Št. 179 (15.623) leto J. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GOBCA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 CH)AD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ ItznnilD Posneto pučana v gotovn l&UU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% ČETRTEK, 15. AVGUSTA 1996 Poletna polemika brez osnove Tom Marc Fojbe in Ardeatinske Jame: kateri zločin je bil hujši? V nesmiselno polemiko, ki se je razvila po oprostitvi nacističnega krvnika Ericha Priebkeja (saj je mimo zapletenih sodnih formulacij dejansko šlo za oprostitev), se j® včeraj vključil tudi naj-oolj ugledni italijanski dnevnik. Corriere della Sera je skoraj celo stran Posvetil obravnavanju vprašanja z različnih zor-Oih kotov. Levičarski zgodovinar Luciano Canfora nam tako pove, da je pokol Ardeatinskih lam hujši, ker so bili tam Zrtve Židje, ki so jih zajeli •ned racijo v rimskem ge-*u, pri fojbah pa je šlo za Jo. da »smo (namreč Italijani) zeli, kar smo bili sejali«. Katoliški in bolj desno usmerjeni pisatelj vittorio Messori pa je nasprotno mnenja, da je pri Mačističnem pokolu slo Za represalije iri torej za jjojaško akcijo, fojbe pa “de genocid Karadžičeve-8a tipa, saj je šlo za »et-Mcno čiščenje«, ki je hajalo tudi po koncu vojne. V delno opravičilo ne Prav briljantnih odgovo-r°v intervjuvancev gre Povedati, da so bila Vprašanja novinarjev po-Ceni provokativna: »Ali Petsto kubičnih metrov mrtvih v bazoviški fojbi manj velja kot 335 mrtvih Pri Ardeatinskih jamah?«... »Vi torej mislite, dn je bil pokol fojb legitimen?« itd Intervjuji in članki pa so opremljeni še z »zgodovinskimi« podatki, ka-erih vir sta neki nam poznan prof. Simoncelli m., predsednik ene od ®zulskih organizacij, *vsi poslanec Lucio . mh. Prvi bralcem mi-m^skega dnevnika servi-ra Podatek, da je v fojbah umrl0 vec kot 50 tisoč mdi, drugi pa ga do-Polnjuje, da je bilo 80 odstotkov žrtev civilistov 1 Pijanske narodnosti, ['stali pa so bili ali havanski vojaki, ki so se Predali, ali celo pripad-, •ki odporniškemu gi-oanju. Kot novinarji dobro vemo, da je treba v vročih mgustovskih dneh, ko se ' c ,ne dogaja, polniti ča-opisne strani z razliCni-1 ne vedno kvalitetno rhunskimi prispevki, udi strokovnost in po-8 obljenost sta vrlini, ki a v novinarskem delu arsikdaj odsotni. Toda otriere della Sera je ihu-dar naibo1) ugleden , atijanski Časopis, zato 1 °d njega pričakovali auj površen pristop. Marca na Koroškem predčasne volitve? CELOVEC - Ali bodo spomladi na Koroškem predčasne deželnozborske volitve? V koaliciji med socialdemokrati in Ljudsko stranko so se odnosi dokaj zaostrili, o Čemer priča tudi vse bolj intenzivna javna razprava o morebitnih predčasnih volitvah marca leta 1997. Deželni glavar Zematto sicer pravi, da ni nikakršnega razloga za predčasne volitve in da je koalicija s socialdemokrati sklenjena do leta 1999, njegov namestnik in močnejši partner v vladi Ausservvinkler pa po eni strani zagotavlja, da je govorjenje o predčasnih volitvah neaktualno, po drugi pa priznava, da bo jesenska razprava o proračunu za leto 1997 za koalicijo zelo težak preizkusni kamen. Na 3. strani ■ Ob velikem šmarnu vrsta | tradicionalnih prireditev REZIJA, OPČINE, REPEN - Ob velikem šmarnu so po raznih krajih FJK tradicionalne prireditve, ki prikličejo številne obiskovalce. Med najbolj značilnimi je nedvomno šmarnamiša v Reziji z mašo (dopoldne) in velikim slavjem, ki se navadno zavleče pozno v noc, Ce je vreme naklonjeno. Na Opčinah pa je sredi avgusta priljubljeni Tabor, ki se je zaCel v ponedeljek in ki ima na programu vrsto zanimivih pobud. V repentabrski občini pa bo kot običajno zaživela lepa cerkvica na Tabru, kjer bo slovesna maša. Vrsta prireditev, ki navadno združujejo kulturno plat z družabnostjo, pa bo še po številnih drugih krajih dežele. Na 5. in 6. strani ITALIJA / POLETNA POLEMIKA ČEČENIJA / RUSI BAJE OBSTRELJEVALI KOLONO UBEŽNIKOV Pivettijeva in Di Pietro tarči hude jeze voditelja Uge Umberta Bossija Bivšo predsednico zbornice bodo izključili na prvi seji federalnega komiteja MILAN - Čeprav ji li-der Severne lige Umberto Bossi ne pripisuje velikih političnih sposobnosti, postaja Irene Pivetti za voditelje »Lumbardov« nezaželjen gost. Zato so sklenili, da jo izključijo, za kar naj bi poskrbel federalni komite na svoji prvi seji. Tako je povedal vCeraj tajnik za Lombardijo Roberto Calderoli, ki je bil v zadnjem Času najostrejši do bivše predsednice poslanske zbornice. Calderoli je dodal, da so nameravali sklicati sejo komiteja že včeraj, vendar veliko elanov ni bilo dosegljivih. Zato so tudi odložili sklep o izključitvi Pivettijeve. Bossi je vCeraj ostro reagiral na kritike Antonia Di Pietra. Ministra je obtožil, da je sovražnik Severa in da skupaj z Pi-vettijevo in Dinijem spletkari proti »Lumbar-dom«. Druga tarča Bos-sijeve jeze je bil Corriere della Sera, ki naj bi napihnil zadevo z lažnim dosjejem obveščevalnih služb., Izkazalo se je namreč, da je šlo za lažen dokument, brescinsko državno tožilstvo pa je sklenilo, da zadevo kljub temu razišče. Na 2. strani Sporno premirje med Rusi in uporniki v Groznem GROZNI - Spopadi pri čečenskem glavnem mestu Groznem so se včeraj opoldne nekoliko polegli, pa Čeprav še vedno beležijo posamezne manjše praske v nekaterih mestnih četrtih. Opoldne (ob 10. uri po našem Času) naj bi stopilo v veljavo premirje, ki pa ga doslej niso uradno proglasili niti čečenski uporniki niti ruske vojaške oblasti. Se vec, uporniki obtožujejo rusko letalstvo, da je nekaj minut po 12. uri, ko naj bi premirje stopilo v veljavo, obstreljevalo kolono civilnih beguncev na periferiji Groznega, pri Čemer je baje bilo vec žrtev. Poveljnik ruskih sil Konstantin Pulikovski je sicer napad zanikal, zahodni novinarji, ki se nahajajo v Groznem pa trdijo, da so opazili ruske helikopterje nad južnimi predmestji in da je eden od teh točno ob 12.05 izstrelil raketo, katere cilj pa z njihove razgledne točke ni bil viden. Pulikovski je še dodal, da se ruske sile vCeraj zjutraj sploh niso poslužile letalstva in prav tako niso uporabili artilerije. Na 9. strani Kritike zakonu o parkih TRST - Jusarji, lastniki kraških zemljišč ter predstavniki srenj in agrarnih skupnosti so na včerajšnji novinarski konferenc na Pa-dricah utemeljili nasprotovanje zakonu o parkih in o Krasu, ki ga je pred kratkim odobril deželni svet. Omenjene organizacije so pripombe k deželnemu zakonu poslale vladnemu komisarju Moscatelliju z zahtevo, naj poseže pri rimski vladi, da razveljavi nekatere sporne Člene tega normativa. Pobudniki srečanja niso oporekali usta- novitvi petih kraških rezervatov, pac pa dejstvu, da zakon po njihovem ne določa direktne soudeležbe jusarjev, lastnikov in srenj pri upravljanju teh območij ter tudi ne bodočega medobčinskega parka. Jusarji in lastniki še najmanj zaupajo Občini Trst, »katere župan Riccardo II ly se je šele med razpravo v deželnem svetu spomnil- na Kras, da ne govorimo o njegovih predhodnikih, za katere so bili Kraševci in Kras vedno deveta briga«. Na PadriCah so tudi poudarili, da je v zadnjem Času prišlo do precejšnjega zbližanja z naravovarstveniki, Čeprav gre še vedno za zelo različni tolmačenji zaščite narave in človeka. Kot zgled aktivne zaščite teritorija pa so jusarji in lastniki stalno omenjali normativ, s katerim je dežela Veneta s posebnim zakonom priznala samoupravo naravnega parka v okolici Gortine d’Ampezzo. Na S.strani Primorski dnevnik spet v soboto, 17.8. Jutri, 16. avgusta ne bo v Italiji izšel noben dnevnik. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo tako izšla spet v soboto, 17. NIKOZIJA / DOSLEJ TUDI ŽE 50 RANJENIH V veliki napetosti na Cipru včeraj ubita še ena oseba ■ NIKOZIJA - Na Cipru, kjer se napetost stopnjuje, je bil vCeraj ubit 26-letni moški na »zeleni liniji«, ki od leta 1974 razpolavlja otok od vzhoda do zahoda; včerajšnja je že druga žrtev od nedelje, ko so se zaceli spopadi med dvema ciperskima sku-pnostima -grško in turško; spopadi so poleg tega povzročili že 50 ranjenih. Včerajšnji spopadi so se zaceli po pogrebu prve žrtve v kraju Paralimni (60 km jugovzhodno od Nikozije); v njih je bilo ranjenih tudi 12 oseb, med katerimi zelo hudo tudi 59-letna ženska in dve britanski modri Čeladi. Danes v Primorskem dnevniku Obisk v centru za prizadete Tržaški podžupan Damiani in predsednik občinskega sveta Rosato sta vCeraj obiskala rezidenCni center za prizadete v komprenzoriju pri Sv. Ivanu. Stran 5 Uspeh poletnega centra na Proseku S prijetno zaključno prireditvijo so se otroci včeraj poslovili od uspelega'poletnega središča Sklada Mitje Cuka na Proseku. Strane Poklon Prage Plečniku V Pragi, kjer je lahko zaslediti priče o ustvarjalnosti velikega slovenskega arhitekta, je do konca septembra odprta razstava o Plečnikovem delu. StranS Razstave v Palmanovi Avgusta je v »zvezdnatem mestu« odprtih več zanimivih razstav, med temi fotografska z deli furlanske fotografinje Tine Modotti: Strane Priprave na volitve v Bosni V Ženevi se je ameriški državni tajnik sestal s Tudj-manom, Izetbegovičem in Miloševičem, da bi zago-tovili nemoten potek volitev v Bosni. Stran 9 NOVICE Preiskava o nacifašističnem pokolu pri Pescali RIM - Padovansko vojaško tožilstvo je pred nekaj dnevi obnovilo preiskavo o nacifašističnem pokolu pri Pescali (Vicenza), kjer je bile 30. aprila 1945 ubitih 82 ljudi. Dva domnevna krivca sta že na seznamu preiskovanih oseb. Gre za 80-letnega repu-blikinca Bruna Canevo, ki že 50 let živi v Argentini, in za neko drugo osebe, katere imena niso sporočili. Pokol pri Pescali je eden od tistih, ki ga je vojaško sodstvo večkrat raziskovalo, vendar preiskave ni končalo nikoli. Tako je bilo takoj po vojni in tako je bilo tudi pred osmimi leti, ko so preiskovalci kmalu vrgli puško v koruzo, češ da so pokol zakrivile neidentificirane osebe. Ganeva, ki je bil po vojni obsojen zaradi kolaboraci-onizma, se je v tem času nekajkrat vrnil domov na obisk k sorodnikom. Lačni Albanci prosili policijo za pomoč MILAN - Prvič, od kar je na milanskih uticah zaznaven pojav albanskih mladoletnikov, ki moledujejo za miloščino, so se štirje najstniki obrniti na policijo in jo prositi za pomoč. Gre za fante med 14. in 17 letom, ki so brez dokumentov in ki so povedati, da so v Italiji samo nekaj dni. Njihova pripoved sicer ni povsem prepričala preiskovalcev, ki so fante zaupati zavodu, ki se ukvarja z mladoletniki. Pri Orgosolu zažgali karavlo gozdnih čuvajev CAGLIARI - Skupina oboroženih neznancev je v noči od torka na sredo napadla in zažgala karavlo gozdnih čuvajev na hribu Supramonte nad Orgoso-lom. Napadalci so najprej onesposobiti čuvaja, nato uničiti vso opremo in končno zažgati karavlo. Pobegniti so s čuvajevim avtomobilom, ki ga preiskovalci doslej Se niso našli. Po mnenju preiskovalcev je napad povezan s trenji, ki jih je izzval načrt gozdnih čuvajev za pogozdovanje Supramonteja. Trg Fontana, na prostosti Roberto Raho Milan - Razsodišče svobode je je odredilo izpustitev na prostost Roberta Raha, enega od štirih desničarjev, ki so biti aretirani pred nekaj tedni v okviru preiskave o pokolu v-Kmečki banki na Trgu Fontana. Pred nekaj dnevi je isto razsodišče potrdilo preventivni pripor Piercarlu Montagnerju in Pietru An-dreatti, ki sta bila aretirani skupaj z Rahom, o usodi četrtega aretiranega Stefana Tiingatija pa bo odločalo v ponedeljek. Razsodišče svobode je potrditev preventivnega pripora za Montagnerja in Andreatto utemeljilo z ugotovitvijo, da bi osumljenca lahko tudi v prihodnje poskusila iztiriti preiskovalce. Za Raha pa po oceni sodnikov te nevarnosti očitno ni bilo. Omenjene štiri desničarje milansko tožilstvo dolži, da so pomagati enemu od domnevnih avtorjev pokola, Delfu Zorziju in so obenem skušati zavreti delo preiskovalcev. Pošta sprejema tudi Ugine znamke BRESCIA - Politiki so v teh dneh zelo ostri v obsojanju Bossijevega izzivanja s secesijo, državna poštna služba pa je očitno manj pazljiva z znamkami Severne lige. Tako je poštna služba redno sprejela pismi z znamkama, na katerih je bila Italija razdeljena na dva dela in brez navedbe vrednosti. Pismi sta biti odposlani pred nekaj dnevi iz kraja Toscolano Maderno in naslovljeni na Gualtiera Bontempija iz Saloja. Poslali so ju Bontempijevi prijatelji, ki so hoteti preveriti učinkovitost poštne kontrole. Bontempi, ki je svetovalec Lige v krajevni gorski skupnosti, se je z novinarji pobahal s pismi in izrazil svoje zadovoljstvo z učinkovitostjo poštne službe, saj je dopisnici dobil v nekaj dneh. Znamki - podobni onim, ki jih Liga prodaja na svojih praznikih - nista tiskani na posebnem papirju, prikazujeta Italijo, ki je razdeljena na dva dela, in vrednost je navedena samo s številko 850, medtem ko ni napisa »tire«. Kljub temu, pa so jo avtomati za razdelitev pošte »sprejeti« in tudi poštar se ni zavedal, da nista pravi. 14. AVGUST 1996 v LIRAH 5 £ valuta nakupni prodajni 8 ameriški dolar 1498,00 1538,00 nemška marka 1014,00 1041,00 1 francoski frank 295,00 304,00 P "E -S. holandski gulden 899,00 926,00 belgijski frank 48,70 50,70 11 funt šterling 2315,00 2385,00 irski šterling 2402,00 2475,00 p 11 danska krona 261,00 269,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1088,00 1122,00 japonski jen 13,80 14,40 švicarski frank 1243,00 1281,00 §.| avstrjski šiling 143,40 147,80 o S f: o H norveška krona švedska krona 233.00 225.00 240.00 232.00 portugalski escudo 9,80 10,20 španska pezeta 11,80 12,40 E avstralski dolar 1166,00 1201,00 E madžarski fiorinf 11,00 14,00 3 slovenski tolar 11,00 11,60 s hrvaška kuna 265,00 290,00 __________POLTIKA / NA PRVI SEJI FEDERALNEGA KOMITEJA__ Vodstvo Lige napoveduje izključitev Irene Pivetti Umberfo Bossi ostro napadel Di Pietra - Bassanini o možni decentralizaciji Dosje obveščevalnih služb je bil prepisan iz Migliove knjige MILAN - Nobenega dvoma ni več, da je bil dosje, ki ga je lider Severne lige Umberto Bossi omenil v intervjuju za Corriere della Sera, povsem izmišljen. Dober del lažnega dokumenta je namreč povzet po knjigi politične fantastike »Italija 1996, tako se je končalo«, ki jo je bivši ideolog Lige Gianfranco Miglio napisal in objavil leta 1993. V poglavju »Dokaz 7« je namreč govor o pričevanju polkovnika Ciere, ki govori o načrtu obveščevalnih služb, da bi odgovornost za vrsto bombnih atentatov naprtile Ligi. O podobnosti je včeraj poročal Corriere della Sera, kar je bilo Bossiju dovolj, da je milanskemu časopisu pripisal poskus provokacije. »Očitno je, da so hoteti zadevo spremeniti v ’scoop‘s ciljem, da bi me prisilili k demantiju in me pred ljudmi prikazali kot nezanesljivega politika,« je dejal Bossi. Po njegovem mnenju je Corriere namenoma napihnil zadevo, »saj ni pojmljivo, da nekaterih imen ni preveril in ugotovil, da je vse lažno«. S svojim izvajanjem Umberto Bossi ni prepričal nekdanjega prijatelja Gianfran-ca Miglia. »Bossi je preveč prebrisan, da bi lahko nasedel na potegavščino, novinarji pa so seveda dodati svoje,« je menil milanski politolog, po katerem Bossi grozi s secesijo, da bi prisilil politične stranke k ustavni reformi v duhu federalizma. Cossiere della Sera je tudi zavrnil Bossijevo obtožbo. Medtem pa je bresciansko tožilstvo začelo preiskavo o dokumentu. Včeraj je zaslišalo novinarja Fabia Cavalero, ki je intervjuval Bossija, jutri pa naj bi bil na vrsti Bossi. Toda »senatur«'je zavrnil poziv, češ da je zaseden, ker ima napovedani ob istem času dve zborovanji. IZOBRAZBA / MINISTER LUIGI BERLINGUER Sola naj sprosti energije mladih To bo mogoče doseči, če bo šola imela zadostno avtonomijo RIM - Italijansko šolo je treba korenito preo-snovati. Predvsem je treba oblikovati nov