta.
Julija 2011 je predsednik rajonskega sveta Roberto Cattaruzza opozoril občinske urade (izrecno službo za javno zelenje, ki bi morala nadzorovati poseg na območju Gospudove griže), da ni bilo v osmih letih še nič opravljeno, in da se bo 10-letni rok kmalu iztekel.
Dva meseca pozneje so občinski uradi pisno sporočili lastniku vrtnarije, naj opravi, kar je predvideno v konvenciji z občino.
Maja 2012 je Cattaruzza spet pisal občini. Obvestil jo je, da je lastnik vrtnarije preminil, in naj bodo zato pristojni uradi pozorni, da bodo tisti, ki bodo prevzeli vrtnarijo, zadostili zahtevi, zapisani v konvenciji.
Prodajal staro čokolado
Med pristojnostmi občinske policije je tudi nadzor v trgovinah. V torek je tržaška občinska policija na poziv občana obiskala neko trgovino pri Sv. Ivanu, kjer naj bi prodajali čokolado s pretečenim rokom uporabnosti. Redarji so med ogledom opazili, da na več čokoladah švicarske proizvodnje ni več viden rok uporabnosti, ker ga je nekdo izbrisal, prečrtal ali odstranil. Nekatere datume je prodajalec prekril z novo nalepko s ceno. V vseh primerih je bil rok uporabnosti pretečen, v enem celo od aprila 2013. Nepravilnosti so zadevale 77 kosov čokolade in 4 škatle riža. Lastnika trgovine, 62-letnega G. G., so kazensko ovadili, živila pa zaplenili. Zaradi upravnih prekrškov so ga doletele tudi denarne kazni.
Vandala v garaži
Vandala sta včeraj zjutraj v garaži stanovanjskega poslopja pri Sv. Ani poškodovala pet avtomobilov. Stanovalec, lastnik avta ford fiesta, se je zjutraj odpravljal v službo, v garaži pa je opazil mladeniča, ki sta razbijala zunanje ogledalo fiata punto. Storilca sta mu ušla, s policijo pa je ugotovil, da so poškodovani še štirje avtomobili: njegova fiesta, pa še opel meriva, škoda felicia in peugeot 206.
Vrtnarija Il giardiniere na Božjem polju za časa dražbe
arhiv
Čeprav je Cattaruzza obvestil občino, da je lastnik vrtnarije leta 2012 preminil, je leto pozneje, maja 2013, občinski urad pisal lastniku vrtnarije (!?), da bi ga spomnil na skorajšnji iztek roka za ureditev Gospudove griže.
Medtem je že stekel stečaji postopek, območje je bilo dano na dražbo. Prvič se ni nanjo javil nihče (zaradi visoke izklicne cene), drugič si je območje na dražbi zagotovilo podjetje Helianthus s.r.l.
Slednje je februarja letos zaprosilo za gradbeno dovoljenje za razširitev toplih gred in gradnjo nekaterih drugih struktur. Občina je poslala dokumentacijo zahod-nokraškemu rajonskemu svetu, da bi izrekel mnenje o načrtu. Zadevo je vzela v pretres rajonska urbanistična komisija, ki je pregledala dokumentacijo in ugotovila, da ni bilo zadoščeno konvenciji med občino in lastnikom podjetja Il giardiniere. Zato so prisotni člani komisije (Jurij Zeriali, Mitja Košuta in Alberto Viatori) izrekli negativno mnenje o gradbenem načrtu, ki ga je nato soglasno potrdil tudi rajonski svet.
M.K.
zahodni kras - Rajonski svet
Pozitivno o vnaprejšnji izjavi o zdravljenju
Zahodnokraški rajonski svet je na zadnji seji izdal pozitivno mnenje o uvedbi vnaprejšnje izjave o zdravljenju, nove službe, ki jo namerava uvesti tržaška občinska uprava, da bi se lahko občani predhodno izrekli za ali proti zdravljenju v primeru hudih ali neozdravljivih bolezni. Za uvedbo službe so se izrekli vsi rajonski svetniki.
Na seji je bil govor tudi o dvojezičnih smerokazih na območju Zahodnega Krasa. Pred časom je bilo zastavljeno vprašanje občinski upravi, ker ni poskrbela za namestitev vseh dvojezičnih smerokazov in napisov na rajonskem območju, kot to - v okviru zaščitnega zakona - predvideva Tondov odlok o tako imenovani vidni dvojezičnosti. V tej zvezi je predsednik Roberto Cattaruzza občinskim uradom predlagal uvedbo elektronskega naslova, na katerem bi lahko sprejemali informacije o pomanjkanju dvojezičnih napisov, pa tudi o napakah pri pisanju slovenskih imen, kot se je to v preteklosti že zgodilo. Na ta način bi omogočili spoštovanje norm zaščitnega zakona, dvojezičnost pa bi bila sprejeta kot danost in obogatitev.
Občina ureja kopališča
Župan Roberto Cosolini in odbornik za javna dela Andrea Dapretto sta včerajšnji že skoraj poletno sončni dan izkoristila za ogled mestnih kopališč pri Lanterni in v Barkovljah, da bi skupaj s tehniki preverili, kaj bo treba postoriti pred bližnjo kopališko sezono. Med drugim so sklenili, da bodo prepleskali številne pomazane in popisane stene pri Topolinih, nadalje bo treba delno obnoviti tlakovanje teras s ploščicami, očistili in uredili bodo sanitarije, tuše, slačilnice in uredili dostop v morje tudi pri bar-kovljanskem borovem gozdiču in dlje vse do miramarske riviere.
Posvet o izobraževanju
V dvorani Generali centra MIB na Trgu padlih v Nasiriji 1 bo danes med 9. in 13. uro posvet na temo Vzgajati v Trstu - Smernice za uresničevanje soodgovornosti. Posvet sledi vrsti raziskovalnih dejavnosti Tržaške občine na temo izobraževanja in usklajevanja dela javnih ustanov in zasebno-socialnih sredin ter družin. Namen posveta je določiti strategije in prioritete delovanja. Poročilom tehnikov bodo sledili zaključki odbornic za šolstvo Grimo-ve in za socialo Famularijeve.
Pomorski turizem
Ladja velikanka Costa Mediterranea bo z letom 2015 privezovala v Trstu. Ladja, ki lahko prevaža skoraj 2700 potnikov, bo največja med ladjami za križarjenja, ki jih v Trstu pričakujejo v večjem številu kot doslej. Predstavniki družbe Trieste Terminal Passegge-ri te dni na svetovnem sejmu pomorskega križarjenja sklepajo pogodbe, na osnovi katerih pričakujejo, da bo prihodnje leto v Trst priplulo 44 turističnih ladij, medtem ko naj bi jih letos privezalo 20. V letu 2015 naj bi Trst z morja obiskalo 135 tisoč turistov.
Pomembno naročilo
S sejma pomorskega turizma v Mia-miju prihaja pozitivna vest za tržaško podjetje Holiday sas. Podjetje, ki je specializirano v opremljanju ladij in drugih objektov z varnostnimi napravami, oznakami in signalizacijami, si je zagotovila pogodbo za popolno prenovo tovrstne opreme na dveh ladjah družbe Princess Cruises.
kvestura - Podrobnosti o prijetju kriminalcev, ki so uporabljali acetilen in TNT
Tatovi namučili preiskovalce
Tolpa zelo izkušenih in dobro organiziranih tatov je več mesecev razsajala na območju Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Emilije-Romagne. S pomočjo acetilena in eksplozivnih naprav so zlikovci uničevali nočne trezorje velikih supermarketov in tako kradli večje vsote denarja. Včasih se je kaj zataknilo in eksplozija je uničila tudi bankovce. Do treh podobnih dogodkov je lani prišlo tudi v Trstu, in sicer konec septembra (tatovi so iz trezorja Ipercoopa v Ul. Svevo odnesli 100.000 evrov), 7. oktobra (podvig pri Famili blizu Škofij ni bil uspešen) in 30. decembra (pri trgovini Pam na Drevoredu Campi Elisi so tatovi nehote uničili 36.000 evrov). Tržaški karabinjerji in policisti so združili moči in ob pomoči državnega tožilstva začeli nadzirati osebe, ki so se v preteklosti ukvarjale z orožjem ter eksplozijami. Prišli so na sled tolpi in v noči na ponedeljek aretirali vseh pet njenih članov, ko so naskakovali trezor supermarketa v mestu Feltre pri Bellunu.
Za zapahi so 55-letni Ivan Termini, 26-letni Damiano Doardo, 45-letni Giovanni Golfetto, 40-letni Federico Rosso (vsi so iz okolice Benetk) ter iz-
Skupna tiskovna konferenca policistov in karabinjerjev
fotodamj@n
vedenec na področju eksplozivov Roberto Arziliero, poznan koz »Gas«, iz pokrajine Ferrara. Termini in Golfetto, ki je rojen v Latisani, sta bila nekoč povezana s t. i. mafijo z območja reke Brenta, kriminalno organizacijo iz Veneta, ki jo je vodil zloglasni Felice Maniero. Oba sta se prav lani vrnila na prostost po daljši zaporni kazni, preiskovalci pa so ju začeli opazovati. Naposled jim je s prikritimi preiskovalnimi ukrepi uspelo ugotoviti, kdo so člani tolpe, ki uporablja ace-tilen na širšem območju FJK, Veneta in
Emilije-Romagne.
»Večkrat smo jih čakali v zasedi in smo bili na tem, da jih presenetimo med samim dejanjem, oni pa so bili tako oprezni, da jih je najmanjša podrobnost zmotila in so zapustili prizorišče,« je včeraj povedal vodja preiskovalnega oddelka tržaških karabinjerjev Fabio Pasqua-riello. Pristavil je, da je bila preiskava zelo zahtevna in da so se preiskovalci od te izkušnje veliko naučili. »Te tolpe pa smo bili že kar naveličani, saj jo je bilo zelo težko ugnati.« Antonio Garritani,
vodja operativnega oddelka karabinjer-jev, je dodal, da brez sodelovanja s policijo tako zapletenih dejavnosti sami ne bi mogli izvesti.
Sklepno dejanje je bilo na vrsti v noči na ponedeljek v Feltrah. Tatovi so z ukradeno pando vdrli v vhodne prostore supermarketa Famila in nato nastavili eksplozivno napravo z 200 grami TNT-ja ter električno žico, ki bi morala povzročiti eksplozijo. Na lepem so jih presenetili številni policisti in karabinjerji pod vodstvom Fabia Soldaticha. Štiri storilce so prijeli takoj, Arziliero pa je pobegnil z avtomobilom. Akcija pa je bila dobro organizirana in kakih 10 kilometrov daleč je ubežnika ustavila patrulja karabinjerjev iz kraja Piove di Sacco. »Akcija bi lahko bila nevarna, a smo bili nanjo dobro pripravljeni,« je razložil vodja mobilnega oddelka Roberto Giaco-melli. Aretiranci so v zaporih v Trstu, Bellunu in Padovi, preiskovalci pa zdaj preverjajo, katere tatvine je dejansko izvedla peterica. Vpletenost v tržaške primere je treba še potrditi. Varnostni organi obenem opozarjajo, da to ni edina skupina, ki izvaja tatvine z acetilenom, trgovci naj bodo torej previdni. (af)
6
Četrtek, 13. marca 2014
TRST
/
mlečne kvote - Protest članov spontanih odborov pridelovalcev
Traktorji pred deželo
Predstavniki ti. spontanih odborov pridelovalcev mleka, ki so že v začetku februarja zasedli tržaško nabrežje s kakimi dvajsetimi traktorji, so včeraj zaostrili svoj protest. V popoldanskih urah so trije veliki traktorji zapeljali na Veliki trg, tik pred vhod predsedstva deželne vlade in ga blokirali. Z enim traktorjem so skušali zapreti tudi stranski vhod nasproti hotela Duchi d'Aosta, vendar jim je policijski avto to preprečil.
Protestniki, ki se ne strinjajo s sedanjim sistemom podeljevanja mlečnih kvot in zahtevajo preklic glob za proiz-
SDGZ: srečanje o komunikaciji danes odpade
Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da danes napovedano srečanje o komunikaciji v okviru projekta Inkubator za mlade podjetnike odpade zaradi bolezni predavateljice . Nadomestni termin bodo sporočili naknadno.
SKP zbira podpise za listo s Tsiprasom
Stranka komunistične prenove - Evropska levica obvešča vse občane, ki bi radi podprli na evropskih volitvah levičarsko listo »L' Altra Europa con Tsipras«, da lahko pridejo podpisat za predložitev liste danes, 13. marca, in jutri, 14. marca, od 09.00 do 13.30 na pokrajinski sedež SKP - Ul. Tarabocchia 3, 1. nadstropje.
Cristicchi nastopa danes na liceju Nordio
Simone Cristicchi bo danes nastopil s predstavo »Magazzino 18« na likovnem liceju Nordio v Trstu. Igro, ki obravnava eksodus italijanskih Istranov, bodo na šoli uprizorili na pobudo Ljudske univerze in ezulskih združenj.
Pogovor o Trstu na filmskem platnu
Trst je v zadnjih letih postal kulisa številnih odmevnih filmov, kar utegne povečati tudi njegovo turistično privlačnost. Na Novinarskem krožku (Korzo Italia 13) se bodo danes ob 18. uri o tem pogovarjali izvedenci Barbara Candotti (ko-ordinatorka deželne skupine mladih FAI), Federico Poillucci (predsednik Film commission FJK), Francesca Puleo (avtorica knjige »Architetture urbane in un ciak«); pogovor vodi Elena Carlini.
Predavanji o možganih v kavarni Tommaseo
V	kavarni Tommaseo bo danes ob 18. uri drugo srečanje Kavarne znanosti. Pobuda Univerze se uvršča v Teden možganov, ki ga te dni prireja v Trstu visoka šola Sissa. Govor bo o možganih in njihovih okvarah: dr. Marcello Naccarato bo na poljuden način povedal, kaj se v možganih spremeni po iktusu, dr. Elena Milani pa o »tehnologiji Star trek«, ki težkim invalidom omogoča, da z električnimi impulzi možganov upravljajo invalidski voziček, gibljejo protezo ali pišejo na računalnik.
Koncert antične glasbe v dvorani Bartoli
V	okviru festivala antične glasbe Wunderkammer bo drevi ob 21. uri v dvorani Bartoli Rossettijevega gledališča koncert mednarodnega ansambla Tetraktys. Kvintet, ki ga vodi nizozemski flavtist Kees Boeke bo predstavil »avantgardno glasbo« poznega 14. stoletja.
Srečanje in pogovor s slikarjem Carlom Piemontijem
Drevi ob 20. uri bo v prostorih Svobodne akademije umetnosti v Ul. Rittmeyer 18 srečanje s slikarjem Carlom Piemontijem. Večer bo uvedel Roberto Vidali, pogovor z umetnikom o njegovih novejših delih, ki so bila pred nedavnim razstavljena na sedežu zavoda Ad Formandum, bo vodila Serenella Dorigo.
Publikacija o arhitekturnih znamenitostih v Trstu
V	salonu Piemontese v palači Economo na Trgu Liberta 7 bo danes ob 17. uri predstavitev publikacije »I luoghi delle Ville«, ki predstavlja tudi nekatere zgodovinske vile v Trstu (Necker, Cosulich, Bazzoni). Sodelujejo predstavniki spomeniškega varstva, predsednica pokrajine in združenja Gruppo Immagine, ki je tiskalo publikacijo.
Včeraj danes
d] Lekarne
SKD Tabor
Prosvetni dom -Opčine vabi
danes, 13. marca ob 20.30 na predstavo
(u)TRI(n)KI
v realizaciji KUD-a GREŠNI KOZLI
U Kino
Trije veliki traktorji od včeraj
popoldne povsem onemogočajo vstop skozi glavni vhod v deželno palačo na Velikem trgu
fotodamj@n
vajalce, ki so presegli dovoljeno proizvodnjo mleka, so napovedali prihod še drugih traktorjev iz Furlanije in bližnjega Veneta, ki je eno od središč protestnega gibanja za mlečne kvote. Grozili so celo, da bosta v Trsti pripeljali dve cisterni z gnojnico, ki naj bi jo nameravali razliti po Velikem trgu.
Policija je zastražila deželno palačo in bližnje mestne predele, ni pa neposredno ukrepala proti protestnikom. Več desetin agentov jih je nadzorovalo, pripravljeni pa so bili na posredovanje v primeru zaostritve protesta.
Danes, ČETRTEK, 13. marca 2014
KRISTINA
Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.08 - Dolžina dneva 11.47 - Luna vzide ob 15.10 in zatone ob 4.57.
Jutri, PETEK, 14. marca 2014
MATILDA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 20 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj C.
Do sobote, 15. marca 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 - 040 630213.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
AMBASCIATORI - 16.10, 18.10, 20.10, 22.00 »300 - L'alba di un impero«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00, 21.30 »Hannah Arendt«; 20.00 »Il su-perstite«.
FELLINI - 16.30, 18.45, 21.15 »12 anni schiavo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Allacciate le cinture«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.10 »Lei«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Ida«.
KOPER - PLANET TUŠ - 19.20, 21.20 »300 - Vzpon imperija 3D«; 18.20, 20.20 »300 - Vzpon imperija«; 17.40, 19.50 »Kurir«; 17.00 »Lego film 3D«; 18.00, 20.45 »Montevideo, se vidimo!«; 21.00 »Nimfomanka«; 19.00, 21.10 »Nonstop«; 18.45 »Panika«; 16.40 »Pompeji«; 17.20 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana 3D«; 16.20 »Pustolovščine gospoda Peabo-dyja in Shermana«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Kakršen oče, takšen sin«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 20.00, 22.15 »Need for speed«; Dvorana 2: 16.40, 21.00 »Disney's Saving Mr. Banks«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Su-percondriaco ridere fa bene alla salute«; Dvorana 3: 22.10 »Snowpiercer«; 16.30, 18.10, 20.10, 22.15 »47 Ronin«; Dvorana 4: 16.40, 18.30, 20.30 »Mr. Peabody e Sherman«;
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.45 »Mr. Pea-body e Sherman«; 16.00, 20.20 »Mr. Pea-body e Sherman 3D«; 21.40 »Need for speed«; 16.30, 19.05 »Need for speed 3D«; 19.10 »47 Ronin«; 18.00, 22.15 »47 Ronin 3D«; 16.40, 21.30 »Supercon-driaco, ridere fa bene alla salute«; 19.00 »Maldamore«; 16.40 »Her«; 21.40 »Lei«; 16.00, 20.10 »300 - L'alba di un impero«; 18.05, 22.15 »300 - L'alba di un impero 3D«; 19.20, 21.40 »Allacciate le cinture«; 16.40, 19.00, 21.20 »La bella e la bestia«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 21.45 »Mr. Peabody e Sherman«; Dvorana 2: 17.15 »47 Ronin 3D«; 20.15 »The Defector - escape from North Korea«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Ne-ed for speed«; Dvorana 4: 18.10, 20.15 »Supercondriaco, ridere fa bene alla salute«; 22.15 »300 - L'alba di un impero«; Dvorana 5: 17.45, 19.50, 22.10 »Allac-ciate le cinture«.
S Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 16. marca, izlet po Kosovelovi poti. Zbirališče v Sežani, na trgu pred cerkvijo ob 8.30. Predvidene so približno 3 ure zmerne hoje. Vabljeni.
KRU.T vabi na velikonočni izlet na Tren-tinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trenta in Sir-mione in Gardskega jezera, od 19. do 21. aprila. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKD DRAGO BOJAN in Društvena gostilna Gabrovec organizirata izlet na Hrvaško. Pridite z nami v soboto, 31. maja, in skupaj si bomo ogledali otok Rab in okoliške otoke. Povratek v ponedeljek, 2. junija. Info in prijave: 3402741920 (Mirela).
Ei Turistične kmetije
AGRITURIZEM CESARICA
pri Piščancih:
odprto ob sobotah in nedeljah. 040-43992
Id Osmice
DRUŽINA COLJA (Culjevi) so odprli osmico, Samatorca 21. Tel. 040229326. Vljudno vabljeni.
DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Vabljeni! Tel.: 3473648603.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800.
SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni.
V	LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. Toplo vabljeni.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211.
MARIZA IN IGOR
sta odprla OSMICO v Ricmanjih.
S Poslovni oglasi
KRU.T - obvešča, da sta se sprostili dve mesti za izlet v Vicenzo v soboto, 15. marca, z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Mo-netu«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE - Podružnica za Kras organizira v nedeljo, 16. marca, pohod iz Bazovice izpred spomenika Bazoviškim žrtvam do Kraškega roba, s pogledom na dolino Glinščice in v obratno smer. Ob poti si bodo pohodniki ogledali didaktični naravoslovni center, bazoviško fojbo, katinarski ključ in druge znamenitosti. Pot bo po ravnem, s postanki in zmerno hojo (skupno okrog 4 ure). Primerna je za vse. Zbirališče v Sežani, na stari avtobusni postaji ob 9.00 ali v Bazovici, pri spomeniku ob 9.30. Informacije na tel. št.: 040-900021 ali na 041-350713.
Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
DIPLOMIRANA v biologiji nudi lekcije iz matematike, naravoslovja in znanstvenih predmetov v slovenščini ali italijanščini; tel. 346-9712707.
IŠČEM avto iz druge roke, v dobrem stanju, srednje kubature. Tel. št.: 040228390.
KUPIM PODRTIJO z dvoriščem v krajih Prosek, Opčine, Repen ali Zgonik, vsaj 200 kv.m. Tel. št.: 348-5872062.
NA PROSEKU dajemo v najem novo, kvalitetno, opremljeno stanovanje, primerno za eno ali dve osebi. 60 kv. m., balkon, kuhinja, dvojna spalnica in manjša spalnica - garderoba. Za info 348-4208079.
PRODAJAM ZEMLJIŠČE nad cesto Dolina - Mačkolje, 950 kv.m., cona E5- kmetijska namembnost. Klicati na tel. št.: 040-228597 (ob uri kosila).
PRODAM biološki kis iz grozdja refo-ška iz leta 2005, 5l za 10,00 evrov. Tel. št.: 040-576116 (ne od 14. do 16. ure).
V ŠOTORU PRI BRIŠČIKIH je na pustni torek nekdo po pomoti vzel moje črno jakno znamke Himalaya, v katerem so bili tudi osebni dokumenti. Najditelj naj me prosim kontaktira na tel. št. 340-8789331 ali 040-327053.
/
TRST
Četrtek, 13. marca 2014
7
ii Čestitke
Naši zvesti, vedno mladostni pevki NEDI, ob njeni okrogli obletnici, želi mnogo zdravja in vse najboljše Župnijska skupnost Repentabor.
Pred 60. leti bila je luna prava, ko je NEDA BL'ŠKVA s Cola na svet prijokala. Da bi zdrava in vesela še mnogo let obraz nasmejan imela ji želijo žene od »kompanije«.
Draga GIADA. Danes praznuješ 18. rojstni dan in s tabo bomo praznovali cel dan. Ob tem dnevu ti želimo, da zdravje in sreča ne odšla bi mimo, vsi, ki te imamo radi.
9 Šolske vesti
SLOV.I.K. - Program enoletnega šolanja v Sloveniji za dijake višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Dijaki imajo možnost, da eno leto šolanja opravijo v Ljubljani in se potem vrnejo na matično šolo v Italijo. Več informacij: www.slovik.org. Organiziran obisk šole in dijaškega doma v Ljubljani (za dijake in starše): v sredo, 19. marca, od 13.00 do 15.00. Prijave zbiramo na naslovu info@slo-vik.org do sobote, 15. marca.
□ Obvestila
SDGZ obvešča, da zaradi bolezni predavateljice, srečanje namenjeno poslovni komunikaciji predvideno za danes, 13. marca, odpade.
ZKB vabi cenjene člane in stranke na uradno predajo defibrilatorja openski vaški skupnosti, ki bo v petek, 14. marca, v razstavni dvorani ZKB na Opčinah ob 18.00. Prosimo, da potrdite prisotnost na tel. št.: 040-2149278 ali clanisoci@bcccarso.it do danes, 13. marca. Cenili bomo vašo prisotnost!
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 14. marca: ob 18. uri potopisno predavanje v gostilni (Nanos, Razdrto) Ksenije Čermelj »Tad-žikistan«; ob 20. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos, izpred gostilne, ki je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Do 23. marca je v prostorih gostilne še vedno na ogled fotografska razstava avtorja Dušana Pavlice »Motivi beneškega karnevala«.
SPDT vabi na 60. občni zbor v petek, 14. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju, v prostorih SKD Barkovlje, Ul. Bonafata št. 6.
TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah v petek, 14. marca, ob 20.45 pevska vaja samo za nove pevce (za tiste, ki so k zboru pristopili od začetka nove sezone), v torek, 18. marca, ob 20.45 redna pevska vaja za vse.
