Tednikova akcija NAJ PRODAJALKA/ PRODAJALEC POHORJE M RESORT 201 i Več na oglasnih straneh. Po naših občinah Žetale • Kako so svetniki zrušili Vidoviča O Stran 8 Po naših občinah Cirkulane • Za šolo dr. Ljudevita Pivka za zdaj odločni ne O Stran 9 Ptuj, torek, 3. septembra 2013 letnik LXVI • št. 69 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 www.radio-ptuj.si Nogomet • Zavrč na Bonifiki bližje zmagi O Stran 11 Štajerski TEBItIK Ptuj • 44. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2013 Nove melodije, ki bodo razveseljevale Bogato ptujsko festivalsko poletje se je izteklo na najboljši možni način, z najstarejšim in tudi najboljšim festivalom narodno-zabavne glasbe Slovenije. Športno plezanje • Končna bilanca Mine Markovič na EP: tri srebrne medalje O Stran 12 Dvorišče minoritskega samostana je 30. avgusta je znova zasijalo v vsej svoji lepoti. Na ptujskem festivalu so se letos za nagrade potegovali ansambli: Erazem, Štrajk, Zlatih 6, Mladika, Veseli Dolenjci, Tapravi faloti, Vikend, Poskočni muzikan-ti, Vihar in Nemir. Na dan prireditve je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla zgoščenka z vsemi 20 festivalskimi melodijami. Tudi letošnji festival narodno-zabavne glasbe je izpolnil vsa pričakovanja. Nastopili so zelo kakovostni ansambli, med katerimi je bilo treba izbrati najboljše. Po oceni strokovne komisije naj bi šlo celo za presežni festival. Slavili so ansambli Nemir, Štrajk, Poskočni muzikanti in Majda Rebernik. MG Foto: Črtomir Goznik Tenis • Rola prek Poljske brez praske in z zmago v žepu O Stran 12 ŠtajerskiTEmK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Razlika med priključninami tudi 600-odstotna So. Podravie • S podpisom pogodb za izvedbo projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja se po letih prizadevanj začenja gradnja kanalizacijskih sistemov v treh preostalih občinah. Razlike v ceni priključnin, ki jo bodo morali plačati občani, pa so ogromne. O Stran 3 Za podravske občine dva milijona nepovratnih sredstev Sp. Podravie • Agencija RS za kmetijske trge je izdala odločbe za sofinanciranje prijavljenih občinskih projektov na razpis Za razvoj podeželja. Med našimi občinami je bilo uspešnih devet. O Stran 2 -PEP« iC SELM MUMMEVM»»' lALCZSl V VASO 3RHCCNCST OPERACIJO DELNO FINANCIA REPUBL'K LE Ji^JvfTOMABaÉB Ojjjjßim FRliäW :l)íúfe ¿S.tKNO, ¡10*234.2010 "M občina •■.: WDR;: v krok m iméM fcšaro; j 30.2250 K? &tíAHQfi*Ti- -: 753-15«! POZOR GRADBIŠČE 1. HAJDINA 2. BUKOVCI 3. BOČ POLJČANE 4. STOJNCI 5. PODVINCI B. K. 6. VIDEM 7. SREDIŠČE 8. APAČE 9. 1 A GEREČJA VAS 1 10. C. OPTYL ORMOŽ 1 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 3:0 3:2 2:1 1:0 1:0 2:3 1:2 0:1 0:1 0:3 APACE - PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Marinič (89.) APAČE: Lendero, Šenkiš, Tram-šek, Kajzer, Fruk, Žgeč (M. Bau-man), Murko, Predikaka (Denis Hergan, Darko Hergan), Novak, Jus, Rumež (Ivančič). Trener: Bogdan Bauman. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Osterc, Šebela, Toplak (Ar-nuga), Marinič, Lah, Belšak, Ku-serbanj, Požegar, Brumen, Leben (Mulej), Simonič - Dabič (Pal). Trener: Miran Ljubec. 1 A AVTO GEREČJA VAS -STOJNCI 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 A. Horvat (68.) 1 A AVTO GEREČJA VAS: Ga- vrič, A. Kokot, D. Horvat, Lonča-rič, Gabrovec, N. Šešo, A. Šešo, Rozman, Leben, Krajnc (Strel), Brodnjak. Trener: Svetozar Kai-sesberger. STOJNCI: Ladič, M. Kokot, Golob, Vinkovič, A. Petrovič (Rižnar), A. Horvat, P. Meznarič, Tomašek, Zorko, S. Meznarič, Kramberger (Roškar). Trener: Boris Klinger. BOČ POLJČANE -SREDIŠČE 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Vočanec (31.), 1:1 Pinter (39.), 2:1 Novak (49. avtogol) BOČ POLJČANE: Mlinar, Volav-šek, Jernejšek, Novačan, Grobin, Babulč, Zmidar, Savski, Damše, Pinter. Trener: Matej Hajšek. SREDIŠČE: Kocen, M. Sakel-šek, Novak, Nemec, G. Borko, B. Borko, Klajnčar, Ivanuša, Vočanec (Jurkovič), Lesjak, Mlinarič (Cimer-man). Trener: Danilo Zerjav. HAJDINA - CARRERA OPTYL ORMOŽ 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Kurež (38.), 2:0 Štumbrerger (39.), 3:0 Flajsinger (72.) HAJDINA: Ber, Kurež (Strelec), Cebek, Mlinarič, Črnko. Robar, Gajser, Kaisesberger (Horvat), Flajsinger, Jazbec (Krajnc), Štumberger (Verlak). Trener: Igor Vorih. CARRERA OPTYL ORMOŽ: Ko-sič, Kuhar (Perčič), Kolarič, Hri-beršek, Žinko, Magdič (Jaušovec), K. Lah, Jerebič, R. Lah (Klemen-čič), Perger, Krajnc (Kardum). Trener: Aleš Jurčec. BUKOVCI - VIDEM 3:2 (2:1) STRELCI: 0:1 S. Krajnc (11.), 1:1 Pukšič (40.), 2:1 Kosec (42.), 3:1 Kosec (59. iz 11-m), 3:2 Bo-žak (88. iz 11-m) BUKOVCI: Ferčec, Ostroško, Kokot, Domjan, Ž. Krajnc (Her-ga), Pukšič (Ambrož), Serdin-šek, Murko (Habrun), Kosec (Vočanec),Vajda, Topolnik. Trener: Boštjan Zemljarič. VIDEM: Kovačič, Hrženjak (Trep), Trafela (Zemljak), M. Lah, Kokol, Murič (D. Bedrač), U. Be-drač (L. Lah), Škvarič, Božak, S. Krajnc, Kmetec (Fridauer). Trener: Primož Gorše. Danilo Klajnšek, David Breznik Terme Pruj Šport ne dela razlik Med 6. in 8. septembrom se bodo lahko v športih preizkusili tudi starejši in invalidi. Te dni vsi na Ptuju govorijo o največjem večšportnem dogodku, tradicionalnem Ptujskem športnem vikendu, ki se bo letos odvijal že 19. leto zapored. Na Zavodu za šport Ptuj so letos resnično »pljunili« v roke, saj pripravljajo športni vikend, kot ga še ni bilo. Predstavilo se bo kar 30 različnih klubov, ki delujejo znotraj zavoda in tudi širše. V treh dneh bo mogoče brezplačno preizkusiti več kot 50 športov, kot so tek, nogomet, tenis, košarka, fotoorientacija, gokart, ples, rolanje, zumba s Se-bastianom, 12 rund z Dejan Zavec Gymom, streatball, joga, airsoft, ta j či in številni drugi. To pa še ni vse: športe in razne aktivnosti želijo približati prav vsem in pri tem niso izključili niti starejših in invalidov. Tako so na dogodek vabljeni tudi starejši občani in občanke. Prikazane bodo posebne vaje za ohranjanje zdravja srca in ožilja ter vitalnosti. Obiskovalci se bodo lahko pod vodstvom Zdravstvenega doma Ptuj udeležili testa hoje na 2 km, predstavili pa jim bodo tudi nordijsko hojo. Če si želite po naravni poti, brez ponavljajočih se kirurških posegov povrniti mladosten videz, se morate udeležiti Savinine joge obraza. Ta deluje tudi na vaš endokrini sistem in ga aktivira, uravnava hormone, izboljša zdravje in počutje, z njo hujšate, pomlajuje, gladi gube, odlična je v terapevtske namene ipd. Vaje delujejo za vse, ki jih izvajajo, ne tjlede na spol, starost ali kondicijo. Če imate doma tudi svojega hišnega ljubljenčka in bi radi ustregli tudi njemu, bo za vas prava vaja fit s psom, kjer boste ubili dve muhi na en mah in trenirali skupaj s kosmatincem. Splošno znano je, da se zraven fizičnih koristi z vadbo izboljša počutje in se tako zagotovi bolj kakovostno življenje z manj zdravstvenimi težavami. Organizatorji niso pozabili niti na invalide in na njihovo gibanje. Društvo za šport invalidov Most in Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite pripravljata predstavitev športa invalidov. Zanje pripravljajo košarko na vozičkih, sedečo odbojko, ročno kolesarjenje, namizni tenis in streljanje. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj pa v nedeljo, 8. septembra 2013, v mestnem parku pripravlja šah v naravi za slepe in slabovidne. Ne pozabimo omeniti še tega, da sta letošnja ambasadorja dogodka naša najuspešnejša športnika boksar Dejan Zavec in plezalka Mina Markovič. Z Dejanom boste lahko na športnem vikendu tudi poklepetali ali pa z njim naredili katero od njegovih aerobnih vaj. Pester dan boste lahko sklenili ob prijetni družbi in hladni pijači na plaži v mestnem parku, kjer si bo mogoče na velikem platnu ogledati košarkarsko tekmo ter navijati za naše košarkarje. Več o dogodku si preberite na fa-cebook strani www.facebook. com/ZavodZaSportPtuj ter na spletni strani dogodka www. sportnivikend.si. torek • 3. septembra 2013 Šport, sporočila Štajerski 15 Košarka • EP v Sloveniji 2013 Od srede bo šlo zares! Skupina A Skupina B Skupina C Skupina D (Ljubljana, (Jesenice): (Celje): (Koper): dvorana Tivoli): Izrael, Latvija, Gruzija, Turčija, Velika Britanija, BiH, Poljska, Finska, Belgija, Makedonija, Španija, Švedska, Ukrajina, Črna gora, Hrvaška, Grčija, Francija, Srbija, Češka, Rusija, Nemčija; Litva; Slovenija; Italija. Oči slovenskih ljubiteljev športa bodo od srede naprej uprte v slovensko košarkarsko reprezentanco, ki bo na domačem prizorišču iskala priložnost za odličen rezultat. Selektor Božidar Maljkovic je imel pred prvenstvom precej težav z odpovedmi (B. Udrih, E. Lorbek ...), a ima še vedno na voljo zelo solidno reprezentanco, ki je sposobna odmevnega rezultata. Prvi zvezdnik reprezentance je nedvomno Goran Dragič. Član NBA-ekipe Phoenix Suns daje reprezentanci ton igre, ob tem redno dosega precejšnje število točk. Iz lige NBA je navajen napornega ritma odigra-vanja tekem, kar bo na turnirju tudi eden izmed pomembnih vidikov. Ob njegov bok lahko uvrstimo Boštjana Nahbarja. Novopečeni član Barcelone je pripravljalne tekme odigral v visokem ritmu, na svoja pleča je velikokrat jemal odgovornost ob zaključkih tekem. V trojico izstopajočih spada še Mirza Begic. Ta je med pripravami na EP prestopil iz madridskega Reala k evropskemu Reprezentanca Slovenije na EP: organizatorji igre: Goran Dragic, Jaka Lakovič, Nebojša Joksimovic visoki branilci: Jaka Blažič, Zoran Dragic krilni košarkarji: Boštjan Nachbar, Domen Lorbek, Edo Muric krilni košarkarji: Uroš Slokar, Jure Balažič centra: Mirza Begic, Gašper Vidmar Selektor: Božidar Maljkovic Spored slovenske reprezentance: Slovenija (4. 9., ob Slovenija -(5. 9., ob Slovenija (7. 9., ob Slovenija -(8. 9., ob Slovenija -(9. 