model izobrazbe, šolo za vse, ki naj nadomesti dosedanji model elitne šole, ki jo je zasnoval še pred vojno Giovanni Gentile in ki ne ustreza več potrebam sodobnega časa. Tako je v intervjuju za tednik L/Espresso poudaril minister za šolstvo in univerzo Luigi Berlin-guer ( na fotografiji), ki je v pogovoru z novinarjem rimskega tednika dovolj celovito prikazal svojo vizijo bodoče italijanske šole in utemeljil nekatere svoje izbire. Obravnaval je vprašanje avtonomije šole, vsedržavnega sistema vrednotenja in ocenjevanja, enakopravnosti državnih in zasebnih šol, možnosti, da starši izberejo, ali naj otrok začne obiskovati šolo pri petih ali šestih letih, podaljšanje obdobja obveznega šolanja od dosedanjih osmih na deset let. Izhodišče za razmišljanje je bil klasični licej. »Veliki klasični li- cej, v katerem smo študirali mi in ki je bil eden od temeljev za razvoj Italije, nas je skorumpiral. Mnogi med nami namreč zapostavljajo ročno spretnost, kar je v nasprotju s sodobno kulturo. Ko kdo o nekem fantu reče, da nima volje do študija, se moti. Naša šola ne upošteva nekaterih nagnjenj otrok, ki potrebujejo tudi nekaj ročne spretnosti,« je dejal med drugim minister za šolstvo. »Nekaj bi rad poudaril,« je med drugim dejal Berlinguer: »Sola in univerza danes prispevata k staranju družbe. Mladi diplomirajo na univerzi v poprečju pri 27. letu, kar pomeni, da začnejo z delom pri 30. Toda družba, v kateri človek začne delati pri 30 letih, je družba brez poleta, saj pri 30 letih prevladuje problem otork, stanovanja, in človek nima več tiste napetosti in tistega elana kot pri 22, ko bi premikal gore. Mi parkiramo to energijo, medtem ko bi morati omogočiti, da se sprosti. To je po Berlinguerje- vi oceni mogoče doseči tako, da se zavodom zagotovi avtomijo, saj samo avtnomija lahko »jamči svobodno šolo, ki bo znala primerno tolmačiti in vrednotiti vsa nagnjenja, ne pa samo nagnjenja tistih, ki so bili izbrani, da bodo vodilni razred, kot se dogaja v sedanji centralistični šoli«. »V sedanjem obdobju je centralistična šola po Gentilijevem vzorcu selektivna in krivična, medtem ko bo avtonomna šola lahko pravičnejša, ker se bo lahko opremila, da bo zadostila potrebam različnih sredin«. MILAN - Minister za javna dela Antonio Di Pietro je v torek v rubriki na tedniku Oggi požugal liderju Severne lige Umbertu Bossiju s tožbo in možnostjo procesosov ker »tudi potrpljenje ima svoje meje«. Tajnik »Lumbardov« mu je vrnil takoj milo za drago. Po nekajurnem molku se je Bossi včeraj srečal z novinarji najprej v hotelu v kraju Ponte Di Legno, kjer preživlja počitnice, nato pa še na sedežu Lige v Milanu, kamor je včeraj nepričakovano odpotoval. »Di Pietro je sovražnik Severa,« je večkrat poudaril »senatur«. Dodal je, da je skušal Di Pietro kot sodnik zavreti napredovanje Lige, kar naj bi dokazovalo, da je bil politično pogojen sodnik. »Ne čudi me, da Di Pietro govori o zaporu, saj gre za bivšega paznika,« je Bossi kar »nakladal« in pristavil, da »morda tvegani! da me zaprejo v ječo italijanske opresivne države. V kratkem pa bomo imeli tudi zapore svobodne republike Padanije. Ce jaz tvegam zapor sedaj, ga Di Pietro tvega potem«. Sicer pa se tajnik Severne lige ni omejil samo na odgovor Di Pietru. Dodal je, da sta minister za javna dela in bivša predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti dogovorjena. Skupaj z zunanjim ministrom Lambertom Dinijem naj bi načrtovala oblikovanje sre-dinske stranke, ki naj bi skušala odvzeti glasove Ligi- Bossi je še razodel, da je »pred enim mesecem P|' vettijeva sama prosila, naj jo izključimo, toda na to nisem pristal, ker bi ustvarkjal navidezne žrtve«. Po njegovem mnenju bo bivša predsednica poslanske zbornice zapustila Ligo 15. septembra, saj »pokončni lju' dje začnejo igro, ko postane zahtevna. Ona pa račun3 na majhne ljudi, ki se splašijo pred ostrimi besedamii kakršna je secesija«. Očitno pa je Pivettijeva v Ligi v napoto Bossiju-»Izključiti jo bomo v kratkem na seji federalnega komiteja,« je napovedal tajnik lombardijske lige Roberto Calderoli. Kaže, da so hoteti sejo komiteja sklicati že včeraj, toda člani niso bili dosegljivi. Ob tolikšnem prerekanju je skušal trezno razmislj3' ti minister za ustavne reforme Franco Basanini. " odgovor tistim, ki so zahtevati ukrepe za decentraliz3' cijo države, je Bassanini dejal, da je vlada že pripravila in predložila parlamentu vrsto predlogov za krepi' tev avtonomije dežel in krajevnih uprav in za poenostavitev birokratskih postopkov. To je vse, kar v okviru sedanje ustave lahko naredi vlada. »Sedaj se mora parlament potruditi in odobriti te ukrepe čimprej, za federalizem pa je potrebna korenita ustavna reform3' ki je prav tako v pristojnosti parlamenta,« je dej31 Bassanini. »Ce res hočejo preprečiti, da bi Bossi ogr°' zil celovitost države, naj vsi prispevajo k odobritvi m tudi izboljšanju teh predlogov,« je končal minister. Svoj piskerček je dodal tudi Marco Pannella, ki je p°' trdil, da se bo 15 septembra pridružil Bossiju v manif3' staciji proti rimskemu centralizmu. Pannella je prepričan, da bo lahko na ta način razorožil »senaturja«, vprašanje pa je, ali bo na manifestaciji Lige zaželjen gost. LIRA ČET PET PON TOR SRE 1519,2 1519,1 1517,2 1515,3M5153 1022,4 1026,5 iOŽ7,6 10 iSji® 5>7 jt/r ll. i 14. AVGUST 1996 v URAH 14. AVGUST 1996 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1504.00 1018.00 294.00 896.00 48,87 2307.00 2396.00 260.00 6,21 1085.00 1244.00 143,05 11,10 1534.00 1036.00 304.00 921.00 50,67 2387.00 2491.00 270.00 6,81 1120.00 1269,00 147,55 11,40 ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka 1515,280 1925,160 1025,710 299,460 2347,170 914,030 49,763 12,046 264.930 2438,990 6,411 9,972 1104,030 14,083 1261,680 145,760 236.930 227,960 340,510 IB- 1 14. AVGUST 1996 INDEKS MIB-30: +0,15% delnica cena var. % delnica cena Alleanza Ass. _ Italcementi 10.093 -1,26 Bca di Roma 1.189 -0,91 Italgas 5.137 -0,61 Benefton 17.084 +2,04 La Fondiaria 6.401 +0,18 Comit 2.910 -0,17 Mediobanca 8.511 -0,63 Credit 1.695 -0,35 Montedison 1.004 -1,08 Edison 8.519 -1,03 Olivetti 747 +0,63 Eni 6.566 +0,27 Parmalat 1.938 +1,46 Ferruzzi fin. — — Pirelli Spa 2.461 +0,16 Fiat 4.757 -0,33 Ras 14.239 +0,15 Gemina 708 +0,51 Rinascente 9.465 -0,37 Generali 34.961 +0,10 Sai 13.406 +1,69 Ifi p. 12.676 -0,45 San Paolo To 9.163 -0,27 Ifil 3.926 +0,33 Sirti 9.441 -0,28 Imi 11.654 +0,15 Štet 4.710 -0,38 Ina 2.208 +0,27 Telecom Ita 2.862 +0,21 ALPE JADRAN 3 MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR / LETOS 2E 16. IZDAJA, ŽESTA V VIDEMSKI POKRAJINI V Mašerah pod Matajurjem sedež letošnjega MRI V petih skupinah bodo raziskovati stvarnost občine Sovodnje TRST - Ze Sestnajstic zapored se zaCenja mladinski raziskovalni tabor flaed Slovenci v Italiji. Od ponedeljka, 19. avgu-sta, do sobote, 31. avgusta 1996, se bo vrtelo kolo tabora Benečija 96. Ze Sestnajstic se odpravljajo na ekipno raziskovalno delo, ki smo ga začeli zdaj že v daljnjem letu 1981. Nit se ni prekinila. Tudi Benečija til prvič na vrsti, saj smo vedno skrbeli, da so se tabori redno vrstili v Vseh treh pokrajinah, ki jili naseljujemo Slovenci v deželi Furlaniji-Julij ski krajini. Tako smo poleg raziskovalnega in vzgojnega momenta vedno Pomislili se na prostorsko prvino. Do sedaj so se v Videmski pokrajini zvrstili naslednji raziskovalni tabori: Benečija ^3, Kanalska dojina 86, Rezija 89, Bardo 92, Rezija 94. Tokrat bo na vrati občina Sovodnje v Benečiji. Za omenjeno območje smo se odločili po razgovoru z vidnimi kulturni-ji delavci v Benečiji, da oi skupaj z njimi našli najbolj primerno rešitev. Jo je pravilo, ki se ga držimo že od samega nastanka naših raziskovalnih taborov, saj želimo skupno z domačini izpeljati pobudo. V nobenem primeru se nočemo ebnašati kot tujek v °kolju, ki