KOMISIJA ZA ENAKE MOŽNOSTI Pokrajine Trst v sodelovanju z občino Repentabor vabi na strokovno predavanje »Rak na dojki: Preventiva, zdravljenje in zdrava prehrana«. Predavala bosta prof. dr. Fabrizio Zan-conati, odgovoren za presejalno (screening) diagnostiko raka dojke pri tržaški bolnišnici dr. Bruna Scag-giante, predsednica tržaške sekcije LILT-a (Lega Italiana per la Lotta con-tro i Tumori). Predavanje bo v soboto, 15. marca, ob 18.00 v kulturnem domu na Colu.
MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja telovadno uro za otroke od 6. do 12. leta v soboto, 15. marca, od 16.30 do 17.45 »Yoga telovadba: sprostitev in koncentracija« na sedežu, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 0402602395.
TABORNIKI RMV sporočajo vsem članom, ki se bodo bodo 15. in 16. marca udeležili izleta v okolico Belopeških jezer, da je odhod za nižje in višje srednješolce v soboto, 15. marca, na parkirišču pred športnim centrom (polisportiva) na Opčinah ob 13.30. Zbirališče tudi v Doberdobu na trgu ob 14.00. Povratek v nedeljo, 16. marca, je previden za 18.00. Osnov-
nošolci štartajo v nedeljo, 16. marca, ob 7.00 z Opčin. Zbirališče bo na parkirišču pri krožnem križišču (smer Bani). Ob 7.30 zbirališče tudi na parkirišču štandreškega pokopališča. Po-vratek je predviden ob 18.00. Taborniški srečno.
AD FORMANDUM - uporaba aplikativne programske opreme: 30-urni uvodni tečaj za spoznanje osnov dela z računalnikom. Več informacij na sedežu, Ul. Ginnastica 72. Tel. št.: 040566360, ts@adformandum.org.
AD FORMANDUM v Trstu sprejema prijave na tečaje slovenščine na osnovni stopnji ter angleščine in slovenščine v obliki pogovornih vaj v skupini. Več informacij na sedežu, Ul. Ginnastica 72. Tel. št.: 040-566360, ts@adformandum.org.
AŠZ JADRAN obvešča, da bo organiziran avtobus ob priliki zelo važne in zahtevne košarkarske tekme državne C-lige med »Basket Bassano« in »AŠZ Jadran«, ki bo v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri v Bassano del Grappa (VI). Vodstvo in ekipa vabita zveste navijače, da se pridružijo ekipi v čim večjem številu, ker bo njihova prisotnost in bučno navijanje spodbudno za ekipo. Vpisovanje in informacije na tel. 338-6985052 (Damian).
CENTER HARMONIJA organizira za otroke in odrasle delavnico slovenščine za predšolske otroke, ki se želijo približati in utrjevati slovenski jezik preko igre in zabave. Potekal bo ob ponedeljkih, od 16.30 do 17.30 na sedežu društva, Ul. Canova 15. Prva poskusna lekcija bo 17. marca. Obvezne prijave in info na tel. 320-7431637, in-fo@bambinieadulti.org.
SKD VIGRED vabi v torek, 18. marca, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju, na mesečno predavanje strokovnjakinje za zdravo prehrano Marije Merljak na temo: »Kako premagamo telesno in možgansko utrujenost, kako s hrano ojačimo in izboljšamo spomin, itd... «
SC MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 19. marca, ob 18.30 v prvem in ob 19.15 v drugem sklicu na sedežu, Ul. Cicerone 8.
SKGZ obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v sredo, 19. marca, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco, 22/II).
KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Prijave in dodatne informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne - vabi na 46. redni občni zbor: prvi sklic v ponedeljek, 24. marca, ob 20.30 in drugi v četrtek, 27. marca, ob 20.30.
PRAVLJIČNO-PRIPOVEDNA in gledališka delavnica - Hiša pravljic ter društvo Hrast vabita vzgojitelje, učitelje, mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin, amaterske igralce, študente in vse, ki jih veseli delo z otroki in ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenskega jezika na delavnici v soboto, 29. marca. Info na hisa-pravljic@gmail.com ali 334-1243766.
KMEČKA ZVEZA obvešča člane in posestnike gozdov na zavarovanih območjih Nature 2000 (it. SIC in ZPS), da je rok za sečnjo, podaljšan do 31. marca. Na nezavarovanih območjih, po novem gozdarskem pravilniku, pa poteka sečnja brez časovne omejitve skozi celo leto.
Prireditve
NŠK- Oddelek za mlade bralce vabi danes, 13. marca, ob 17. uri na srečanje z žabo Polono ter njenim avtorjem Markom Gavriloskim in njeno ilu-stratorko Katerino Kalc. Vabljeni predvsem osnovnošolci, a tudi drugi mladi bralci!
SKD TABOR vabi na predstavo (u)TR(n)KI v realizaciji Kud-a »Grešni kozli« danes, 13. marca, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine.
DUTOVLJE - Petkov večer na domačiji v Dutovljah je tokrat namenjen zlasti kmetovalcem, vrtičkarjem in lastnikom gozdov. Gost tokratnega večera, 14. marca, ob 19. uri bo predavatelj Milko Novič, dr. kemije, iz Brij pri Koprivi, ki bo spregovoril o bio oglju, njegovi proizvodnji, lastnostih in uporabi v modernem kmetijstvu. Družbo mu bo delal raziskovalec Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra s Ptuja, dr. Dušan Klinar. Večer bo povezoval domačin Bogdan Ma-carol.
RICMANJSKI TEDEN: 14. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani triler v tržaškem narečju El »Maggiordomo in giallo«, dramska skupina Proposte teatrali - F.I.T.A., tekst in režija Luciano Volpi; 16. marca, ob 10.00 na različnih lokacijah v vasi (zbirališče pred vaško cerkvijo, v primeru slabega vremena ob 11.00 v prireditveni dvorani) koncert Pihalnega orkestra Ri-cmanje (dirigent Aljoša Tavčar); 19. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani ZMePZ Slavec-Slovenec (vodi Danijel Grbec), komični duo Rita in Helena, Tatiana Turco in Valentina Strain.
ŽUPNIJA NA PROSEKU sporoča, da bo nadškof Giampaolo Crepaldi podaril zakrament svete birme sedmim dekletom in fantom v soboto, 15. marca, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Martina.
DRUGI KONCERT revije kraških pihalnih godb v organizaciji ZSKD in JSKD bo v soboto, 15. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Postojni. Nastopajo Pihalni orkester Komen (dir. Matija Tavčar), Pihalni orkester Kras-Doberdob (dir. Patrick Quag-giato) in Postojnska godba 1808 (dir. Vid Pupis).
GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA - Trebče prireja »Glasbeni večer z mladimi«, ki bo v soboto, 15. marca, ob 17.30 v prostorih Ljudskega doma v Trebčah. Sodelujejo gojenci godbeniške šole Viktor Parma iz Trebč, otroci otroškega vrtca Elvire Kralj ter 1. razred COŠ Pinka Toma-žiča iz Trebč pod vodstvom prof. Aljoše Saksida. Ne zamudite take priložnosti, čakajo Vas mladi talenti!
PRIMORSKA POJE 2014 - Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst vabi na koncert v soboto, 15. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta v Trstu. Nastopili bodo: MePZ DU Cerkno, MoPZ Fantje izpod Grmade - Devin, ZePZ Kalina - Ilirska Bistrica, Župnijski zbor sv. Urbana - Go-dovič, Komorni DePZ Vox Ilirica -Ilirska Bistrica, MoVS Idrijski oktet.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 15. marca, ob 20.30 na ogled predstave »Oj, ta vojaški stan« v priredbi MPZ Kraški dom, ki ga vodi Vesna Guštin. Nastopajo Ilja Buffon, Maruška Guštin in sopranistka Sara Jablanšček.
SLOVESNOST V DOLINI - v soboto, 15. marca, bo slovesnost ob poimenovanju večstopenjske šole po Josipu Pan-gercu. Ob 10. uri bo svečana zahvalna sv. maša v dolinski župnijski cerkvi, ki jo bo daroval nadškof Alojz Uran. Sledil bo slavnostni sprevod iz cerkve do šole z godbo, narodnimi nošami, praporščaki, šolarji in drugimi gosti. Ob 11. uri na šoli bo slovesna razglasitev poimenovanja in kulturni program.
V SKLOPU PROJEKTA Pokrajine Trst »Inovacije za žensko podjetništvo«, pri katerem sodelujeta Občina Dolina in KD Valentin Vodnik, bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu razstava ženskih obrtniških del v soboto, 15. marca, od 15. do 19. ure. Ob 16.30 bo kratek kulturni spored.
DRUGI KONCERT revije kraških pihalnih godb v organizaciji ZSKD in JSKD ter v sodelovanju s SKD Lonjer-Katinara bo v nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Nastopajo GD Nabrežina (dir. Sergio Gratton), PO Breg (dir. Edvin Križmančič) in Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škamperle).
FRANKO VECCHIET - MEMORABILIA:
v nedeljo, 16. marca, ob 11. uri bo potekal vodeni potek razstave »Memora-bilia« v italijanskem in slovenskem jeziku v spremstvu umetnika in kustosinje Giulie Giorgi v muzeju Revoltella v Trstu (Ul. Diaz 27). Vabljeni!
KD KRAŠKI DOM in Razvojno združenje Repentabor vabita v kulturni dom na Colu, na ogled veseloigre »Dobra letina« v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri.
SKD LIPA vabi ob Dnevu žena v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri v Bazovski dom na otvoritev likovne razstave Revolucija barv, slike Saška Križmančič Miot in risbe Anja Križmančič. Predstavitev Jasna Merku'. Glasbena kulisa Moška vokalna skupina Lipa in...
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na predvajanje igrano - dokumentarnega filma »Sfinga -Zadnja skrivnost Triglavske stene« v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri v KD na Proseku. Vabljeni.
DSI vabi v ponedeljek, 17. marca, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na razgovor s filozofom dr. Brankom Klunom na temo »Ali se mora vera bati znanosti?«. Začetek ob 20.30.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst, Gorica, Videm vljudno vabi v ponedeljek, 17. marca, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu, Ul. F. Filzi 14, na predstavitev znanstvene monografije prof. Marije Kacin »Žiga Zois in italijansko gledališče«. Knjigo M. Kacin bo predstavila Marija Pirjevec.
ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK v sodelovanju z revijo Galeb vabi v torek, 18. marca, ob 10.30 v Narodni dom, Ul. Filzi 14, na predstavitev zadnjega knjižnega podviga Marka Kra-vosa »Sedem veselih otroških igric«. Poleg avtorja se bodo srečanja udeležili še učenci COŠ Pinko Tomažič iz Trebč, Slavko Pregl, predsednik Knjižne zadruge v Ljubljani in Marjan Manček z razstavo ilustracij Kravo-sovih del. Vabljeni veliki in mali, vneti za igro in knjigo ali domače živali!
SKD BARKOVLJE: ciklus predavanj na temo »In... forma - Predhodna zdravstvena zaščita pri različno mladih« v sodelovanju z A.R.I.S., tržaško neprofitno organizacijo, ki skrbi za dobro počutje mladih in manj mladih. Zadnji: 19. marca (dr. Laura Redolfi »Kako ohranjati spomin«). Pogovor bo v slovenščini in italijanščini. Začetek ob 20.30.
ŽENSKA SE DELA NE BOJI v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu je do polovice aprila na ogled razstava, ki jo je pripravila Skupina 35-55 SKD France Prešeren. Na ogled so fotografije, ki sta jih v svoj objektiv ujeli Sonja Gregori in Sonja Žerjal. Vabljeni!
POŠTNA RAZSTAVA ob 140. obletnici pošte v Dolini v Mitelevropskem Poštnem in Telegrafskem Muzeju v Trstu. Na izvirni zgodovinski razstavi so na ogled originalni predmeti in dokumenti dolinskega poštnega urada rodbine Pangerc iz 19. stol. Urnik: od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure; ob četrtkih tudi popoldne od 15. do 18. ure. Razstava bo odprta do 20. marca.
SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Darinke Vidmar z naslovom »Vezilna nit iz preteklosti v sedanjost«, v Bambičevi galeriji na Opči-nah. Urnik razstave: 10.00-12.00 / 17.00-19.00 (pon./ned.), do 21. marca.
KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 22. marca, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lorenzi. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208.
Za veliko nesebično pomoč darujeta Alekseja in Primož Možina 200,00 evrov za Sloga Tabor.
V	spomin na brata Rikota daruje Zvon-ko Lavrenčič z družino 50,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok in 50,00 evrov za KK Adria.
Renata in Franco Pečar darujeta 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Alda Cingerla darujeta Miranda in Renato Blason 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Alda Cingerla darujejo Marina, Elena in Tamara 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Alda Cingerla darujeta Marija in Adela 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Prispevki
V spomin na dragega botra Brunota daruje Bruna z družino 50,00 evrov za TFS Stu ledi.
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Darja Pertot vd. Zidarič
Žalostno vest sporočajo
Boris, Sonja, Ivana in Luka.
Pogreb bo v soboto, 15. marca, ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Nabrežina, 13. marca 2014
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
Zadnji pozdrav sestri Darji. Brat Renato s Karlo
ter nečaki Andrej, Igor, Jasna z družinami
Ob izgubi drage tete Darje se sožalju pridružujeta
Pavel in Vera z družinama
Dragi Darji zadnji pozdrav.
Danica in Livio
Žalujemo s svojci. Družina Baldissin
Ob boleči izgubi drage mame izrekajo odborniku Borisu Zidariču in svojcem iskreno sožalje
upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci
Zadružne kraške banke
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Zmaga Petaros
Žalostno vest sporočajo
sin Doljan in hčerka Divna z družinama, vnuki Patrick, Alan, Daniel, Martin, mali Ivan ter ostalo sorodstvo.
Od nje se bomo poslovili v soboto, 15. marca, od 11.30 do 13.20 v ulici Co-stalunga.
Pogreb z žaro bo v torek, 25. marca, ob 13. uri na pokopališču v Borštu.
Boršt, 13. marca 2014
Pogrebno podjetje Alabarda
Zadnji pozdrav teti Zmagi
Vladimir, Vesna, Carmen, Tjaša in Julija
Doljanu izrekajo iskreno sožalje prijatelji jutranje telovadbe Breg
Ob smrti FRANCKE FURLAN sočustvuje s svojci
družina Škabar
8
Četrtek, 13. marca 2014
TRST
več fotografij na
www.primorski.eu
dolina - Pred sobotnim poimenovanjem večstopenjske šole
Arhiv Josipa Pangerca
hrani nesluteno bogastvo
Na osrednjem dolinskem trgu, ki je posvečen padlim za svobodo in mu ljudje pravijo tudi Gorica, že vsaj tri stoletja stoji hiša, ki je danes rožnate barve. Pogled na njeno pročelje pa ne da slutiti, kakšno bogastvo se skriva v njeni notranjosti.
Priložnost za obisk nekdanje gostilne Pangerc predstavlja sobotna slovesnost, na kateri bodo večstopenjsko šolo v Dolini poimenovali po Josipu Pan-gercu. Spored predvideva slovesno bogoslužje v dolinski cerkvi, ki ga bo ob 10. uri daroval nadškof Alojzij Uran, in sprevod do šole, kjer bo okrog 11. ure slovesno poimenovanje.
Kdo pa je bil Josip Pangerc (18681925)? Zakaj so se v Bregu odločili, da večstopenjsko šolo poimenujejo po tem Do-linčanu, ki je študiral na ljubljanski realki in postal ena vodilnih tržaških osebnosti svojega časa? Nedvomno zato, ker je med svojim županovanjem dal sezidati kar pet slovenskih šolskih poslopij v dolinski in eno v miljski občini ter bil skoraj petnajst let predsednik okrajnega šolskega sveta. A tudi zato, ker je bil Josip Pangerc vsestransko družbeno-politično aktiven v Bregu in Istri: bil je namreč poslanec, nadžupan, direktor poštnega urada, ustanovitelj društva Vodnik, skladatelj, vitez cesarskega reda Franca Jožefa ...
Da bi bolje spoznali njegovo življenjsko zgodbo, smo se odpravili v Dolino, kjer nas je v rožnati hiši na trgu pričakal Marko Manin, po izobrazbi sicer glasbenik, ki pa veliko energij in prostega časa vlaga v ovrednotenje arhiva družine Pangerc ter zlasti svojega pra pradeda Josipa. Arhivska zbirka je resnično bogata in bo najbrž zamikala marsikaterega zgodovinarja in raziskovalca. Ob pogledu na šte-
Desno Marko Manin pred vhodom v Pangerčev arhiv, na ostalih fotografijah del gradiva
fotodamj@n
vilne dokumente, gradbene načrte (na primer ceste, ki dolinski trg povezuje s pokopališčem), notne rokopise, odlikovanja, časopisne izrezke, postane jasno, da je družina vestno spravljala ne samo vse, kar je bilo povezano z življenjem in delom Josipa Pangerca, temveč tudi material o pomembnih zgodovinskih dogodkih, kot je bil na primer izbruh prve svetovne vojne. Marko je bogato zapuščino odkril pred približno desetimi leti na podstrešju rodbinske hiše: dokumenti so bili v raznih škatlah ali skriti pod deskami. Od takrat jo skuša katalogizirati in restavrirati, njegov cilj pa je odprtje etnološkega muzeja, saj bi z bogatim arhivskim gradivom lahko predstavili marsikateri segment iz vaškega življenja. Na primer zgodovino vina bre-žanka, ki ga je opeval že Valentin Vodnik, proizvajal pa tudi Josip Pangerc: v arhivu hranijo oglas, s katerim je vino reklamiral na straneh Slovenca, predvsem pa še nekaj steklenic letnikov 1903 in 1906. Ali pa
»wellness center«, s katerim se je že na začetku 20. stoletja lahko pohvalila Dolina: Josip Pangerc je namreč dal zgraditi termalno zdravilišče po Kneippovi metodi.
Med najdragocenejše dokumente nedvomno sodi originalni in baje edini ob-
stoječi načrt avstro-ogrskega mednarodnega industrijskega razstavišča Trieste Expo, ki je leta 1882 potekal pri Sv. Andreju. V skrbno urejenem albumu so ročno risani načrti paviljonov, stopnišč, cestnih svetilk in celo stranišč.
Skratka, res veliko bogastvo, mimo katerega ne bo mogel nihče, ki bi se rad poglobil v raziskovanje brežanske in istrske zgodovine. In ki bi si zato najbrž zaslužilo podporo javnih ustanov in profesionalnih zgodovinskih institucij. (pd)
boljunec - Fotografska razstava v društvenem baru
Ženska se dela ne boji
Odprli so jo ob 8. marcu, na ogled pa bo do polovice meseca aprila
Obrtnice bodo razstavljale v gledališču Prešeren
V soboto bodo v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu odprli razstavo umetniških in obrtniških izdelkov, ki so nastali v sklopu projekta o ženskem podjetništvu. Projekt je financirala Dežela FJK, izvedla pa Pokrajina Trst v sodelovanju s številnimi partnerji, med katerimi je bila tudi dolinska občinska uprava. Cilj projekta je bil osveščanje žensk na področju kulture podjetništva ter spodbujanje podjetniških in obrtniških dejavnosti. Izvedli so dva izobraževalna tečaja, namenjena ženskam med 18. in 40. letom, ki so nezaposlene/brez službe ali v dopolnilni blagajni.
Obrtne izdelke, delo 20 udeleženk izobraževalnega tečaja, bodo v soboto predstavili na razstavi, ki jo bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu, postavilo KD Valentin Vodnik. Ob tej priliki bodo razstavljale tudi nekatere ustvarjalke z dolinske občine, ki se že vrsto let ukvarjajo z obrtniško dejavnostjo. Razstava bo na ogled samo v soboto od 15. do 19. ure, ob 16.30 pa je predviden tudi kratek kulturni spored.
Na predvečer osmega marca so članice Skupine 35-55 SKD France Prešeren v društvenem baru n' G'rici v Bo-ljuncu odprle zanimivo fotografsko razstavo, ki so jo naslovili »Ženska se dela ne boji«. Na ogled je dvajset fotografij, ki prikazujejo ženske pri delu. Posnete so bile na različnih koncih sveta, od otoka Paga vse do južne Aljaske, s posebnim poudarkom na južno Azijo.
Na odprtju razstave (na sliki Fo-toDamj@n), ki se ga je udeležilo lepo število domačinov, je Sonja Gregori, ki je avtorica večine fotografij, orisala doživetja in okoliščine, v katerih so posnetki nastali. Obiskovalci so z velikim zanimanjem sledili pripovedovanju o marsikomu neznanih krajih in običajih, ki se zelo razlikujejo od naših.
Razstava bo na ogled do polovice aprila, izjemoma pa so jo članice Skupine 35-55 odprle tudi prejšnjo nedeljo zjutraj in domačinke povabile na kavo in domače pecivo. Na vabilo se je odzvalo lepo število vaščank, ki so bile nad pobudo zadovoljne in so marsikatero fotografijo s presenečenjem komentirale.
Lepo je uspela tudi tradicionalno družabno srečanje, ki ga ob 8. marcu vsako leto prireja Zveza žensk iz Bo-ljunca. V društveni dvorani je vladalo veselo vzdušje, ob prijetni glasbi in bogato obloženi mizi so si ogledale projekcijo fotografij o kraški ohceti, slikovitem pohodu na Kanin in o prelepem Butc-hart Garden, mojstrsko urejenem botaničnem vrtu na otoku Vancouver. (so)
križ - Predstavitev knjige Marjuče Offizia
Ponatis Iz morja v ponev vzbuja veliko pozornost
V Križu so ob 8. marcu ženske imele dvoje prireditev. Ob tradicionalnem družabnem srečanju (na sliki v domači restavraciji Lampara) so se zbrale tudi pri knjižni predstavitvi.
Petindvajset let po prvem izidu kulinarične uspešnice se je med bralce vrnila Marjuča Offizia s ponatisom uspešnice Založništva tržaškega tiska Iz morja v ponev. Nova, lepo oblikovana, dopolnjena izdaja, ki je bolj kot ponatis pravzaprav nova knjiga. Avtorica je bivša kulturna urednica na Deželnemu sedežu RAI v Trstu (na njegovih valovih je kot deklica prvič nastopila leta 1946!) in izkušena kuharica ter poznavalka ribjih jedi. Najosnovnejše recepte se je naučila od mame. »Doma smo vedno jedli ribe, a tiste najcenejše: sardone, kvečjemu kak ka-lamar.« V kuhanju preostalih se je pre-
izkusila kasneje. »Meni so vse ribe všeč, tudi tiste, ki na primer zaudarjajo po jodu. Vedno pravim, da imam škafo v ustih: vse moram poskusiti.« Recepte si je v vseh teh letih vestno zapisovala, še danes si zapiše, če je s skuhanim zadovoljna. Zato ni čudno, da je v knjigi veliko novih ali tudi samo posodobljenih receptov: skupaj okrog 170!
Offizia je o nastanku prve in druge različice Iz morja v ponev na praznik žensk spregovorila v Ljudskem domu v Križu, kjer je bila gostja SKD Vesna in domače sekcije VZPI-ANPI. Čarobni svet ribje hrane sta, poleg avtorice, predstavila domačin Mitja Tretjak in urednica ZTT Martina Kafol, medtem ko je prireditev v imenu prirediteljev uvedel Juri Zeriali. Sledila je družabnost, ki jo je popestril Evgen Ban.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 13. marca 2014
9
GLOSA
Poitalijančevanje imen in priimkov
Jo2e Pirjevec
iT!
L v
Êkà
Prejšnji teden sem imel še enkrat priliko spoznati, kakšna razlika je v razumevanju slovenstva, identitete in skupne zgodovine med Tržačani in Kranjci. Ne zamerite, da govorim o lastni izkušnji, a zgodba je zame boleča, za vas pa bo mogoče zanimiva.
Junija 2011 je desničarsko usmerjeni tednik »Reporter« objavil članek Boštjana Turka pod naslovom »Referenti in renegati«. V njem se je ta kolumnist, ki je znan zaradi svoje napadalne govorice, obregnil ob mojo knjigo »Tito in tovariši«, pri čemer je o samem besedilu povedal bolj malo, pač pa se me je lotil na osebni ravni. Ugotovil je, da sem se na začetku kariere podpisoval kot Giuseppe Pierazzi in iz tega sklepal, da se tega priimka poslužujem, kakor mi pač paše. Trdil je, da sem človek brez poštenja in časti, pripravljen na narodno prostitucijo, da sem svoje ime po-italijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. »Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainpetdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil delo "Progetti e tentativi di propaganda sovversiva tra le truppe slave di Ra-detzky nella primavera del 1848". Suvereno ga je podpisal (kot vse ostale v tistem času) z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil "pravilnost" fašistične raznarodovalne politike.«
Na ta napad sem moral odgovoriti. Boštjana Turka sem tožil. Po dolgem čakanju je v ponedeljek, 5. marca pred sodiščem v Ljubljani le prišlo do prve razprave. Na njej je Turkov odvetnik Radovan Cerjak ponovil
zgoraj omenjene trditve in v njihovo podkrepitev predložil članek Aleša Žužka, objavljen na spletnem portalu siol.net, v katerem je navedeno, da sem leta 1946 dobil spričevalo prvega razreda osnovne šole, izdano na ime Josip Pirjevec.