9., ob - Češka 21.00) Španija 21.00) - Gruzija 21.00) Hrvaška 21.00) - Poljska 21.00) Lipko, maskota EP klubskemu prvaku - Olympia-cosu iz Pireja. S tem so evropski klubski velikani dokazali, da cenijo usluge našega najvišjega košarkarja (216 cm). Razveseljivo je, da imamo ob treh stebrih številne igralce, ki lahko povlečejo slovenski voz. Prvi med njimi je kapetan Jaka Lakovič, ki je prav tako sposo- ben igranja v visokem ritmu. Uspeh bo slovenska ekipa gradila na nepopustljivi obrambi, kar so na nekaterih pripravljalnih tekmah odlično pokazali. Razveseljivo je, da bodo imeli naši igralci veliko podporo s tribun, saj so vstopnice za obračune Slovencev v predtek-movalni skupini v Celju praktično pošle. To je lahko pomemben dejavnik, saj se še dobro spomnimo rokometašev, ki so se na domačem EP prebili vse do finala. Organizatorji so se obenem potrudili s pripravo navijaške cone v središču Celja, kjer bo mogoče na velikih zaslonih spremljati tekme. Iz predtekmovalnih skupin se bodo po tri najboljše ekipe prebile v drugi del, kjer se »slovenska« skupina C križa s skupino D. Za Slovence je drugi del praktično nujen, v nadaljevanju pa bo veliko odvisno od številnih dejavnikov (dnevne forme, izstopajočega igralca, navijačev ...). Gremo torej korak za korakom - najprej z dobrim startom proti Češki. JM Šahovski kotiček Svetovni posamezni pokal: v finalu ruska velemojstra Kamnik in Andreikin Samo štiri kola šestega, polfinalnega kroga so bila dovolj, da smo dobili finalista največjega mednarodnega šahovskega tekmovanja letos posameznega svetovnega pokala. To sta ruski VM Vladimir Kra-mnik z ratingom 2784 kot tretji nosilec in rojak VM Dmitrij Andreikin z ratingom 2727 točk kot 21. nosilec. Prvi je z 2,5:1,5 premagal VM Maxima Vachierja iz Francije (2719), drugi pa z enakim izidom rojaka VM Evgenija Tomaševskega (2709). Najmočnejši turnir s povprečkom 2723 točk na tem pokalu je odigral 32. nosilec, ruski VM Tomaševski. Ta je v prvem krogu šele po devetih partijah s 5:4 premagal 97. nosilca, Američana Ramireza. Sledile so zmage proti 33. nosilcu, Soju s Filipinov, 16. nosilcu, Rusu Morozeviču, ter 8. nosilcu, Američanu Kamskemu. Ko je bilo nekako pričakovati, da se bo ustavil v petem krogu, saj je imel za tekmeca prvega nosilca Aroniana iz Armenije (2813), je sledilo največje presenečenje - prvi nosilec je moral priznati poraz po vsega dveh kolih z rezultatom 1,5:0,5! Tomaševski je tako klonil šele v polfinalu. Tudi drugi 'poraženec' polfinala, 23. nosilec Francoz Vachier, je igral izjemno močan turnir s povprečjem 2711 točk. Če sta bili njegovi zmagi v prvih dveh krogih z 2:0 nekako pričakovani, se Vachier s tem ni zadovoljil in je suvereno premagal 10. nosilca, Domingue-za s Kube, 7. nosilca, Geljfanda iz Izraela, in končno še 2. nosilca, Caruara iz Italije. Kot že rečeno, je bil v polfinalu boljši od njega Vladimir Kramnik, ki pa je do finala odigral nekoliko slabši turnir s povprečnim ratingom 2654,5 točke (premagal je 126., 67., 30., 19., 22. in 23. nosilca). Naj še zapišemo, da je bil Kramnik v četrtem krogu z 1,5:0,5 boljši od najbolje uvrščenega člana Šahovskega društva Ptuj, 19. nosilca, Vasilija Ivančuka. Preostali trije Ptujčani so nastope končali že pred četrtim krogom. Pred velikim finalom je bil na tekmovanju prost dan. Po napornih 25 dneh bo zmagovalec ob naslovu svetovnega pokalnega prvaka bogatejši še za 120.000, poraženec pa za 80.000 ameriških dolarjev. Silva Razlag PETEK, 6. september 2013 NEDELJA, 8. september 2013 KDAJ 14.00 - 20.00 20.00 - 23.00 KAJ Tenis - naključni pari Otvoritev »Mestne plaže« v Mestnem parku Ogled nogometne tekme SLOVENIJA - ALBANIJA KJE Tenis igrišča Terme Ptuj »Mestna plaža« v Mestnem parku »Mestna plaža« v Mestnem parku SOBOTA, 7. september 2013 KDAJ KAJ KJE 06.00 - 09.00 Jutranji pohod okoli mesta OŠ Ljudski vrt - mestni stadion 09.00 - 10.00 Jutranja telovadba - Park OŠ Mladika in Mestni park razgibavanje 09.00 - 12.00 Taiji - kitajska telovadba Park OŠ Mladika in Mestni park 09.00 - 12.00 12 rund aerobika z Dejan Zavec Park OŠ Mladika in Mestni park Gym-om 09.00 - 12.00 Rolanje - učenje in vožnja Mestni stadion - Ranca 09.00 - 12.00 Predstavitev športa invalidov Mestni stadion in Mestni park 09.00 - 12.00 Šah v naravi Mestni park 09.00 - 12.00 Namizni tenis v naravi Park OŠ Mladika In Mestni park 09.00 - 12.00 Nordijska hoja, test hoje na 2km Mestni stadion 09.00 - 12.00 Parketi - košarkarska igra Mestni stadion 09.00 - 12.00 Predstavitev klubov in društev Mestni stadion 09.00 - 12.00 Bibliobus Mestni park 09.00 - 10.00 Otroška oddaja Radio Ptuj Igrišče z umetno travo 10.00 - 11.00 Fit s psom Park OŠ Mladika in Mestni park 15.00 - 20.00 Predstavitev klubov in društev Mestni stadion 15.00 - 20.00 Slovenska vojska - predstavitev Mestni stadion 15.00 - 20.00 Airsoft Park OŠ Mladika in Mestni park 15.00 - 21.00 Streetball - mladinci in člani Košarkarsko igrišče 16.00 - 18.00 Mini olimpijada za otroke Vrtca Mestni stadion Ptuj 18.00 - 19.00 Fit s psom Park OŠ Mladika in Mestni park 18.00 - 20.00 12 rund aerobika z Dejan Zavec Park OŠ Mladika in Mestni park Gym-om 18.00 - 20.00 Nordijska hoja, test hoje na 2km Mestni stadion 19.00 - 21.00 Taiji - kitajska telovadba Park OŠ Mladika in Mestni park 19.00 - 21.00 Ples - predstavitev Mestni stadion 20.00 - 23.00 Ogled košarkarske tekme »Mestna plaža« v Mestnem SLOVENIJA - GRUZIJA parku KDO Teniški klub Ptuj Zavod za šport Ptuj Zavod za šport Ptuj KDO Društvo Zreli Vedež Karate DO klub Ptuj Karate DO klub Ptuj Dejan Zavec Gym Športna šola Športko DŠI MOST, ZŠIS -POK Šahovsko društvo Ptuj Namizno teniško društvo Ptuj Zdravstveni dom Ptuj KUD Nika Klubi in društva Knjižnica Ptuj Radio Ptuj Simenčič Suzana Klubi in društva Slovenska vojska Airsoft klub Ptuj Košarkarski klub Ptuj Zavod za šport Ptuj in Vrtec Ptuj Simenčič Suzana Dejan Zavec Gym Zdravstveni dom Ptuj Karate DO klub Ptuj Plesni klub Mambo Zavod za šport Ptuj 8 i KDAJ 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 B 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 g 10.00 - 11.00 10.00 - 14.00 15.00 - 20.00 15.00 - 18.00 16.00 - 18.00 18.00 - 20.00 18.00 - 20.00 18.00 - 20.00 20.00 - 23.00 KAJ Nordijska hoja, test hoje na 2km Slovenska policija -predstavitev Gasilci - predstavitev Savinina joga obraza Rolanje - učenje in vožnja Vožnja z gokarti 12 rund aerobika z Dejan Zavec Gym- om Šah v naravi Šah v naravi - slepi in slabovidni Namizni tenis v naravi Taborniška dejavnost -predstavitev 22. Ptujski mali maraton Predstavitev klubov in društev Fit s psom 2. Frozy Jozy Cup - turnir navijaških skupin evropskih klubov Predstavitev klubov in društev Fotoorientacija Nogometna tekma med športniki, gospodarstveniki, politiki in novinarji Modna revija (v odmoru Zumbe) Ples - predstavitev (v odmoru Zumbe) ZUMBA s Sebastianom Ogled košarkarske tekme SLOVENIJA - HRVAŠKA KJE Mestni stadion Mestni stadion Mestni stadion Park OŠ Mladika in Mestni park Mestni stadion - Ranca Kartodrom Hajdoše Park OŠ Mladika in Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Mestni stadion - del trase Mestni stadion Park OŠ Mladika in Mestni park Mestni stadion Mestni stadion Staro mestno jedro Mestni stadion Mestni stadion Mestni stadion Mestni stadion KDO Zdravstveni dom Ptuj Slovenska policija PGD Ptuj Karate DO klub Ptuj Športna šola Športko AMD Ptuj Dejan Zavec Gym Šahovsko društvo Ptuj MDSS Ptuj Namizno teniško društvo Ptuj Taborniki Ptuj Tekaški klub Maraton Ptuj Klubi in društva Simenčič Suzana Brodnjak Matija Klubi in društva Planinsko društvo Ptuj Zavod za šport Ptuj Fitnes center Zdravo Plesni klub Mambo Plesna šola Sebastian in Karate Do Ptuj »Mestna plaža« v Mestnem parku Zavod za šport Ptuj V soboto in nedeljo od 9. ure dalje. OTROŠKI PARK Igrišče Umetna trava Ptuj (odprto do 20h) MESTNA PLAŽA "Mestna plaža" v Mestnem parku - ogled tekem EUROBASKETA www.SPORTNIVIKEND.si facebook/ZavodZaSportPtuj 16 Štajerski TEDNIK Od tod in tam torek • 3. septembra 2013 Destrnik • 2. Kmečki praznik Pestro dvodnevno dogajanje Minuli vikend je v Destrniku zaznamovalo dogajanje v sklopu kmečkega praznika, ki ga že vrsto let prireja Turistično društvo Destrnik. V dveh dneh se je tako zvrstilo kar nekaj prireditev, od postavljanja klopotca, kmečkih iger, odprtja fotografske in likovne razstave, pa še povorka starih kmečkih običajev ter predstavitev projekta Od lanu do platna. Praznik so zaključili s podelitvijo priznanj za lepo urejene hiše v občini Destrnik. Kmečki praznik v Destrniku je bil prvič organiziran davnega leta 1981, z namenom, da čim več ljudi vidi in spozna že pozabljena opravila in navade. Tako že dolga leta zapored predstavljajo opravila starih običajev, kot so popravilo klopotca, žganjekuha, priprava drv, nošnja kokoši s trakslom, luščenje koruze ter prikaz dela v zimskih mesecih na vasi, kot so pletenje, delo na kolovratu in šivanje. Vse to vsako leto predstavijo v povorki, kjer sodelujejo vaščani vseh 17 destrniških vasi in se pri tem trudijo, da dela in opravila, ki niso več vsakdanja, ne bi tonila v pozabo. Nekaj preteklih let sodelujejo tudi članice in člani nekaterih društev iz sosednjih občin. Kot je povedal predsednik društva Ivan Hauptman, je organizacija tovrstnega dogodka vedno težja, a z vztrajno- d £ Članice Turističnega društva Destrnik so predstavile projekt Od lanu do platna, s katerim želijo obuditi stari običaj izdelave platna. stjo jim vsako leto uspe. Kmečke žene in gospodinje takrat poskrbijo, da si obiskovalci lahko ogledajo in poizkusijo dobrote, ki nastanejo v kmečkih kuhinjah. Že tradicionalno so postavili tudi klopotec, podobno kot lani pa so tudi letos priredili kmečke igre. Prijavljenih je bilo 11 ekip, ki pa so tekmovanje vzeli bolj za šalo kot zares. Gre namreč za šaljive igre z