ga želimo raziskati. Vse v celoti poteka v domeni in sodelovanju z domačini. Na drugi strani je tre-en povedati, da morajo niti raziskovalne teme Prilagojene starosti in zjnožnostim mladih raziskovalcev, ki se želijo Arhivska slika iz Beneške Slovenije, posneta leta 1952 dokopati do določenih bo v vasi Mašere (Masse-spoznanj v teku dvanaj- ris), ki leži na nadmorski stih dni, kolikor v bistvu višini okrog 750 metrov, trajajo naši raziskovalni Sama vas leži na po-tabori. V tak okriv je tre- bočju gore Matajur, ki je ba postaviti celotno za- itak simbol slovenske devo. Vsekakor deluje stoletne prisotnosti v Be-osvežujoče in mladostno nečiji. Lega je izredno le-pobuda, ko se skupina pa in razgledna, saj se iz 20-25 mladih in njihovih vasi Mašere prav lepo vi-mentorjev mudi 12 dni di po dolini navzdol vse na omejenem območju, do Ažle in ravnine okrog To smo videli v dose- Čedada. Prav tako je ču-danjih petnajstih letih dovit razgled na Trč-taborov. mun. Sedež tabora bo v Območje 16. mladin- prostorih bivše osnovne skega raziskovalnega ta- šole v vasi Mašere, bora bo ozemlje občine Naši tabori so že od Sovodnje. Sedež tabora svojega nastanka dalje sloneli na multidisciplinarnem pristopu. V vseh teh letih smo imeli na taborih že vrsto ved. Letos bodo na 16. MRT raziskovale naslednje skupine: etnološka, zgodovinska, ustno slovstvo, arheološka, video delavnica. Ce si na kratko ogledamo posamezne raziskovalne skupine, dobimo naslednje utrinke. Etnološko skupino vodi etnologinja Mojca Ravnik z Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Načrt etnološke skupine se dotika družine, hiše, soseske, naselja, premične in nepremične dediščine, poti med vasmi in središči. Zgodovinsko skupino vodi in usmerja raziskovalec Aleksej Kalc z Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Omenjeni razi-skovlec je že uveljavljen strokovnjak za izseljeniško problematiko pri nas. Prav izseljeništvo je glavna tema zgodovinske skupine, saj se je prav neizbisno zapisalo v zgodovino Benečije. Ustno slovstvo je obenem naslov raziskovalne skupine in obenem še sam program, saj zaobjema zbiranje vsega tistega, kar ni še bilo zapisanega v knjižni obliki. Gre za pravljice, pripovedke, legende, reke, uroke, pesmi, uspavanke in vse ostalo kar spada v bogato ustno izročilo. To skupino vodi mentor in raziskovalec Roberto Da-pit, po rodu iz Gemone v Furlaniji. Raziskovalna pot ga je zanesla med Slovence v Reziji, v Benečiji. Z nakazano tematiko se raziskovalno in profesionalno ukvarja. Arheološko skupino bosta usmerjala univerzitetna študenta Tomaž Fabec in Dimitrij Mlekuž. Preučevala bosta zapuščene obzidane točke. Na taboru bo prisotna tudi video delavnica. V njej bosta bistro, marljivo in natančno delovala etnolog Naško Križnar z Audiovizuelnega laboratorija pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU ter Živa Pahor, zunanja sodelavka RAI v Trstu. Mladi raziskovalci, ali bolje povedano mlade raziskovalke (saj so v večini) in mentorji tvorijo skupino nekaj čez dvajset oseb, ki bo dva tedna domovala v Benečiji. Ne gre ne za preveliko ne za premajhno skupino, morda bi lahko rekli skoraj optimalno, saj se skupina okrog 25 oseb še najbolj približuje modelu učinkovite študijske skupine. Prireditelji tabora so: Odsek za zgodovino pri Narodni in studijski knjižnici, Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice, Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko s sodelovanjem Gibanja Znanost mladini iz Ljubljane. Prireditelji so vsebino pripravili v povezavi z občinsko upravo Sovodenj, kjer je odločilno pripomogel podžupan in odhornik za kulturo Ger-mano Cendou. S tabora v Benečiji se bomo še oglasili na straneh Primorskega dnevnika. Milan Pahor CELOVEC / SPORI V KOALICIJI Na Koroškem na obzorju predčasne volitve CELOVEC - Se na Koroškem naznanjajo predčasne deželnozbor-ske volitve? V koaliciji med socialdemokrati in Ljudsko stranko na Koroškem namreč očitno že dalj časa ni več vse v najboljšem redu. To se zdaj odraža v vse bolj intenzivni javni razpravi o morebitnih predčasnih volitvah marca leta 1997. Medtem ko deželni glavar Christof Zematto poudarja, da ni nikakršnega razloga za predčasne volitve in da je koalicija s socialdemokrati sklenjena do leta 1999, njegov namestnik in močnejši partner v vladi in v deželnem zboru Michael Ausservvinkler ne izključuje več novega mešanja kart še pred iztekom zakonodajne dobe deželnega zbora. V pogovoru z novinarji je Ausservvinkler sicer dejal, da razprava o predčasnih volitvah trenutno ni aktualna, resna preizkušnja, ali bo leta 1994 sklenjena koalicija zdržala do leta 1999, pa bo že jeseni, ko bo šlo za deželni proračun za leto 1997. Ce se tu koalicijska partnerja ne bosta mogla zediniti - in iz vrst socialdemokratov je v zadnjem času slišati vse več kritičnih glasov na račun Zernatta, ki je v vladi tudi odgovoren za finance - bi edina alternativa za rešitev problema bila razpis predčasnih volitev. Te bi se lahko izvedle hkrati z rednimi komunalnimi (občinskimi) volitvami, ki bodo 9. marca prihodnjega leta. Združitev obeh vohtev bi za stranke imele celo pozitiven . učinek, saj bi v tem primeru prihranih najmanj 20 milijonov šilingov za volilni boj, je še dodal predsednik koroških socialdemokratov. V razpravo pa so se že vključili tudi svobodnjaki, na Koroškem druga najmočnejša stranka po socialdemokratih in še pred Zemat-tovo Ljudsko stranko. Njihov predstavnik in drugi namestnik deželnega glavarja Karl-Heinz Grasser je izjavil, da je skrajni čas, da se sedanja koalicija razveže. Predlagal je, da bi se vse tri v koroškem deželnem zboru zastopane stranke dogovorile za skupen in perspektiven program do leta 1999. Kljub temu je - kot edini koroški deželni politik -medtem začel z osebno plakatno akcijo po celi deželi. Ali je trenutna, dokaj intenzivna razprava rezultat »časa kislih kumaric«, se bo izkazalo najkasneje ob začetku jesenskega političnega dela, ko bodo na sporedu političnih pogajanj poleg problema deželnega proračuna še druge pomembne odločitve. Na primer vprašanje odprave skrajno restriktivnega volilnega reda, ki ga kot edina blokira Zer-nattova stranka. Bistveno za nadalnji politični razvoj na Koroškem pa bodo zagotovo tudi gospodarski rezultati, še posebej bilanca letošnje poletne turistične sezone, ki bo po vseh napovedih vse prej kot razveseljiva. Ivan Lukan Včeraj srečanje z deželno vlado Evropski komisar za kmetijstvo na obisku v FJK PASSARIANO - Komi-®ar Evropske unije za kmetstvo Franz Fischler je j-eraj začel nekajdnevni Ptisk v Furlaniji - Julijski p lini in se v vili Manin v pssarianu srečal z dežel-odbornikoma za ^Jetijstvo in finance Zop-P°latom in Leprejem, z eželnhn predsednikom :.rsa Prillijem in s pred-avniki stanovskih orga-lzacij kmetov. V svojih v°dnih besedah se je Predstavnik evropske vla-I® zelo pohvalno izrekel o jmretijstvu v naši deželi, ki t ? ie »zgledno« urejeno , “Po glede raznolikosti kot cHv te*e kmetijskih iz-st i °V’ to Pa P° zaslugi atnega iskanja izboljšav, j 0 drugi strani pa je Fisch-r Ugotovil, da je včasih Pomanjkljiva koordinacija ed državo in deželami, pri čemer je poudaril nujnost posodobitve birokratskih postopkov, za kar se zavzema tudi EU. Potem ko je poudaril, da je kmetijstvo bistvena komponenta evropskega splošnega gospodarskega sistema, je evropski komisar napovedal, da bodo nakazane teme predmet posebnega simpozija na evropski ravni, ki bo novembra letos v Islandiji. Po srečanju v Passaria-nu je evropski komisar za kmetijstvo obiskal Gradež in Oglej ter si zvečer ogledal kmetijo v Lestizzi. Danes bo na zasebnem obisku na Cedajskem, jutri pa bo najprej obiskal dve vinogradniški podjetji v Capri vi ter se nato v San Da-nieleju udeležil posveta, ki ga prireja konzorcij krajevnih pršutam. Praznik za enotno Evropo KRMIN - V Krmi-nu in Jasihu bo od jutri pa do nedelje 148. praznik narodov Mit-televrope; odvijal se bo pod pokroviteljstvom Dežele FJk, Koroške, Goriške pokrajine in Krminske občine. Praznik se bo začel jutri ob 18. uri s polaganjem vencev na vojaškem pokopališču v Brazzanu v spomin na vse žrtve bratomornih vojn 1914-1918 in 1939-1945. Na sporedu bodo razne prireditve in nastopi glasbenih in folklornih skupin, med katerimi tudi ljubljanske Tine Rožanc. V nedeljo ob 11. uri pa bo v Krmi-nu slovesna maša za enotnost Evrope. KOROŠKA / AFERA CELOVŠKE POSOJILNICE Trije vodilni funkcionarji v preiskovalnem priponi 100 milijonov šilingov škode - Banka ob samostojnost? CELOVEC - V aferi okrog slovenske Posojilnice-Bank v Celovcu, pri kateri je notranja revizija ugotovila hude nekorektnosti in manipulacije s strani poslovodstva v škodo banke, je po ovadbi tako banke same kot tudi zveznega ministrstva za finance kot nadzornega organa zdaj ukrepalo tudi državno tožilstvo. Kot so uradno potrdili, so od konca preteklega tedna naprej trije vodilni nameščenci banke v preiskovalnem priporu. Kot je bilo poudarjeno, gre za kazenskopravno razčiščenje škode, ki naj bi po najnovejših informacijah znašala okrog 100 milijonov šilingov! Kot smo že poročali, je revizija (slovenske zadružne zveze) Zveza-Bank pri Posojilnici-Bank Celovec pri poslovanju dveh poslovodji in prokurista odkrila razne prekoračitve pristojnosti, osebne manipulacije in oddajanje raznih kreditov brez dovoljenja pristojnih organov. Vsi trije vodilni nameščenci so bili takoj odpuščeni, revizija pa je takoj imenovala novo poslovodstvo. Posojilnica Bank Celovec še naprej v polnem obsegu opravlja vse bančne posle, v pomiritev strankam in vlagateljem (ne malo je tudi slovenskih državljanov) pa je bilo s strani slovenskega bančništva zatrjeno, da obstajajo maksimalni zakonski in privatni zavarovalni mehanizmi tja do solidarnostnega sklada, ki so ga ustanovile vse slovenske Posojihfi-ce. Skoda da je medtem že poravnana, nositi pa jo bo morala v prvi vrsti Posojilnica-Bank Celovec sama, kar pa bo preseglo njene zmogljivosti, bodo druge slovenske Posojilnice na Koroškem solidarno poravnale. Direktor Zveze Bank v Celovcu Joža Habemik je v pogovoru za naš list dejal, da je revizija v glavnem zaključena in da bo zdaj za slovensko bančništvo na Koroškem neprijetna zadeva, ki je medtem dvignila veliko prahu tudi v nemško govoreči javnosti, razčiščena tako po civilnopravni kot tudi kazen- skopravni poti. »Kazenskopravna odločitev je zdaj pri sodišču, ki bo osebe ob krivdi obsodilo ah ob nekrivdi izreklo oprostilno sodbo. Glede civilnopravne plati pa bo odvisno, koliko od povzročene škode bomo lahko izterjali od dolžnikov in nekdanjih poslovodij in s tem škodo le še zmanjšali, je dejal Habemik. Ze jeseni letos pa bo po vsej verjetnosti padla tudi odločitev o nadaljnji usodi Posojilnice Bank Celovec, ki bi leta 1998 obhajala svojo 100-letnico. Najbolj reahstič-no je, da bo Posojilnica-Bank Celovec izgubila svojo samostojnost in se spojila z drugo slovensko Posojilnico na Koroškem. Opcije so boroveljska, škofijska ali morda tudi pliberška, manj verjetna pa je spojitev z Zvezo Bank v Celovcu, ker bi v tem primeru posojilnica nehala obstajati kot primarna zadruga oz. banka, je v pogovom za naš list še dejal direktor Zveze Bank Joža Habemik. LL Drnovškova resnica o razpadu SFRJ Jože Pirjevec »Slovenci so vse to zakuhali, potem pa so pomahali z repom, se izvlekli in sedaj gle-dajo na strašno vojno z 200 km razdalje, pri tem pa jodlajo, pečejo kranjske klobase in pijejo svoj zajebani cviček.« Tako je pred letom dni, v času hrvaške Nevihte, izjavil za NIN srbski književnik Siniša Kovačevič. O dogajanju, ki je pripeljalo do razpada Jugoslavije in o vzrokih oziroma krivdi zanj, ima pač lahko vsakdo svoje mnenje. Janez Drnovšek je svojega povedal v knjigi spominov, zgovorno pa tudi skromno naslovljeni Moja resnica, ki je pred nekaj meseci izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Drnovškova fotografija na naslovni strani me nenavadno spominja na Charlija Chaplina, kakor je nastopil v filmu Mon-sieur Verdoux, kjer je hotel poosebiti spodobnega malomeščanskega uradnika, (ki je bil v resnici serial kil-ler). V določenem smislu tudi Drnovškova fotografija vara: kakor je mogoče razumeti iz njegovega teksta, to ni le član lobija Ljubljanske banke - definicija zagrebškega Vijestnika - temveč mlad intelektualec z bogato človeško vsebino in nenavadno usodo: od danes do jutri je bil leta 1989 katapultiran iz pisarniške anonimnosti na mesto predsednika predsedstva SFRJ. Ta izredna dogodivščina ga ni iznakazila, saj ga še danes ni sram priznati svojih takratnih občutkov: zbeganosti, odtujenosti, strahu. Kar sem pri branju knjige še najbolj cenil, pa je smisel za ironijo in av-toironijo, ki pri vsej zadržanosti današnjega predsednika slovenske vlade tu in tam med vrsticami le udari na plan, kjer opisuje, na primer, kako se je moral kot vrhovni poveljnik JLA udeležiti manevrov, ne da bi prej zaradi kratkovidnosti odslužil enega samega dne vojaškega roka. Na zgodovinskem polju Drnovškovi spomini v glavnem le potrjujejo naše vedenje o burnem dogajanju zadnjih let Jugoslavije, ne da bi ga bistveno dograjevali. Njihova vrednost je v detajlih, v posameznih epizodah in psiholoških portretih domačih in tujih protagonistov politične scene v letih 1989-1992. Od teh se mi zdi še najbolj zanimiv tisti posvečen ju-goslovanskemu obrambnemu ministru generalu Kadijeviču. Iz Drnovskega pisanja izstopa Kadijevič kot človek, ki se zaveda tragike trenutka, v katerega je upet, zaradi svoje celotne življenjske izkušnje pa ne more ničesar storiti, da bi se iz njega izvil. Najpomembnejša informacija, ki jo je mogoče izluščiti iz Drnovškove knjige, je po mojem ugotovitev, da se je med Slovenci in Srbi že poleti 1990 začel diskreten pogovor o izstopu Slovenije iz Jugoslavije. Ta pogovor se je nadaljeval v naslednjih mesecih in dosegel svoj vrh na Brionih 7. julija 1991, ko sta se Drnovšek in Božidar Jovič zmenila, da se bo JLA umaknila z našega ozemlja še pred koncem trimesečnega moratorija, s katerim je hotela evropska Trojka ohraniti Jugoslavijo pri življenju. S tem je Beograd potrdil, da Slovenija ne spada v njegovo vizijo velike Srbije, da je pravzaprav v Jugoslaviji tujek, ki v glavnem ne tangira srbskih nacionalnih interesov. Velika zasluga slovenskega političnega razreda tistih let pa je, da se ni dal premamiti tej sicer točni ugotovitvi, temveč je znal razlikovati med interesi Srbije in JLA ter se »edini med vsemi republiškimi elitami bivše Jugoslavije« - resno pripravil na soočenje z vojaškim Leviatanom. Ce bi te pripravljenosti ne bilo in če bi ne bilo odločnega oboroženega odpora tistemu poskusu puča, ki si ga je privoščila JLA v Sloveniji od 27. junija 1991 dalje, bi se tudi Miloševiča klika ne odločila tako hitro za velikosrbsko opcijo. To pa bi Slovenijo povleklo v vrtinec balkanske vojne, iz katerega bi se sicer izvlekla, toda s polomnje-nimi kostmi. O kakšnem jodlanju in pečenju kranjskih klobas bi tudi nevoščljivi srbski književniki v takem primeru ne mogli govoriti. LESE / GANLJIVO SLOVO OD IZIDORA PREDANA »Buoh Ioni ti, Dorič, do zadnjega z nami« Velika množica na pogrebni svečanosti LESE - Velika množica ljudi se je zbrala na Lesah, da bi se zadnjič poslovila od velikega moža Benečije, od Izidorja Predana - Dorica, neupogljivega in ponosnega Slovenca, ki je v vseh nas pustil veliko praznino, a tudi izredno bogato izročilo, kateremu bomo ostali zvesti. Prišli so predvsem Benečani, ki jih je Doric imel nadvse rad in zanje razdal svoje življenje in veliko srce. Prišli so prijatelji in tovariši z Goriškega in s Tržaškega, prišli so številni znanci in predstavniki slovenske države ter številnih organizacij