Iz tega je sklepal, da sem šele leta 1947 spremenil ime v Giuseppe Pierazzi, kar naj bi seveda potrjevalo tezo, da sem narodni izdajalec oziroma renegat.
Dejstvo, da je obtožencev zagovornik tako govoril, me ni presenetilo. Močno pa me je prizadel članek, ki je izšel naslednji četrtek v ljubljanskem Delu pod naslovom »Boštjan M. Turk razžalil zgodovinarja Jožeta Pir-jevca«. V njem je Marko Jakopec prevzel odvetnikove obtožbe, ne da bi se vprašal, ali tudi držijo. Zgleda, da nikomur ni prišlo niti na misel, da so fašisti v dvajsetih letih prejšnjega stoletja načrtno poitalijančevali priimke primorskih Slovencev in v tem kontekstu tudi priimek moje družine. Kako pa to, da sem na sežanskem spričevalu iz leta 1946 označen kot Josip Pirjevec? Ne iz spomina, temveč na podlagi kasnejše pridobljenega razumevanja takratnih razmer, bi dal naslednjo razlago. V tistem trenutku je moja družina živela v Sežani, ki je spadala v tako imenovano cono A Julijske krajine, ki je bila razdeljena na dva dela. Upravljali so jo Angleži in Američani, ki pa so v dogovoru s Titom iz junija 1945 še spoštovali narodnoosvobodilne odbore, prisotne na terenu. Moja šola je bila v bistvu še vedno partizanska, kar pomeni, da so pristojni za izdajanje spričeval avtomatično poslovenili naše iznakažene priimke. V
mojem primeru so celo pretiravali, saj so me iz Jožeta preimenovali v Josipa, kar je bilo takrat imenitno (Josip Džu-gašvili, Josip Broz).
Zgleda, da smo v tistem prehodnem času tudi dobili jugoslovansko državljanstvo, kajti naslednje leto, ko se je moj oče odločil, da se po dokončnem začrtanju meje med Jugoslavijo in Svobodnim tržaškim ozemljem preseli v Trst, so nam ga skupaj s premoženjem odvzeli. Ni mi popolnoma jasno, ali je moj oče pri tem optiral za italijansko državljanstvo ali pa ga je preprosto ohranil. Vsekakor je ohranil italijanski priimek, kakor večina tržaških Slovencev. Jaz sem s tem priimkom in krstnim imenom Giuseppe doraščal brez večjih problemov, dokler se sredi svojih tridesetih let nisem zavedal, da je to zame ponižujoče. Takrat, ko sem objavil svojo prvo knjigo, sem spremenil priimek, krstno ime pa na svojo roko poslovenil. Zakaj? Ker je zakon tedaj dovoljeval relativno preprosto spremembo poitalijančenih priimkov, kar zadeva krstna imena pa je predpisoval kompleksnejšo proceduro. Šele ko smo dobili zaščitni zakon, je tudi v tem smislu prišlo do sprostitve. To je moja zgodba, Naj še povem, da se od leta 1976 dalje nikoli več nisem podpisoval kot Pierazzi in da sem vseh svojih osem monografij, kolikor sem jih napisal v italijanščini, objavil kot Jože Pirjevec. Svojo nacionalno pripadnost sem vedno javno izpovedoval, med drugim tudi na straneh Primorskega dnevnika. Kaj pravite, ali imam prav, da sem zagrenjen zaradi napadov, ki sem jih deležen v Ljubljani?
VREME OB KONCU TEDNA
Proti Balkanu se bo spuščal hladnejši zrak
Darko Bradassi
Anticiklon nam je tudi v tem tednu po pričakovanjih prinesel stanovitno in povečini sončno vreme. Zaradi visoke koprenaste oblačnosti je v ponedeljek in torek bilo sončno žar-čenje nekoliko manjše in smo zato namerili nekoliko nižje temperature, medtem ko se je včeraj, ob prenehanju burje in jasnem nebu živo srebro marsikje dvignilo celo nad mejo 20 stopinj Celzija.
Najtopleje je bilo na Goriškem in Vipavskem, kjer so ponekod namerili do okrog 22 stopinj Celzija, nekoliko manj vroče pa ob morju, ki je ob pomanjkanju burjice, hladilo obalo. Temperature so vsekakor čez dan za ta čas zelo visoke in za vsaj okrog 6 stopinj Celzija presegajo dolgoletna povprečja. Zelo visoke so zlasti najvišje dnevne temperature, medtem ko so noči razmeroma sveže. Najhladnejša je bila ravno včerajšnja noč, ker je burja ponehala in so se tla zato hitreje ohlajala.
Če se ozremo v višje sloje ozračja, temperature niti niso kdove kako visoke. Višji sloji so sicer toplejši od normalnosti, vendar ne v tolikšni meri, kot bi lahko kazalo zaradi prizem-nih izmerjenih vrednosti. Za primerjavo so bile temperature v višjih slojih v prvi polovici januarja višje od sedanjih. Vendar je sedaj nebo povečini jasno, sončno žarčenje že močno in so dnevi občutno daljši. V prvi polovici januarja je, denimo, radiosonda iz Campoformida pri Vidmu namerila
ničto izotermo na višini nad 3300 metrov, na višini 1500 metrov v prostem ozračju pa 9. januarja +6,6 stopinje Celzija. Včeraj opoldne je radiosonda namerila ničlo na višini 2469 metrov, torej skoraj 1000 metrov nižje kot v januarju, na višini 1500 metrov v prostem ozračju pa +6 stopinj Celzija. Dnevna temperaturna amplituda pa je bila ravno zaradi suhega zraka, v preteklih dneh tudi zaradi severovzhodnih tokov, velika in je razlika med dnevom in nočjo marsikje presegala 15 stopinj Celzija. Kakorkoli že, višji sloji ozračja so trenutno za okrog 4 ali 5 stopinj Celzija toplejši od povprečja.
Nad večjim delom Evrope se še zadržuje soliden anticiklon, s središčem, ki je trenutno nad severno Evropo. Proti nam preusmerja s severovzhodnimi tokovi suh zrak. V prihodnjih dneh se bo nadaljevala podobna slika. Anticiklon bo le prehodno in deloma klonil v soboto in v noči na nedeljo, ko se bo po njegovem vzhodnem robu spuščal proti Balkanu hladnejši zrak. Danes in jutri se bo nadaljevalo sončno in za ta čas zelo toplo vreme, medtem ko bo v soboto in
nedeljo spust hladnejšega zraka le obrobno vplival na vreme pri nas. Nad vzhodnimi in osrednjimi predeli Slovenije bo nekaj več oblačnosti in bodo prehodno možne manjše padavine, pri nas pa bo le nekaj visoke oblačnosti, vendar se bo ozračje prehodno nekoliko ohladilo in se bo nekoliko okrepila burja. To pa bo vse, večjih poslabšanj ne gre pričakovati. Več sončnega vremena bo vsekakor v soboto dopoldne in v nedeljo v popoldanskih urah, drugače pa predvidoma nekaj več oblačnosti.
Anticiklon se bo kaj kmalu opomogel in bo v prihodnjem tednu nadaljeval svoje poslanstvo. Kot kaže, se bo tudi v prihodnjem tednu nadaljevalo stanovitno in povečini sončno vreme s pomladnimi temperaturami.
Na sliki: nad večjim delom Evrope se zadržuje soliden anticiklon, kakršnega že dalj časa ne pomnimo
ODPRTA TRIBUNA
Razmišljanje o Tržaški knjigarni
Vojko Slavec_
Hvalevredno je, da se razmišlja o obstoju Tržaške knjigarne, vendar ne smemo pozabiti, da je problem star več kot desetletje. ZTT, prvotni lastnik, je skušal že v začetku devetdesetih let dati v privatne roke nekatere oddelke podjetja, ki so bili ustanovljeni, da bi z dobičkom pomagali dnevniku. Kasneje so tudi ti zašli v težave in so jih torej privatizirali. V privatnih rokah so se ta podjetja kar dobro znašla na tržišču, n.pr. Graficenter, Videoest, Publiest, tudi tednik Novi Matajur in revija Galeb sta se združila v novo zadrugo.
Pomislimo, kaj vse smo zgubili v zadnjih desetletjih: mesečno revijo Dan, tednik Gospodarstvo, štirinajstdnevnik Bollettino degli Sloveni in Italia, ki so ga prejemali brezplačno parlamentarci, deželni svetniki, univerze, italijanska občila in vsi izvedenci za manjšinska vprašanja v Evropi. Pred kratkim je zamrl tudi Jadranski koledar s knjižno zbirko, ki je izhajal neprekinjeno od leta 1946 v nakladi 2000 izvodih. Da ne pozabimo še zaprtja televizijske agencije Alpe Adria.
Tržaško knjigarno je prevzela privatna organizacija, ki se je po neuspehu odločila, da dejavnost odtuji. Tedaj je vstopila krovna organizacija SKGZ s podporo Finančne družbe, kar je bila le začasna politična rešitev. Tržaška knjigarna je medtem izgubila del prvotnega pomena, zlata doba knjigarne je šla že davno mimo.
Vsem nam je znano, da so številne knjigarne v Italiji in Sloveniji zaprle svoja vrata. Vzroki so seveda različni. Tudi lokacija za samo knjigarno ni bistvena, saj smo opazili, da so nekatere tržaške knjigarne s centralno pozicijo prve prenehale s svojo dejavnostjo; n.pr. Parovel v pasaži Tergesteo, Cappelli na Korzu, Italo Svevo v pasaži Rossoni in nato v pasaži Fenice, Uni-versitas na Drevoredu XX. sept., Bor-satti v Ul. Dante, ki se je preselila v bližino. Nasprotno pa so zgodovinske knjigarne ostale na istem mestu, glej Libreria Umberto Saba, antikvarijat Achille Misan v starem mestu.
Ljudje vse manj berejo in kupujejo knjige. Kdo se danes, ob selitvi v novo stanovanje, odloči, da si uredi knjižnico in kupi tri metre knjig po možnosti vezanih v usnje? Mlade generacije imajo druge probleme, kupujejo pa si računalnike ali tablice, s katerimi lahko berejo E-booke. Ni več velikih kupcev, kot so bile univerzitetne knjižnice slavističnih inštitutov v Italiji. (Spominjam se kako sem večkrat z osebnim avtom peljal prof. Jev-nikarja v Videm, seveda s številnimi paketi knjig v avtu.) Vse šole v Trstu in Gorici so bogatile svoje knjižnice. Dobre dijake so nagradili s knjigami, tudi starši so obdarovali svoje otroke ob vseh priložnostih: za rojstni dan, za obhajilo itd.
Slovenski programi Rai so kupovali v knjigarni vse plošče narodno zabavne glasbe za predvajanje. Jugoslov. konzulat je kupoval knjige za reprezentanco, slovenska podjetja so za svoje partnerje kupovala poleg knjig tudi folklorne izdelke, preproge in umetniške slike.
Kupuje še kdo danes slike domačih umetnikov, katerih razstave so se vrstile na stenah knjigarne: Spacala, Černigoja, Palčiča, Cesarja, Hlavatyja, Sakside, Lukežiča, dejavnost, ki je bila zametek TK Galerije Franka Vecc-hieta?
Danes se obratno najde nekdo, ki misli, da bi s prodajo Černigojevih in Spacalovih slik, ki so last organizacije, lahko rešili finančni problem. Res smo dosegli dno!
Tržaška knjigarna je bila svoj čas ekskluzivna uvoznica v Italijo za vse slovenske in jugoslovanske knjige. Knjige so morale preko carine,kjer se je plačal davek. Knjige je prodajala na debelo drugim knjigarnam v Trstu, Gorici, Vidmu ter v Italiji. Dober vir dohodka so bili tudi narodni leseni izdelki, ročna dela, idrijske in druge čipke, volnene in krznene copate, plošče slovanskih narodov, male in velike pi-rotske preproge. Kartoteka odjemalcev je vsebovala preko 600 imen, ki so bili stalni kupci in so plačevali na mesečne obroke.
In vendar ves ta promet ne bi zadostoval za kritje upravnih stroškov in osebja, ki je štelo 3 do 4 uslužbence z nekaj zunanjimi akviziterji.
Slovenski založniki s posredovanjem Gospodarske zbornice Slovenije so razumeli kulturno vlogo slovenske knjigarne v Italiji in so bili pripravljeni odobriti 40-odstotni popust na izvožene knjige. Celo v letih večkratne devalvacije dinarja so nam nadoknadili razliko z drugimi knjigami. Ti založniki - osebe širokega obzorja in kulture - so zaslužili, da jih tu imenujemo: dr. Ivan Bratko od DZS, gospa Zorka Persič od MK, Martin Žnidaršič od CZ, Dušan Drolc od Založbe Obzorja. V začetnih korakih knjigarne pa smo imeli dobrega svetovalca, konto-velskega rojaka Bogomila Gerlanca.
Danes seveda teh ugodnosti ni več, so drugi časi, saj se tudi založbe v Sloveniji verjetno ubadajo s problemi. Tudi ne moremo pričakovati pomoč iz javnih sredstev, knjigarna je vendar trgovina s komercialno dejavnostjo.
Vzemimo za zgled naslednje.
Po končani drugi svetovni vojni so se vodilni zavedli, da je nujno vlagati v kulturno rast v zamejstvu. S tem namenom so leta 1954 ustanovili Kulturni sklad, ki je deloval najprej v okrilju Slovenske prosvetne zveze in nato do leta 1977 pri SKGZ. Namen sklada je bil podpreti nekatere neprofitne kulturne ustanove in osebe na glasbenem, gledališkem in umetniškem polju. V ta sklad smo prispevali vsi uslužbenci, od vratarja do direktorja, podjetij tako imenovanega družbenega gospodarstva, z mesečno kvoto. Ta podjetja in ustanove so bili n.pr. ZTT, TK, NŠK, GM, KZ, Finančna d.d., Centralsped, Dij. dom itd. V sklad je vlagalo tudi več samostojnih podjetnikov in profesionalcev. Ni č drugače ni bilo pred 100 leti, ko so Slovenci zgradili narodne domove, Ciril Metodovo šolo, Trgovski dom v Gorici itd.
Da potrebujemo slovensko knjigarno, nam je jasno. Da jo bomo ohranili tako bogato, kot bi jo želeli, dvomim. Pa vendar, potrebno je načrtovati in vzeti v poštev različne rešitve. Pri tem imajo besedo, poleg lastnika stavbe, zainteresirane zamejske založbe in seveda službeno osebje. K temu podvigu je treba seveda pritegniti tudi založbe v Sloveniji, da nudijo boljše pogoje. In končno so na vrsti vsi aktivni člani slovenskega zamejstva, lahko tudi v domovini, da sežemo konkretno v žep (recimo po par sto evrov na leto), saj se bo problem redno ponavljal. Predvsem pa bi morale v TK več zahajati mlajše generacije, saj je obstoj TK predvsem njihova bodočnost.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
1 0 Četrtek,
13. marca 2014
KULTURA
ssg - Pred jutrišnjo premiero domače produkcije Striček Vanja
Bistvo Strička Vanje so hrepeneči posamezniki
Nejc Gazvoda je iz Čehovega besedila ustvaril avtorski projekt
fNmi@pnmorski.eu
GREMO V KINO
V tržaškem Kulturnem domu bo nocoj predpremiera, jutri pa premiera najnovejše produkcije Slovenskega stalnega gledališča. Režiser Ivica Buljan bo kot znano na oder postavil znamenito dramo Antona Pavloviča Čehova Striček Vanja. Adaptacijo besedila je podpisal slovenski pisatelj in režiser Nejc Gazvoda ter iz Čehovega besedila ustvaril pravi avtorski projekt. 28-letnemu ustvarjalcu iz Novega mesta, režiserju filmskih uspešnic Izlet in Dvojina, smo postavili nekaj vprašanj, da bi izvedeli, kako se je »spopadel« s tem klasikom ruske literature.
Doslej ste se zelo uspešno ukvarjali s pripovedništvom in filmom - kaj vas je zvabilo v gledališke vode?
Medij gledališča mi je bil od nekdaj blizu. Ukvarjam se s podobnimi stvarmi kot v filmu ali prozi - s človekom, emo-cijami. Konkretna ponudba je prišla kako leto nazaj, ko sta me Ivica Buljan in Robert Waltel angažirala za projekt, iz katerega je nato nastala Divjad, moj režijsko- dramski prvenec, ki mi je izjemno ljub. Vedno sem rad delal z igralci, ustvarjal zgodbe in situacije. Gledališče je le drugačno igrišče, ampak igrače so iste, moje najljubše.
Na predstavitvi najnovejše produkcije SSG je marsikdo podčrtal, da je vaš Striček Vanja kot filmski scenarij, sestavljen iz številnih sekvenc. Kako ste se lotili dela? Ste od začetka vedeli, da bo to vaš avtorski projekt, ali ste prvotno računali »le« na adaptacijo Čehovega besedila?
To, da sem v osnovni filmar, je v enaki meri prekletstvo in blagoslov, ker se nato na silo išče filmske elemente v mojih gledaliških delih in filmske v mojih proznih. Jaz sam rad rečem, da vedno, ko delam za en ali drugi medij, zamenjam klobuk in obleko. To je zelo pomembno. Adaptacija Strička Vanje je zelo gledališka stvar, čeprav mogoče določeno frag-mentiranje prizorov deluje filmsko.
Kar filmarji v gledališču vedno pogrešamo, je elipsa. Nad tem je v enem izmed intervjujev potarnal tudi Mike Leigh, režiser, ki izjemno uspešno krmari med gledališčem in filmom. Sam sem zato v tekstu delal elipse, paralelne prizore, kar je za teater neobičajno, ampak ker sem vedel, da tekst čaka na izjemnega sogovornika, režiserja Ivico Buljana, sem se sprostil in si veliko privoščil, saj ima Ivica zelo dober občutek za filmične elemente in sem vedel, da mu bo to v izziv. Da bo Stri-ček Vanja do te mere avtorski projekt nisem vedel, najprej sem mislil, da bom tekst samo malo osvežil in prevetril, potem pa sem ugotovil, da imam zelo proste roke, da si Ivica želi drugačnosti, konkretnega reza v material. In potem sem se tudi jaz z veseljem »spustil iz ketne«
Kaj ste v Čehovem tekstu oveko-večili in kaj namenoma prezrli?
Bistvo je ohranjeno - hrepeneči posamezniki, ujeti v svoj mikrosvet tragedij in neuslišanih ljubezni. Prezrl je morda preveč močna beseda, saj Čehov tega ne potrebuje - najbolj konkretno sem zarezal v tekst na začetku, saj je skoraj vsa ek-spozicija šla stran. V dramo praktično vstopimo v zadnjem dejanju, ki je daleč najbolj dramatično. Seveda se zato neka gradnja likov izgubi, to je jasno, ampak uprizoritev tako pridobi na dinamiki, energiji. Liki Čehova so tako kultni, da ne potrebujejo več toliko uvoda, kot so ga pri Čehovu samem - predvsem sem hotel, da se monologi iz originalne drame zdaj igrajo v situacijah.
Največja sprememba je gotovo lik Kuharja, nekakšnega alter ega Vanji, ki je nosilec novih idej moje adaptacije. Kar me je zelo privlačilo je čas, ki je pretekel med Čehovim in danes - vse velike družbene,
elena tubaro
tehnološke spremembe, izum filma, psihoanaliza, nove smeri v filozofiji in prozi ... v majhnih koščkih, fragmentih je vse to vključeno. Nekatere citate sem si sposodil od Kafke, recimo. In da to funkcionira, gre hvala mojstru Čehovu, katerega bistvo po vseh teh letih še vedno ostaja kristalno jasno, trdno, čudovito.
V gledališki list ste zapisali, da je morda Čehov »željo zamenjal za hrepenenje«. Njegov Vanja ne pozna poti za izpolnitev želje, zato hrepeni - ne vemo točno po čem. Se vam zdi danes hrepenenje še aktualno?
Oh, zelo aktualno. Če bi danes lahko prodajali hrepenenje, bi bila to zelo pogosta dobrina. Tako pa je še vedno žlaht-
na, ker je tako zelo osebna. In ne bi se strinjal, da Vanja ne ve, po čem hrepeni. On hrepeni po drugačnem življenju. Kaj pa je to drugačno življenje - tega ne ve. Oziroma ve, da se nahaja ne v prostoru, ampak v času - in to v preteklosti. To je njegova tragedija. In Čehov bo zaradi tega vedno, vedno aktualen. Tu je njegov mi-sterij - v tem neverjetnem občutku za krhkost človeka.
S čim po vašem mnenju Čehov nagovarja vaše vrstnike?
S tem, kot nagovarja starejše in mlajše od mene. Z večnimi vprašanji o tem, kaj pomeni biti človek in zakaj, čeprav smo prišli tako daleč, še vedno ne vemo, zakaj smo tu in kam gremo. (pd)
Poljska 2013
Režija: Pawel Pawlikowski
Igrajo: Agata Trzebuchowska, Agata Kulesza in Dawid Ogrodnik
Ocena: ★★★★
Slika je otožna, dogajanje postavljeno na Poljsko v začetku šestdesetih let. V stanovanju v centru Varšave živi Wanda, lepa, elegantna ženska srednjih let, sodnica, intelektualka, aktivna sodelavka komunistične oblasti, bivša borka proti nacizmu. Wanda živi sama, pa čeprav v njeno stanovanje zahaja cel kup moških. Nekega dne se pred njenimi vrati pojavi dekle, Ana, ki je v noviciatu in na tem, da postane nuna. Pred končno obljubo jo sestra prednica prepriča, da še zadnjič obišče teto Wando, mamino sestro, pravzaprav edino sorodnico, ki ji je še ostala in to kljub temu, da jo je prav Wanda poslala daleč od sebe in jo kot siroto med drugo svetovno vojno zaprla v samostan. Na sivem in morečem Vzhodu, ki nam ga poljski režiser Pawlowski ponudi z odtenki črnobele slike, sledimo srečanju med mlado Ano in Wando. Kljub začetnemu nezaupanju se med teto in nečakinjo končno vzpostavi neka zveza, razvname neka obojestranska radovednost in kljub začetnemu oklevanju, naposled Wanda tudi zaupa Ani tragično zgodbo njune družine.
Bodoča nuna Ana je v resnici judovskega rodu in njeno pravo ime je Ida. Ko je bila še čisto majhna, med vojno, se je vsa njena družina zatekla na kmetijo, da bi se tako rešila pred nacisti. A Anine starše so ubili v skrivnostnih okoliščinah, deklico pa so uspeli rešiti.
Wanda in Ana se tako podata na žalostno potovanje, čisto na drugo stran države, v iskanju preteklosti in bolečih resnic, ki jih bosta odkrili. Laični in zelo cinični pogled na življenje petdesetletne Wande bo med kratkimi počitnicami spoznal in tudi sprejel tistega še nepokvarjenega mlade Ane.
Režiser Pawlowski, ki je s tem filmom zmagal na jesenskem festivalu filma v Londonu, nam še enkrat dokazuje, kako dobro pozna žensko psihologijo in očitno tudi nekatere velike avtorje poljskega filma. Delo Ida namreč v marsičem spominja na Krzysztofa Kie-slowskega kot tudi na začetnega Romana Polanskega. (Iga)
stalno gledališče fjk - Gostovala je skupina Il Balletto di Roma
Plesali so z Luciom Dallo
Pevčeva glasba v korakih in gibih mladih plesalcev - Zamisel Giampiera Solarija sta uresničila Milena Zullo in Roberto Costa
Plesati z Luciom. Pravzaprav plesati na glasbo in besede enega najbolj priljubljenih osebnosti italijanske scene lahke glasbe. Lucio Dalla, svojstveni kantavtor, ki je na začetku kariere nastopal na festivalih komunističnega glasila l'Unita, si utrdil sloves na popularnih glasbenih prireditvah, proti (nenapovedanemu) koncu kariere pa je postal nekakšen simbol kakovostne avtorske glasbe. Po njegovi smrti so se zvrstili najrazličnejši pokloni. Med najbolj izvirnimi je prav gotovo plesna predstava, ki si jo je zamislil Giam-piero Solari, uresničila pa koreo-grafinja-režiserka Milena Zullo in glasbenik Roberto Costa. Futura, ballando con Lucio - Futura (Bodočnost v zelo svobodnem prevodu), plesoč z Luciom je priplesala tudi v Trst. V okviru svoje plesne abonmajske ponudbe jo je Stalno gledališče FJK s skupino Il Balletto di Roma v torek gostilo v svoji veliki tržaški dvorani.