uporabo starih predmetov, da se tako udeleženci kot tudi gledalci ob tem zabavajo, hkrati pa se javnosti, predvsem pa mlajši generaciji, predstavijo predmeti, ki sicer več niso v uporabi, a so nekoč imeli pomembno vlogo v kmečkem življenju. Novost letošnjega programa je bila predstavitev starodobni-kov. V Destrniku je bil namreč nedavno ustanovljen Klub sta-rodobnih vozil, ki šteje že okoli 50 članov, ti so predstavili svoja starodobna kolesa, mopede, traktorje in avtomobile. Od lanu do platna Na letošnjem prazniku so članice društva predstavile projekt Od lanu do platna. Delo s kolovratom članicam ni neznanka, že pred leti so se aktivno ukvarjale s tem, v lanskem letu pa so se odločile, da to znova obudijo in predstavijo javnosti. Društvo se je tako v lanskem letu prijavilo na razpis LAS Haloze, kjer so bili uspešni in tako se že od januarja letos aktivno pripravljajo in se učijo dela na kolovratih, statvah in trlicah. Projekta, ki je vreden dobrih 19 tisoč evrov, od tega so jih na razpisu dobili dobrih 11 tisočakov, so se lotili celostno, posejali so lan, ki so ga pred nekaj tedni tudi populili in na kmečkem prazniku so že lahko prikazali prve centimetre platna, ki so ga naredili iz lanene niti. Podelitev priznanj za lepo urejene hiše Za vzorno urejene stanovanjske hiše z okolico turistično društvo vsako leto podeli priznanja. Letos so bili nagrajeni družina Lešnik iz Jiršovcev, družina Pesek iz Doliča, družina Čuček iz Gomilcev, družina Volgemut iz Svetincev, Ivanka, Mirjana in Anja Fladung iz Ja-nežovskega Vrha ter družina Zelenik iz Vintarovcev. Posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa je prejela družina Lenart iz Vin-tarovcev. Patricija Kovačec Foto: PK Makole • Hostel tudi uradno odprt Turška umetnica odprla vrata Hostla Strug Svoja vrata je v drugi polovici avgusta tudi uradno odprl Hostel Strug v kraju Strug pri Makolah. Lastnica in investitorka hostla z okolico je turška umetnica Mizyal Karabiber Nacaroglu. Namen hostla je gostitev mednarodnih likovnih kolonij za otroke, mladostnike in starejše. Umetnostnemu ustvarjanju pa naj bi se v prihodnjem letu ali dveh pridružila še jezikovna šola in morda tudi orientalske glasbene delavnice. Na Strugu pa si je že mogoče izposoditi kolo ali prenočiti v eni izmed devetih sob, ki skupaj zagotavljajo prostor 23 gostom. Pri uresničitvi projekta, vrednega približno 600.000 evrov, je gospe Nacaroglu pomagala Boža Majcen iz Hoč, poslovna partnerka v Sloveniji oziroma slovenska sestra, kot jo je poimenovala turška umetnica. V uspeh projekta Hostel Strug slovenska partnerka ne dvomi in pravi: »Še pred letom in pol nisem verjela v uresničitev projekta takšnih razsežnosti, vendar če združimo moči, pokažemo voljo in pripravljenost, je vse mogoče.« Hostel Strug je največja tuja naložba v občini in jo je v celoti financirala turška umetnica. »Mizyal smo pomagali pri iskanju primernega prostora za gradnjo, nismo pa si predstavljali, da se bo razvil tak projekt. Hostel je pomembna pridobitev in se lepo vključuje v naše projekte na področju razvoja turizma v tem delu Dravinjske doline in Haloz, zatorej hvala, da ste izbrali našo vas in občino,« je povedal ma-kolski župan Alojz Gorčenko. Odprtja se je v imenu vlade in gospodarskega ministrstva udeležil Marjan Hribar, generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo, ki je poudaril, da je vsaka naložba zelo pomembna za slovenski turizem, saj je ravno turizem najperspektivnejša in najhitreje rastoča gospodarska panoga. »Zahvaljujem se vam v imenu slovenske vlade, da ste prišli v Slovenijo in da verjamete v našo državo. Danes pa niste odprli zgolj hosda, temveč tudi svoje srce, to pa je nekaj, kar bo ljudi prepričalo k ponovnemu obisku,« je povedal zbranim na Strugu. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Trak v znak uradnega odprtja Hostla Strug so prerezali Marjan Hribar, Mizyal Karabiber Nacaroglu in Alojz Gorčenko. Trnovska vas • Predaja šolskih potrebščin Ni pomembno, od koga je pomoč, pomemben je namen Najmlajši poslanec Andrej Cuš je v sredo skupaj z evropskim poslancem Milanom Zverom in s skupino mladih prostovoljcev iz ptujske SDM dobrodelno predal šolske potrebščine za učence osnovne šole v Trnovski vasi. Šoli so podarili zvezke, barvice in druge stvari. Akcijo zbiranja šolskih potrebščin, ki je že lani prerasla v nacionalno, sta pozdravila tudi ravnatelj Drago Skurjeni in župan Alojz Benko. Dobrodelne akcije so v obdobju finančne stiske še kako dobrodošle. Poslanec Andrej Čuš je skupaj z Milanom Zverom predal šolske potrebščine, pridružila sta se jim tudi ravnatelj Drago Skurjeni in župan Alojz Benko. Potem ko so lani podobno akcijo že izpeljali in šolske potrebščine podarili učencem na Destrniku, so jih letos namenili še otrokom podružnice v Trnovski vasi. Glede na to, da se socialna stiska v Podravju povečuje, k temu pa še dodatno prispevajo varčevalni ukrepi vlade, je pobudnik akcije Andrej Čuš poudaril, da je pomembno, da se lotevajo tovrstnih akcij in z njimi pomagajo tistim, ki si nakup šolskih potrebščin vedno težje privoščijo. „Zdaj se srečujemo s pomanjkanjem in nakup šolskih potrebščin je za številne družine velik zalogaj, zato je prav, da jim pri tem pomagamo," je dejal evropski poslanec Milan Zver ter dodal, da želijo tako omogočiti lažjo pot do izobraževanja vsem, tudi tistim, ki si morda ne morejo privoščiti vseh potrebščin. Akcijo sta podprla tudi ravnatelj šole Drago Skurjeni in župan Alojz Benko. Oba sta se strinjala, da je dobrodošla vsakršna pomoč ob začetku šolskega leta, ki žal za mnoge ne pomeni veselja, temveč skrb, kako nakupiti vse potrebno. Ravnatelj Skurjeni je poudaril še, da ni pomembno, ali pomoč prihaja od te ali one politične stranke, temveč da pride z dobrim namenom, ter zagotovil, da se bodo potrudili, da bodo vse podarjene stvari končale v pravih rokah. Učencev, ki jih potrebujejo, žal ni malo. Župan Alojz Benko je izrazil veliko veselje nad tem, da so se člani SDM in Milan Zver odločili priti v Trnovsko vas in pomagati tamkajšnjim ljudem. Patricija Kovačec Foto: PK torek • 3- septembra 2013 Reportaža, kronika Štajerski XDNIK 17 Na valovih časa Irska • Smaragdni otok nekje za Veliko Britanijo (3.) Piše: Uroš Žajdela Kako sem kupoval Books of Kells Naslednjih nekaj dni porabim za oglede osrednjih turističnih »razglednic« Dublina. Pot, kot milijon drugih na letni ravni, me sprva ponese na osrednjo Dublinsko univerzo, ki jo je ustanovila angleška kraljica Elizabeta leta 1592, da ne bi lokalni umniki hodili na evropske univerze in se navlekli ideje rimo-katoliške cerkve, ko pa je v Angliji že prevladovala anglikanska religija. V ta isti univerzi je znameniti Irski duhovnik Usher leta 1808 izračunal letnico nastanka sveta, in sicer na 4040 pred našim štetjem. Bravo, gospod veleu-mni duhovnik. Sicer v okviru univerze gre za kopico stavb, kjer se je očitno šolalo kar nekaj pomembnih sodobnikov, še najbolj pa seveda pritegne famozna knjiga iz 8. stoletja, katere avtorji so duhovniki iz Škotske in nosi naslov »Books of Kells«. Gre za eno najstarejših in hkrati najlepših knjig na svetu. Z veseljem se zaženem v vrsto z vstopnicami. Pred mano na stotine turistov s podobno željo. Po račkasto in v strogi vrsti se odpravimo do sobane s to famozno knjigo. Še danes ne vem, ali sem videl knjigo ali mogoče vodiča po Irski v rokah drugega turista. Precej zanimiv sistem hitrega prehoda mimo knjige. »Saj ni problema, bom pa si kupil kopijo in jo bom odnesel v domovino,« sem sam sebe prepričeval. S polnimi mislimi in gorečo željo se odpravim do uradne prodajalne. Zanimivo oblečena prodajalka za pultom. Mogoče nekoliko preveč razkriva, bi pomislil kakšen klerik, mene ni kaj preveč motilo. Mogoče še bolj pritegnilo. Pogovor steče in beseda nanese na kopijo te knjige. Nekako ji namignem, da bi želel kupiti en izvod. Z zavidljivo navdušu-jočim pogledom me ošvrkne. Že naslednji trenutek pokliče vzorno urejenega gospoda. Povabi me v sosednjo sobo. Nekoliko me je sram, saj sem vendar v kratkih hlačah in natikačih. Kot po navadi, sprva govoriva o vremenu. Že po nekaj minutah preideva k bistvu. »Kako pa boste plačali,« me vpraša. »Ja, z gotovino vendar,« odgovorim z mislimi na mojih 100 EUR v denarnici. Nekoliko srhljivo dragocen je ta sprejem za kopijo knjige. Nasmehne se in vpraša: »Ali nosite 20 tisoč EUR s seboj v denarnici?