in združenj, v katerih je bil pokojnik aktiven. Prišli so tudi Doričevi italijanski in furlanski sopotniki, ki so znali ceniti njegovo prizadevanje za sožitje in dobrososedske odnose. Cerkev na Lesah je bila za to priložnost premajhna, da bi vsi poslušali besede beneških župnikov, Cenčiča, Mateučiča, Zua-nelle, Qualizze, ki so se Doriču poklonili in spregovorili o njegovih človeških vrlinah. »Ko si se pogovarjal z nami,« so povedali, »nisi nikoli izpostavil tvoja ideološka prepričanja kot znak kontra-pozicije. Vedno si iskal dialog in kazal skrb za beneškega človeka, za naš jezik, za našo kulturo. Zaradi tega si zaslužiš čast od vseh nas, tudi takrat, ko si bil kritičen do naše cerkve, ker se je premalo zanimala za ponižane in razžaljene. Imel si prav, zato smo ti beneški duhovniki hvaležni za vse, kar si storil za našo Benečijo«. Na vaškem pokopališču se je od pokojnika najprej poslovil župnik Božo Zuanella, ki je Doriču zmolil Oče naš, »tako, kot si pred dobrim letom dni sam vprašal, ko smo se ob slovesnosti spomnili na padle partizane«. Aldo Klodič, predsednik društva Rečan, se je pokojniku zahvalil za vse, kar je storil dobrega, za slovo pa mu je domači mešani zbor zapel pesem, ki jo je Izidor Predan sam napisal. »Izbral si dan, da se z nami zadnjič rokuješ in se posloviš, da še enkrat izkažeš svojo ljubezen rojakom in da jih spomniš na probleme tvoje rodne zemlje in da se postaviš v bran tvojemu zamolčanemu ljudstvu,« je ganjeno začel Viljem Černo, in ugotovil, da je bil Predan nepremična skala, pošten, ker je živel za ljudi, za narod, za ponižane, za kulturno in gospodarsko rast beneških kmetov in delavcev. In zato, če danes prijetnejše diši beneška pomlad, je to velika zasluga Izidorja Predana, brata Čedermacev. Svoje misli je Cerno sklenil s spominom na Doričevo mamo, ki jo je pokojnik neizmerno ljubil. »Danes se boš srečal s tvojo mamo, z očetom in brati, vračaš se domov, kot si sam zapel: Mama, oj mama/ ne boš vic sama/ damu za zmieram/ sam se varnu. Buoh Ioni ti, Dorič, ker si do zadnjega diha bil z nami«. Senator Stojan Spetič se je spomnil na velikega moža, neutrudljivega borca za nacionalne in družbene pravice, ki mu je bil solidarnostni duh prirojen in ki se je vedno zavzel za enotnost in slogo. »Govoril si ljudski jezik biblije, govoril si jezik resnice in zato so te vsi razumeli in te spoštovali«. Spetič se je spomnil tudi na trnjevo pot pokojnika, ki je bil večkrat preganjan in celo v zaporu zaradi svoje narodnostne aktivnosti. »Tisti, ki so ga preganjali in zapirali, bodo šli v pozabo, Dorič pa bo ostal zaradi nauka, ki nam ga je dal in ga danes morajo prevzeti mlajše generacije«. Marino Vertovec, predsednik kulturnega društva Ivan Trinko, se je spomnil na Predanovo kulturno in novinarsko poslanstvo in na njegovo človeškost, ki ga je označevala in ga karakterizirala, kar je izpostavil tudi Paolo Manzini, predstavnik VZPI-ANPI. Rudi Pavšič Žabnice: versko srečanje treh narodov 2ABNICE - V soboto bo v Babnicah tradicionalno versko srečanje treh narodov, ki ga bo označevala prisotnost večtisočglave množice vernikov iz FJK, Koroške in Slovenije. Zaradi tolikšnega obiska bo srečanje v Žabnicah, saj bi bilo organizacijsko nemogoče spraviti tako množico ljudi na sv. Višarje, kot se je dogajalo za prva tovrstna verska srečanja pred štirinajstimi leti. Osrednji del srečanja bo ob 10. uri na športnem igrišču ob župniji v Žabnicah, kjer bodo imeli slavnostno mašo, ki jo bodo vodili videmski nadškof Alfredo Battisti, ljubljanski metropolit Alojzij Šuštar in celovški škof Egon Ka-pellari., Osrednja tema srečanja bo namenjena miru v svetu in prijateljstvu in sodelovanju med ljudmi iz treh sosednjih dežel, (r.p.) PISMI UREDNIŠTVU Naravovarstveniki in park na Krasu Ob zaključku »vroče« faze razprave o Kraškem parku in o novem deželnem zakonu o zaščitenih območjih, je primemo poročati o pomembni novosti, ki se je dogodila v odločilnih dneh, ko je Deželni svet glasoval o teh vprašanjih. Konec julija so se naravovarstvene, alpinistične, speleološke organizacije in organizacije za zaščito živali sporazumele s tržaško pokrajinsko Zvezo neposrednih obdelovalcev Coldiretti in z Združenjem zasebnih kraških lastnikov glede zelo zanimivega predloga v zvezi z ustanovitvijo in upravljanjem Kraškega parka. V obliki popravkov k zakonu, ki je takrat bil v razpravi, so predlagali, da bi ustanovili Naravni park, ki naj bi obsegal ves Kras (torej z dosti večjo skupno površino v primerjavi z drugimi predlogi). Upravo Parka bi morali poveriti - podobno kot predvideva zakon za Parke v Furlaniji - »mešani« Upravni ustanovi, ki bi jo sestavljali predstavniki Občin, Gorske skupnosti, kraških srenj in komunel, kmečkih organizacij, turističnih podjetnikov, naravovarstvenih in al-pinistično-speleoloških združenj. Tako bi stvarno odgovorili na zahtevo, ki so jo izrazili z več strani (med drugim pred kratkim tudi v posegu sen. Camerinija), da bi pritegnih prebivalstvo - ki živi in dela na kraški planoti - k upravljanju in zaščiti kraškega teritorija. Poleg tega so bili predvideni tudi točni in kratki roki za prehod na izvajalno razdobje, to je v prvi vrsti ureditev Načrta za zaščito in razvoj, bistveno sredstvo za upravljanje Parka. Poudariti je treba, da je predlog meril k ustanovitvi »pravega« Parka, v skladu torej s predvidevanji okvimega državnega zakona št. 394/91 o zaščitenih območjih: to pomeni Park s pravimi sposobnostmi za nadzorovanje teritorija, z osebjem in s primemimi finančnimi sredstvi, ki bi lahko prejel tudi finančne prispevke, ki jih dodeljuje Država za deželna zaščitena območja. Primemo je opozoriti na dejstvo, da bi Ustanova za upravljanje Parka imela nalogo, da bi izdelala (namesto Dežele) obvezujoča mnenja o javnih delih in posegih Države in državnih Ustanov, ki bi zadevala teritorij samega Parka. Gre za zelo pomembno pristojnost, pomislimo le na vse ono, kar se je pripetilo v prejšnjih letih, večkrat mimo Občin (v nekaterih primerih tudi z njihovo sokrivdo), vedno z najmanjšim upoštevanjem za okolje: avtocesta, tovorno postajališče, Sinhrotron itd... S pravim Kraškim parkom ne bi bilo torej mogoče razdejanje iz preteklosti, ali bi bilo vsaj zelo otežavljeno. Da razumemo pomen te točke, pomislimo samo na nekatera velika javna dela, ki ogrožajo prihodnost kraške planote: novi plinovod za povezavo terminala Snam pri Tržiču z vsedržavnim omrežjem plinovodov, avtocestna povezava z mejnim prehodom pri Pesku, proga za želez- niško Visoko hitrost, razširitev Raziskovalnega območja. Deželni svet žal ni sprejel predloga (morda tudi, ker je predlog prispel nekoliko prepozno, ko so že sprejeli politične dogovore) in se je zavzel v smeri odlašanja. Najprej ustanovijo 5 malih naravnih rezervatov, potem - v roku 6 mesecev, od kar bo zakon stopil v veljavo - bodo določili s »programskim dogovorom« med Deželo, Občinami, Gorsko skupnostjo in Pokrajinama, če je primerno ustanoviti Naravni park ali »medobčinski« park na Krasu. Velja opozoriti, da bi medobčinski park ne imel zadostne oblasti za nadzorovanje teritorija, kot so predvidene za Naravne parke (kot n. pr. obvezno mnenje za državna javna dela), pa tudi ne državnih prispevkov. Tudi deželne prispevke bi dodelili v znatno manjši meri. V zameno pa bi v medobčinskem parku dovolili lov (ki je prepovedan v Parkih in v naravnih rezervatih). Očitno je, da bodo oni, ki se potegujejo zato, da bi primemo zavarovali kraško okolje, vztrajali pri zahtevi po ustanovitvi »pravega« Parka (tj. naravnega parka v skladu z zakonom 394/91), ki naj ga upravlja Ustanova, ki naj predstavlja tudi prebivalce Krasa in ne samo Krajevne ustanove. Mimo propagandističnih izjav zadnjih tednov, je zelo dvomljiva učinkovitost Občinskih regulacijskih načrtov kot sredstev za zaščito ozemlja. Kvečjemu je Zal