Kot so pojasnili oblikovalci, so v predstavo skušali vtisniti občutke, ki so se in se še porajajo ob poslušanju pesmi Lucia Dalle. Precej so gradili tudi na temah, ki jih je glasbenik razvijal v svojih pesmih, prostor pa so dali tudi igrivosti, po kateri je bil Dalla poznan. Še najbolj zanimiva je glasbena kulisa oziroma osnova, na katero je 13 (7 deklet in 6 fantov) mladih interpretov plesalo. Roberto Costa je bil namreč dolgoletni Dallov sodelavec in prijatelj in zato do potankosti pozna njegove stvaritve. »Pre-
Rimski baletniki med nastopom na glasbo Lucia Dalle
stalno gledališče fjk
mešal« je razne pesmi, jih ponavljal po kosih, upošteval različne izvedbe, med Dallovimi tudi študijske, razvrstil instrumentalne in vokalne interpretacije. Ustvaril je vabljivo rein-terpretacijo Lucia Dalle. Na to osnovo pa ni bilo lahko plesati, ker bi bilo vselej potrebno obdržati ravnotežje med Dallo in njegovimi pesmimi na eni strani ter plesom na drugi. Mileni Zullo, ki podpisuje koreografijo in režijo, ni vselej najbolje uspelo, saj je bil ples včasih monoton oziroma se je ponavljal. Ni bil tako iskriv in nagajiv, kot je znal biti Dalla, predvsem
v svojem prvem obdobju. Romanti-čno-nežni prizori so se bolj prepričljivo izšli. Vsekakor je bil velik poudarek, tako v izboru glasbenih komadov kot tem, dan ljubezni, upanju v jutrišnji dan - od tu tudi Futura, izbrano ime za želeno hčerkico, ki nekako veže moč ljubezni in vero v bodočnost. Bolj bežno je bil nakazan »prestopniški« Lucio s popevkami, besedilo katerih je bilo večkrat cenzurirano. Ne glede na poduhovlje-nost, ki ga je označevala v zadnjem obdobju, pa je Lucio Dalla bil vselej zapisan urbanemu okolju. Zato ni po-
vsem jasno, zakaj so mlade, lepe in dobre plesalce rimskega ansambla umestili med nekakšno zelenje. Morda so s tem želeli nakazati željo po vrnitvi k naravi, k težnji po srečnejši bodočnosti, ki lahko zaživi (samo) v objemu narave. Moč ljubezni torej, sanje o boljšem jutri in na koncu še Dallova zagledanost v Neapelj in njegovo glasbeno tradicijo. Tako se je z mladimi plesalci ansambla Il Bal-letto di Roma, ki so se dobro odrezali, izpel plesni poklon »malemu velikemu glasniku« današnje Italije in njegove glasbe. (bip)
/
ITALIJA
Četrtek, 13. marca 2014
1 1
vlada - Premier Renzi predstavil reformni načrt, s katerim namerava v 100 dneh zrevolucionirati Italijo
Okrog 85 evrov več za delavce, ki zaslužijo 1500 evrov mesečno
politika - S 365 glasovi proti 156 in 40 vzdržanimi
Poslanska zbornica sprejela volilni zakon
RIM - Novi premier Matteo Renzi je razkril paket reform, s katerimi želi njegova vlada okrepiti šibko italijansko gospodarstvo in doseči učinkovitejše upravljanje države. Med drugim je napovedal zmanjšanje dohodnine za delavce z nižjimi prihodki, s čimer se bo v državno blagajno letno nateklo deset milijard evrov manj kot doslej.
Kot je poudaril Renzi, bo zmanjšanje davčnega pritiska v lastnih žepih od 1. maja dalje občutilo deset milijonov Italijanov, ki letno zaslužijo manj kot 25.000 evrov bruto. »Očitno se nam zdi, da bo dodatnih 1000 evrov letno v žepih Italijanov spodbudilo potrošnjo,« je Renzi poudaril po seji vlade, ki je včeraj odobrila reformni načrt. Kot je poudaril, bodo zmanjšanje davkov pokrili z vladnim varčevanjem, namesto da bi dodatno obremenili premožnejše državljane.
Med drugimi gospodarskimi ukrepi so še program investicij v šolska poslopja, vreden 3,5 milijarde evrov in okrepitev garancijskega sklada, s pomočjo katerega naj bi mala in srednje velika podjetja lažje prišla do posojil. Za to je vlada namenila 500 milijonov evrov, za omilitev stanovanjske stiske pa 1,7 milijarde evrov.
Vlada namerava poleg tega julija znižati davek na proizvodne dejavnosti Irap za 10 odstotkov, stroške za to pa bo krila z višjo obdavčitvijo finančnih rent. Za nameček bodo javne uprave do julija poravnale vse svoje dolgove, kar naj bi spravilo v obtok dodatnih 68
Premier Matteo Renzi predstavlja ukrepe in načrte vlade
ansa
milijard evrov. Vse to bi moralo dati novega zagona še vedno anemičnemu italijanskemu gospodarstvu.
Premier je napovedal tudi načrt za spremembo ustave, po katerem bo senat postal zbornica avtonomij, ne bo pa več neposredno izvoljen in ne bo glasoval zaupnice vladi in niti sprejemal državnih proračunov. Zakonski osnutek bo 15 dni v javni razpravi, nato pa naj bi začel parlamentarni postopek za odobritev. Ta dejanska ukinitev senata je seveda tesno povezana tudi z volilno reformo, ki jo je včeraj sprejela poslanska zbornica in velja le zanjo, kot podrobneje pišemo v sosednjem članku.
Renzi pa se je odločil tudi za dokaj simbolično potezo, da bo država do sredine prihodnjega meseca odprodala 1500 svojih avtomobilov. »V prihodnjih 100 dneh želimo zrevolucionirati Italijo,« je napovedal premier. Obljubil je trd boj za modernizacijo javne uprave, reformo trga dela, fiskalne politike in pravosodja. Vse to namerava vlada narediti ali vsaj začeti izvajati, preden bo Italija v drugem letošnjem polletju prevzela predsedovanje Evropske unije.
Italija okreva po najhujši recesiji po drugi svetovni vojni, stopnja brezposelnosti je skoraj 13-od-stotna. Renzi je kot premier prisegel konec februarja, potem ko je s premierskega stolčka izrinil Enrica Letto. Renzi je Letti očital predvsem prepočasen napredek pri uvajanju reform. Sicer pa je včeraj dejal, da če mu ne bo uspelo izpeljati napovedanega reformnega načrta, se bo umaknil iz politike.
Poslanci Gibanja petih zvezd so v znak protesta proti volilni reformi dvignili napise, s katerimi so podčrtali, da gre za kompromis med Renzijem in Berlusconijem
RIM - Poslanska zbornica je včeraj opoldne odobrila nov volilni zakon. Tako imenovani Italicum, ki je rezultat političnega dogovora med Matteom Renzijem in Silviom Berlus-conijem, je podprlo 365 poslank in poslancev, proti jih je glasovalo 156, vzdržanih pa je bilo 40. Po številnih polemikah bo sedaj besedilo romalo v senat, kjer so vsaj formalno možne njegove izboljšave: mnoge senatorke na primer napovedujejo novo bitko za uvedbo tako imenovanih rožnatih kvot.
Novi volilni zakon, če bo seveda potrjen v senatu, bo veljal samo za poslansko zbornico. Če v prvem krogu nobena stranka ali koalicija strank ne bo presegla 37-odstotnega praga, se bosta najbolje uveljavljeni stranki oz. koaliciji strank pomerili v drugem krogu. Stranka ali koalicija strank, ki bo v prvem krogu presegla 37-odstotni volilni prag, bo imela pravico do 15-odstotne volilne nagrade, tako da bo razpolagala z absolutno večino sedežev. Sicer
pa bo za koalicijo strank veljal 12-odstotni vstopni prag, za stranko zunaj koalicije 8-od-stotni vstopni prag, za stranko povezano v koalicijo pa 4,5 odstotni vstopni prag. Volivci ne bodo imeli možnosti izražati osebnih preferenc, kot že uvodoma rečeno pa ni določil, ki bi zagotavljala enakopravnost žensk na volitvah.
Proti zakonu so glasovali poslanci stranke Levica, avtonomija in svoboda, Ljudskega gibanja (Popolari), Gibanja petih zvezd, Severne lige in stranke Fratelli d'Italia. V svojih glasovalnih izjavah so poudarili, da naj bi Italicum dušil pravo demokracijo in da naj bi bil celo protiustaven. Tudi v vrstah Demokratske stranke je bilo nekaj kritikov. Zaključnega glasovanja se ni udeležilo 13 demokratskih poslancev, med njimi bivši premier Enrico Letta in vodja notranje opozicije Pippo Civati.
Premier Renzi je bil kljub temu z izidom glasovanja zadovoljen: »Politika je premagala defetizem z 1 proti 0,« je tvitnil.
gospodarstvo - Maja dokapitalizacija
Banka Monte Paschi
presenetila z višino izgube
SIENA - Najstarejša banka na svetu, Monte dei Paschi di Siena, je lani ustvarila 1,44 milijarde evrov čiste izgube. To je precej več od pričakovanj analitikov, a vseeno bolje od predlanske iz-	Predsednik gube v višini skoraj 3,2 milijarde evrov. banke Monte Banka je pred evropskimi pregledi do- dei Paschi datno očistila svoje bilance. Alessandro
Banka, ustanovljena davnega leta	Profumo
1472, je samo v zadnjem lanskem četrtletju pridelala skoraj 921 milijonov evrov izgube, kar pa je vseeno bistveno manj kot v enakem obdobju 2012. Takrat je poročala o malo manj kot 1,6 milijarde evrov izgube. Banka je prečistila bilanco pred pregledi kakovosti aktive, ki potekajo v 128 ključnih bankah po evrskem območju. Neto rezervacije za slaba posojila so se tako v medletni primerjavi zvišale za 2,9 odstotka na 2,75 milijarde evrov, od tega jih je samo v zadnjem četrtletju dodatno oblikovala za 1,2 milijarde evrov.
Banka namerava sicer maja z doka-pitalizacijo zbrati tri milijarde evrov, včeraj pa je potrdila, da je s skupino investicijskih bank na čelu s švicarsko UBS ob-
arhiv pd
novila pogodbo o izvedbi te operacije. Z zbranim denarjem naj bi banka odplačala 4,1 milijarde evrov državne pomoči iz lanskega leta. Če ji to ne bo uspelo, bo sledila začasna nacionalizacija te institucije z dolgo tradicijo. Težave banke analitiki pripisujejo nakupu tekmice AntonVeneta v letu 2007. Zanjo so v Monte dei Paschi odšteli 9,3 milijarde evrov, s čimer so jo po mnenju poznavalcev preplačali za tri milijarde evrov. Nekdanje vodstvo je to nato skušalo kompenzirati z vlaganji v tvegane in zapletene izvedene finančne instrumente in pri tem ustvarilo velikanske izgube.
Riina: Borsellino je mehanizem bombe sprožil sam
PALERMO - Protimafijski sodnik Paolo Borsellino, ki je 19. julija 1992 umrl v bombnem atentatu v Ul. DAmelio v Palermu, naj bi bil sam sprožil mehanizem bombe. To naj bi bil nekdanji mafijski šef Toto Riina novembra lani dejal sojetniku Albertu Lorussu, pogovor pa je prestregla direkcija za boj proti mafiji. Mehanizem na daljavo naj bi se bil nahajal v domofonu poslopja, kjer je prebivala Borsellinova mati. Ko se je sodnik oglasil po domofonu, tako Riina, je torej prišlo do eksplozije.
Sen. Russo o »grožnjah« Svobodnega Trsta v Limesu
RIM - Senator Demokratske stranke Francesco Russo v parlamentarnem vprašanju sprašuje notranjega ministra Angelina Alfana, ali misli ukrepati proti dejavnostim, »ki lahko postavijo pod vprašaj javni red na Tržaškem«. Senator se nanaša na članek v geopolitični reviji Limes, ki obravnava gibanje Svobodni Trst. »Berem o puškah in kantah z bencinom, ki naj bi jih to gibanje hotelo uporabiti pri prometnih blokadah. Osuplo pa berem, da vodja gibanja Roberto Giurastante hoče rusko intervencijo za osvoboditev Trsta izpod italijanskega in evropskega jarma. Dosegli smo nedopustno raven norosti in besednih groženj,« trdi Russo. Omenjeni članek med drugim navaja neimenovanega člana gibanja Svobodni Trst, ki naj bi dejal, da so ljudje jezni in da je na Krasu več lovcev, ki bi lahko bili pripravljeni prijeti za puške, čeprav vodstvo gibanja zavrača vsakršno obliko nasilja.
V Piemontu bodo deželne volitve 25. maja
TURIN - Deželne volitve v Piemontu bodo potekale 25. maja, se pravi istočasno z evropskimi in občinskimi. Predsednik Dežele Piemont je včeraj razpisal predčasne deželne volitve, potem ko je deželna komisarka Paola Basilone zagrozila, da bo uvedla komisarsko upravo, če tega ne bo storil v tem tednu. Do predčasnih volitev namreč prihaja zato, ker je sodstvo razveljavilo volitve iz leta 2010 zaradi nepravilnosti pri predstavitvi ene izmed kandidatnih list desnosre-dinske naveze. Desna sredina s Coto na čelu je sodstvo obtožila, da je razsodba politično motivirana, zaradi česar ni hotela razpisati novih volitev.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
31.580,43 +406,57

SOD NAFTE
(159 litrov)
108,16 $ -0,36

EVRO
1,3887 $ +0,30
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
12. marca, 2014		
valute	evro (povprečni tečaj) 12. 3. 11. 3.	
ameriški dolar	1,3887	1,3850
japonski jen	142,68	143,05
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,353	27,350
danska krona	7,4628	7,4626
britanski funt	0,835390	0,83360
madžarski forint	313,35	312,75
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,2272	4,2170
romunski lev	4,5121	4,4998
švedska krona	8,8619	8,8287
švicarski frank	1,2159	1,2175
norveška kron	8,2870	8,2385
hrvaška kuna	7,6565	7,6585
ruski rubel	50,6994	50,4281
turška lira	3,1113	3,0859
avstralski dolar	1,5507	1,5330
braziljski real	3,2785	3,2489
kanadski dolar	1,5465	1,5390
kitajski juan	8,5344	8,5040
indijska rupija	85,0162	84,4210
mehiški peso	18,4385	18,3263
južnoafriški rand	15,1248	14,9508
1 2 Četrtek, 13. marca 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Vpisi v slovenske višje srednje šole za prihodnje šolsko leto
Cankar spet brez razreda Tržaške šole privlačnejše
Poklicni zavod za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar v prihodnjem šolskem letu ne bo imel prvega razreda. To izhaja iz podatkov o vpisih v slovenske višje srednje šole v Gorici, ki jih bo s septembrom obiskovalo 265 dijakov. Podobno kot v minulih letih se je za italijanske šole odločilo okrog 36% učencev, ki obiskujejo tretje razrede slovenskih nižjih srednjih šol v Gorici in Doberdobu, dejanski osip pri prehodu na višješolske smeri, ki jih ponujajo v Ulici Puccini, pa bo skoraj 50-odsto-ten. Ob 33 tretješolcih, ki so izbrali italijansko šolo, se je en njihov vrstnik vpisal na gostinsko šolo Ad formandum, 12 učencev pa bo nadaljevalo študij na slovenskih šolah v Trstu in Sloveniji; pri tem velja izpostaviti, da so izbrali v glavnem smeri, ki jih slovenske šole v Gorici ne ponujajo.
Na licejskem polu Trubar-Gregorčič bodo v prihodnjem šolskem letu imeli 27 novincev. Na znanstvenem liceju Gregorčič (opcija uporabne znanosti) bo v prvem razredu 12 dijakov, na humanističnem liceju pa bo prvi razred tako kot letošnji imel 9 dijakov. Nižje število vpisov so zabeležili le na klasičnem liceju Trubar, kjer bodo imeli 6 novih dijakov. Na poklicno tehniški pol pa se je vpisalo 21 učencev. Največ tretješolcev je privabil tehniški zavod za upravo, finance in marketing Zois, kjer bo prihodnje leto 13 novincev, na zavodu za informatiko in telekomunikacije Vega pa bo prvi razred tako kot letos štel 7 dijakov. Boleča točka je predvsem zavod Cankar, ki bo prihodnje leto ponovno brez prvega razreda, saj je to smer izbral samo en tretješolec. »Zaradi nizkega števila vpisov v prejšnjih letih smo že zdaj brez 4. in 5. razreda. V prihodnjem šolskem letu bomo torej imeli 2., 3. in 4. razred,« je povedala ravnateljica Mihaela Pirih, po kateri je treba krizo zavoda Cankar umestiti v širši kontekst upadajočega zanimanja za sorodne poklicne šole. »Če bi se skupina naših tret-ješolcev vpisala na trgovsko smer poklicnega zavoda Cossar, bi lahko sklepali, da je problem v samem zavodu Cankar oz. v promociji, v resnici pa so učenci tretjih razredov slovenskih nižjih šol izbrali raznorazne smeri, v glavnem take, ki jih mi nimamo,« je povedala Pirihova. Trinkovci, ki so se odločili za italijansko šolo, so izbrali jezikovni li-cej, navtiko, letalstvo, mehaniko, mehatro-niko, umetniški licej, kmetijsko šolo, mizarstvo, biologijo, električarstvo in »klasično« tipologijo znanstvenega liceja, trije učenci pa bodo v Sloveniji obiskovali grafično, kmetijsko in športno smer. En učenec se je vpisal na licej Prešeren v Trstu, kamor bodo odšli tudi trije tretješolci iz Doberdoba. Štirje doberdobski učenci so izbrali elektroniko in mehaniko na tržaškem zavodu Stefan, eden pa licej Slomšek. Slovenske šole na Tržaškem so bile torej letos za doberdobske učence zelo privlačne, tisti, ki so se odločili za italijansko šolo, pa so izbrali mehaniko in me-hatroniko, jezikovni licej, klasični licej, znanstveni licej, modno smer, humanistični licej in elektroniko.
Kako pa naprej? »Če bi na zavodu Cankar začeli razmišljati o "radikalnih" spremembah, bi seveda pri tem potrebovali tudi sodelovanje širše javnosti oz. tistih, ki jih razvoj slovenske šole zanima. Odločitev za prehod s poklicne na tehniško šolo ne bi bila enostavna, saj je treba uporabiti obstoječi kader in paziti na dvojnike. Odprti smo za sugestije, ampak za realistične,« je še povedala ravnateljica, ki meni, da bi morali pri promociji vseh šolskih smeri bolj poudarjati pomen, ki ga vpetost v dve kulturi v višješolskih letih ima ne le za utrjevanje jezika, ampak tudi pri oblikovanju dijakove identitete. (Ale)
		VIŠJA SREDNJA ŠOLA -				Tehniški pol			
		ŠOLSKO LETO 2014-2015						ŠOLSKO LETO 2013-2014	
		1. RAZ.	I. TRINKO	DOBERDOB	SLOVENIJA	DRUGO	SKUPNO	1.RAZ	SKUPNO
1. Cankar		1	/	1	/	/	24	4	23
J. Vega		7	7	/	/	/	39	6	35
Z. Zois		13	10	2	1	/	54	8	46
Skupno		21	17	3	1	/	117	18	104
VIŠJA SREDNJA ŠOLA - Humanistični pol									
		ŠOLSKO LETO 2014-2015						ŠOLSKO LETO 2013-2014	
		1. RAZ.	I. TRINKO	DOBERDOB	SLOVENIJA	ŠPETER	SKUPNO	1.RAZ	SKUPNO
Klasični licej		6	3	2	1	/	50	14	54
Human. licej		9	7	2	/	/	43	9	39
Znanstveni licej		12	8	3	/	1	55	11	51
Skupno		27	18	7	1	1	148	34	144
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
I. Trinko Doberdob
Skupno
ŠOLSKO LETO 2014-2015		ŠOLSKO LETO 2013-2014		
1. RAZ.	SKUPNO	1. RAZ	SKUPNO	3. RAZ.
70	188	60	177	60
36	121	37	116	31
106	309	97	293	91
sindikat
Prinčič: »Z usodo šol se ne morejo ukvarjati le šolniki«
»Z usodo slovenskih šol, ki so pomemben del naše narodne skupnosti, se ne morejo ukvarjati le šolniki: z njimi mora pri odločanju in načrtovanju razvoja našega šolskega sistema sodelovati tudi civilna družba.« K razpravi poziva Joško Prinčič, tajnik Sindikata slovenske šole, ki je na zadnji seji obravnaval tudi letošnje vpise na na slovenske višje šole v Gorici. »Z vpisi v vrtce, osnovne šole in nižje šole smo lahko zadovoljni, istega pa žal ne moremo trditi za višješolske smeri, kjer že nekaj let beležimo negativen trend. Upali smo, da se bo položaj izboljšal, letošnji podatki pa kažejo, da ni tako,« pravi Prinčič, ki sicer ugotavlja, da je večji osip na prehodu z dveh slovenskih nižjih šol na slovenske višje srednje šole v Gorici letos povezan tudi s povečanjem števila vpisov na slovenske šole na Tržaškem, za katere se je odločilo kar 9 tretješolcev. »Vzroki, ki učence pripeljejo do vpisa na eno ali drugo višjo šolo, so lahko zelo različni. Z osipom mladih, ki izhajajo iz italijanskih družin, se moramo verjetno vsaj delno sprijazniti, na druge pa lahko vplivajo nagnjenja, prijatelji,... Kar se zavoda Cankar tiče, je treba upoštevati, da so na sorodni smeri zavoda Cossar zabeležili le 16 vpisov, po drugi strani pa se s tem ne moremo tolažiti in pasivno sprejemati, da se število dijakov na naših šolah niža,« je prepričan Prinčič, po katerem »se moramo vsi skupaj vprašati, ali naše višješolske smeri zadovoljujejo potrebe nižješolcev, ter poskrbeti, da bodo privlačnejše.« Prinčič je dalje prepričan, da bi bilo iskanje grešnega kozla nesmiselno. »To, kar potrebujemo, je skupno razmišljanje o prihodnosti naših šol, pri čemer je treba tudi upoštevati izrazito tekmovalnost, ki je nekoč ni bilo. Privlačnost šol sloni seveda na kakovosti, poskrbeti pa je treba tudi za čim boljše informiranje in promocijo. Komunikacija je danes odločilni faktor.« (Ale)
nova gorica - Socialna slika na osnovnih šolah
Nevzdržno breme stroškov
Vedno več staršev ne zmore plačila položnic za šolo v naravi, za šolske izlete in potrebščine in celo za šolsko prehrano
TRŽIČ
Matematična doživetja
Na dan grškega Pi-ja, ki ga matematiki obeležujejo 14. marca, bo osrednje goriško prizorišče v Tržiču. Po-soško združenje Scienza under 18, ki je k svojim pobudam v minulih letih pritegnilo tudi slovenske šole, je v sodelovanju s tržiško občino, krajevno zvezo trgovcev Ascom in Fundacijo Goriške hranilnice pripravilo celodnevni program »matematičnega« dogajanja. Po ulicah mestnega središča, ki so namenjene pešcem, bo z začetkom ob 9. uri matematični lov na zaklad, ki ga prirejajo za dijake nižjih srednjih šol; k sodelovanju so pristopili številni trgovci. Ob koncu lova bodo vsem postregli s torto - krožne oblike, seveda -, ki jo bo pripravil gostinski zavod ISIS Sandro Per-tini iz Gradeža. Ob 16.30 bo na Trgu Republike »flash-mob« akcija na temo matematike, ki jo bo organiziral klub Diamante pod mentorstvom profesorice Marise Benes. Ob 17.30 pa bodo v okviru prireditve »Carso in Corso« na Korzu Popolo nastopili študentje Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina: pod taktirko Stefana Sacherja bodo ponudili ma-tematično-glasbeni koncert. Na seveda naključje, da se dan grškega Pi-ja ujema z rojstnim dnevom Alberta Einsteina.
Na treh novogoriških osnovnih šolah ugotavljajo, da se iz leta v leto več staršev oziroma otrok obrača po pomoč na šolske sklade. Mnogi namreč ne zmorejo plačila položnic za šolo v naravi, za šolske potrebščine in celo za šolsko prehrano. Sredstva za omenjeni sklad se zbirajo na različne načine: šolarji zbirajo star papir, prirejajo novoletne bazarje, na katerih prodajajo svoje izdelke ... Na osnovni šoli Milojke Štrukelj so pred kratkim na pobudo staršev organizirali celo dobrodelno prireditev in na tak način zbrali dobrih 2.000 evrov.