« Osupnem. Skoraj verjamem, da me je zadela kap. Usta odprta, a zvok ne prihaja iz mojih glasilk. Sedim na do tedaj izredno udobnem sedežu, ki se je spremenil v jeklen mučeniški stol, na katerega sem privezan s številnimi verigami. Saj ne bi bilo tako hudo, če se ne bi že dogovoril o nakupu in če ne bi bil vajenec poslan po izvod knjige. Po nekaj trenutkih se zavem realnosti. Opravičim se. Posloviva se. Kasneje sem izvedel, da na letni ravni izdelajo le 1000 replik te mogočne knjige in da je cena izvoda replike 20.000 EUR. No, to sem zvedel že nekaj trenutkov prej. Nezavedno me noge nesejo do prve irske pivnice, česar v Dublinu ni težko najti. Najbolj prepoznan in zabave prepoln je predel Tempel Bar, kjer se pije, pleše, poje in na koncu bruha Ulična zabava v Dublinu. Pivo in dobra »muska« Foto: Uroš Žajdela Foto: Uroš Žajdela Pogled na Kevinovo cerkev v nacionalnem parku Wicklow in obleži praktično vsako noč, vsaj v poletnih mesecih. Gre za pravo mravljišče pivcev. Opazujem domačine, kako praznijo kozarec za kozarcem, pri čemer ohranjajo obrazno prisebnost. Prav neverjetno. Čeprav se moje začudeno navdušenje, prisoten je tudi ščepec zavidanja, potencira z odhodom iz Dublina v manjša mesta in vasice. Koliko šele tam spijejo! Foto: Uroš Žajdela Wicklow nacionalni parki z vasico Glendalough, kjer so živeli pristaši svetega Kevina. V ozadju vidimo »raketo« ali obrambni stolp, kamor so se skrili duhovniki pred Vikingi. HMMt^ - - — p TI \ ._ - H £ - ßy^g » •: L ■¡v WÊr" . ' * ■ ■ 1 - ¿d ' Wicklow nacionalni park in pogled na Črna jezera Foto: Uroš Žajdela Irska se lahko pohvali z izredno kakovostnimi pivi, zlasti svetovno znan Guinees, pa Kilkenny, pa Smithwicks ... Gre predvsem za temna piva, ki imajo za posledico jutranjo hitenje na najbližje stranišče. To pivo namreč požene. Pa še kako! Nekoliko je težava, če spiš v hostlu s skupnimi ležišči, spiješ dve ali tri piva prejšnjo noč in potem skorajda v vrsti čakaš pred skupnim straniščem na vrsto. V skladu s turističnimi vodniki je obvezen ogled v Dublinu pivovarna Guinessa, le nekaj kilometrov od mestnega vrveža. Vsi pišejo o tem. Gre predvsem za ogromno tovarno z navdušujočimi vodniki in primerno pokušino raznolikih vrst tega svetovnega pivskega giganta, danes v rokah ZDA kot večina uspešnih podjetij na Irskem. Ne nazadnje je treba omeniti, da je levji delež za pojav in razvoj »keltskega tigra« zasluga ameriških investicij. Razen zabave na ulici Temple Bar in univerze pa si je v Dublinu treba ogledati katedralo Gospe Svete in predvsem katedralo Svetega Patricka, tudi zaščitnika in ponos Republike Irske. Sveti Patrick je bil menih v 5. stoletju, doma sicer iz Anglije. Njegova zgodba se začne v mladih rosnih letih kot ujetnik keltskega plemena in kasnejši suženj na Irskem. Preživel je 7 let in nato pobegnil v Italijo, kjer se je navdušil nad rimo-katolicizmom. Neke noči se Patrick udobno namesti v svojo skromno slamnato posteljico, nakar ga obiščejo angeli. V nebeški popolnosti nezavedne lepote mu je bila dodeljena naloga pokristjanjevanja in širjenja rimo-katoliške religije po Irskem. Spakiral je culo, jo vrgel na rame in se odpravil na poganski otok keltske tradicije. Kmalu je dobil status »super zvezde«, saj je menda spreobrnil dobršen del irskih plemiških družin. Nadaljevanje prihodnjič Torek, 3. september Danes goduje Dora. 301 naj bi bila sredi italijanskega državnega ozemlja ustanovljena žepna republika San Marino, le 20 km od obale Jadranskega morja. 1609 je Anglež Henry Hudson, vodja holandske odprave, priplul v velik zaliv Severne Amerike, kjer je danes newyorško pristanišče. 1783 so podpisali versajski mir, s katerim je bila uradno potrjena osamosvojitev Združenih držav Amerike. 1875 se je rodil nemški avtomobilski konstruktor Ferdinand Porsche. Zasnoval je volkswagna ter zaslovel po odličnih športnih avtomobilih, ki jih je izdelovala njegova družba. 1939 sta, potem ko je Nemčija pred dvema dnevoma napadla Poljsko, Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji. 1967 so začeli Švedi voziti po desni strani cest. 2000 je nemški kancler Gerhard Schröder ob 50 obletnici podpisa listine Združenja nemških izgnancev poudaril, da Nemčija ne bo odpirala zgodovinskih in pravnih vprašanj in ne bo zahtevala odškodnin za premoženje nemških izgnancev, ki so bili ob koncu druge svetovne vojne izgnani iz vzhodne Evrope. Sreda, 4. september Danes goduje Zalka. 1802 je profesor iz Göttingena Georg Friedrich Grotefend objavil, da je dešifriral klinopise iz Perzepolisa. 1824 se je rodil avstrijski skladatelj Anton Bruckner, mojster pozno-romantične simfonije. 1870 sta dva dneva potem, ko je Napoleon III. izgubil pri Sedanu svobodo in cesarsko krono, republikanska voditelja Favre in Gambetta razglasila v Parizu tretjo republiko. 1907 je umrl norveški skladatelj Edvard Grieg. Rodil se je 15. 6. 1843. 1992 so v Sofiji obsodili na 7 let zapora bivšega prvega sekretarja KP in predsednika Bolgarije Todorja Živkova. Četrtek, 5. september Danes goduje Lovrenc. 1600 je angleška kraljica Elizabeta I. Vzhodnoindijski družbi podelila monopol za trgovanje z vzhodom. S tem je položila temelje angleškemu kolonialnemu imperiju. 1638 se je rodil francoski kralj Ludvik XIV., imenovan Sončni kralj. 1902 se je rodil ameriški filmski producent Darryl Francis Zabuck, eden od ustanoviteljev družbe 20th Century-Fox. Petek, 6. september Danes goduje Sara. 1729 se je rodil nemški filozof židovskega rodu Moses Mendelssohn, vpliven filozof razsvetljenskega obdobja. 1757 se je rodil francoski general in politik Marquis del la Fayette. Bil je udeleženec vojne za neodvisnost ZDA in vodilni politik med francosko revolucijo. 1892 se je rodil angleški fizik Edward Richard Appleton. Z odbojem radijskih valov je dokazal domnevo o obstoju ionizirane zračne plasti zemeljske atmosfere. 1901 je anarhist ustreli 25. predsednika ZDA McKinleya. 14. septembra ga nadomesti podpredsednik Roosevelt. 1966 so zasedli Falklandske otoke Argentinci. Tako se je pojavil spor o lastništvu otokov. Velika Britanija meni, da so otoki njeni. Sobota, 7. september Danes goduje Marko. 1533 se je rodila angleška kraljica Elizabeta I. Prestol je zasedla leta 1558 in vladala 45 let, to je do smrti leta 1603. 1644 so Britanci zasedli zadnje trdnjave v severni ameriški koloniji Novi Holandiji. Novi Amsterdam je postal zasebna posest yorškega vojvode in se je preimenoval v New York. 1812 so Francozi pod vodstvom Napoleona osvojili Moskvo, vendar so se morali po požaru 19. oktobra umakniti. Začel se je umik »velike« armade iz Rusije, ki se je končal katastrofalno za francosko vojsko. 1822 je postala Brazilija neodvisno cesarstvo. 1907 so splovili ladjo Lusitania. Ko so jo Nemci maja 1915 potopili, je bil to povod za vstop ZDA v prvo svetovno vojno. Nedelja, 8. september Danes je mali šmaren. 1474 se je rodil italijanski pesnik Ludovico Ariosto, ki se je s svojim Besnečim Orlandom uvrstil v vrh renesančne epike. 1478 se je rodil italijanski zdravnik Gerolamo Fracasoto. Prvi je ločil med kugo in drugimi nalezljivimi boleznimi. 1760 se je rodil italijansko-francoski skladatelj Luigi Cherubini, ki spada med tako imenovane čudežne otroke. Skladati je začel že z devetimi leti. Zložil je 15 italijanskih in 14 francoskih oper. 1841 se je rodil češki skladatelj Antonin Dvoržak. 1903 so Turki poklali 50.000 Bolgarov. 1926 so sprejeli Nemčijo v Društvo narodov. Zanimivo je, da čez tri dni zaradi tega iz društva izstopila Španija. Ponedeljek, 9. september Danes goduje Peter. 1585 se je rodil Armand Jean du Plessis, vojvoda Richelieu. Bil je kardinal in prvi minister kralja Ludovika XIII. ter utemeljitelj kraljevega absolutizma. 1828 se je rodil Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, eden največjih književnikov vseh časov. 1881 so notranjepolitične napetosti v Egiptu pripeljale do izsiljenega sklica parlamenta in postavitve narodne vlade. Nacionalisti so si prizadeva z geslom »Egipt Egipčanom« izriniti iz dežele vpliv Turkov, Britancev in Francozov. 1906 so v Siedicah na Poljskem pobili 100 Judov. Preganjanje in sovražen odnos do Judov sta se tako po svetu stopnjevala. 1954 je v hudem potresu v Alžiriji izgubilo življenje 1.500 ljudi. 1824 so Janez Cigler, Franc Ksaver pl. Andrioli in Ignacij Holzapfel zaprosili ljubljanski gubernij, naj jim oblasti dovolijo izdajati slovenski časopis, ki bi se imenoval Slavinja. 1868 sta slovenska poslanca Mihael Herman in Josip Vošnjak v štajerskem deželnem zboru nastopila za zedinjeno Slovenijo. 18 Štajerski TEDNIK Nasveti torek • 3. septembra 2013 Moje cvetje • Miša Pušenjak specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Por je treba zaščititi Por je vrtnina, ki jo pogosto zanemarjamo, veliko premalo ga vidim na naših vrtovih. Pa vendar je lahko zelo zanimiva vrtnina, ki ji ne more priti do živega noben drug škodljivec razen čebulne muhe in porove zavrtalke. Ravno s tem škodljivcem se je zelo težko boriti, saj na vrtu res ne želimo uporabljati kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Spomladi so posevki čebule nižji in jih je res najbolje pokriti. V jeseni pa porova zavrtalka in čebulna muha letata dalj časa, vse od konca avgusta do prvega mraza je treba imeti posevek zavarovan. Zato so mnogi raje prenehali saditi to izredno koristno in uporabno zelenjadnico, kakor da bi se ukvarjali z malimi, belimi ličinkami. Kako lahko rastline zaščitimo? Še vedno je po mojem najboljše zdravilo tesno pokrivanje posevka z ustrezno mrežo, čeprav je to težje, ker je por že visok. A sama menim, da spomladi nikomur ni težko pokriti dokaj velikih površin krompirja, solate ... Ravno tako naredimo na tak ali drugačen način loke, da je posevek čim bolj zgoden. To lahko naredimo tudi v jeseni s porom. Preprosto leseno ogrodje, loki, čez katero potegnemo kakšne stare zavese ali če ne najdemo drugega, agrokopreno. Paziti je treba le, da bo prekrivanje tesno, da ni majhnih lukenj ali raztrganin. Najbolj nevarno je če prekriv-ke ne zakopljemo v tla, temveč jo samo ob težimo s kamni ali lesenimi palicami. Pri zemlji lahko nastanejo manjše luknje, ki bodo muhi zadoščale. Druga zaščita so mešani posevki, a za to je zdaj že prepozno. Sadike pora ob presajanju preprosto posadimo med korenje ali peteršilj. Pomaga tudi Por je odlična, zelo zdrava vrtnina, poznamo prezimne in neprezimne sorte. Zdravstveni nasveti Takšna je porova zavrtalka od blizu. Foto: Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Krčne žile Krčne žile so zelo razširjeno obolenje, in sicer so pri ženskah pogostejše kot pri moških, najpomembnejši dejavnik za pojav krčnih žil je dednost. Poleg dednosti, ki je poglavitni dejavnik tveganja, vplivajo na njihov nastanek še drugi razlogi; debelost, premalo gibanja, neprimeren položaj pri opravljanju vsakdanjega dela (nenehno stanje, sedenje), nezdrav življenjski slog. Pogosto se pojavijo v nosečnosti, na kar poleg genetskega vplivata še dva dejavnika: hormonske spremembe, ki širijo stene venskih žil, ter pritisk ploda na vene v medeničnem obroču, kar ovira pretok krvi proti srcu. Najbolj znane so krčne žile na nogah, ki se