res nasprotno. Mimo primera novega Regulacijskega načrta tržaške občine (ki je upravičeno naletel na nasprotovanje Dežele), je treba opozoriti, da so tudi manjše Občine kraške planote bistveno prispevale - ene več, druge manj - k pozidavi in arhitektonski banalizaciji Krasa, kot lahko ugotovimo pri ogledu številnih naselkov. Naj povemo samo, da so na primer zgradih po letu 1960 več kot 66 odstotkov vseh bivalnih prostorov v Zgoniku, v Devinu-Nabrežini 63 odstotkov in nekaj pod 60 odstotkov v ostalih Občinah kraške planote (v Trstu 40 odstotkov). Gradili so torej za Tržačane, ki so se sehli iz mesta na Kras. Bivalnim poslopljem je treba dodati zgradbe za obrtniške in trgovske dejavnosti, športne objekte itd. Ta proces bi radi ustavili z ustanovitvijo Parka, z ovrednotenjem obstoječih poslopij (in predvsem tradicionalne arhitekture, ki izginja pod udarci špekulacije in brezbižnosti), z razvojem gospodarskih dejavnosti, Id so združljive z zaščito teritorija (turizem, kmetijstvo in reja v prvi vrsti). Vse to v perspektivi zaščite Krasa v celoti, to je Mednarodnega parka, ki naj obsega italijanski in slovenski del tega izrednega teritorija. Ce je to cilj, potem si težko zamišljamo, da ga bomo lahko dosegli s šibkimi in neprimernimi sredstvi »medobčinskega« parka, pa niti, da bi Kras še v prihodnje lahko bil samo zaledje za gradbeno širjenje mesta, in istočasno tudi fizični kraj za površno postavitev vsega, kar odločijo, da lahko služi temu mestu (infrastrukture, proizvajalne dejavnosti itd). Treba se je opredeliti, torej: programski sporazum, ki ga zakon predvideva za zaščitena območja, bo priložnost za preverjanje pravih namenov Občin in drugih Krajevnih ustanov. Z naše strani se bomo zavzeli zato, da ne bo ta zadeva ostala v ozkem in nedostopnem krogu birokracij in političnih nomenklatur. Upam, da mi boste ta prispevek objavih, in se vam za to zahvaljujem, ter Vas lepo pozdravljam. Dano Predonzan Koordinator sektorja Teritorij WWF FJK Poziv za Seslja n V imenu številnih prebivalcev Sesljana, pa tudi številnih turistov in kopalcev, ki prihajajo k nam iz krajev, ki so bolj ah manj blizu našega lepega zaliva, Vas prosimo, da bi objavili v Vašern Ustu naslednji poziv pristojnim oblastem, ki naj bi pospešil reševanje marsikaterega problema, ki še zavira razmah našega obalnega mesteca. Predvsem bi radi poudarih, da želimo tudi s svoje strani prispevati k rešitvi raznih problemov v zvezi s čudovito obalno stezo, ki povezuje Devin s Sesljanom in ki se imenuje po svojem občudovalcu Rainerju Mariji Rilkeju. Ta steza zaobjema tudi področje okrog terase nad sesljan-skim zalivom. To dejanje je za nas tembolj vaZ' no, odkar so pred kratkim s posebnim zaščitnim zakonom za parke in naravne lepote naše dežele poskrbeti za organsko zaščito naših krajinskih posebnosti. Zato se obračamo na Turistično ustanovo, k* razpolaga s stavbo nad sesljanskim zalivom, da bi poskrbela še za druge bolj ati manj pomembne koristi in potrebe obiskovalcev Rilkejeve steze. Predvsem bi bilo treba posodobiti obstoječe higijenske naprave, opremiti stezo s telefonsko povezavo za primer nezgod in posvetiti večjo skrb za samo okolje, ki naj bi imelo, in zakaj ne, na razpolago tudi okrepčevalnico, ki je svoj cas že koristno opravljala to nalogo. Stavba sesljanske turistične ustanove odgovarja namenu, ki naj mu služi. V njej imamo razne slikarske razstave, folklorne prireditve, razne kulturne sestanke, ki pa Cesto ne odjeknejo meu prizadeto publiko, ker pristojna uprava ni istočasno poskrbela, da bi vse to kulturno delovanje nastajalo po točno določenem programskem načrtu v skladu z nameni stavbe, ki je vsem nam na razpolago. Predvsem je treba doseči, da dvorane te stavbe skupaj z uradi spet oživijo kot nekoč. To naj hi bila vizitka, s katero se občina Devin-Nabrezma predstavlja svojim gostom. To je še tembolj vaz no, odkar se Trst predstavlja kot turistično mesto, kajti pomembno bi bilo, če bi na pragu samega Trsta vzorno delovalo turistično-informac1) sko središče, ki bi bilo kos vsem nujnim zah e-vam, ki bi se pred nas predstavljale. ^ DEŽELNI NORMATIV O PARKIH IN O KRASU ŠE PREDMET POLEMIK Srenje, lastniki in jusarji niso zadovoljni z zakonom Uradni poseg pri prefektu - Na Padričah »sedež« Kraškega parka Jusarji, lastniki kraških Z6rnljiše ter predstavniki srenj in agrarnih skupno-sh so na včerajšnji novinarski konferenci ute-nreljili nasprotovanje zakonu o parkih in o Kra-Su> ki ga je pred kratkim odobril deželni svet. V stavbi nekdanjega begun-skega taborišča na Padričah so nekoliko pro-v°kativno razobesili tablo “sedež Kraškega parka«, po njihovem mnenju že obstaja, problem pa je, kdo bo ta park upravljal. Omenjene organizacije so pripombe k deželnemu zakonu poslale vladnemu ko-niisarju z zahtevo, naj poseže pri rimski vladi, da razveljavi nekatere sporne Olene tega normativa. Karlo Grgič, Zoran So-sjč in Vladimir Vremec niso oporekali ustanovit-vi petih kraških rezervatov, pac pa dejstvu, da zakon ne določa direktne soudeležbe jusarjev, lastnikov in srenj pri uprav-tjanju teh območij ter tudi ne bodočega medobčinskega parka. »Dežela je izbrala pot birokratske in z vrha vsiljene uprave teri-j°rija, ki ne upošteva sto-tetnih lastninskih in dru-8>h pravic Kraševcev«, je Podčrtal Vremec, medtem k° je Grgič postavil v ospredje »pasivnost okenskih uprav pri zaščiti teritorija in pri Črpanju sredstev iz državnih ter tropskih skladov. Edino ^etlo izjemo predstavlja ^bcina Dolina, ki je znala Pravilno ovrednotiti park tuinscice«. Jusarji in lastniki se najmanj zaupajo Občini trst, »katere župan Ric-Cardo Illy se je šele med jnzpravo v deželnem sve-n spomnil na Kras, da ne govorimo o njegovih predhodnikih, za katere so bili Kraševci in Kras deveta briga«. Pobudniki novinarske konference so povedali, da so razočarani nad zadržanjem podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina, češ da ni podpiral njihovih zahtev, ki so jih na koncu zagovarjali edino svetovalci SKP. Zadovoljni pa so s stališči, ki jih je o Krasu zagovarjal senator Oljke Fulvio Camerini. Zakon o parkih pomeni vsekakor preizkušnjo za Oljko za uvajanja samouprave in realnega federalizma. Tako Grgič kot Vremec sta povedala, da je v zadnjem Času prišlo do zbližanja z naravovarstveniki, Čeprav gre še vedno za zelo različni tolmačenji zaščite narave in človeka. Kot zgled aktivne zaščite teritorija sta stalno omenjala normativ, s katerim je dežela Venelo priznala samoupravo naravnega parka v okolici Gortine d’Ampezzo. Direktna soudeležba domačinov pri upravljanju Krasa bi bila najbolj poceni, najbolj učinkovita in najbolj v skladu s federalistično ureditvijo, »medtem ko je v deželnem zakonu o parkih žal prevladala birokracija«. Jusarji, lastniki in predstavniki srenj pa ne obupujejo. Prvi njihov korak je bil poseg pri prefektu, zatem pa napovedujejo politične posege in, če ne bo šlo drugaCe, pa legalno bitko s prizivi in kolkova-nimi papirji, »čeprav ze sedaj deželni zakon krši oziroma ne spoštuje državnih in evropskih določil o soupravljanju teritorija«. Udeleženci včerajšnjega srečanja o zakonu o zaščiti kraškega ozemlja (f. KROMA) NOVICE Od danes v Podlonjerju poletni praznik SKP V Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul.Masaccio 24) bo od danes do nedelje, 18.avgusta praznik, ki ga prireja Stranka komunistične prenove. Vsak večer bo ples, delovati bodo kioski s pijaCo in jedačo. Do nedelje pa bo podobna pobuda tudi v Ljudskem domu pri Sv.Sergiju (Ul.Peco 7). Krajinska zaščita doline Oreha Ustanova za industrijsko cono EZIT je v preteklih dneh končala dela za krajinsko zaščito doline Oreha v miljski občini in to na območju med potokom Osp in pokrajinsko cesto. Dela so stala 130 milijonov tir. Uredih so tudi zelenje in gredice ob železniški progi. Še nekaj dni za prošnje za