»V letošnjem šolskem letu smo s sredstvi iz šolskega sklada pomagali približno 23 otrokom. Za pomoč socialno šibkejšim učencem smo v tem šolskem letu do tega trenutka namenili približno tisoč evrov. Višina sredstev se iz leta v leto povečuje, verjetno iz več razlogov. Eden je, da so stiske vse večje, drugi je, da se starši počasi navajajo na možnost zaprosila za tovrstno pomoč,« pojasnjuje Simon Kragelj, ravnatelj osnovne šole Frana Erjavca in pristavlja, da je glede na izražene potrebe sredstev dovolj, glede na dejanske potrebe pa verjetno ne.
Na osnovni šoli Solkan opažajo, da je povpraševanje po pomoči zadnji dve leti primerljivo. V letošnjem šolskem letu so do februarja v celoti plačevali kosila šestim otrokom, in sicer s pomočjo sredstev, ki smo jih pridobili iz Sklada Odvetniške zbornice Slovenije za humanitarno pomoč. Do konca leta bodo nekaterim otrokom plačevali kosila iz sredstev šolskega sklada. Vključili so se v dobrodelni projekt podariMalico, pridobljena sredstva bodo v celoti razdelili za šolsko prehrano. S pomočjo sredstev šolske-
Novogoriški šolar
fotok.m.
ga sklada so v tem šolskem letu štirim sed-mošolcem v celoti krili stroške šole v naravi, osmošolcu pa so pomagali z nakupom delovnih zvezkov.
»Na osnovni šoli Solkan prejema subvencionirano šolsko malico s strani ministrstva za izobraževanje znanost in šport 34 odstotkov otrok, subvencionirano ko-
silo pa le 5,7 odstotkov - to je 27 subvencioniranih kosil od 476 naročenih. Tu so vključeni učenci, ki so po zakonu upravičeni do subvencije. Ocenjujemo, da subvencionirane malice v glavnem pokrijejo potrebe, subvencioniranih kosil pa je premalo, zato nekaterim otrokom pomagamo na druge načine,« je pojasnila pomočnica ravnatelja na solkanski osnovni šoli, Ingrid Ferfolja Klančič.
»Največ vlog je za pomoč pri plačilu šole v naravi, naravoslovnih tednov v centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Pa tudi za delovne zvezke, ekskurzije, vstopnine, oglede prireditev, stroške šolskega kosila, valete. Letos so se prvič pojavile prošnje za pomoč pri odplačilu nastalega dolga na šoli,« našteva Lilijana Sulič, socialna delavka na osnovni šoli Milojke Štrukelj, kjer so v šolskem letu 2011-2012 od septembra do junija pomagali 45 družinam, naslednje šolsko leto je pomoč poiskalo 47 družin, v letošnjem šolskem letu do februarja pa že 50 družin. »Povpraševanje se veča in posledično potrebujemo več denarja,« ugotavlja Suličeva.
Sredstva za šolske sklade na omenjenih treh šolah zbirajo s pomočjo sponzorjev, donatorjev, dobrodelnih prireditvah na šolah ob raznih dogodkih, imajo tudi redne zbiralne akcije starega papirja, odrablje-nih kartuš ... Eden od virov so tudi tržnice, na katerih zbirajo prostovoljne prispevke staršev in krajanov v zameno za različne izdelke, ki jih učenci in učitelji skupaj pripravijo v ta namen. Na osnovi šoli Solkan so, na primer, v letošnjem šolskem letu izvedli že štiri takšne tržnice.
Katja Munih
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 13. marca 2014
13
doberdob - Madžarski državljan v zaporu
Tihotapil riž
Prevažal je 20.000 kilogramov predhodno kuhanega in sušenega riža, s katerim bi v domovini zaslužil mastne denarce. S svojim dragocenim tovorom pa ni prispel do cilja, saj je v doberdob-ski občini naletel na sile javnega reda, ki so kamion in tovor zasegle, njega pa odpeljale v goriški zapor.
Goriška prometna policija je v torek na avtocesti A4 v bližini cestninske postaje pri Moščenicah ustavila tovornjak z madžarsko registracijo. V njem sta sedela madžarska državljana, 37-letni G.L. in 30-letni potnik C.V. Policisti so med pregledom tovornjaka ugotovili, da sta Madžara prevažala kar 20.000 kilo-
Zaseženi tovornjak in ukradeni tovor
doberdob
Sprejemni center Gradina
Z evropskim denarjem prenova in zeliščni vrt
Občina išče izvajalca del - Del prispevka bodo uporabili za promocijo
V prihodnjih mesecih se bodo v sprejemnem centru Gradina začela vzdrževalna dela, ki jih bo občina izvedla z evropskim prispevkom. »Gre za denar iz evropskih strukturnih skladov, ki so nam ga dodelili v prejšnjih letih. Na razpis smo se prijavili s projektom za ovrednotenje objektov v zaščitenih naravnih območjih, ki je bil razdeljen na več sklopov,« pojasnjuje občinski odbornik Daniel Jarc. Projekt je bil vreden preko 200.000 evrov: 77 odstotkov zneska bodo krili z evropskim denarjem, ostalo bo primaknila občina Doberdob.
»V okviru prvega sklopa del smo center Gradina opremili s fotovoltaično napravo, sedaj pa izbiramo podjetje, ki bo na strehi in v lokalu centra izpeljalo nekaj vzdrževalnih del. Tretja faza bo ureditev zeliščnega vrta, ki ga bo zadruga Rogos uporabljala za didaktične dejavnosti, zelišča pa bodo lahko prav prišla tudi pri pripravi jedi, ki jih lokal na Gradini ponuja gostom,« pravi Jarc in dodaja, da bodo del prispevka namenili promocijskim dejavnostim.
gramov riža za hitro pripravo, ki je bil namenjen madžarskemu trgu.
Dokumentacija, ki jim jo je izročil voznik, policistov ni prepričala, zato so ga odpeljali na poveljstvo, kjer so s pomočjo računalnika bolj temeljito pregledali in preverili podatke. Izkazalo se je, da je bil riž plen tatvine, ki jo je lastnik podjetja iz Roviga prijavil tamkajšnji kvesturi pred tremi tedni. Goriški prometni policisti so zato aretirali 37-letnega šoferja G.L., ki je osumljen sodelovanja pri prodaji ukradenega blaga. Moškega so odpeljali v goriški zapor v Ulici Barzellini, kje čaka na sodnikovo odločitev.
Moškega pa so policisti kaznovali tudi zaradi kršitve 71. člena prometnega zakonika, saj so med pregledom tovornjaka in prikolice ugotovili, da so bile pnevmatike preveč obrabljene in torej potencialno nevarne. Policisti so vozilo zasegli, nato pa so poklicali avtovle-ko, ki je tovornjak in prikolico odpeljala v Vileš. Na Goriško je še istega dne prišel tudi upravitelj tovarne iz Roviga, ki so mu policisti vrnili tovor ukradenega ri-ža. Z njim, ocenjujejo policisti, bi Madžar lahko zaslužil okrog 60.000 evrov.
Policisti so hkrati uvedli preiskavo, v teku katere bodo skušali preveriti, ali je imel G.L. tudi kakšnega pajdaša oz. če se za tatvino in prevozom prehodno kuhanega riža skriva morebitna kriminalna združba. »Nadzor prometa na avtocesti A4 je za preprečevanje prekrškov in kaznivih dejanj vse bolj pomemben. Po vključitvi vzhodnih držav v Evropsko Unijo in ukinitvi kontrol na mejnih prehodih smo začeli ti prometnici posvečati še več pozornosti,« sporočajo s poveljstva goriške prometne policije.
gorica - Trošarine niso plačali
Čez državno mejo z dva tisoč litri piva
V Italijo so nameravali skrivaj uvoziti preko dva tisoč litrov piva in se pri tem izogniti plačilu trošarine, takoj po prečkanju državne meje pa so jim stopili na prste.
Goriška finančna straža je zapisala ovadbo zoper štiri tuje državljane, ki so iz Slovenije v Italijo prevažali veliko količino alkoholnih pijač različnih znamk, namenjenih goriškim trgovinam in lokalom. Finančni stražniki so v teku ene izmed zadnjih nadzornih akcij, ki jih redno opravljajo v bližini nekdanjega mejnega prehoda Štandrež-Vrtojba in v bližini drugih mejnih prehodov na Goriškem, ustavili tri kom-bije z romunskimi registrskimi tablicami. Pozornost finančnih stražnikov je tokrat pritegnila negotova vožnja treh voznikov, kombiji pa so bili tudi videti prenaloženi.
Med kontrolo dokumentov finančni stražniki niso zasledili nepravilnosti, voznike pa so nato zaprosili, naj odprejo prtljažnike. Izkazalo se je, da so Romuni v treh furgonih prevažali kar 2129 litrov piva, zanj pa niso plačali trošarine. Steklenice in pločevinke so nameravali po ugodni ceni prodati različnim goriškim trgovinam, pri čemer ne bi bila oškodovana le italijanska davkarija, ampak tudi druga podjetja, ki se pri uvažanju piva in drugih alkoholnih pijač v Italijo držijo zakonodaje in plačujejo predvidene davke.
Finančni stražniki so tovor piva zasegli, štiri romunske državljane - ob vozniku je v enem izmed kombijev sedel tudi potnik - pa so ovadili zaradi kršitve člena št. 43 zakonskega odloka
št. 504/1995. Goriško poveljstvo redno nadzira tovornjake, kombije in avtomobile, ki prehajajo slovensko-itali-jansko mejo: od začetka letošnjega leta so ustavili in pregledali že 920 vozil, v mnogih primerih pa so tudi zasegli tovore, ki so jih vozniki nameravali nezakonito pripeljati v Italijo.
Pivo so skrivali v treh kombijih
polače - Prvič so ga opazili leta 1996
Po Krasu se klati šakal
Leta 1997 so dva primerka fotografirali v občini Doberdob - Videmska univerza prireja konferenco in ekskurzijo
^aa
Sprejemni center Gradina
Prebivalci z območja Polač, v občini Fo-ljan-Redipulja, pripovedujejo, da so zlate šakale prvič opazili leta 1996. Domačin, ki se je odpravil na ježo po Krasu, je tedaj srečal nekaj odraslih živali, ki so jim sledili mladiči. Isti ljudje so ocenili, da se še danes na tem koncu Krasa zadržuje podmladek tedaj opaženega tropa. O tem, da so na Polačah našli zase ugodno okolje, pričajo tudi posnetki, ki jih danes objavljamo.
Zlati šakal, ki se klati po Krasu, je pritegnil pozornost videmske univerze, ki bo jutri in v nedeljo omogočila javnosti, da ga po-bliže spozna. Na bio-turistični kmetiji Altu-re di Polazzo bo jutri ob 18. uri organizirala konferenco z udeležbo univerzitetnih raziskovalcev, gozdnih stražarjev in izvedencev z goriške pokrajine, ki raziskujejo priselitev te živali iz Afrike in Azije ter vsakodnevno spremljajo njene premike in navade. V nedeljo ob 10.30 pa se bo v istem kraju začela vodena ekskurzija po Krasu. Iskali bodo šakalove sledi in si ogledovali njegovo življenjsko okolje; za informacije in predhodno najavo udeležbe naj interesenti pokličejo na tel. 330936836. Jutrišnjo konferenco in nedeljski spre-
Zlati šakali na območju Polač, ki so jih ujeli v objektiv foto-pasti
hod prirejata oddelek kmetijskih in okoljskih znanosti Univerze v Vidmu in združenje Il Vil-laggio degli Orsi v sodelovanju z goriško pokrajino, deželno službo gozdnih straž in bio-turistično kmetijo iz Polač.
Zlati šakal (canis aureus) pripada družini psov, ki je bila razširjena v jugovzhodni Evropi, Aziji in Afriki. V minulem stoletju se je začela širiti proti Srednji Evropi, v Sloveniji pa se redno pojavlja od sredine osemdesetih let. V istem obdobju se je šakal pojavil tudi v deželi FJK. Leta 1997 so dva primerka živali fotografirali na območju Doberdoba. Raziskovalna ekipa videmske univerze, ki jo koordinira Stefano Filacorda, je ugotovila, da so na italijanskem severo-vzhodu tropi šakalov stalno prisotni le na goriškem Krasu.
14
Četrtek, 13. marca 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
vrtojba - Osrednja čistilna naprava
Gradnja se je začela
Pred dnevi so se v Vrtojbi začela gradbena dela za izgradnjo tamkajšnjega kanalizacijskega omrežja. Gre za del projekta izgradnje centralne čistilne naprave. Vanj skupaj investirajo občine Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica, vreden je skupno 50 milijonov evrov in je največji projekt na Goriškem. Izgradnja čistilne naprave je obenem problem, ki že dolgo bremeni odnose med Slovenijo in Italijo zaradi onesnaževanja Korna in Soče.
Gradnja omenjenega kanalizacijskega sistema bo za dobro leto dni ohromila Vrtojbo, saj poteka po osrednji ulici v kraju. Dela bodo po terminskem planu potekala do začetka prihodnjega poletja. Ker bo projekt dolgotrajen, je izvajalec del Cestno podjetje Gorica pridobil prometno zaporo. Po načrtih bodo v celoti zaprti določeni odseki po Vrtojbi, in to povprečno po tri mesece. Takih odsekov bo pet. Izvajali jih bodo zaporedno do konca maja naslednjega leta. Prometni režim se tako spreminja tudi za avtobusni promet. Od minulega petka skozi Vrtojbo ne vozijo več primestni avtobusi. Mestni promet in osnovnošolski avtobusi bodo vozili tudi v času zapor in se bodo prilagajali trenutni situaciji v Vrtojbi, pojasnjujejo v avtobusnem podjetju Avrigo.
Rezultat del, ki bodo po omenjenem terminskem planu potekala v Vrtojbi, bo v celoti obnovljena podzemna infrastruktura v Ulici 9. septembra: obnovljeni bodo vodovodni, kanalizacijski, telekomunikacijski in elektro vodi, osrednja ulica v kraju pa bo po obnovi dobila še novo cestišče s pločniki in javno razsvetljavo.
V teh dneh se začenjajo tudi dela na kanalizacijskem omrežju sosednjih občin - Miren Kostanjevica in Nova Gorica -,
Gradnja kanalizacijskega sistema bo ohromila Vrtojbo
foto km.
osrednja čistilna naprava pa mora biti dokončana do oktobra 2015. Projekt izgradnje osrednje čistilne naprave za omenjene tri občine je namreč razdeljen na več sklopov: na čistilno napravo, na komunalno infrastrukturo za potrebe čistilne naprave in na izgradnjo oziroma rekonstrukcijo kanalizacijskega omrežja v mestni občini Nova Gorica ter občinah Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica. Skupna investicijska vrednost projekta znaša 50 milijonov
evrov, od tega kohezijski sklad prispeva 28,4 milijonov evrov, državni proračun pet milijonov, iz občinskih proračunov omenjenih treh občin pa bo šlo v ta namen 7,3 milijonov evrov.
Ko bo kljub zamudam čistina naprava v Vrtojbi le zgrajena, se bo občina Gorica po napovedih lotila sanacije Kor-na na italijanski strani meje. Ob njem naj bi nastal celo park.
Katja Munih
GORIŠKA
Na obisk prihajata svetovna »kalibra«
Na obisku na novogoriški univerzi in pri ajdovskem podjetju Pipistrel se danes in jutri mudita ameriška strokovnjaka s področja aerodinamike Mark D. Maughmer z državne univerze Pennsylvania in Luigi Martinelli z univerze Princeton. Gre za svetovno znana izvedenca za področji aerodinamike ter načrtovanja in razvoja letalskih komponent.
Danes dopoldan bosta obiskala podjetje Pipistrel, popoldan pa bosta imela predavanji v ajdovskih prostorih no-vogoriške univerze. Jutri bosta v dvorcu Lanthieri v Vipavi kot člana komisije sodelovala na predstavitvi doktorske disertacije z naslovom »Optimization of aerodynamic surfaces using pressure based functionals« študenta fizike na Univerzi v Novi Gorici Mateja Andrejašiča. »Raziskave, opravljene v okviru disertacije Mateja Andrejaši-ča, predstavljajo zgledno povezavo med akademsko in poslovno sfero in praktičen prenos najnovejših raziskovalnih dognanj na tržišče. Sodelovanje med univerzo in Pipistrelom poteka tudi pri usposabljanju dodiplomskih študentov fizike Fakultete za aplikativno naravoslovje ter pri raziskavah burje in drugih atmosferskih pojavov v Vipavski dolini v povezavi s Centrom za raziskave atmosfere,« so včeraj pojasnili na novogoriški univerzi. (km)
V Gorici iščejo delavca
Goriška občina je pripravila projekt družbeno koristnih del, v okviru katerega bo za obdobje šestih mesecev zaposlila enega delavca, ki bo sodeloval z občinsko pogrebno službo. Prijave bodo do 26. marca zbirali na goriškem uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri.
SSk se bo sestala z občani
Sovodenjska sekcija stranke Slovenske skupnosti prireja danes javno srečanje, na katerem bo beseda tekla o majskih upravnih volitvah pa tudi o odprtih vprašanjih, ki zadevajo vas ob Soči. Z začetkom ob 18. uri bo potekalo v gostilni Francet v So-vodnjah.
Neznani posnetki Basaglie
Na festivalu FilmForum, ki bo med 2. in 11. aprilom potekal v Gorici in Vidmu, bo na ogled še neobjavljeno gradivo iz časa delovanja Franca Basaglie v goriški psihiatrični bolnišnici. Posnetki, ki jih je montiral umetnik Stefano Ricci, so last pokrajinske mediateke Ugo Casiraghi. Javnosti jih bodo prvič predstavili 5. aprila v Gorici.
»Jugoslovanske vojne«
V	knjigarni LEG v Gorici bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo Alastaira Finlana »Le guerre della Jugoslavia, 1991-1999« (Jugoslovanske vojne, 1991-1999). Predstavil jo bo zgodovinar William Klinger.
Primorska zgodba v knjižnici
V	novogoriški knjižnici Franceta Bevka bo danes ob 18. uri predstavitev knjige »Primorska zgodba«, ki je letos izšla pri Goriški Mohorjevi; gre za avtobiografsko in zgodovinsko pripoved. Z avtorico Marijo Mercina se bo pogovarjal urednik knjige Marko Tavčar, odlomke bo brala Nataša Konc Lorenzutti. (km)
gorica - Praznovanje mestnih zavetnikov
»Zaradi globalizacije izginila skoraj vsaka sled o Cerkvi ...«
Sinuhe Marotta (levo) in Miha Turk
Eno izmed srečanj v nizu letošnjega praznovanja goriških zavetnikov sv. Hilari-ja in Tacijana je bilo posvečeno slovenskemu prevodu knjižice »Supplet Ecclesia«, ki je izšla marca 2012 in jo je napisal Sinuhe Marotta, župnik mestne stolnice. Gre za sedem izmišljenih zgodb: te se odvijajo v ne preveč oddaljeni prihodnosti v naših krajih, ki so se spričo globalizacijskih procesov korenito spremenili, izginila je tudi skoraj vsaka sled o Cerkvi ...
V slovenskem prevodu je knjigo z naslovom »Bo že Cerkev poskrbela« izdala založba Ognjišče iz Kopra, ki jo je na predstavitvi v četrtek minulega tedna v župnijskem domu Pastor Angelicus na goriškem Rabatišču zastopal urednik Miha Turk; ita-
fotolk.
Vrhunec letošnjega praznovanja goriških zavetnikov bosta v soboto dopoldanska slovesna maša v stolni cerkvi in še isti večer podelitev nagrade mesta Gorica. Dan kasneje bo konferenca v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Še pred tem bo jutri ob 20.30 v stolnici nadškofova postna kateheza. Sobotna slovesna maša se bo začela ob 10.30, pevci bodo izvedli Seghizzijevo »Missa Aquileiensis«, ob koncu obreda bo nadškof blagoslovil mesto z relikvijami goriških zavet-nikov-mučenikov ob udeležbi občanov in predstavnikov mestnih oblasti. V palači De Bassa v Ulici Mazzini bo ob 18. uri sledila svečanost, na kateri bodo osrednje mestno priznanje izročili fiziku Fabiu Beltramu, od leta 2010 direktorju ugledne univerze Scuola Normale Superiore v Pisi. Rojen je v Gorici leta 1959, diplomiral je iz fizike in elektronskega inženirstva, bil je raziskovalec v ZDA, po vrnitvi v Piso kot docent pa je ustanovil mednarodni center za raziskave nano-znanosti NEST, s katerim sodeluje 130 znanstvenikov.
Nedeljska maša, ki sovpada z drugo postno nedeljo, zaradi česar so praznovanje zavetnikov priredili dan prej, bo ob 10.30, ob 11.45 pa bo na trgu pred stolnico in po bližnjih ulicah tradicionalni srednjeveški sprevod; organizira ga združenje Amici di Borgo Castello. Zaradi prazničnega dogajanja bodo v soboto in nedeljo ob stolni cerkvi veljale omejitve vožnje in parkiranja. Ravno tako v nedeljo, vendar ob 17. uri, bo direktor vatikanskega TV centra Dario Vigano v centru Lojze Bratuž govoril na temo »Ko bi bila Cerkev film ...«.
lijansko-slovenski večer je povezoval in posamezne posege prevajal štandreški župnik Karel Bolčina.
Goriški nadškof Carlo R.M. Redaelli je poudaril, da je Cerkev resnično v krizi, pred njo so tri poti: ali naj gre naprej, dokler more; naj počaka, da se vse podre, in nato spet zaživi; tretjo pot, je dejal nadškof, morda predstavlja papež Frančišek, ki je sposoben odločnih in pogumnih korakov. Tudi koprski škof Jurij Bizjak je izrazil zaupanje v papeža, velikega karizmatika našega časa, zaradi česar »lahko gre Cerkev veselo in pogumno naprej«. Sinuhe Marotta je v lepi slovenščini dejal, da se vprašanja in dvomi o prihodnosti zahodne krščanske zgodovine in naših krajev gotovo porajajo v mislih duhovnikov, vseh krist-
janov in vsakega »razmišljujočega človeka«, kot bi rekel pokojni kardinal Carlo M. Martini. Knjiga želi v prvi vrsti spodbuditi ljudi, ki so morda zavrnili svojo versko in kulturno dediščino, naj se vrnejo h koreninam: »Potrebno je, da se kristjani na novo soočimo s svetom, v katerem živimo.« Rdeča nit zgodb je »prehod iz dremanja v prebujenje, iz odtujenosti v spreobrnjenje,« je še dejal avtor, ki je le izrazil upanje v mlade.
Nekaj svojih misli o knjigi je na koncu izrekel še pobudnik prevoda, Gašper Rudolf. Med drugim je dejal, da »delo vsebuje vprašanja, na katera še nimamo odgovora, sploh pa gre za koristno spodbudo v času, ko se dramatično sesuvajo vrednote, na katerih že stoletja sloni naša omika«.
nova gorica - Varstveno delovni center
Investicijo naj bi končali že konec letošnjega leta
Na razpis za izvajalca gradbenih del se je prijavilo sedem ponudnikov
Gradbišče VDC v Novi Gorici naj bi kmalu oživelo	foto k.m.
Na januarja objavljeni razpis za oddajo ponudb izvajalcev gradbenih del za izgradnjo novogoriške enote Varstveno delovnega centra (VDC), ki se je pred kratkim zaključil, se je prijavilo sedem ponudnikov. O izboru najugodnejšega bo odločala komisija. Če ne bo pritožb na izbor, se na mestni občini nadejajo, da bodo skoraj 3 milijone evrov vredno investicijo zaključili že konec letošnjega leta. To pomeni tudi, da se bo pred tremi leti začeta gradnja končno nadaljevala, zapuščeno gradbišče pa bo oživelo.
Na gradnjo novogoriške enote VDC čakajo že skoraj dvajset let, saj se je pri tem projektu vedno nekaj zatikalo. Gradnja je bila že leta 2001 uvrščena v nacionalni program socialnega varstva do leta 2005, med načrtovanimi naložbami v varstveno-de-lovne centre pa je takrat iz programa izpadla le Nova Gorica. V letih 2007-2008 je bil denar za investicijo že zagotovljen, vendar nato vrnjen v državni proračun. Ko se je gradnja objekta na obrobju mesta januarja 2011 končno začela, se je kmalu tudi ustavila zaradi stečaja izbranega izvajalca del. VDC bo prinesel okoli osem novih delovnih mest, z novim centrom pa bodo največ dobile prav osebe z motnjami v razvoju. V dvoetažnem objektu bodo bivalne enote za dvajset oseb in delovni prostori. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 13. marca 2014
15
gorica - Komigo za otroke in odrasle
V nedeljo Andrej Rozman Roza, v torek pa nagrajeni (u)TRI(n)KI
»Od povodnih mož«
Kot smo že poročali, je otvoritveni dogodek v okviru gledališkega festivala Komigo 2014 odpadel zaradi bolezni v igralskem ansamblu. Odložena predstava z naslovom »Quando le donne erano di sini-stra« bo na programu v petek, 9. maja. Festival se bo torej začel v torek, 18. marca, ko se bosta ob 20.30 na odru Kulturnega doma predstavila člana KUD Grešni kozel iz Trsta Matej Gruden in Iztok Cergol z igro »(u)TRI(n)KI«. Komedija je bila pravo presenečenje na desetem festivalu amaterskih gledaliških skupin v Mavhinjah, kjer je prejela nagrado občinstva pa še posebno nagrado strokovne žirije za avtorski tekst in glasbo. Dogodek prirejata Kulturni dom in
deželni sedež RAI - Slovenski program.