najpogosteje pojavijo na zadnji strani meč in na notranji strani nog. Krčne žile so modrikaste, nabrekle, zvijugane ali zasukane površinske vene (vene tik pod kožo). Vene prenašajo kri, ki ima malo kisika, iz perifernih delov telesa nazaj do srca, ležijo med mišicami gibalnega sistema in se pri vsaki napetosti mišice, torej tudi pri vsakem koraku, stisnejo in potisnejo kri do srca. Da ne bi kri zaradi težnosti odtekala nazaj v noge, so stene ven pokrite z venskimi zaklopkami. Te zaklopke pa morajo podpirati visok steber krvi, zato se pri mnogih ljudeh "okvarijo"in se prične v površinskih venah nabirati kri. V notranjosti ven se na stene veča pritisk, vene se čezmerno raztegujejo, vijugajo, dokler se ne izoblikujejo krčne žile. Težave, ki se pojavljajo zaradi krčnih žil, so največkrat zvečer težke in utrujene noge, občutek napetosti in pritiska v nogah in gležnjih ter otekanje gležnjev, ki se pojavlja predvsem zvečer. Nastanka bolezni ven se ne da preprečiti, lahko pa se s spremenjenim načinom življenja blaži simptome in prepreči napredovanje bolezni na več različnih načinov, predvsem s sprehodi, kolesarjenjem, plavanjem, tekom, hojo. Priporočljivo je, da se osebe, ki med delom dosti stojijo in sedijo, vmes večkrat sprehodijo. Prav tako se priporoča zmanjšanje telesne teže, nizka in udobna obutev, dnevni osvežujoči polivi z vodo od gležnjev proti kolenom, saj krepijo vene in pomagajo tudi pri oteklih in Foto: Črtomir Goznik Lara Lukman, dr. med. bolečih nogah. Potrebno pa se je izogibati visokih temperaturnih obremenitev, kot so sonce, savna, tudi tuširanju in kopanju v vodi, ki ima več kot 30 °C, ker toplota še dodatno širi vene. Na obolela mesta lahko nanašamo gele ali mazila, ki delujejo proti oteklinam in blažijo občutek napetosti in težkih nog. Izredno učinkovite so tudi elastične nogavice, saj te od zunaj pritiskajo na vene ter s tem podpirajo pritisk mišic na stene ven in povečujejo prekrvavitev. Druga vrsta zdravljenja je kirurško zdravljenje ven, predvsem z endoluminalno obliteracijo (zlepljenje žile z laserjem) in t. i. radiofrekvenčno metodo. Lara Lukman, dr. med sosedstvo s koprom in komarč-kom. Še vedno lahko medenj posejete koriander, a zelo na gosto, pa še to je že nekoliko prepozno. Por lahko tudi zelo visoko, vse do zelene barve listov, osi-pljete, zagrnete z zemljo. Tako bo lažno steblo tudi bolj belo, čvrstejše, muha pa ne bo imela veselja zalegati jajčeca med trde zelene liste. Nekaj o poru Rastlina ne zahteva veliko nege med vegetacijo. Sadimo ga vse od zgodnje pomladi do konca julija. Ko doseže tehnološko zrelost, ga lahko kar na vrtu skladiščimo dolgo v jesen. Por sodi v rod čebulnic - lili-jevk in ima, tako kot vsi člani te družine, veliko koristnih snovi. Deluje ugodno na črevesje, srce in pljuča, pri tem pa ne draži želodca kot njegova dva, nekoliko ostrejša sorodnika. Res pa je, da temu primerno vsebuje nekoliko manj koristnih sestavin. Prav pride vsem tistim, ki so poleti radi na prostem. Pri vbodih žuželk mesto vboda premažemo s porovim sokom, na rane lahko damo umit porov list. Skratka, por je prva pomoč na sami njivi. Por je dokaj odporna vrtnina. Če upoštevamo ustrezen, dovolj širok kolobar in zmerno gnojimo, potem z glivičnimi boleznimi ne bi smeli imeti težav. Na manjših površinah lahko večkrat uporabimo ko-privne ali presličino prevrelko. Ekstrakt njivske preslice in tudi koprive pa je možno kupiti tudi v trgovinah. V suhem in vročem poletju brez namakanja so lahko težava resarji. Največji škodljivec pa je prav gotovo čebulna muha spomladi in porova zavrtalka jeseni. Za oba škodljivca pa imamo v Sloveniji na razpolago prav posebne pripravke - entomopatogene ogorčice. Možnosti škropljenja Ker se ličinke hitro zavrtajo v samo rastlino, ekološki pripravki delujejo slabše, saj so ličinke pred njimi v sami rastlini dobro zavarovane. Med doma narejenimi pripravki pride v poštev pripravek iz listov rabarbare. Iz nje naredimo brozgo. 1 kg zelenih listo raztrgamo, najbolje kar z rokami, in namočimo v 5 l vode, 24 ur namakamo v vodi, nato pol ure prekuhamo na počasnem ognju, ki ne vre, ohladimo in precedimo. Uporabimo nerazredčeno. Ker je napad muhe možen celo jesen, škropimo s tem pripravkom vsakih 10 dni, pričnemo v začetku septembra in končamo šele konec oktobra, če vmes ni že kakšnega mraza. Izmed kupljeni naravnih, v ekološki pridelavi dovoljenih pripravkov bi na muho deloval pripravek laser, ki pa ga lahko uporabimo samo proti resarjem oz. tripsom in samo trikrat v eni rastni sezoni. Entomopatogene ogorčice (EO) - ■ Vi , ■ I ■ V ■ novejši biotični način varstva rastlin v Sloveniji Z novimi, biotičnimi načini varstva rastlin pa si lahko zdaj pomagamo tako na vrtu kakor v ekološki pridelavi pora na večjih površinah. Ogorčice so v Sloveniji po večini poznane kot škodljivi organizmi. Vendar v naravi obstajajo tudi nekatere take, s katerimi se lahko borimo proti škodljivim žuželkam. Za por je najbolj zanimiv pripravek Ne-masys Grow Your Own. Ima dober učinek na številne škodljive muhe v pridelavi zelenjave. V Sloveniji ima registracijo za uporabo proti čebulni muhi, ki napada tudi por. Poleg tega pa ga lahko uporabljamo tudi proti korenjevi in kapusovi muhi. Posebej slednja dela veliko škodo že na setvenicah ka-pusnic, kasneje pa tudi na njivi. Ta edinstvena kombinacija en-tomopatogenih ogorčic pa ima še širšo registracijo, deluje tudi na mravlje, sovke, košeninarja (škodljivec travnih zelenic) in cvetličnega resarja ter na nekatere sadne škodljivce. Pomembno je, da pripravek uporabljamo pravilno, da bo deloval. Za razliko od kemičnih in naravnih sredstev za varstvo rastlin, ki ji uporabljamo na suhih rastlinah, uporabljamo EO vedno, ko je vlažno. Zakaj? Ker so to živi organizmi, majhne, očem nevidne črvičkom podobne živalce, ki živijo v zemlji. Zato jih sonce in suh zrak takoj izsušita in uničita. Najbolje jih je uporabiti takoj po močnejših padavinah ali celo, ko rahlo rosi. Ker pa si tako vreme sredi poletja težko izberemo, je treba površino, kjer smo posadili por, pred uporabo namočiti. Pripravek lahko nanesemo s sredstvi, ki jih uporabljamo za varstvo rastlin, le da jih moramo dobro umiti. Vedno ga nanašamo zvečer, skoraj v temi. Po nanašanju je dobro, če površino ponovno zalijemo. Registracija ni vezana na rastline, uporabimo ga tako v nasadih česna, ki so bili lani močno napadeni, kakor čebule in seveda spomladi posajenega pora oziroma na setvenicah pora v rastlinjaku. V jeseni prične škodljivec delati škodo na poru nekje v začetku septembra. Takrat tre-tiramo prvič. Ne pozabiti, da je potrebno suho zemljo prej namočiti in po tretiranju namakanje ponoviti. Po štirih tednih je tretiranje nujno ponoviti, saj je jesenski škodljivec veliko bolj agresiven in dela škodo vse do prvega mraza. Varstvo pora z ogorčicami je naravi in koristnim organizmom povsem neškodljivo, na dolgi rok pa prav gotovo najučinkovitejši način varstva pora. Ker so to živi organizmi, jih ne boste našli v trgovinah. Treba jih je naročiti. Če ste se odločili za pridelovanje pora letos, je dobro, da pripravek naročite prej, saj je prevoz dokaj zahteven. Dolgo časa ga ne smete hraniti, najbolje ga je uporabiti takoj. Miša Pušenjak Take poškodbe pa naredi resar ali trips. torek • 3. septembra 2013 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene To je to Pred dnevi je v Barclay Centru v New Yorku potekal dogodek MTV Video Music Awards 2013. Letošnjo že 30. prireditev je s spektakularnim nastopom odprla Lady Gaga, ki je zbranemu občinstvu predstavila aktualno uspešnico Aplause. Za pravi spektakel so ob Lady Gaga poskrbeli še številni drugi izvajalci, kot so Bruno Mars, Macklemore & Ryan Lewis in Kanye West. Največ pozornosti sta bila s provokativnim nastopom deležna Robin Thicke in Miley Cyrus. Justin Timberla-ke je z maratonskim nastopom, v katerem je predstavil svoje največje uspešnice, spravil vso dvorano na noge. Ob koncu nastopa so se mu na odru pridružili nekdanji člani zasedbe 'N Sync. Posebna čast, da lahko sklene letošnjo prireditev, je pripadla Katy Perry in svetovni premieri njene nove skladbe Roar. Justin Timberlake je tudi absolutni zmagovalec letošnje podelitve, saj je domov odnesel kar štiri nagrade. Ob MTV Vanguard je prejel še nagrade za najboljši video leta (Mirrors), najboljšo režijo (Suit & Tie) ter najboljšo montažo (Mirrors). Tri nagrade sta domov odnesla Macklemore & Ryan Lewis, in sicer za najboljši hip hop video, najboljšo fotografijo in najboljši video s sporočilno vrednostjo. Kipec za najboljši moški video je šel v roke Brunu Marsu Robin Thicke in Miley Cyrus Foto: cartoondollemporium.com (Locked Out of Heaven), v kategoriji za najboljši ženski video pa je slavila Taylor Swift za pesem I Knew You Were Trouble. ®®® Zmagovalci MTV Video Music Awards 2013: Najboljši rock video: Thirty Seconds to Mars - Up in the Air Najboljše sodelovanje: Pink feat. Nate Ruess (Fun) - Just Give Me a Reason Najboljši pop video: Selena Gomez - Come and Get It Najboljši hip hop video: Macklemore & Ryan Lewis - Can't Hold Us Pesem poletja: One Direction -Best Song Ever Najboljši ženski video: Taylor BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL 2. ROAR - KATY PERRY 3. WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. BURN - ELLIE GOULDING 2. WAKE ME UP - AVICII 3. SONNENTANZ (SUN DON'T SHINE) -KLANGKARUSSEL FT. WILL HEARD NEMČIJA 1. WAKE ME UP - AVICII 2. LA LA LA - NAUGHTY BOY FEAT. SAM SMITH 3. OTHER SIDE OF LOVE - SEAN PAUL Swift - I Knew You Were Trouble Najboljši moški video: Bruno Mars - Locked Out of Heaven Izvajalec, na katerega je treba biti pozoren: Austin Mahone -What About Love Najboljši video s socialnim sporočilom: Macklemore & Ryan Lewis - Same Love Najboljši vizualni učinki: Capital Cities - Safe and Sound Najboljša režija: Justin Timber-lake feat. Jay-Z - Suit & Tie Najboljša fotografija: Macklemore & Ryan Lewis feat. Ray Dalton - Can't Hold Us Najboljša koreografija: Bruno Mars - Treasure Najboljša umetniška režija: Janelle Monae feat. Erykah Badu - Q.U.E.E.N ®®® Septembra naj bi izšel novi studijski album popularnega britanskega glasbenika Eltona Johna z naslovom The Diving Board, ki bo njegov prvi samostojni studijski izdelek po letu 2006, ko je izšel album The Captain & the Kid, ki so ga kritiki ocenili za popolno polomijo. To bo že 30. studijski album tega legendarnega pevca, na katerem se vrača k zvokom klavirja, bas kitare in bobnov, ki so tudi zaznamovali začetek njegove glasbene kariere in ga v 70. letih prejšnjega stoletja popeljali med največje svetovne glasbene zvezdnike. Novi album sira Johna je nastajal v Village Studios v Los Angelesu pod produkcijsko taktirko znanega glasbenika in produ-centa T-Bona Burnetta. Datum uradne objave nove plošče so že štirikrat spreminjali, a kot kaže, naj bi vendarle izšla 17. septembra. Premierni singel Home Again, klasična klavirska balada, je bil objavljen že julija. ®®® Ameriška revija Forbes je objavila lestvico največjih zaslužkar-jev iz sveta slavnih v lanskem letu. Z zneskom 125 milijonov dolarjev se je na prvo mesto zavihtela ameriška pevka Madonna. Večino omenjene vsote ji je navrgla svetovna glasbena turneja, prav tako pa se odlično prodajajo njene blagovne znamke oblačil in dišav. S 95 milijoni dolarjev zaslužka so na omenjeni lestvici zelo visoko uvrščeni tudi avtorica trilogije »Petdeset odtenkov« E.L. James, radijski voditelj Howard Stern in glasbeni producent Simon Cowell. Med desetimi slavnimi osebami, ki so največ zaslužile v prejšnjem letu, se je znašel tudi pisec kriminalk James Patterson; zanj Forbes navaja, da je postal najbolje prodajani avtor v zgodovini. ®@® Kot kaže, se dolgoletni član zasedbe Bon Jovi, kitarist Richie Sambora, ne bo pridružil preostalim članom zasedbe na aktualni turneji Because we can. Po pisanju nekaterih tujih medijev je tudi tokrat prišlo do nesporazuma zaradi financ. Seveda pa bo Richie Sambora še naprej prejemal denar od avtorskih pravic, saj je soavtor nekaterih največjih uspešnic omenjene skupine. Janko Bezjak Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj Sistem Vedno živimo v sistemu, takšnem ali drugačnem. Še ne tako daleč nazaj so po Evropi vladali različni komunistični, socialistični, fašistični in drugi režimi, nato smo bili končno vsi, recimo temu, osvobojeni. Danes tako večina zahodnega sveta živi v sistemu svobodnega trga in neskončne demokracije. S tem seveda ni nič narobe per se, zanimivo pa je razmišljanje, ki smo ga ljudje ob tem prevzeli, in kako zdaj večina ljudi dojema trenutni sistem. Kadar govorimo o takšnem ali drugačnem kapitalizmu, imamo običajno v mislih sistem, ki nam vlada, vendar ga le redko dojemamo kot dejanski sistem, organizirano filozofijo, temveč bolj kot konglomerat idej, ki sovpadajo v tem prostoru in času. Pa vendar je kapitalizem še kako organiziran, premišljen in načrtovan. Dejstvo, da nikjer nimamo »kapitalistične partije«, še ne pomeni, da ta sistem ni dogmatičen, da ne zahteva indoktrinacije ali da je kaj manj režimski od režimov, ki jih imenujemo režimi. Natanko takšen je, le da je »partija« vsepovsod ter globalna. Popolnoma svoboden trg je na primer edina sveta resnica, edina mantra in cilj, edina prava vera in miselnost in vsak, ki si upa podvomiti o njej, je krivoverec, socialist, komunist ali zgolj zablojenec. Pa vendar radikalni kapitalizem ni ideologija. Ideološko so zapacani tisti v turbanih in s puškami v rokah. Na zahodu smo prosvetljeni in svobodni; tukaj ni ideologij in režimi so preteklost, ki smo jo presegli ter obsodili. A čemu naj bi to bili slabo? Gre za dojemanje sistema. Kot sem že zapisal, kapitalizem v tem kontekstu le redko dojemamo kot ideologijo in kot tak potem ni le še en režim v zgodovini človeštva, o katerem bi premišljevali ter mu iskali alternative, temveč zavzame zadnje mesto v razvoju ideologij, končno filozofijo, pri kateri naj se človeštvo ustali za zmeraj. Pretekle režime po svetu je človeštvo obsodilo za neštete žrtve, ki so jih puščali za seboj, nič, kar bi bilo temu podobno, pa se ne bo zgodilo s trenutnim političnogospodar-skim sistemom. Kljub temu da za seboj prav tako pušča na milijone prizadetih, obubožanih, potisnjenih v lakoto, revščino in bedo. Sistem in njegovi evangelisti niso in ne bodo obsojeni, recimo, za krize in pretrese, ki jih povzroča borzno kockanje. Pa vendar, v čem se ekonomski zločini proti človeštvu razlikujejo od tistih z bombami in naboji? Tudi trenutni sistem je premišljeni režim, ki pa je morda še precej hujši od preostalih, saj s svojo razpršenostjo in nepriznano dogmatičnostjo praktično onemogoča kakršen koli ideološki ali strankarski boj, ki bi ga prisilil v kompromise in izboljšave. Matic Hriberšek S t V I NAJ C y CK L Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. VAKE ME UP - AVICII JNTING STARS - ONE REPUBLI 3. LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN 4. BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL 5. BURN - ELLIE GOULDING 6. BEST SONG EVER - ONE DIRECTIO 7. APPLAUSE - LADY GAGA 8. TREASURE - BRUNO MARS 9. WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS 10. HERE'S TO NEVER GROWING UP - AVRIL LAVIGNE 11. TRUE LOVE - PINK FT. LILY ALLEN Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,2» 1043 bo Janko Bezjak 20 Štajerski1TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 3- septembra 2013 Kaj bomo danes jedli TOREK pleskavice na žaru, mešana solata SREDA rižota z morskimi sadeži, solata s paradižnikom in porom* ČETRTEK krompirjeva omaka, hrenovke, sadna solata PETEK slana pita z bobom in skuto**, zelena solata SOBOTA perutničke na žaru, sveža zelenjava, skutni zavitek NEDEUA goveja juha, svinjska pečenka z zelenjavo, pečen krompir, solata iz stročjega fižola PONEDELJEK špinača, kuhana govedina, pire *Solata s paradižnikom in porom Sestavine: 600 g očiščenega pora, 500 g paradižnika, 15 črnih oliv, 50 g parmezana, 3 žlice olja, limonov sok, sol, beli poper v zrnu. Por očistimo in zrežemo na približno 3 centimetre široka kolesca. V globoki ponvi segrejemo olje in na njem na hitro prepražimo narezani por. Zalijemo ga z nekaj žlicami vode, pokrijemo in dušimo 10 minut. Paradižnik očistimo in narežemo na osmine. Olive izkoščičimo. Nekoliko ohlajenemu poru primešamo paradižnik in olive. Pokapljamo z limonovim sokom ter začinimo s soljo in sveže mletim poprom. Premešamo. Parmezan nastrgamo na tanke lističe in jih potresemo po solati. **Slana pita z bobom in skuto Sestavine: zavitek listnatega testa, 300 g boba, strok pora, nekaj stebelc drobnjaka, strok česna, 3 jajca, 300 g sveže skute, 150 g gavde, 40 g ribanega parmezana, 200 ml kisle smetane, sol, poper. Testo razvaljamo in z njim obložimo namaščen model za torte. Nabodemo ga in pečemo okrog pet minut v pečici, segreti na 180 stopinj C. Drobnjak nasekljamo in podušimo na oljčnem olju. Dodamo drobno narezan por in strok česna. Bob skuhamo (ne ga razkuhati!), ga odcedimo in dodamo dušeni zelenjavi. Počakamo, da se vse skupaj ohladi. Skuto pretlačimo in primešamo k ohlajeni zelenjavi. Dodamo še na-ribano gavdo in kislo smetano. Zmes posolimo in popramo. Z njo nadevamo testo in poravnamo z žlico. Jajca umešamo, jim primešamo naribani parmezan in prelijemo čez nadev. Pečemo pri 180 stopinjah okrog 30 minut. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko ' - < ' ¿t I s paradižnikom in porom Smeh ni greh DILEMA Po telefonu tajnica pokliče direktorja: "Prišla sta dva možakarja. Vprašala bi vas rada o skrivnosti uspeha naše tovarne." "Sta novinarja ali od policije?!" zapor?" "Usoda," odgovori Haso. "Kaj pa tebe?" "Policija" mu odgovori Mujo. USODA IN POLICIJA Mujo in Haso se znajdeta v zaporu, kjer so pogovarjata o svojih grehih. In vpraša Mujo: "Haso, kaj je tebe pripeljalo v NEDELJA Direktor pride v pisarno k tajnici jo vpraša: "Gospodična, a vi kaj delate v nedeljo?" "Nič ne delam." "Potem pa poglejte na koledar in naj vas spomnim, da danes ni nedelja!" 08:00 Kmečki praznik na Destrniku 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 Video strani 18:00 Destmik-!z domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Kmečki praznik na Destrniku 21:30 Destrnik-!z domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 08:00 10:00 PROGRAMSKI E1 11 30 18:00 20:00 21:30 22:30 1. del 2.de i SIP NAPOVEDNIK Oddaja i z občine Hajdina Oddaja iz občine Starše Video strani Kronika iz občine Starše Kronika iz občine Hajdina Hajdina-!z domače skrinje Gostilna pri Francetu 08:00 Predstavitev zbornika T D Polenšak 09:00 Glasbena oddaja 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Dornava-lz domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 Prikaz žetve T D Polenšak 21:30 Dornava-lz domače skrinje 22:30 Oddaja O kulturi program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava116d, 2252 DORNAVA: ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Mega marke t ing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 SESTAVIL EDI KLASINC KOVINSKI OBOD, OKLEP TONE SVETINA POSLASTICA, SLAŠČICA OCENJEVALEC PLAKAT IZOBRAZBA PIKOLOVEC, DLAKOCEPEC KLIN OSNIK, ZAKOLEK ZAMAH S SEKIRO KAREL NOVAČEK ZAHODNA STRAN NEBA DELANJE PACK SPODNJI DEL SPOMENIKA AFRIŠKA DRŽAVA OPTIČNA PRIPRAVA OTON KRAUS MLADIKA, POGANJEK TORINO RUMENKASTA KRAVA SOČIVJE IZUMRLO LJUDSTVO ŽENSKO TELOVADNO ORODJE IVAN LEVAR KOŠARKAR DRAGŠIČ POSODA ZA KUHANJE SADJA CLAUDIA CARDINALE SNEMALEC SOVJI SAMEC KIP, FIGURA, PODOBA VINAR, KLETAR HUMORIST GAŠPERIČ SPOLNA BOLEZEN, SIFILIS KAČJI GLAS, SIKANJE