Še pred tem bo v nedeljo, 16. marca, ob 16.30 druga predstava iz otroškega niza »Komigo baby«, ki poteka pod geslom »Mama in očka ..., gremo v gledališče«. V goste bo prišel eden izmed najbolj eminentnih slovenskih igralcev - Andrej Rozman Roza, ki je pred leti že nastopil v Gorici s komedijo »Passion Prescheren«. Tokrat bo postregel z glasbeno predstavo za otroke (pa tudi za odrasle) »Od povodnih mož«; vstopnina znaša 2 evra. Podrobnejše informacije so na voljo v Kulturnem domu (tel. 048133288), kjer je še do torka možen vpis abonmaja za festival Komigo 2014.
EI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068.
Gledališče
DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ bo
nastopil v Mladinskem centru Vrtojba ob 17. uri s komedijami »Cvetje hvaležno odklanjamo« v nedeljo, 16. marca, »Ah, ti kavalirji« 13. aprila in »Skupno stanovanje« 11. maja.
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: danes, 13. marca, ob 16.30 bo avtor Simone Cristicchi srečal občinstvo; ob 20.45 za gledališko predstavo »Magazzino 18« Simoneja Cristicchija so vstopnice razprodane. Ponovitev v petek, 14. marca, ob 20.45, predprodaja vstopnic pri blagajni, Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481383601 od ponedeljka do sobote 17.0019.00 ali na dan predstave od 20. ure dalje pri blagajni gledališča.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 13. in 14. marca ob 20. uri »Križ« (Matjaž Briški); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
fí Razstave
na ogled bo od torka do nedelje 9.0019.00; več na www.gomuseums.net.
V TRGOVSKEM DOMU na Korzu Verdi 52 v Gorici je v okviru nagrade »Darko Bratina - Poklon viziji« na ogled av-diovizualna instalacija »Europamemo-ria« avtorice Ruth Beckermann; do 28. marca četrtek, petek in sobota 16.0019.00, za dopoldanski ogled zaključenih skupin tel. 0481-531733.
¿j Čestitke
M Koncerti
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 »Mr. Peabody e Sherman«; 21.45 »300 - L'alba di un impero«. Dvorana 2: 17.40 - 19.45 - 22.00 »Lei«. Dvorana 3: 18.00 »Allacciate le cintu-re«; 20.00 »The Age of Stupid« (vstop prost); 22.00 »Una donna per amica«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -21.45 »Mr. Peabody e Sherman«. Dvorana 2: 17.15 »47 Ronin« (digital 3D); 20.15 »The Defector - Escape from North Korea«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ne-ed for Speed«.
Dvorana 4: 18.10 - 20.15 »Supercon-driaco - Ridere fa bene alla salute«; 22.15 »300 - L'alba di un impero«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 - 22.10 »Al-lacciate le cinture«.
MUZEJ MODE IN UPORABNE UMETNOSTI v goriškem grajskem naselju vabi na odprtje razstave z naslovom »L'ornamento scintillante - Bleščeči okraski« v petek, 28. marca, ob 18. uri;
GLASBENI MLADINSKI ODER 20132014 prireja Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica in bo potekal v dvorani Glasbene šole Nova Gorica: danes, 13. marca, ob 18.30 Trio Terminus in ocu-lu; vstop prost.
GRAJSKE HARMONIJE V DVORANI GRADU KROMBERK: 14. marca ob 20. uri bo koncert pianista Alexandra Gadžijevega. Ob 19. uri bo brezplačno vodstvo po zbirkah muzeja v sodelovanju z Goriškim muzejem; več na www.kulturnidom-ng.si.
ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE prireja v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici ob praznovanju irskega zavetnika Sv. Patricija v petek, 14. marca, ob 20. uri irsko praznovanje z glasbo skupine Failte Beoir.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 21. marca ob 20.45 recital ruske pianistke Inge Dzektser; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it.
PRIMORSKA POJE 2014: v petek, 21. marca, ob 20.30 v Štandrežu, cerkev Sv. Andreja ap., nastopajo: Duhovni MePZ Slovenski dom - Zagreb, MePZ Brnistra
-	Sv. Anton, MePZ Mačkolje, CeMePZ Zvon - Ilirska Bistrica, ZeVS Vinika - Me-dana, CeMePZ Sv. Jernej - Opčine, ZeVS MPZ Barkovlje, Komorni zbor Ipavska
-	Vipava. Soprireditelj PD Štandrež. Nedelja, 23. marca, ob 17. uri v Gorici, Kulturni center Lojze Bratuž, nastopajo: MoVS Kantadore - Brezovica, MePZ Re-čan - Grmek, MePZ Senožeče, ZePZ Ivan Rijavec - Črni Vrh nad Idrijo, MePZ Haliaetum - Izola, MoPZ Vasilij Mirk -Prosek Kontovel, MePZ F.B. Sedej - Šte-verjan. Soprireditelj mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Prirejajo ZSKP
Gorica, ZPZP, ZSKD, ZCPZ Trst, Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti.
M Izleti
ANJA, življenje je kakor knjiga, včasih njene strani so žalostne in sive, včasih mavrične in igrive. Naj tvoja knjiga same lepe strani obrača, naj na teh straneh bodo zdravje, ljubezen in sreča, naj nobena stran ne bo boleča. Vse najboljše za tvoj rojstni dan! Vsi domači
V Doberdobu v centru vasi, jih danes Uopenka okroglih 40 let slavi. EVA, vse najboljše ti do Londona za-kričimo in še veliko zdravih, veselih ter srečnih dni ti prav iz srca zaželimo. Prijateljice in prijatelji iz Doberdoba in Jamelj
KRUT-a, v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo).
Ü3 Obvestila
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
organizira šestdnevni društveni izlet v Barcelono od 22. do 27. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo), 347-9748704 (Vanja).
SPDG bo predstavilo letošnji program skupinskega izleta danes, 13. marca, ob 19.30 na sedežu društva na Verdijevem korzu v Gorici.
BISIACHINBICI IN FIAB (Federazione Amici della Bicicletta) organizirata v nedeljo, 16. marca, v sodelovanju s trži-ško občino kolesarski izlet v dolžini 45 km; vpisovanje še danes, 13. marca, po tel. 0481-722035 (Italnolo) ali na bi-siachinbici@gmail.com. Odhod ob 10. uri s Trga Unita v Tržiču (zbirališče ob 9.30). Odbornik za promet Fabio Gon bo pospremil udeležence po mestnih ulicah do Redipulje in hriba Sei Busi; nadaljevali bodo skozi park v Turjaku do naravnega razervata Cona in nazaj proti Tržiču okrog 17. ure.
TABORNIKI RMV sporočajo članom, ki se bodo 15. in 16. marca udeležili izleta v okolico Belopeških jezer, da je odhod za nižje in višje srednješolce v soboto, 15. marca, na parkirišču pred športnim centrom (polisportiva) na Opčinah ob 13.30. Zbirališče tudi v Doberdobu na trgu ob 14. uri. Po-vratek v nedeljo, 16. marca, je previden za 18. uro. Osnovnošolci štarta-jo v nedeljo, 16. marca, ob 7. uri z Op-čin. Zbirališče bo na parkirišču pri krožnem križišču (smer Bani). Ob 7.30 zbirališče tudi na parkirišču štandreškega pokopališča. Povratek je predviden ob 18. uri.
KRUT vabi na velikonočni izlet na Tri-dentinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trento in Sirmione in Gardskega jezera, od 19. do 21. aprila. Informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih od 9. do 12. ure, krut.go@tiscali.it ali na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ZDRUŽENJE AMICI DELLA BICIC-LETTA iz Gorice vabi na kolesarko-kulturni izlet v dolžini 12 km po Gorici v nedeljo, 16. marca, z zbirališčem ob 9.30 na Trgu Sv. Antona v Gorici in odhodom ob 10.20. Ob 10. uri bo Antonella Gallarotti opisala Trg Sv. Antona, prvi postanek bo v Ul. Ascoli, kjer bo Claudio Bulfoni opisal sinagogo; na Transalpini bo kolesarje pričakal direktor revije Isonzo-Soča Dario Stasi; izlet se bo zaključil pri železniški postaji s krajšim predavanjem izvedenca v železniškem prometu Alessandra Puhalija.
KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu
DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz
Podgore bo v sredo, 19. marca, priredilo prikaz obrezovanja oljk, ki ga bo vodila Irena Vrhovnik iz Kopra, svetovalka za oljkarstvo novogoriške Kmetijsko gozdarske zbornice. Iz organizacijskih razlogov je obvezna prijava do 15. marca po tel. 0481390788 (Luciano) ali 0481-391027 (Edi). Prikaz bo potekal v popoldanskih urah, podrobnosti bodo udeležencem sporočili ob vpisu.
OBČINA DOBERDOB vabi v soboto, 15. marca, od 8. do 13. ure na akcijo »Očistimo Kras«. Zbirno mesto pred občinskim sedežem, udeleženci morajo imeti s seboj varnostni jopič in rokavice (rokavice in jopiči za otroke bodo na razpolago na dan akcije); ob 13. uri bodo v centru Gradina udeležencem ponudili »paštašuto«.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli 12 v Gorici bo v soboto, 15. marca, zaprta zaradi praznovanja goriških zavetnikov.
IS Prireditve
NA »SREČANJU POD LIPAMI«, ki ga
organizirata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bosta v petek, 14. marca, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici sodelovala gosta iz Doline Aoste Jeannette Bondaz, učiteljica in podjetnica, in Etienne Andrione, tajnik fundacije Emile Chanoux.
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v društvene prostore v soboto, 15. marca, ob 20. uri na praznovanje dneva žena. Gostji večera bosta gospe Tatjana in Valentina iz Boljunca s skečem, ob glasbi bosta sledili večerja in tombola; ženske iz Doberdoba bodo pripravile razstavo ročnih del; informacije in rezervacije po tel. 347-1243400 (Magda).
V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 13. marca, ob 18. uri Hans Kitzmuel-ler predstavil svoj roman o Nori Gregor »L'altra regola del gioco«.
»IL GIOVEDI' DEL LIBRO 2014« v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču ob četrtkih ob 18. uri do 12. junija: danes, 13. marca, bo odvetnik Alealdo Ginaldi predaval na temo pravičnosti in skromnosti; več na www.bi-bliotecamonfalcone.it.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige »Primorska zgodba« avtorice Marije Mercina v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka (na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici) danes, 13. marca, ob 18. uri. Pogovor z avtorico bo vodil urednik knjige Marko Tavčar.
SEKCIJA SSK IZ SOVODENJ vabi na srečanje danes, 13. marca, ob 18. uri v gostilni Francet. Ob temah, ki zadevajo volitve, bo govora tudi o odprtih vprašanjih, ki se pobliže tičejo vasi, zato so občani vljudno vabljeni.
»PRIMAVERA IN ARTE - POMLAD V UMETNOSTI 2014«: s prostim vstopom v občinskem avditoriju v Ronkah do 11. aprila: 13. marca ob 20.30 koncert pianistov Enrica Bortolottija in Stefana Casciolija z naslovom »Palco ai giovani talenti!«; 14. marca ob 18.30 srečanje z novinarko Vicsio Portel na temo novinarstva v obdobju interneta, predstavila jo bo novinarka Cristina Visintini.
SKRD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi v dom Andreja Budala v soboto, 15. marca, ob 19. uri na praznovanje dneva žena. Priložnostnemu nagovoru bo sledila večerja; prijave pri Marti po tel. 0481-21407 ali 347-2420204.
ALCI obvešča, da bo v soboto, 15. marca, od 15. do 18. ure potekala delavnica Družinskih postavitev. Prijave: ma-
risa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon.-pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 3270340677.
KD SOVODNJE vabi v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri v Kulturni dom v So-vodnjah na družabnost ob praznovanju dneva žena v družbi Karnivalink in s presenečenjem članic ženskega odseka društva.
KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA bo na temo »Doberdob, Sovodnje, Števerjan: tri uprave, posebni izzivi« v torek, 18. marca, ob 18.30 v prostorih čitalnice goriškega KBcentra. Prisotni bodo župani treh slovenskih občin na Goriškem Alenka Florenin, Franka Padovan, doberdobskega župana pa bo zastopal podžupan Fabio Visintin.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA - PREDAVANJA 2014 v domu Franc Močnik v Svetoivanski Ul. (Ul. San Giovanni) v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana) ob 20. uri: 19. marca p. Silvio Šinkovec »Oblikovanje samopodobe pri mladih«; sreda, 26. marca, Miha Kramli »Močni starši - stabilni otroci«.
V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Carducci) 2 v Gorici bo v petek, 21. marca, ob 17.30 predstavitev publikacije Franca Mic-colija »Carabinieri a Gorizia - 19421945. Memorie degli anni bui«. Z avtorjem bodo knjigo predstavili novinar Ivo Jevnikar, Georg Meyr Tržaške univerze in Roberto Spazzali instituta IRSM FJK. Predstavitev prirejata institut IRSM FJK in združenje Concordia et pax.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.30, Bruno Gubana z glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
DANES V BRAČANU PRI KRMINU: 14.30, Remo Perabo (iz goriške splošne bolnišnice ob 14. uri) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 10.00, Ederina Rustignoli vd. Di Gioia (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
t
Mirno je zaspala naša mama nona in pranona
Ivanka Nanut -
Vanka črna (98 let)
Žalostno vest sporočajo
hči Nela, vnuki Daniele, Peter, Maša, Magda in sestra Silva z družinami ter ostalo sorodstvo.
Od pokojne se bomo poslovili v ponedeljek, 17. marca, ob 11. uri iz goriške splošne bolnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Gorica, 13. marca 2014
Čau, nona Vanka.
Gaja, Gregor, Virginia, Gabriel, Eva, Emi in Matej.
Ob izgubi drage Ivanke Nanut (Črna) iz Štandreža izrekajo hčeri Neli, vnukom Maši, Magdi, Danjelu in Petru ter vsem pravnukom globoko sožalje
Kulturni dom v Gorici, Skgz, Kulturna zadruga Maja, ŠZ Dom (Gorica) in Ok Val iz Štandreža
1 6 Četrtek, 13. marca 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
V četrtfinale še Barcelona in PSG
Bayernu in madridskemu Atleticu sta se v četrtfinalu nogometne lige prvakov pridružila Barcelona, ki je izločila Manchester City, ter pariški PSG, ki je bil boljši od Bayerja iz Leverkusna. Barca je zmagala z 2:1 (Mes-si, Alves - na sliki ANSA -; Kompany), PSG pa prav tako z 2:1 (Marquinhos, Lavezzi; Sam). Danes bodo na sporedu prve tekme osmine finala evropske lige. Danes: 19.00 Porto - Napoli, 21.05 Juventus - Fiorentina.
Odslej za Azerbajdžan
LJUBLJANA - Slovenski kajakaš Jure Meglič bo odslej zastopal barve Azerbajdžana. Za ta korak se je odločil predvsem zaradi želje po nastopu na olimpijskih igrah. Vendar ne gre za »izdajalca domovine«. Za prestop je dobil polno soglasje Kajakaške zveze Slovenije. »Njegov prestop veliko pomeni tudi za globalni kajak. Zastopal bo državo, ki nima tradicije, ima pa finančna sredstva za podporo športu,« je o nekdanjem dobitniku kolajn na SP in EP povedal predsednik KZS Bojan Žmavc.
naš pogovor - Nekdanji trener v nogometni A-ligi Giovanni Galeone
Atletico slab, Milan še slabši
Rodil se je v Neaplju, tekoče se izraža v furlanščini. Živel je pri Škednju v Trstu (na mesto ob zalivu ga veže prijateljstvo s Titom Roccom), meso je kupoval v vasi Lokev pri Bazovici, kamor se redno vrača in s starimi prijatelji popije kozarec istrske malvazije. Vsako poletje se odpravi na jadranje v Dalmacijo, »kjer totalno odklopim, se odpočijem. Hrvaško sonce me pomlajuje,« nam je ob koncu intervjuja razlagal 72-letni trener Giovanni Galeone, ki v Italiji »nekaj pomeni«. Predvsem zaradi svoje iskrenosti in in-telektualnosti. »Sem mala riba sredi oceana. Kolegom je všeč mondenost, nočno življenje, paparaci. Jaz pa raje na svoji stari jadrnici berem Brechta, Camusa, Paveseja, Che Guevaro, zadnje čase tudi St. Exupe-ryja. Tistega od Malega princa. Moja žena je profesorica književnosti, tako da se moram stalno izobraževati. Rad imam izobražene osebe. Včasih jim zavidam, da vedo toliko stvari. Zato veliko berem. Povprečni italijanski nogometaš je ignorant, nepismen, zasluži pa milijone evrov. Na novinarska vprašanja odgovarjajo z vnaprej pripravljenimi banalnimi stavki. Najbolje, da jih ne bi novinarji sploh več spraševali za mnenje,« razmišlja in svetuje Galeone, ki je svojo trenersko pot začel leta 1975 v Pordenonu, uradno pa jo je končal marca lanskega leta.
Zgornji uvod je bil pravzaprav konec včerajšnjega intervjuja z Galeonejem. Prvi del je bil (seveda) nogometni.
»Mister« Galeone, Italija je ostala brez svojih predstavnikov v ligi prvakov. Je to zgolj smola ali realna slika italijanskega nogometa?
O smoli lahko govorijo le nekateri komentatorji na televizijski oddaji La Dome-nica Sportiva. Slišal sem celo o neki teoriji zarote Platinija in evropske nogometne zveze. Bodimo pametni: italijanske ekipe so zasluženo izpadle. Uvrstitev v osmino finala bi si pravzaprav zaslužil le Napoli, ki je v fazi po skupinah zbral 12 točk in kljub temu izpadel. Atletico Madrid je povprečna ekipa, ki pa ji Milan ni bil kos. Serie A je postalo zelo povprečno prvenstvo.
Komentator na televiziji Sky in nekdanji nogometaš Gianluca Vialli trdi, da se v Italiji trenira premalo. Ali soglašate z njim?
Ne trenirajo premalo, ampak preslabo. Trenerji so obsedeni zgolj s številkami, 3-4-3, 4-3-3 in tako dalje. Naša igra je prepočasna. Drugi so hitrejši in bolj spretni. Mladim igralcem ne nudimo možnosti, da bi napredovali. Ko igrajo italijanske ekipe v mladinski ligi prvakov, so visoki porazi na dnevnem redu. Pri nas zanemarjamo mladinski sektor. Soglašam s selektorjem Pran-dellijem, ki je tri mesece pred začetkom svetovnega prvenstva v Braziliji zelo zaskrbljen.
Italijanska reprezentanca vas očitno na zadnji prijateljski tekmi proti Španiji ni prepričala.
Ne. Slabo smo pripravljeni. Še dobro, da so nekateri igralci taktično zelo zreli. Vesel bom, če bomo na SP v Braziliji napredovali v osmino finala. Bolj verjetno je, da bomo izpadli že v prvem delu.
Mario Balotelli torej ni rešitelj, ne za Italijo in niti za Milan.
Balotelli ni Messi. Je dober napadalec, ampak ni zvezdnik. Ni garač, ni borec in ni inteligenten igralec. Zanj mora garati pol ekipe. Vseeno ga ne bi popolnoma odpisal.
Milan je na dobri poti, da ponovi sezono 1996/1997, ko je končal domačo ligo na 11. mestu, iz Lige prvakov je bil izločen že decembra, iz državnega pokala pa celo novembra.
Zgoraj Giovanni Galeone
ansa
Ali vas prepričajo finančni mogotci »a-la« Thohir, ki kupujejo italijanske klube?
Drugih rešitev ni. Italijani nimamo denarja. Če želimo biti konkurenčni najboljšim evropskim klubom, so take investicije potrebne. Doslej, sodeč po Angliji in Franciji, so najbolj uspešni in prepričljivi arabski in ruski investitorji, ki pa se Italije, zaradi previsokih davkov in kaosa, izogibajo.
Kaj predlagate, da bi A-liga postala znova konkurenčna?
Začeti bi morali pri temeljih. Naši trenerji bi se morali izobraževati v tujini. Nogometne šole bi morali reorganizirati in posodobiti. Naj jih vodijo izobraženi trenerji. Ključ za izbiro trenerja mora biti nogometno znanje, ne pa prijateljstvo oziroma poznanstva. Ukiniti bi morali mladinsko prvenstvo primavera. Mladinci naj igrajo raje v članskih ekipah. Obenem bi morali biti bolj dejavni na mednarodni sceni. Pogrešam naše opazovalce na Balkanu, predvsem v Srbiji in na Kosovu. Tam so otroci lačni nogometa. Angleži in Nemci so to že zdavnaj opazili in tam gradijo nogometne šole. Zamudili smo še en vlak.
Vrnimo se v Italijo. Pri Juventusu se vodstvo kluba že nekaj sezon trudi, da bi sestavilo ekipo, ki bi bila znova konkurenčna v ligi prvakov.
Pri »stari dami« je nekaj pametnih odbornikov in rezultati so vidni, čeprav za zdaj le na državni ravni. Prepričan sem, da bi lahko Juventus že v prihodnji sezoni uspešno igral v ligi prvakov. Mogoče tudi Roma in Napoli. Ti trije klubi so trenutno pri nas najboljši.
Kaj pa šele 17-letni vratar Udine-seja Simone Scuffet, ki je postal standardni igralec članske ekipe?
Je izjema. Takih primerov je žal zelo malo. V tujini so bolj pogosti. Veseli me, da mu je trener Guidolin zaupal. On ponavadi nima rad mladih igralcev, raje zaupa starim mačkom. Pa naj mi ne zameri. Scuffet še ni Buffon, ampak lahko še veliko napreduje. Pri njegovih letih je bil njegov furlanski rojak, moj prijatelj Dino Zoff, veliko slabši (smeh).
Jan Grgič
DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane
Izjemno zanimanje za vstopnice za SP v Braziliji
ZÜRICH - Izredno zanimanje za letošnje nogometno svetovno prvenstvo, ki se bo čez tri mesece začelo v Braziliji, se nadaljuje. Fifa je včeraj začela novo fazo prodaje vstopnic in v vsega petih urah so jih navijači pokupili 203.330. Največ zanimanja je bilo v Braziliji (143.085), sledita pa ZDA (16.059) in Avstralija (5357). Prodaja vstopnic poteka po časovnem ključu (first-come-first-serve) in do nje je upravičen tisti gledalec, ki se prej prijavi. Skupaj je v tokratnem obdobju prodaje, ki se bo končalo 1. aprila, na voljo 345.000 vstopnic.
Za Bryanta se je sezona predčasno končala
LOS ANGELES - Košarkarski zvezdnik lige NBA Kobe Bryant je moral predčasno skleniti letošnjo sezono. Igralec Los Angeles Lakers ima namreč še vedno težave zaradi poškodbe levega kolena, ki jo je staknil 17. decembra. Dodatne zdravniške preiskave so pokazale, da rana v kolenu še ni zaceljena. Za Bryanta pa je to nov udarec, saj je letos v rednem delu igral le na šestih tekmah. Najprej je počival zaradi poškodbe Ahilove tetive, pozneje pa zaradi poškodbe kolena.
odbojka
ACH Volley boljši od Posojilnice Doba
PLIBERK - Odbojkarji ACH Volleyja so osvojili prvo letošnjo lovoriko. Še šestič so postali prvaki srednjeevropske lige, potem ko so na zaključnem turnirju v Pliberku prekrižali račune gostiteljem, igralcem slovenskega kluba iz avstrijske Koroške Posojilnice Doba, v finalu so jih v ponovitvi lanskega finala iz Bratislave z zanesljivo igro in lažje od pričakovanj premagali s 3:0 (22, 17, 15). Še največ težav so imeli v prvem nizu, ki so ga rešili šele v končnici, v nadaljevanju pa so bili precej boljši tekmec.