ALEŠ VALIČ TROŠENO GNOJILO VERSKO SREDIŠČE PESEM HVALNICA OTREBLJEN SVET VLAGA, MOKROTA PESNICA NEGRI VALOVITA SALONITNA PLOŠČA ŽUPAN POD FRANCIZI NIVO RAJKO NAHTIGAL CENTIGRAM KANADSKA PEVKA MORISSETTE OTROČIČEK, DETECE DAVEK (STAR.) NAŠA IGRALKA ŠPELA IZ BESEDE ZORIN BOMBAŽNO PLATNO NAŠ NOVINAR IN ALPINIST MAHKOTA UGANKARSKI SLOVARČEK: LIPID = organska spojina podobna tolšči, DANJ = davek starinsko, PEDANT = pikolovec oziroma dlakocepec, TOGO = Afriška država, OLMEKI = izumrlo ljudstvo, LUNEK = klin osnik oziroma zakolek, OKCIDENT = zahodna stran neba, LIKoN = snemalec. ■ajuv 'Su^ueu 'u|zoy Tuep 'oa^ojjo 'sjueiv 'U9A6J 'ja|A| 'e^AoieA 'epo 'e>je|/\| 'onsoj} 'av 'H!s 'S9n_l 'So|oua '>m '33 '>huao>ios 'n 'pai§ 'e>juewnj '01 ">je|sejpo 'drojsaiai '^aAejspod 'lue^znoi 'e^en 'pjdji 'awaiq 'do|>jo :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A3HS3d Foto: AŠV Foto: AŠV torek • 3. septembra 2013 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 21 Govori se ... ... da imajo v eni izmed ha-loških šol po normativih zaposlenega le 0,67 hišnika. Pri tem se pojavlja vprašanje koliko dela mora opraviti in iz vrst občinskih svetnikov je prišla ideja, da pač pokosi le 0,67 travnatih površin; ... da je zemlja v Halozah še nekaj vredna, glede na to, da so na vseh koncih zaradi nekaj kvadratnih metrov skregani med seboj; ... daje župan ene izmed ha-loških občin mnenja, da ima slovensko ustavno sodišče svoj sedež na kakšnem drugem planetu; ... da ob začetku del izgradnje cest po Halozah ljudje očitno pričakujejo, da jim bodo zgradili avtocesto, zravnali ovinke, naredili štirime-trske škarpe, le za tunel še ni bilo predloga... ... če bi učenci v šoli takšne odgovore zapisovali na teste, kot so jih ravnatelji posredovali na novinarska vprašanja, bi bili zelo redki tisti, ki bi si zaslužili oceno zadostno . . da je težko govoriti o demokraciji in enakopravnosti že na ravnipodravskih občin, kaj šele države. Občani ene občine v Spodnjem Podravju namreč vse (od kanalizacijskih priključkov naprej) plačujejo tudi šestkrat dražje kot občani drugih občin . ... da je Skorba za MNZ Ptuj to, kar je Real Madrid za svet: Real je za 100 MIO evrov ulovil Balea, Skorba za neznano vsoto Kmetca in Fridla... ... da je regijska bolnišnica prišla do zelo pomembnega aparata po zaslugi dobrodelnosti. Kar je žalostno. Še bolj žalostno pa je to, da nizi centa zanj ni prispevala prva dama države z vso vladno ekipo vred, čeprav je bila častna gostja slovesnega dogodka . Vidi se .. . kako z znanjem, skrbjo in spretnostjo zraste iz malega veliko. Tokrat to velja za pravi domači - dornavski luk. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 9. 9. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Telefonska številka:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Felix. Nagrado prejme Nada Mlakar, Žetale. www.felix.eil Iskrice Foto: Jožica Savora Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam Vam fotografijo, ki je nastala pri popoldanskem počitku dve hišnih ljubljenčkov in najboljših prijateljev,« je ob tokratni fotografiji tedna pripisala avtorica posnetka Jožica Šavora iz Središča ob Dravi. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakpskpp 7 8 5 6 4 1 5 3 6 2 1 9 5 8 1 9 3 2 8 6 9 8 5 6 3 8 4 7 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©© €€€ GG Bk VV ©©© € GGG Dvojčka V ©© €€€ GGG Rai VVV ©©© € GG Lev V © €€€ GG Devica VV ©©© € G Tehtnica V ©© €€€ G Škorpijon VVV © €€ GG Strelec VVV ©© € GGG Kozorog VV ©©© €€ G Vodnar VVV ©© € GGG Rbi V ©©© €€ G (Vir: www.pregovor.com) Veselo srce podarja zdravje, potrt duh pa suši kosti.« Sveto Pismo, Pregovori 17,22 •SfSfk »Ne umreš od tega od česar si bolehal; umreš od tistega od česar si živel.« Michel Eyquem de Montaigne »Povej mi kaj ješ, in povedal ti bom, kaj si.« Anthelme B. Savarin »S svojim telesom bomo usklajeni le, če ga bomo imeli resnično radi in ga spoštovali. S sovražnikom se namreč ne moremo dobro sporazumevati.« dr. Horriet Lerner »Zdravje je največje bogastvo.« Nemški pregovor •k** »Zdravje ne odtehtajo vsi zakladi sveta.« Poljski pregovor »Obstaja samo eno zdravilo zoper velike skrbi: drobne radosti.« Karl Heinrich Waggerl Rebus Rešitev iz prejšnje številke: KARIZMATIČNOST Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 3. septembra do 9. septembra 2013. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Avtor: Edi Klasinc 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 3. septembra 2013 ODLIČNA TAKTIKA zA ™onm ^uommmmMK DO URE Z M£GÄP0^s" . špMUA 0B „. URI . PMen» «««« * «I<■"■ Pr Francet« - 44. oddaja - pon.21:50 Glasbeni predah 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 17:00 Cista umetnost - 22. oddaja -17:25 Info kanal pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi-19. oddaja-22:50 Info kanal /.pet PTUJSKA TELEVIZIJA Spremljate nas lahko tudi na T2 in SI0LIV /^zaščita ////// r osebna varovalna oprema POTREBUJEŠ ŠOLSKO UNIFORMO? Pri nas dobiš vse na enem mestu: bluza in hlače farmer hlače do pasu kombinezon plašč delovna obutev, škornji, natikači rokavice STALNA ZALOGA PO DOSTOPNIH CENAH in popust na izbrane izdelke Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13 tel: 02/ 779 71 11 MALOPRODAJA vsak delovnik med 7. In 16.uro Dala si nam mnogo, mnogo več, kot si sama sanjala. Del nas je s teboj, a del tebe ostaja v nas - za večno. SPOMIN Danes mineva pet let, odkar si nas zapustila, naša draga mama, tašča in oma Marija Vaupotič IZ TRDINOVE ULICE 4 NA PTUJU Tvoja toplina in ljubezen ostajata z nami! Vsi tvoji Mali oglasi STORITVE m ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si. KMETIJSTVO NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ PRODAM pujske v teži 25-30 kg, po ceni 2,60 €/kg. Možnost dostave 041 670 766, Ptuj._ KUPIMO prašiče od 100 do 150 kg. Tel. 040 727 779._ PRODAM bukova drva z razrezom na 25 in 33 ter pelete s certifikatom o gorljivosti, možnosti z dostavo. Tel. 041 723 957._ KUPIM traktor, lahko Deutz, Ferguson, Zetor, Ursus, Univerzal ali Štore. Tel. 041 235 349._ V NAJEM vzmaem njive na relaciji Šturmovci-Zgornja Pristava. Tel. 041 315 392._ PRODAM 400-litrsko hidravlično stiskalnico za grozdje. Tel. 794 54 61. NEPREMIČNINE V NAJEM oddamo stanovanje, 60 m2, opremljeno, v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079._ ODDAM enoinpolsobno stanovanje, delno opremljeno, s centralno kurjavo, internetom in kabelsko. Kontakt 041 428 673._ PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj. ■I GP PROJECT ING Iščemo delavca za samostojno izvajanje strojnih ometov s tremi leti delovnih izkušenj. Za vse ostale informacije pokličite na 041 928 055. DOM-STANOVANJE V GORIŠNICI oddam dvosobno stanovanje. Tel. 051 368 261. MOTORNA VOZILA PRODAM MERCEDES C 220 CDI, odlično ohranjen, Edi Žunko, Šikole 38, tel. 051 22 20 50. RAZNO PRODAM ohranjena polkna. Tel. 031 279 583. Poslušajte nas na svetovnem spletu RADIOPTUJ KO, AfilettC www.radio-ptuj.si Meseca avgusta je bilo, ko sonce komaj je vzhajalo, ura jutra še ni odbila, ko te kruta smrt je ugrabila. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče in sestre Ivane Žižek, rojene Tajhman IZ ŠTUKOV 23 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice Ptuj, g. župniku za opravljen obred in pogrebnemu podjetju Jančič za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni najdražji Zdaj se spočij, izmučeno srce. Zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli... (S. Makarovič) moža, očeta, dedka, ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega pradedka in tasta Simona Horvata IZ DORNAVE 45 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo amb. dr. Valerije Šaško, internemu oddelku in diabetološki ambulanti SB Ptuj. Zahvala velja tudi patru Cristianu Balintu in provincialu patru Milanu Kosu za opravljen obred, DU Dornava in gospe Mariji Velikonja za poslovilne besede ter gospe Mariji Zorko za molitev. Hvala tudi zastavonošema, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, sindikatu in sodelavcem ZUDV Dornava ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: njegovi najdražji www.tednik.si VSAK ČETRTEK ©120. URi PREDLOGI ZA MESEC SEPTEMBER !L®WIG«D!H] 1P®P 1 T®^ 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV 1. CALYPSO-Odklop 2. NEJCKASTELIC-Hec mora bit 3. LEJA LEUTGEB - Dovolj mi je 4. BLUE PLANET - Poletna romanca 5. MATEVŽ BOROVNIK-Ajazpačakam 6. MATIJA PUŽ 6 BANI-Stara hiša 7. FREDIMILER - Podpis dodaj Zmagovalec meseca AVGUSTA: NAV1HANKE - Pravljica za dva Še eno možnost v SEPTEMBRU imajo: CALYPSO - Odklop 1. PETKA & ZORAN ZORKO - Give me five 2. VIHAR - Na sončni strani ulice 3. ZLATIH 6-Zlata polka 4. ŠTRAJK-Zapleši 5. NEMIR -Dabi nekdo 6. VESELI DOLENJCI-Včasih 7. VIKEND - Zakaj si ne priznaš Zmagovalec meseca AVGUSTA BISERI - Punčl nI debate Še eno možnost v SEPTEMBRU imajo: PETKA 6 ZORAH ZORKO - Give me five j -S<--------------------- SLOVENSKIH POP T TOP Glasujem za:_ 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za:, Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o , p p. 13, 228B Hajdina Ptuj • Ptujska bolnišnica ima nov mamograf Naprava, ki rešuje življenja Od petka, 30. avgusta, ima ptujska bolnišnica nov digitalni mamograf za zgodnje odkrivanje raka na dojkah. Od včeraj tako mamografijo znova opravljajo v ptujski bolnišnici. V vmesnem času, ko so bili brez mamografa, ki je oktobra lani dokončno odpovedal, so pacientke napotovali v UKC Maribor oziroma v druge bolnišnice, kjer opravljajo mamografijo. Večino denarja na nakup novega mamogra-fa, stal je 193.300 evrov, v ta znesek je vključeno tudi petletno vzdrževanje, so zbrale članice kluba Soroptimist Ptuj. Potem ko so zbrale že 100 tisočakov, se je z največjo donacijo 10.000 evrov