KOLESARSTVO - Z ekipnim kronometrom se je v Donoraticu začela kolesarska dirka od Tiren-skega do Jadranskega morja. Po 18,5 kilometra vožnje so bili najboljši tekmovalci Omege Pharme Quick Stepa, ki so za 11 sekund premagali Orico Greenedge, 18 sekund pa je na tretjem mestu zaostal Movistar.V majici vodilnega bo v 2. etapi vozil britanski specialist za sprinte Mark Cavendish.
KOLESARSTVO 2 - V 4. etapi dirke od Pariza do Nice so vzponi povzročili selekcijo. Zdaj skupno vodi Britanec Geraint Thomas (Sky), Slovenec Simon Špilak (Katjuša), ki je v cilj prišel v času prve zasledovalne skupine s petimi sekundami zaostanka, pa je napredoval na 15. Za vodilnim zaostaja 19 sekund.
SCHUMACHER - Družina Michaela Schumacherja je prepričana, da bo legendarni voznik formule ena okreval po hudi smučarski nesreči konec lanskega leta. »Obstajajo majhni, a vzpodbudni znaki, toda obenem se zavedamo, da moramo biti še vedno zelo potrpe-žljivi,» je sporočila managerka Sabine Kehm.
ZAPOR? - Predsedniku nogometnega velikana Bayerna iz Munch-na Uliju Hoenessu grozi do 10 let zapora. Sojenje je v preteklih dneh dobilo dramatičen zasuk, saj je moral Hoeness sprva na sodišče zaradi davčne utaje 3,5 milijona evrov, ki pa se je v torek dvignila na 27,2 milijona, s čimer se je strinjala tudi obramba.
alpsko smučanje - Finale v Lenzerheideju
Nemka Hofl-Riesch nesrečno izgubila boj s Fenningerjevo
LENZERHEIDE - Boj za nasledstvo Tine Maze se prvi dan finala svetovnega ženskega pokala v alpskem smučanju ne bi mogel končati slabše, kot se je - s hudim padcem Nemke Marie Hofl-Riesch v sklepnem smuku. Zaradi poškodbe rame in komolca je sezona za Nemko končana, skupno vodstvo pa je že predala Avstrijki Anni Fenninger, ki je bila na tekmi šesta Fenningerje-va je praktično že osvojila veliki kristalni globus, saj ima zdaj pred zadnjimi tremi tekmami že 235 točk prednosti pred Švicarko Laro Gut. Hofl-Rieschevi v uteho ostaja mali smukaški kristalni globus, ki ga je pridobila že pred včerajšnjo tekmo. Na njej je zmagala Švicarka Lara Gut pred Avstrijko Elisabeth Gorgl (+0,05), tretja pa je bila druga Švicarka Franzi Aufdenblatten (+2,64). Tina Maze je s številko 21 začela slabo, ni bila niti med prvimi petnajstimi po prvem merjenju časa, pri drugem je napredovala še med deseterico (+0,56), pri tretjem pa je imela že trenutno četrti čas (+0,64). Ko je že kazalo, da se bo vmešala v boj za odličja, pa je naredila veliko napako, šla povsem izven smeri in se skoraj zaustavila, kar je pokazal tudi končni 15. čas (+2,67).
Med moškimi je smuk osvojil 23-letni Avstrijec Matthias Mayer, ki je presenetljivo dobil olimpijski smuk v Sočiju, zdaj pa je ob koncu sezone s prvencem še v svetovnem pokalu vrgel rokavico vsej konkurenci. Boj za mali kristalni globus za zmago v posebnem seštevku kraljevske discipline je še pred finalom
v Lenzerheideju pripadel Norvežanu Akslu Lund Svindalu, ki je bil na zadnjem smuku peti ter je za zmagovalcem zaostal 20 stotink sekunde. Svindal (1091) je pričakovano, tri tekme pred koncem, prevzel mesto vodilnega v skupnem seštevku, dru-gouvrščeni Avstrijec Marcel Hirscher (1050), ki v smukih ne nastopa, za Svindalom zaostaja 41 točk. V svetovnem pokalu je prvič na stopničke na smukih stopil olimpijski in svetovni prvak v veleslalomu Američan Ted Ligety, ki si je drugo mesto delil z Italijanom Christianom Innerhoferjem. Oba sta za Avstrijcem zaostala 11 stotink sekunde.
Danes bo v obeh konkurencah na vrsti superveleslalom.
Moški smuk, končno: 1. Aksel Lund Svindal (Nor) 570; 2. Hannes Reichelt (Avt) 360; 3. Erik Guay (Kan) 357; 4. Kjetil Jansrud (Nor) 328; 5. Matthias Mayer (Avt) 307. Svetovni pokal, skupno (po 31. od 34 tekem): 1. Aksel Lund Svindal (Nor) 1091; 2. Marcel Hirscher (Avt) 1050; 3. Ted Ligety (ZDa) 824; 4. Alexis Pinturault (Fra) 819; 5. Felix Neureuther (Nem) 673.
Ženski smuk, končno: 1. Maria Höfl-Riesch (Nem) 504; 2. Anna Fenninger (Avt) 464; 3. Tina Maze (Slo) 409; 4. Tina Wei-rather (Lie) 400; 5. Marianne Kaufmann-Abderhalden (Švi) 389 Svetovni pokal, skupno: 1. Anna Fenninger (Avt) 1191; 2. Maria Höfl-Riesch (Nem) 1180; 3. Lara Gut (Švi) 956; 4. Tina Wei-rather (Lie) 943; 5. Tina Maze (Slo) 904.
/
ŠPORT
Četrtek, 13. marca 2014
17
košarka - V play-offu D-lige konec tedna v gosteh
Kontovel in Sokol lahko presenetita favorita
Redni del košarkarske D-lige se je končal prejšnji konec tedna. Obe peterki naših društev, Kontovel in Sokol, sta se uvrstili v končnico za napredovanje. Kontovel bo v soboto gostoval v Tolmeču (sodniški met ob 19.00). Domači Tolmezzo je v skupini B »Giovanni Zorzi« po rednem delu zasedel četrto mesto. Karnijci so osvojili 24 točk (12 zmag in 8 porazov). »Priskrbeli smo si gradivo in informacije o sobotnem nasprotniku. Tolmezzo je solidna ekipa. Na papirju so favoriti, toda zakaj jih ne bi presenetili in premagali? Vse je možno, saj bomo igrali sproščeno. Naš glavni cilj je bil uvrstitev v play-off. Izpolnili smo ga, tako da lahko odslej igramo brez treme in pritiskov. Fantje so motivirani in v soboto ciljamo na zmago,« je napovedal trener Kontovela Marko Švab. Druga tekma bo v soboto, 22. ob 18. uri pri Briščikih.
Tudi v taboru Sokola so zadovoljni, ker so izpolnili začetne smernice, uvrstitev v play-off. »Pravzaprav si nihče ni želel igrati v play-outu,« je dodal trener nabrežinske ekipe Zoran Lazarevski. »Odslej lahko igramo sproščeno. Res je, da nas čaka težko delo proti Avianu, ki je bil v skupini B po rednem delu prvi na lestvici (15 zmag in 5 porazov). Furlanska ekipa je favorit. Mi pa jim bomo poskusili vreči polena pod noge. Ne bomo se tako zlahka predali. Na nedeljskem gostovanju v Avianu bom dal večjo priložnost mlajšim igralcem, ki so med sezono imeli manj možnosti za igranje. Prav gotovo so motivirani in prepričan sem, da se bodo izkazali, saj so medtem tudi precej napredovali,« je še povedal Lazarevski. Sokol bo v nedeljo v Avianu igral ob 18.00. Povratna tekma pa bo v soboto, 22. marca, ob 20.30 v Nabrežini.
V rednem delu je Sokol dvakrat premagal Kontovel
nogomet - 1. AL
Sovodnje imajo novega trenerja
Sobotni poraz Sovodenj v 1. AL proti Pro Gorizii ni minil brez posledic. »Dan po porazu je odstopil trener Claudio Sari. Poiskali smo notranjo rešitev. Ekipo bo do konca sezone vodil Fabio Sambo, ki je doslej treniral na-raščajnike in začetnike. Še naprej bo obdržal vsefunkcije. Sambo dobro pozna ekipo in je odličen motivator,« nam je včeraj povedal predsednik Zdravko Custrin. Sambo (treniral je tudi Mladost in Poggio v 3. AL) je v torek že vodil prvi trening. V nedeljo bodo belo-modri doma gostili Domio. V Sovodnjah so po prvem delu prvenstva že zamenjali Franca Zuppichini-ja, ki ga je zamenjal Sari. (jng)
DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane
3. AMATERSKA LIGA
Znova v igri za play-off
Pro Staranzano - Gaja 1:3 (1:2)
Strelci: v 27. Ghezzo 1:1, v 33. Sbrocchi 1:2, v 85. Perlangeli iz 11-m 1:3.
Gaja: Venanzi, Bernetič, Missi, Pečar, Perlangeli, Gargiuolo, Kariš, Sbrocchi (Jankovič), Bella, Vrse (Mi-lič), Ghezzo (Madotto).
Gajevci sinočnje zaostale tekme v gosteh v Štarancanu niso začeli na najboljši način. Uvodoma so igrali bolje gostitelji, ki so tudi povedli v 20. minuti. Nato so se rumeno-zeleni prebudili in pred odmorom poskrbeli za preobrat. Najprej je izenačil Ghezzo, nato pa je za drugi gol poskrbel Sbrocchi. Ekipa gropajsko-padriške-ga kluba je v drugem polčasu še naprej držala vajeti igre v svojih rokah. Pri izidu 1:2 je vratar Gaje Danilo Ve-nanzi ubranil najstrožjo kazen, ki jo je deset minut kasneje uspešno izvedel Perlangeli. Gaja se je tako znova približala zgornjemu delu lestvice. V nedeljo pa čaka gajevce težko gostovanje prvi prvouvrščenem Audaxu.
smučanje - Čezmejno goriško prvenstvo na vrsti desetič
Praznujejo jubilej
Prvenstvo so predstavili na goriški Pokrajini
vip
V sejni dvorani palače goriške Pokrajine so včeraj predstavili Čezmejno pokrajinsko prvenstvo v smučanju, ki bo letos deseto po vrsti. Prav gotovo gre za pomembno etapo pobude, ki je svojo pot začela leta 2005 na pobudo ZSŠDI in Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Prva izvedba lepega in občutenega vse-goriškega smučarskega dne, je sodila v širši projekt programa Interreg IIIA Italia-Slovenia z imenom EUROGO 2005. Prireditev je bila na Žlebeh, organizator pa je bilo SPDG. V naslednjih letih se je z organizacijo zahtevne prireditve izmenično spoprijelo kar nekaj smučarskih društev iz goriške pokrajine. Organizacija letošnje, jubilejne prireditve, ki bo 15. in 16. marca v Kranjski gori, je bila zaupana društvu Sci Club Due iz Tržiča.
Številne novinarje in ljubitelje smučanja je uvodoma nagovoril Bruno Gomis-cech, prava gonilna sila smučarskega tekmovanja, ki je podčrtal zlasti trdo voljo prirediteljev, ki so premagali začetno negotovost in uspeli postaviti na noge odmevno čezmejno pobudo. Čeprav je bil zaradi delovnih obveznosti odsoten na predstavitvi, gre s posebnim poudarkom omeniti Livia Rožiča, predstavnika ZSŠDI, ki je med najbolj zaslužnimi, da je v vseh teh letih pobuda nastala, rasla in naposled postala ena najbolj pomembnih čezmejnih prireditev.
Košarka (U17): Lepa zmaga Jadrana v Pordenonu
Sistema basket Pordenone - Jadran ZKB 67:70 (25:21; 39:35; 53:48)
Jadran: Grgič n.v., Furlan, Coloni 1, Tul 2, Ušaj 20, Crismani 26, Zidarich, Fonda 17, Giacomini 4, Danev n.v, trener Vatovec. Tri točke: Fonda 3, Ušaj 2, Crismani 1
Jadran je kljub okrnjeni postavi dosegel v Pordenonu zelo lepo zmago. Gelleni si je pravkar operiral koleno, Bandi, Danev in Grgič so poškodovani, Tul pa si je na tekmi zvil gleženj. Za pravi preporod je Jadran poskrbel v zadnji četrtini, dotlej je stalno zaostajal in delal naivne napake. Zadnji dve minuti sta bili napeti. Fonda je s trojko prvič pripeljal Jadran v vodstvo, nato sta se ekipi do konca izmenjavali v vodstvu. Devet sekund pred koncem so gostitelji vodili s točko prednosti in izvajanje outa na napadalni polovici igrišča. Jadranovci so z agresivno obrambo prestregli žogo, Pordenončani so storili prekršek nad Crismanijem, »Jack« pa je hladnokrvno izvedel oba prosta meta. Pordenončani so v nasledji akciji spet izgubili žogo in Crismani je postavil končni 67:70.
Čeprav je trojica Crismani-Fonda-Ušaj prispevala kar 63 točk od skupnih 70, pohvalo zasluži prav vsa ekipa za požrtvovalnost in željo ki so jo pokazali po nekaj slabih predstavah.
O pomenu pobude in o programu dvodnevnega dogajanja v Kranjski gori so spregovorili: Igor Tomasetig v imenu ZSŠDI, ki je podčrtal zlasti vlogo slovenske krovne organizacije pri pletenju niti med raznimi društvi in organizacijami z obeh strani meje, Miran Mullner, predsednik novogoriškega Zavoda za šport in svetnik pri novogoriški občini, ki ni skrival zadovoljstva nad utrjevanjem prijateljstva in je izpostavil tudi možnost, da bi za tovrstne pobude lahko črpali evropska sredstva. Pobudo so pozdravili tudi odbornik za šport pri goriški občini Alessandro Vascotto, ki je športu pripisal ključno vlogo pri krepitvi sožitja, od-bornica za šport pri goriški Pokrajini, Vesna Tomsič, ki je naglasila zlasti dejstvo, da šport uspeva tam, kjer se druga področja srečajo s težavami. Izvedeli smo tudi, da bo Vesna Tomsič v nedeljo v Kranjski gori nastopila kot predtekmovalka. V imenu pokrajinskega odbora smučarske zveze FISI je spregovoril predsednik Paolo Tavian, ki je predvsem pohvalil strukturo pripravljalnega odbora ter Adriano Orsi predsednik društva Sci Club Due, ki se je že nekajkrat spopadlo z organizacijo prireditve. Na koncu je pobudo pozdravil še Gianluigi Chiozza, predsednik Fundacije Cassa di Risparmio, ki je letos prevzela del sponzorstva nad smučarskim srečanjem. Druga večja podpornika in pokrovitelja prireditve sta HIT Nova Gorica in goriška Pokrajina. Omeniti velja tudi, da bodo tekmovalke, letnik 1972 (kategorija Dame C3) nastopile na Memorialu »Franco Trodella«, ki bo letos že trinajstič. Franco Trodella je bil mlad smučar, ki je izgubil življenje v prometni nesreči.
Dogajanje v Kranjski gori se bo pričelo v soboto z gala večerjo in družabnostjo, v nedeljo 16. marca, predvidoma ob 10. uri pa se bo pričelo tekmovanje v raznih starostnih kategorijah. Za nedeljo je napovedano lepo vreme, proge so pripravljene, zato organizatorji predvidevajo, da se bo 10. prvenstva udeležilo kakih 150 smučark in smučarjev z obeh strani meje. (VIP)
Tržaško prvenstvo: žreb na sedežu ZSŠDI
Precej slovenskega pridiha bo letos spet imelo tudi Tržaško prvenstvo, ki ga na Trbižu drugič organizira Smučarski klub Devin, prvič pa bo žreb startnih številk na sedežu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in sicer danes ob 19. uri.
Prvenstvo se bo v soboto začelo s tekmovanjem v smučarskih tekih, v nedeljo pa bo na vrsti še veleslalom.
PLANINSKI SVET
Izlet po Kosovelovi poti
V počastitev dvojnega praznika, 110-letnice Slovenskega planinskega društva Trst in 110. obletnice rojstva pesnika Srečka Kosovela, prirejajo tržaški planinci v nedeljo, 16. marca 2014, izlet po Kosovelovi poti. Zbira-lišče v Sežani, na trgu pred cerkvijo ob 8.30, kamor se bodo pohodniki pripeljali z osebnimi avtomobili. Pohod se bo začel pred Kosovelovo rojstno hišo, njegovim prvim domom, nadaljeval se bo mimo bivše gostilne Šmuc in cerkve do vznožja hriba Tabor. Tu se odpira čudovit pogled na vse strani. Nad Sežano se vzpenjata Mala in Velika Planina, Sedovnik, pa kopasti stožec Vremščice in gologlavi Nanos, naprej pa še Trnovski gozd in Čaven. Pot se bo nato nadaljevala po makadamski cesti, ki je nekoč povezovala Sežano z Vrhovljami, do Šmarij in naprej po trasi vodovoda mimo vasi Križ. Po gozdu in med vinogradi, ki obdajajo Tomaj, bodo nato pohodni-ki prišli do cilja, do Kosovelove domačije in tako prehodili pot, ki jo je naš „pesnik Krasa" neštetokrat prehodil, ko se je iz Sežane vračal domov.
jadranje
Prvi nastopi jadralcev Cupe in Sirene
Po mesecih intenzivnih treningov se je začela jadralna tekmovalna sezona.
Ekipa TPK Sirena v razredu 420 se je s trenerjem Matjažem Antonazem komaj vrnila s petdnevnih priprav v Piranu, kjer se je udeležila tudi dvodnevne mednarodne regate 420 International Meeting v organizaciji ŠD Piran. Na tej regati so tekmovali tudi pripadniki JK Čupa. Skupno je nastopilo 33 posadk iz Slovenije, Italije, Avstrije in Švice. V dveh dneh so odjadrali vseh šest načrtovanih plovov. Premočno je zmagala prav posadka TPK Sirena Carlotta Omari -Francesca Russo Cirillo, ki je osvojila celo 5 od skupnih 6 regat. Novo sestavljena dvojica JK Čupa Mirko Juretič in Luca Carciotti je bila solidna peta in 2. v zadnji regati. Dobro se je izkazala tudi mladinska posadka TPK Sirena Jana Germani - Cecilia Fedel, ki je osvojila skupno 9. mesto in dvema uvrstitvama na 3. in 4. mestu v posameznih plovih, nastopili pa sta tudi Martina Husu in Ingrid Peric (JK Čupa) z uvrstitvijo na 22. mestu. Konec tedna bo na vrsti prva državna regata.
Obe naši društvi sta v Pulju tekmovali tudi med optimisti. Giorgia Si-nigoi (JK Čupa) je bila 11. in 2. med dekleti, Sara Zuppin (Sirena) 13 (3.), Tinej Sterni pa kot najboljši med našimi fanti 25., mesto pred Alessandrom De Lui-so (Čupa). Nadarjena Gaja Pela (CVD) je bila na 17. mestu prva med kadeti-njami, najboljši naš kadet pa je bil Jan Pernarčič (Čupa) na 29. mestu.
Tekmovalci TPK Sirena so še prej tekmovali tudi v Pulju na mednarodni regati Memorial Z. Pečenkoviča« v organizaciji JK Vega, katere se je udeležilo 92 jadralcev s Hrvaške, Slovenije, Italije, Madžarske in Srbije. Izkazala sta se predvsem Sara Zuppin z 8. mestom (druga med dekleti) in Tinej Ster-ni z 10. mestom, za katerega je bila to prva regata med starejšimi mladinci. Naša jadralca sta bila na lestvici prva med tujci za izkušenimi hrvaškimi re-prezentanti.
23 Obvestila
AŠZ JADRAN bo organiziral avtobus ob priliki pomembne košarkarske tekme državne divizije C med Basket Bassano in Jadranom, ki bo v nedeljo 16. marca ob 18.00 v Bassano del Grappa (VI). Vodstvo in ekipa vabita zveste navijače, da se pridružijo ekipi v čimvečjem številu, ker bosta njihova prisotnost in bučno navijanje spodbudna za ekipo. Vpisovanje in informacije na tel. 3386985052 (Damian).
Sprehod naj nam bo priložnost, da se sprehodimo tudi po pesnikovi umetniški poti. Izlet je primeren za vse, predvidene so približno 3 ure zmerne hoje.
Predstavitev enotedenskega
izleta v tuja gorstva
Na sedežu SPDG bodo drevi, ob 19.30, predstavili predloge za letošnji večdnevni avtobusni izlet v juniju ter okvirne pogoje potovanja, ki bo, ob spoštovanju tradicije, deloma planinsko in deloma turistično obarvano. Izlet bo osemdnevni in v organizaciji ter v sodelovanju s turistično agencijo Alpetour ter ob spremstvu planinskega in turističnega vodnika g. Janeza Pretnarja.
18
Četrtek, 13. marca 2014
SVET
/
ukrajinska kriza - Za skupino G7 krimski referendum ne bo imel pravne veljave
Zahod krepi pritisk na Rusijo zaradi Krima
KIJEV - Diplomatski pritisk na Rusijo v ukrajinski krizi se krepi. Skupina G7 je Moskvo posvarila pred priključitvijo Krima in ocenila, da krimski referendum ne bo imel pravne veljave. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je napovedala, da bi lahko EU in Ukrajina že prihodnji teden podpisali sporazum o krepitvi političnih vezi.
Skupina sedmih najrazvitejših držav sveta (G7) je včeraj v skupni izjavi posvarila Rusijo pred priključitvijo ukrajinskega polotoka Krim in sporočila, da referendum o priključitvi Krima Rusiji, napovedan za nedeljo, ne bo imel "nobene pravne veljave". Države G7 - Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in ZDA -so skupaj z voditelji EU v skupni izjavi za javnost pozvale Rusijo, naj "preneha z vsemi prizadevanji za spremembo statusa Krima v nasprotju z ukrajinskimi zakoni in mednarodnim pravom". Na Moskvo so tudi naslovili poziv, naj svoje enote na Krimu "zmanjša na obseg pred začetkom krize".
Medtem je Merklova v Varšavi, kjer je o ukrajinski krizi razpravljala s poljskim premierom Donaldom Tuskom, napovedala, da bi bil lahko dolgo pričakovani politični dogovor o krepitvi vezi med Ukrajino in EU podpisan že prihodnji teden na vrhu EU v Bruslju. Voditelji držav članic EU bodo zasedali 20. in 21. marca. Sogovornika sta napovedala tudi, da bodo zunanji ministri EU v ponedeljek začeli snovati nove sankcije proti Rusiji, potem ko Rusija ni storila nobenega koraka v smeri ustanovitve kontaktne skupine za krimsko krizo, ki jo je zahteval Zahod. Tudi o novih sankcijah naj bi v Bruslju prihodnji teden razpravljali voditelji evropskih držav.
Predstavniški dom ameriškega kongresa je medtem že v torek sprejel resolucijo, v kateri obsoja rusko kršitev ukrajinske suverenosti in poziva k
Ameriški predsednik Barack Obama je v Beli hiši sprejel novega začasnega ukrajinskega premiera Arsenija Jacenjuka
ansa
sankcijam proti Rusiji. Prav tako so se v resoluciji, ki jo mora sprejeti še senat, zavzeli za napotitev mednarodnih opazovalcev na Krim ter zahtevali umik vseh ruskih vojaških sil s Krima, razen tistih, ki so tam v skladu z dogovorom iz leta 1997.
Ameriški predsednik Barack Oba-ma je v Beli hiši sprejel novega začasnega ukrajinskega premiera Arsenija Jace-njuka. Kot so pojasnili v Washingtonu, je Obama s tem izrekel popolno podporo novim ukrajinskim oblastem.
Da je prisotnost ruske vojske na Krimu nezakonita, za nedeljo napovedani referendum o neodvisnosti te avtonomne regije pa v nasprotju z ukrajinsko ustavo, so v včerajšnji razpravi o napetih razmerah v Ukrajini poudarjali tudi poslanci Evropskega parlamenta. Pozivali so k umiritvi razmer, s čimer bi se izognili vojni, obenem pa tudi k sankcijam proti Rusiji.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je vnovič poudaril, da je rusko posredovanje na Krimu neizz-vana kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine. Prvi cilj je po njegovih besedah umiritev razmer in mirna rešitev z upoštevanjem mednarodnega prava.
Evropski komisar za širitev Štefan Fule je menil, da bi lahko referendum, ki je tudi v nasprotju z ukrajinsko ustavo, predstavljal veliko nevarnost za stabilnost meja v Evropi, njegov izid pa bo nezakonit. Evropski parlament bo sicer o resoluciji o Ukrajini glasoval danes.
Poveljnik sil Nata v Evropi Philip Breedlove je na svojem uradnem blogu zapisal, da vojaki, ki brez oznak delujejo na Krimu, niso "lokalne samoobrambne sile", pač pa ruska vojska. "Po skrbnem pregledu informacij iz več virov, ki so nam na voljo, verjamemo, da gre za pripadnike ruske vojske (... ) Gre
za zelo resne razmere," je ugotavljal poveljnik sil zveze Nato v Evropi.
Podobno je zatrdila tudi opazovalna misija približno 40 neoboroženih vojaških opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Opazovalci sicer niso smeli na Krim, a so vseeno zbrali več dokazov, kot so ruske uniforme in bojna oprema "lokalnih samoobrambnih sil", pa tudi registrske tablice na tovornjakih, ki dokazujejo, da gre za vozila ruske črnomorske flote.
Krimski premier Sergej Aksionov trdi prav nasprotno. "Gre za prebivalce Krima, ne dvomite v to. V enotah za samoobrambo ni ruskih vojakov," je zatrdil. Dodal je, da so krimske enote za samoobrambo sodelovale z rusko črno-morsko floto, nastanjeno v Ukrajini, v skladu z dogovorom o najemu pomorske baze v Sevastopolu.
Ukrajinski začasni predsednik Olek-sandr Turčinov je medtem zatrdil, da Ukrajina ne bo uporabila vojske, da bi ustavila Krim pri odcepitvi. Kot je dejal, v Kijevu ne bodo sledili scenariju, ki da so ga pripravili v Moskvi. Menil je, da bi s posredovanjem na Krimu dali Rusiji izgovor za posredovanje na celotnem vzhodu države.
Predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov pa je zagotovil, da lahko prorusko vodstvo na Krimu v kratkem času mobilizira do 7000 oboroženih pripadnikov. Ze sedaj samoobrambne enote po njegovih besedah štejejo več kot 3000 pripadnikov. Dodal je, da na nedeljskem referendumu o priključitvi Krima k Rusiji pričakujejo okoli 85-odstotno podporo.
V Črnem morju so se sicer včeraj začele napovedane vojaške vaje ameriških marincev ter pripadnikov romunske in bolgarske mornarice. Vaje so načrtovali že leta 2013, še preden je izbruhnila ukrajinska kriza. Zaradi slabega vremena so se začele dan kasneje, kot je bilo prvotno načrtovano. (STA)
V New Yorku po eksploziji zrušenje stanovanjske stavbe
NEW YORK - V newyorški soseski Harlem je včeraj zjutraj po krajevnem času odjeknila močna eksplozija, po kateri se je zrušila petnadstropna stanovanjska stavba, kmalu zatem pa še sosednja enako visoka zgradba. Najmanj 17 ljudi je bilo ranjenih, policija pa je doslej potrdila dve smrtni žrtvi. Fotografije in posnetki prikazujejo ruševine, raztresene po ulicah, in temen dim, ki se vali v zrak. "Šlo je za eksplozijo in stavba se je zrušila," so uvodoma skopo pojasnili na newyorški policiji. Policija je kasneje potrdila, da sta umrli dve ženski, število žrtev pa lahko še naraste. Do eksplozije je prišlo zaradi puščanja plina.
Izrael kot povračilni ukrep proti Gazi izstrelil več raket
GAZA - Izrael je na območje Gaze izstrelil okoli 16 raket. S tem so oblasti uresničile napoved o ostrem odzivu na včerajšnje bombardiranje, ko so z območja Gaze Palestinci na jug Izraela izstrelili okoli 100 raket. O ranjenih ne poročajo.
Izraelska vojaška letala so na območje Gaze v petih napadih na pet različnih krajev izstrelila 16 raket. Napad Izraela je odgovor na bombardiranje juga Izraela z območja Gaze. Odgovornost za raketiranje je prevzelo palestinsko gibanje Islamski džihad oziroma njegovo oboroženo krilo Brigade al Kuds.
Rusija bo v Iranu gradila dve jedrski elektrarni
TEHERAN - Rusija je v torek z Iranom sklenila načelni dogovor o gradnji najmanj dveh jedrskih elektrarn v iranskem pristaniškem metu Bušer. Dve 1000 megavatni nuklearki bodo zgradili poleg že obstoječe jedrske elektrarne v Bušerju, ki so jo prav tako gradili Rusi. Obe strani bosta sedaj dorekli še tehnične in finančne vidike projekta. Zahodne sile in Izrael v iranskem jedrskem programu vidijo pretvezo za razvoj iranskega jedrskega orožja. Teheran to zanika in trdi, da jedrsko energijo uporablja zgolj v miroljubne namene. (STA)
vatikan - Argentiski papež se je uveljavil zlasti kot zagovornik Cerkve revnih
Prvo leto pontifikata Frančiška
VATIKAN - Papež Frančišek bo danes obeležil prvo leto na Petrovem prestolu. Pred natanko letom dni so kardinali po odstopu Benedikta XVI. za 266. papeža izbrali Argentinca Jorgeja Maria Ber-goglia. Postal je prvi novodobni papež, ki ni iz Evrope, in že v prvem letu je z živahnostjo in novim stilom vodenja Katoliške cerkve požel izjemno odobravanje.
Ze ob odstopu Benedikta XVI. pred letom dni in ob začetku konklava za izvolitev novega papeža je bilo jasno, da je Cerkev v hudi notranji krizi. Pedofilski škandali in njihovo pometanje pod preprogo, okostenelost vatikanskih institucij in notranji boji za oblast v Vatikanu ter očitna nemoč papeža pri urejanju zadev so Benedikta XVI. 11. februarja lani pripravili do odstopa, prvega odstopa papeža v zadnjih 600 letih.
Na konklavu je bilo tako jasno, da bodo pred novim papežem pomembne naloge, predvsem kako reformirati Cerkev, jo oživiti in ustaviti trend padanja števila vernikov. Iz Sikstinske kapele se je beli dim pokadil po petih krogih in naloga je padla na argentinskega jezuita, ki je s toplim pozdravom "Bratje in sestre, dober večer!" na mah osvojil srca milijonov vernikov.
Nadel si je ime Frančišek, po Frančišku Asiškem, znanem po svoji preprostosti in ponižnosti. Z imenom je že-
lel nakazati tudi vsebino svojega ponti-fikata - napovedal je, da bo vzpostavil "revno Cerkev za revne".
Takoj je nakazal, da mu je blišč Vatikana tuj, da mu je ljubši pristen stik z ljudmi, da se raje vozi z avtobusom kot pa osebnim šoferjem. Tudi v stikih z javnostjo je zelo naraven, spontan in simpatičen, s svojimi sporočili, da bi Cerkev morala služiti tistim, ki jo resnično potrebujejo, torej revnim in prikrajšanim, in izjavami "kdo je on, da bi presojal in obsojal druge", kar je dejal glede homoseksualcev, pa je vzbudil tudi veliko upanje, da bo Cerkev postala bolj "človeška".
A s tovrstnimi izjavami si je nakopal tudi številne nasprotnike, ker da bo s svojimi "marksističnimi" stališči spodkopal temelje Cerkve. Pa čeprav dejansko ni spremenil še nobene od uradnih doktrin Cerkve. Je pa spremenil način, kako je ta stališča povedal.
Sprožil je precejšnje nelagodje med kardinali in prelati, še posebej med tistimi, ki jih je označil za "salonske" in ki so imeli veliko moč in so jo radi tudi razkazovali. Duhovnike je opomnil, da bi morali biti kot duševni pastirji sredi črede, "tako blizu, da bi se navzeli vonja svojih ovac", spominja francoska tiskovna agencija AFP.
S tovrstnim pristopom je sprožil pravcato revolucijo med vatikanskimi zi-
dovi in tudi v Cerkvi nasploh. Religiolog Marjan Smrke z ljubljanske Fakultete za družbene vede nastop Frančiškovega pontifikata primerja z nastopom "glasnosti" - odprtostjo, s kakršno se je razrahljal togi sovjetski partijski režim.
"Na mestu je vprašanje, koliko so reforme za zdaj stvar sloga, vtisa in koliko so dejansko posegle v vsebinska vprašanja. Menim, da ni mogoče zanikati, da so nekatere spremembe pred-
vsem površinske in da so tu tudi nekatere spremembe, ki so vsebinske, dejanske," je za STA pojasnil profesor in izpostavil, da je "med slednjimi tudi učinkovit higienski poseg v slovenski prostor", ko je konec lanskega julija zaradi finančnega zloma mariborske nadškofi-je dosegel odstop ljubljanskega in mariborskega nadškofa Antona Stresa in Marjana Turnška.
Podobna kazen je doletela še zapravljivega nemškega škofa Franz-Petra Tebartz-van Elsta, ki ga je papež Frančišek zaradi gradnje izjemno drage rezidence oktobra lani suspendiral.
Da bo poslej drugače, predvsem pri transparentnosti vatikanskega finančnega sistema, je nakazal tudi z ustanovitvijo novega "gospodarskega ministrstva", ki bo pristojno za načrtovanje in nadzor nad gospodarskimi zadevami Vatikana. Zavzema pa se tudi za povečanje transpa-rentnosti delovanja vatikanske banke IOR, ki so jo pogosto pretresali škandali zaradi vpletenosti v sumljive posle.
A Smrke opozarja, da je treba biti do dometa Frančiškovih reform vendarle previden. "Zgodovina Cerkve v moderni dobi je izmenjava kratkotrajnih korakov naprej in dolgotrajnejših protimo-dernističnih zastojev. Posameznik, tudi če je papež, je soočen z veliko institucijo, ki
na različnih ravneh uveljavlja inercijo in svoje posebne interese," opozarja.
"Ker si je papež izbral ime Frančišek, je mogoče opozoriti na izkušnjo svetega Frančiška: velikodušni Frančišek je bil uporabljen za to, da je za kratek čas pred svetom popravil moralno podobo povsem skorumpirane institucije, nato pa se je ta z še večjo močjo vrnila k starim vzorcem delovanja," pojasnjuje profesor Smrke.
Dodaja, da bosta pomembna dejavnika, ki bosta vplivala na uspešnost papeža Frančiška, predvsem "čas in podpora množic". Sicer pa bo pomembne odgovore na odprte dileme Frančiškovega pontifi-kata dala že oktobrska sinoda o družini, napoveduje.
Smrke dodaja, da je novi papež "v letu dni je nasul toliko (zame) nepričakovanih potez, da lahko izbiramo med najljubšimi". "Sam bi se odločil za eno zadnjih: za zavrnitev manipuliranja (...), kako ponoči skrivaj zapušča svoje prostore, da bi pomagal rimskim revežem. Rekoč, da je menda že Freud vsako idealiziranje štel za obliko nasilja."
"S takimi nastopi papež zavrača tradicionalni model papeštva; kaj bi bilo, če bi se lotil še drugih nasilnih idealizacij, iz katerih se sestoji katolicizem," je še predlagal znani slovenski religiolog.
Mihael Šuštaršič (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 1B. marca 2014
19
Rai Tre
bis
slovenski program
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik
^ Rai Uno
V^ Rai Due
V" Rai Tre
Canale S
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Po-meriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved
20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Uefa Europa League, Juventus - Fiorentina 23.00 Uefa Europa League - Speciale
O Italia 1
6.55 Nan.: Friends 7.50 Serija: Le regole dell'amore 8.45 Nad.: Una mamma per arnica 10.30 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 18.00 Grande Fratello 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.35 Nan.: How I met your mother 17.00 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Mistero
20.50 Dok.: Tinissima - Dogmati-zem in zanos, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo l
La 7
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Don Matteo 23.30 Talk show: Porta a Porta
LA
7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cor-dier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico
^ Tele 4
6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.50 Športna rubrika 18.15 Dnevnik 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 22.40 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 21.55 Serija: Hawaii Five-0 22.55 Il Musichione
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Reportaža: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik L.I.S., Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico 2014 16.45 Dok.: Aspettando Geo 17.10 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Sco-nosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: One Day (rom., i. A. Hathaway) 23.00 Gazebo
u Rete 4
6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa mangi? 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Grand Hotel Excelsior 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: A Dangerous Man - Solo con-tro tutti 23.15 Serija: The Chase 0.00 Dentro la notizia
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Borgo Italia 12.40 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik
(t Slovenija 1
6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Dok. serija: Človeški planet 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Infodrom 9.25 20.50 Alpsko smučanje - SP, finale, superveleslalom (m), prenos 10.30 Točka 11.25 Alpsko smučanje - SP, finale, superveleslalom (ž), prenos 12.30 Dobra ura
14.00 Dok. odd.: Jean-Michel Bas-quiat 15.05 Biatlon - SP, sprint (m), prenos 16.35 Zimske paraolimpijske igre, Soči 2014, povzetek dneva, pon. 16.55 Nordijsko smučanje - SP, smučarski poleti, kvalifikacije, prenos 18.10 Biatlon - SP, sprint (ž), vključitev v prenos 18.55 Nogomet, evropska liga, Basel - Salzburg, prenos 19.45 Žrebanje Deteljice 22.10 Športni izziv 22.50 Zimske paraolimpijske igre, Soči 2014, povzetek dneva 23.10 Film: Bejrutski hotel
(t Slovenija 3
6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.00 Poročila 9.00 Seje delovnih teles: 3. seja Preiskovalne komisije Krpan, prenos 12.00 Seje delovnih teles: 24.
seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos 16.00 Seje delovnih teles: 86. nujna seja Odbora za finance in monetarno politiko, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.40 Ozadja 21.30 0.05 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Odkrito Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Fol-kest 2010 15.15 Avtomobilizem 15.30 Najlepše besede 16.00 Dok. odd.: K2 16.35 Alpsko smučanje (m in ž), veleslalom, SP 17.30 Klepet z... 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Tg - dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 Folkest v Kopru 20.30 Element zločina 23.20 Na obisku 23.50 Ciklus študentskih filmov
1 Tv Primorka
8.35 9.00, 11.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, Videostrani, sledi 18. seja občinskega sveta občine Postojna 17.30 Evropski večer Lojzeta Peterleta 20.00 Briška poroka 2014 20.30 Briška poroka 2013, reportaža 21.40 Predstavljamo: Ureditev mestnega središča v Novi Gorici 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 6.45 12.50 Serija: Naša mala klinika 7.35 11.55 Serija: Prenovimo sobo 8.00 12.20 Serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 8.25 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.20 10.30, 11.40 Tv prodaja 9.35 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.45 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.45 Serija: Angleški dvorci z Julianom Fellowsom 14.45 22.30 Nad.: Downton Abbey 18.55 24UR -vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Film: Obsedena 23.30 Serija: Zaščitnik
Kanal A
6.50 Risanke in otroške serije 8.1514.00 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.1014.30 Serija: Alarm za Kobro 1110.0515.25 Nad.: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali na delu 13.30 19.30 Serija: Vzgoja za začetnike 16.15 Film: Čudežne roke 19.25 Serija: Vzgoja za začetnike 20.05 Film: To sladko bitje 21.50 Nad.: Grimm 22.45 Film: Morilec Joe
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pre-žihov Voranc: Kratke zgodbe; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Ho-
Četrtek, 1B. marca Raimovie, ob 17.BC
VREDNO OGLEDA
Welcome
Režija: Philippe Lioret Igrajo: Vincent Lindon, Firat Ayver-di, Audrey Dana, Deyra Ayverdi in Thierry Godard Francija 2009
Bilal je mladi kurdski begunec. Zapustil je Afganistan, njegov končni cilj je Anglija. Bilal upa, da bo iz Ca-laisa v Franciji, kmalu dospel na drugo stran rokavskega preliva, kjer ga čaka dekle. Njen oče jo je obljubil v zakon bogatemu bratrancu. Bilal mora to preprečiti. Pripravljen je na vse in ker so ga odkrili in mu onemogočili, da bi se ilegalno vkrcal na trajekt, ki povezuje Francijo z Anglijo, se je naposled odločil, da bo tisto razdaljo preplaval. V občinskem bazenu spozna Simona, učitelja plavanja, ki se je pred nedavnim ločil in se tudi zaradi tega, v celoti posveti Bilalovim sanjam. Zadeva pa se zakomplicira, ko Simon sprejme mladega kurda domov. Ker gre za nezakonitega pribežnika ga ta odločitev spravi v precejšnje težave.
roskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sa-pori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Globalna vas; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.20 Nocoj ne zmudite; 21.00 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni noktur-no;19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... and all that jazz; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 21.05 Arsov forum; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Četrtek, 13. marca 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Po celi deželi bo še prevladovalo jasno vreme. Pihala bo zmerna do pretežna burja.
Jasno bo, na Primorskem bo občasno pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 13 do 18, na Primorskem do 20 stopinj C.
Nadaljevalo se bo stabilno sončno ali pretežno jasno vreme. Še bo pihala šibka burja.
Jasno bo. Zjutraj bo hladno, čez dan pa precej toplo.
Danes: ob 2.09 najnižje -21 cm, ob 7.54 naj-_	višje 29 cm, ob 14.11 najnižje -45
Q	cm, ob 20.29 najvišje 38 cm.
S Jutri: ob 2.34 najnižje -27 cm, ob 8.25 najvišje 35 cm, ob 14.37 najnižje -48 cm, ob 20.52 najvišje 42 cm.
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj C.
Kanin - Na Zlebeh . . .670
Vogel ................335
Kranjska Gora.........40
Krvavec..............170
Cerkno................70
Rogla ................120
REKA
5/19
jutri
Piancavallo . . . . '. . . . . .480
Forni di Sopra .......300
Zoncolan............450
Trbiž .................327
Osojščica ............210
Mokrine .............410
NOVA UPRAVA NA O PC IN AH V ULICI BIANCOSPINO
(zraven traovine Prodet
V SOBOTO, 15. MAREC OPEN DAY 15.00-19.00 BREZPLAČNIITREIZKUS Z VADITELJEM physicaLclubtrieste QD 19.00 DALJE ZDRAVICAI
'/¡mi M
pon/pet 9 - 21 I sobota 10-13 tel. 040.2171332 - info@physicalclub.it www.physicalclub.it
xtempo
d.. art kardio Combat zü^iba yoga dynamic
aerobica step
TOIAL BODY
BODY BUILDING
znanost in tehnologija - Izum, ki je spremenil svet
25 let svetovnega spleta
LJUBLJANA - Svetovno računalniško medmrežje, ki ga poznamo kot internet, je bilo pred dobrima dvema desetletjema precej drugačno, kot je danes. Ena najpomembnejših mejnikov v njegovem razvoju je bil razvoj svetovnega spleta, ki jo je včeraj pred 25 leti predstavil takrat 34-letni britanski znanstvenik, zaposlen v švicarskem Cernu.
Tim Berners-Lee je 12. marca 1989 namreč predstavil zamisel za sistem, ki bi uporabnikom omogočala, da s preprostim klikom na povezavo prenesejo datoteko z računalnika na drugem koncu sveta. Njegova ideja je bila za tisti čas, ko je bil internet še v povojih, tako drzna, da je prvih nekaj let nihče ni jemal resno. Danes se svetovni splet dotika življenja milijard ljudi in mnogi ga enačijo z internetom.
A internet in splet sta popolnoma različni kategoriji - internet je omrežje, ki ga sestavljajo prenosni mediji, stikala, strežniki in odjemalci, splet pa je aplikacija, ki deluje znotraj spletnih brskalnikov in spletnih strežnikov, pojasnjuje Borka Jerman-Blažič iz Instituta Jožef Stefan (IJS).
Jerman-Blažičeva velja za pionirko interneta v Sloveniji in tudi takratni Jugoslaviji - leta 1989 je osebno registrirala nacionalno domeno .yu, ki je nekdanji državi kasneje omogočila uporabo prvih internetnih storitev, kot sta na primer elektronska pošta in izumrli predhodnik spleta, sistem Gopher.
Spominja se zapletov, ki so se pojavljali po odcepitvi Slovenije od Jugoslavije. Slovenija si je namreč želela registrirati domeno .sl, a ta je že bila rezervirana za afriško državo Sierra Leone. Kasneje smo se tako morali sprijazniti z domeno .si, a tudi tu pot ni bila lahka. Za končnico se je namreč potegovala država Solomon Islands, za dvočr-kovno kodo pa naj bi lobirali tudi predstavniki otočja Salmon Islands ob Antarktiki, kjer so ZDA sicer izvajale jedrske poskuse.
Slovenija je domeno .si dobila šele leto po samostojnosti, leta 1993 pa je zaživela
prva slovenska spletna stran. Ta je sprva ponujala predstavitev države v slovenščini in angleščini, kasneje pa je prerasla v odskočno stran za slovenske uporabnike in se leta 1996 prelevila v portal Mat'kurja.
Po več kot 20 letih delovanja svetovnega spleta je Jerman-Blažičeva glede prihodnosti svetovnega spleta optimistična - kljub tehnološkim spremembam v obliki mobilnih naprav in razkritju resnih posegov v komunikacijsko zasebnost, za katera je poskrbel Edward Snowden.
"Njegova razkritja so pomembna, a ne govorijo le o filtriranju internetnih podatkov, ampak o prisluškovanju na vseh znanih digitalnih omrežjih - telefonskih, radijskih in satelitskih," je dejala Jerman-Blaži-čeva. Ob tem verjame, da bo splet še naprej ostal temeljno komunikacijsko orodje digitalne dobe.
Ob 25. obletnici začetkov svetovnega spleta se je oglasil tudi Tim Berners-Lee, ki je pozval k pripravi temeljne listine pravic, ki bi internet in njegove uporabnike ščitile pred zlorabami vlad in korporacij.
"Brez odprtega, zanesljivega in nevtralnega interneta ne moremo računati na odprtost oblasti, delujočo demokracijo, kvalitetno zdravstvo, povezavo med skupnostmi in kulturno raznolikost kultur. Nismo naivni, če mislimo, da to lahko dosežemo - naivni smo, če menimo, da bomo to prišlo samo od sebe," je dejal za britanski časnik The Guardian.
Ravno odprtost interneta in svetovnega spleta sta po mnenju poznavalcev namreč razloga za to, da internet po svetu uporabljajo že skoraj tri milijarde ljudi, od tega približno milijarda v državah razvijajočega se sveta. (STA)
Tadžiki opuščajo ruske priimke
DUŠANBE - V težnji po manj ruski in bolj narodno zavedni državi se je preimenoval še en tadžikistanski politik. Notranji minister Ramazon Rahimov je svoje rusko zveneče ime spremenil v Ramazon Rahimzoda - ime perzijskega oziroma tradicionalnega izvora. "Preimenovanje je znak spoštovanja tradicij tadžiškega ljudstva," je dejal tiskovni predstavnik notranjega ministrstva.
Rahimzoda pa je le en izmed politikov, ki je v zadnjem času spremenil ruske končnice. Preimenovali so se še namestnik tadžikistanskega premiera in nekateri poslanci. Svoja imena je spremenilo tudi tisoče prebivalcev, lokalnim upravnim enotam pa so naročili, naj imena novorojenih otrok zapisujejo brez ruskih končnic. Že leta 2007 je težnjo po opustitvi ruskih imen s preimenovanjem poudaril predsednik države Emomali Rahmon. Tadžiki so ruska imena sicer začeli prevzemati v tridesetih letih, ko je bila država del nekdanje Sovjetske zveze. Po razpadu pa je v Tadžikistanu ponovno zrasla narodna zavest, zato so pozvali k vrnitvi imen perzijskega izvora, kot so to storili tudi v sosednjem Afganistanu. Zadnja težnja po perzijskih imenih se je pojavila januarja letos, ko je državni tožilec general Šerkon Salimzoda izpostavil vse manjšo narodno zavest med mladimi. A za več kot milijon Tadžikov, ki živijo in delajo v Rusiji, za državo pa predstavljajo kar polovico bruto domačega proizvoda, je rusko ime ključno. Tako je namreč lažje dobiti službo, več možnosti pa imajo tudi za pridobivanje ruskega državljanstva.
Leipziški knjižni sejem s politično noto
LJUBLJANA - V Leipzigu bo med 13. in 16. marcem takoj za Frankfurtom potekal drugi največji nemški knjižni sejem. Čeprav je leipziški sejem vedno v prvi vrsti praznik knjige, pa bo letošnji imel tudi politično noto. Država v gosteh je Švica, gostujoči avtorji pa se bodo dotaknili tudi dogajanja v Ukrajini.
Uradno odprtje sejma je bilo sinoči, ko so tudi podelili nagrado za evropsko razumevanje indijskemu pisatelju Pan-kaju Mishri, avtorju knjige From the Ruins of Empire: The Revolt Against the West and the Remaking of Asia (Na ruševinah imperija: Upor proti Zahodu in obnova Azije). Nagrada je vredna 15.000 evrov. Za širšo javnost bo sejem vrata odprl v četrtek. Letos se bo v Leipzigu na 84.500 kvadratnih metrih predstavilo okoli 2000 založb, organizatorji pa pričakujejo več kot 160.000 obiskovalcev. V Leipzigu po napovedih direktorja sejma Oliverja Zilleja pričakujejo tudi ukrajinskega avtorja Jurija Andruhoviča, dobitnika nagrade za evropsko razumevanje leta 2006, ki bo na sejmu spregovoril o političnih razmerah v Ukrajini. (STA)