zapisal Talum Kidričevo, drugi največji donator je bilo podjetje Feal inženiring, ki je darovalo 7500 evrov. Članice kluba so hvalevredno humanitarno akcijo, največjo v svojem doz-dajšnjem delovanju, začele leta 2011, ko so praznovale 10. obletnico uspešnega delovanja. Na petkovi slovesnosti v ptujski bolnišnici ob predaji novega mamografa so se zahvalile vsem, ki so jim kakor koli pomagali pri zbiranju denarja. Pri nakupu tega nujno potrebnega medicinskega aparata, ki ga ob ženskah potrebujejo tudi moški, država ni sodelovala, preostanek sredstev 83.300 evrov je prispevala bolnišnica. Predsednica kluba Soroptimist Ptuj Breda Žgeč je povedala, da so svoje delovanja usmerile v lokalno okolje, kjer so našle veliko stisk in tistih, ki potrebujejo pomoč. V teh kriznih časih pa je takšna pomoč še pomembnejša, je poudarila. Tudi v prihodnje bodo delovale v dobro žensk in deklet tega okolja, ker vedo, da s svojim delom pomagajo njim, njihovim družinam in družbi, v kateri živimo. Ob petkovi predaji novega mamografa je imel ptujski župan mešane občutke. Na eni strani žalost in razočaranje, na drugi strani veselje in optimizem. Ocenil je, da je žalostno, da v 21. stoletju, pri 96 milijardah evrov sredstev, ki jih je zahodni svet name- Gornja Radgona • Sejem Agra zaprl vrata Rekordnih 126.000 obiskovalcev V šestih dneh si je letošnji mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra ogledalo rekordnih 126.000 obiskovalcev. Na 68.0000 kvadratnih metrih razstavnih površin je sodelovalo 1730 udeležencev iz 29 držav. Predsednik uprave družbe Pomurski sejem (PS) Janez Erjavec je bil ob koncu največje sejemske prireditve v severovzhodni Sloveniji več kot zadovoljen: »Moj optimizem pred začetkom KŽS je bil upravičen. Znova smo dokazali, da tudi v najtežjih gospodarskih časih znamo in zmoremo. Pripeljali smo 'sejmarje', ki so prikazali najbolj kakovostne izdelke, znamke in storitve, kar jih premorejo kmetijstvo, živilska industrija in institucije, ter s tem le potrdili dejstvo, da je kmetijstvo najpomembnejša in tudi najbolj perspektivna gospodarska panoga. Biti kmetovalec, gospodar ali kar direktor kmetije, ne glede na to, s katero kmetijsko dejavnostjo se kdo ukvarja, je častno in obenem tudi zelo odgovorno delo,« je dejal Erjavec ter v sklepni besedi poudaril: »Če sodimo po letošnjem prvem sejmu v novega pol stoletja sejmov v Gornji Radgoni, je naš optimizem na mestu. Sejem je namreč kljub krizi in slabemu vremenu obiskalo veliko več obiskovalcev kot prejšnja leta. Število je preseglo magično znamko 120.000, kar je za nas organizatorje vsekakor dober obet, saj smo prepričani, da so s prireditvijo zadovoljni tudi razstavljavci. Sejem namreč že dolgo ni več namenjen zgolj kmetovalcem, temveč vse bolj tistim, ki jim ni mar, kaj bomo imeli v prihodnosti na slovenskih trgovskih policah in kakšno hrano si lahko pridelamo tudi doma. Z veliko pozitivne naravnanosti se s številnimi projekti že oziramo v prihodnje leto, s perspektivno popotnico in v trdnem upanju, da jih bomo znova uspešno uresničili.« O letošnjih obiskovalcih in povpraševanju po njegovih izdelkih se je zelo dobro izrekel tudi dolgoletni udeleženec KŽS v Gornji Radgoni, samostojni podjetnik kovinske dejavnosti Emilijan Rudolf iz Radoslavcev pri Mali Nedelji: »Interesa je vsako leto več. Pa tudi dolgoročna sejemska korist, saj ni nujno, da razstavne eksponate takoj prodamo, kajti povpraševalci po proizvodih prihajajo k nam tudi pozneje.« Rudolfovi izdelki so izjemno aktualni, izrecno namenjeni kmetijski dejavnosti. Letos je njihovo družinsko podjetje s 30-letno obrtno tradicijo predstavilo noviteto - proizvod za luščenje žitarice pire in k temu navezani sortirni mizi, ki odstranjuje neočiščeno piro. Obema proizvodoma (na posnetku) je strokovna ocenjevalna komisija na sejmu dodelila zlato in srebrno medaljo. NŠ Foto: Črtomir Goznik S predaje novega mamografa za zgodnje odkrivanje raka na dojkah v ptujski bolnišnici, ki se je je udeležila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. nil za oborožitev leta 2010, in pri 9000 milijardah evrov neobdavčenega denarja, kolikor ga je skritega v evropskih davčnih oazah, moramo danes delati 12 do 14 ur na dan, za napravo, ki naj bi reševala človeška življenja, pa prositi dve leti: »To je nekaj, kar človeka zagotovo ne more razveseliti. Takšne družbe si danes verjetno ne želi nihče. Proti tako neumni ureditvi, kjer je denar, namesto da bi bil orodje za realno blagovno menjavo, postal ideal, prek katerega smo pripravljeni letno pobiti sto tisoč ljudi in več, je treba dvigniti glas. Tako kaže kruta statistika. Optimizem pa me navdaja ob zavedanju, da brez medsebojnega razumevanja in sodelovanja preprosto ni prihodnosti. Brez socialne kohezije ni obstala nobena civilizacija -in tudi naša ne bo. Ne gre za denar, ki so ga zbrale članice kluba Soroptimist Ptuj. Gre za izjemno bogato sporočilno vrednost, ki jo dajejo tej družbi, zato globok poklon vsem tovrstnim aktivnostim na področju solidarnosti, ki jih bom tudi v prihodnje podpiral po svojih najboljših močeh. Članicam kluba Soropti-mist Ptuj se je za njihovo srčnost zahvalila tudi v. d. direktorja ptujske bolnišnice Mir-jana Bušljeta. Predaje novega mamografa se je udeležila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je še posebno ponosna, da so se spomnili nanjo in da je lahko prisotna na tem dogodku. »Ob obilici težav, ki nas pestijo v političnem življenju, ter soočanju s pogosto upravičenim nezadovoljstvom ljudi, dogodki, kot je predaja novega ma-mografa, polepšajo dan. Ko vidim, da se kljub krizi dogajajo tudi pozitivne stvari, sem pomirjena in vesela,« je poudarila Bratuškova. Novi mamograf je za ženske in vso družbo velikega pomena. V zadnjih 20 letih je stroka pri preprečevanju in zdravljenju rakavih bolezni dosegla velike premike. Kljub temu pa se število bolnikov iz leta v leto povečuje. Letno v Sloveniji za rakom zboli več kot 12.000 ljudi, večina starejših od 65 let, na žalost jih okrog 5700 umre. Rak na dojkah je v Sloveniji in v svetu najpogostejši rak pri ženskah in pomeni kar petino vseh rakov pri ženskah. V Sloveniji za njim zboli okrog 1200 žensk letno. Bolezen je vse manj tabu tema. Nov mamograf bo pomembno prispeval k bolj kakovostni obravnavi bolnic z rakom na dojkah na širšem območju, je med drugim izpostavila predsednica vlade, ki se je tudi zahvalila vsem, ki so kakor koli pomagali pri nakupu te dragocene medicinske naprave. V spremljajočem kulturnem programu so nastopili člani Komornega moškega zbora s Ptuja in Valerija Ri-žnar. MG Napoved vremena za Slovenijo Danes bo pretežno jasno, v severovzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju 15, najvišje dnevne od 24 do 29 stopinj. V sredo in četrtek bo suho vreme z jutranjo meglo ali nizko oblačnostjo po nekaterih nižinah. Osebna kronika Rojstva: Sabina Fras, Dolga Lesa 5, Ormož - deček Ty; Tina Majerič, Bukovci 101 c, Markov-ci - deklica Brina; Natalija Ko-rez, Placar 70, Destrnik - deklica Taja; Martina Murko, Mestni Vrh 39, Ptuj - deček Jakob; Irena Kraljevič, Lancova vas 69 f, Videm pri Ptuju - deček Rene; Dunja Gostenčnik, Zg. Duplek 136 a, Sp. Duplek - deček Tine; Mateja Petek, Trubarjeva ul. 9., Ptuj - deček Tian; Maja Cmrečnjak, Breg 6, Središče ob Dravi - deček Matjaž; Bojana Milovanovič, Slovenski trg 11, Ptuj - deklica Sara; Natalija Corbillon Gonzalez, Terčeva 63, Maribor - deček; Gordana Belic, Baukartova ul. 12, Maribor - deček; Mateja Matjašič, Gorišnica 141 b, Gorišnica -deklica Nika; Barbara Šegula, Na postajo 66, Ptuj - deklica Lana; Nina Sobotič, Sp. Jablane 32, Cirkovce - deklica Zoja; Monika Jurgec, Bevkova ul. 7, Pragersko - dečke Jona; Jasmina Dominko, Hajdoše 84 b, Hajdina - deček Gašper; Brina Solina, Slovenskogoriška cesta 33, Ptuj - deklica Asja; Tanja Simonič, Formin 37, Gorišnica - deklica Nina; Sara Jamnikar, Vrtna ul. 2, Selnica ob Dravi -deklica Tinkara; Alenka Zorec, Jiršovci 55 a, Destrnik - deček Taj. Umrli so: Marija Šlamberger, Skorba 7, roj. 1957 - umrla 20. avgusta 2013; Alojz Trunk, Zamušani 15, roj. 1937 - umrl 19. avgusta 2013; Ciril Pesjak, Svetina 8, Štore, roj. 1937 -umrl 23. avgusta 2013; Simon Horvat, Dornava 45, roj. 1933 - umrl 20. avgusta 2013; Ivana Žižek, roj. Tajhman, Štuki 23, Ptuj, roj. 1941 - umrla 15. avgusta 2013; Stanislav Stergar, Trnovski Vrh 20/a, roj. 1932 - umrl 18. avgusta 2013; Branko Godec, Krčevina pri Vurbergu 36 /b, roj. 1956 -umrl 19. avgusta 2013; Branko Hrašovec, Vintarovci 45/a, roj. 1955 - umrl 23. avgusta 2013; Franc Pihler, Spodnji Velovlek 28, Ptuj, roj. 1931 -umrl 23. avgusta 2013; Marija Ivanuša, roj. Gol,Janežovski Vrh 28/a, roj. 1934 -umrla 24. avgusta 2013; Franc Emeršič, Tovarniška c. 5, Kidričevo, roj. 1925 - umrl 24. avgusta 2013; Roza Markež, roj. Podgoršek, Volkmerjeva cesta 10, Ptuj, rojena 1927 - umrla 24. avgusta 2013; Anton Tekmec, Spodnji Velovlek 12/a, Ptuj, roj. 1951 - umrl 25. avgusta 2013; Rozalija Bratušek, roj. Požar, Ptuj, Zagrebška cesta 94, roj. 1919 - umrla 27. avgusta 2013; Stanko Horvat, Sakušak 44, roj. 1953 - umrl 25. avgusta 2013; Marija Hodžar, roj. Ivančič, Ormož, Ptujska cesta 2 a, roj. 1928 - umrla 26. avgusta 2013; Franc Kuharič, Lešnica 33, roj. 1921 - umrl 27. avgusta 2013; Jožefa Ha-dler, roj. Mlakar, Potrčeva cesta 50, Ptuj, rojena 1933 - umrla 28. avgusta 2013; Marica Ko-sar, roj. Sovina, Zgornja Haj-dina 42, roj. 1927 - umrla 25. avgusta 2013. Poroke - Ptuj: Boris Vegan, Sagadinova ul. 27, Ptuj, in Silva Svenšek, Vrazov trg 2, Ptuj; Franc Pišek, Lovrenc na Dr. polju 117, in Martina Markež, Lovrenc na Dr. polju 117; Borut Janžekovič in Veronika Trop, Nova vas pri Markovcih 75 b; Kristijan Pavlovic, Dravska 11, Cestica, Hrvaška, in Lidija Hranic, Varaždinska 63.