neobdavčeni bencin Trgovinska zbornica sporoča, da v petek, 23.avgusta zapade rok za vložitev prošenj (novi avtomobili ati sprememba bivališča) za bencin po znižani ceni. Za prošnje in informacije je na razpolago Urad za neobdavčeni bencin v Ul.Valdirivo, ki je odprt od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 ter med 14.30 in 16.15. Zaposlitev šoferja Ravnatelj pokrajinskega urada za delo obvešCa, da bodo v ponedeljek 19. in torek 20. t.m. v uradih v Ul. Fabio Severa 46 od 8.30 do 12. ure sprejemali prijave za eno mesto poštnega sla - šoferja (z vozniškim dovoljenjem B) za dobo 3 mesecev; delovno mesto je razpisal Vsedržavni institut za jedrsko liziko. Interesenti (od 18 do 41 leta starosti) morajo imeti diplomo nižje srednje šole ter izpolnjevati pogoje, ki jih predvideva zakon za zapostitev v javnih upravah. OPČINE / TRADICIONALNA PRIREDITEV Poletni Tabor v polnem teku V prostorih SKD Tabor na Opčinah se nadaljuje tradicionalni poletni Tabor, ki ga je 30 let organizirala Kmetijska zadruga, sedaj pa je to delo sprejelo domače društvo. Medtem, ko si obiskovalci Tabora lahko še vedno ogledajo zanimivo razstavo (na sliki), posvečeno vinogradništvu na Opčinah in razstavo novih in starih knjig, so sinoči prišli na vrsto vsi tisti, ki so se želeti zavrteti ob zvokih ansambla Adria kvintet. Danes dopoldne pa bo, v okviru Tabora 7. otroški ex tempere. Izdelki bodo razstavljeni in nagrajeni v popoldanskih urah. Prireditelji si nadejajo, da se bo tokratne prireditve udeležilo Cim veC otrok. Jutri pa bo nekak premor za plesalce, saj bodo ob 21. uri na dvorisclu (v primeru slabega vremena v dvorani) nastopili elani pevske klape Krk iz Omišlja na Krku. Predstavili se bodo, tokrat na Opčinah že tretjič, s spletom kvarnerskih, dalmatinskih in drugih poznanih pesmi. Skupina že vrsto let z uspehom nastopa doma in po raznih deželah Evrope; izdala pa je že tudi več kaset s svojimi pesmimi. Organizatorji letošnjega Tabora so prepričani, da bodo obiskovalci sprejeli goste s prav takšnun navdušenjem, kot so jih pretekla leta in da bo ostal njihov nastop vsem v lepem spominu. SV. IVAN / OSKRBA IN REHABILITACIJA Center za pomoč prizadetim Tržaška občina je v sodelovanju z La Quecia pred nedavnim odprli . er>Cni center za hendikepirane ose p s in id. muiit; uumisiiiutj aDu. Socio-skrbstvena struktura § žko prizadete osebe, ki potrebujejo |je§o različnih stopenj (skrbstveno, z e^°' rehabilitacijsko in vzgojno). Strukturo v svetoivanskem komp sta včeraj obiskala podžupan R arr>iani in predsednik občinskega sv delo z oskrbovanimi in pa cilje Ce»ter zasleduje. 6n i nutno le v niem 23 gostov (me Q ^etom starosti); operaterji in ebje si v prvi vrsti prizadevajo, d< , entom zagotovili Cim boljše življer panjske pogoje; ovrednotiti skušajc zmožnosti in pospeševati pomai eusebojne odnose; predvsem pa si F prizadevajo, da bi oskrbovani novno avtonomijo. Vsakodnevn frater jev torej sloni na teh p D 'h*1’ hendikepiranim nudijo por shranjevanju in pri vsakodnevni a|JT’ Pomagajo jim nadalje, da bi c Ha razv^ nekatere sposobnosti: vs osnovi individualnega načrtov; p ga gosta strukture. 0stje centra imajo nadalje možr lahko obiskujejo bazen, v poletni sezoni pa se podajo tudi na plaže; na sedežu združenja N. Sancin opravljajo terapevtsko glasbeno dejavnost, glasbeno vzgojo pa jim nadalje nudi tudi Glasbena šola 55. V centru poleg tega rišejo in izdelujejo razne ročne izdelke; gostjo obiskujejo koncerte in druge predsta- ve, tudi v sodelovanju s Centrom za motorično vzgojo in s Skupnostjo Milcovich; s tema ustanovama pa se udeležujejo tudi počitnic ob morju, ati pa v gorah. Predvideno pa je že, da se bodo gostje centra v kratkem preselili v novi sedež, ki bo na Reški cesti. ZA VARNOST PREBIVALSTVA Finančni stražniki korenito posegli na teritoriju Finančna straža je v teh vetikošmarenskih dneh znatno okrepila svojo dejavnost na teritoriju, da bi na tak način prebivalstvu zagotovila primerno varnost in se obenem z izrednimi posegi zoperstavila možnim kriminalnim pobudam, še posebej pa razpečevanju mamil; pri tem delu je finančna straža »uporabila« vse razpoložljivo osebje. Prvo teh akcij je izpeljala v torek zvečer v tržaški pokrajini in na področju Tržiča; na glavnih prometnicah ob vhodih v mesti je postavila cestne bloke in pri kontroli avtomobilov uporabila tudi posebej izurjene pse. V okviru akcij je prefekturi prijavila 9 oseb zaradi posesti skromnih količin mamil (okrog 400 gramov hašiša in marihuane), izpolnila veC zapisnikov zaradi kršitve prometnega zakonika in ugotovila veC finančnih prekrškov (ko-lekov in vladnih koncesij). Na mejnih prehodih pa je zaplenila cigareet, valuto v bankovcih in bančnih Čekih za veC kot 150 milijonov tir; zaplenila je tudi veC orožja in municije ter ustavila in iz države izgnala 10 tujcev, Iti so protizakonito prekoračili mejo. Avtomobil zbil pešca V Ulici-Marchesetti se je včeraj dopoldne pripetila huda prometna nesreča, v kateri je 74-letni Mario Gherlani utrpel zelo resne telesne poškodbe. Gherla-ni je okrog 9. me odšel z doma za ostarele Serena, v katerem je trenutno živel. Med prečkanjem Ulice Marchesetti pa ga je podrl avtomobil, pri Čimer je utrpel hude poškodbe. Na kraj nesreče so nemudoma prispeli mestni redarji in resilec RdeCega križa, ki je Gherlanija odpeljal v bližnjo katinarsko bolnišnico; ponesrečenca so sprejeli na oddelku za intenzivno terapijo s pridržano prognozo. POLETNI CENTER NA PROSEKU / V PRIREDBI SKLADA MITJE CUKA KONCERT / PRI BRIŠCIKIH Priložnost za sprostitev otrokove domišljije Včeraj zaključna prireditev v prijetnem razpoloženju Kako veselo in prijetno je bilo vCeraj popoldne na Proseku, kjer so se otroci, animatorke, starSi ter noneti in none poslavljali od letošnjega poletnega centra, ki ga je organiziral Sklad Mitja Cuk! Vrtec na Proseku je bil s svojim velikim vrtom in prijetnimi prostori kot nalašč za počitnikovanje otrok, ki se je začelo 1. avgusta in končalo vCeraj s prireditvijo, nato pa še z lepo družabnostjo, ob kateri so se otroci prisrčno poslavljali od svojih animatork in vzgojiteljev, starši pa so bili hvaležni Skladu, da je poskrbel njihovim otrokom tako prijetno poletno bivanje. Najprej so se otroci s svojimi animatorkami nastavili našemu fotografu; potem pa je stekla prireditev, ki je obsegala pevske točke, karate in na koncu še skupen nastop otrok in mamic v sedaj najbolj priljubljenem plesu »marenga«. Otroci so prostor lepo okrasili. Ker je bila glavna tema poletnega centra morje, je bilo veliko risb po- svečenih ribam in morju, a tudi drugih motivov ni manjkalo. Med obilico risb, okraskov in nakita iz gumbov, je bila še miza, na kateri so bili okusni izdelki, ki so jih otroci napravili iz moke in soli. Številne starše otrok - poletni center je obiskovalo od 45 do 50 otrok od drugega do 12 leta starosti - je v imenu vzgojiteljev najprej pozdravila Erika. Potem pa je sledil program, ki se je zaCel z že znano slovensko pesmico o sreči, nadaljeval s pesmijo v angleščini. Potem pa so se vsi, a v glavnem fantje, predstavili s točkami iz karateja, ki so se ga tudi učili v centru. Medtem ko so mame položile na že pripravljene mize številne dobrote, ki so jih pripravile za slovo, smo se mi pogovorili z Valentino, ki nam je povedala, da je poletni center vodila Marija Puntar, likovno vzgojo pa prof. Jasna Merku. »Vsi smo se potrudili, da bi poletni center uspel. Se vreme nam ni preveč nagajalo. Tako smo se lahko z večjimi otroki podali nekajkrat v Sesljan na plavanje. Mlajši so se raje igrali na velikem vrtu, kjer so poslušali pravljice, risali, peli, ali pa se še kako drugače zabavali. Tematika našega centra je bilo res morje; toda mi smo prepuščali otrokom, da si izbirajo teme po svoji fantaziji. VeCji so se radi pogovarjali, pripovedovali svoje doživljanje, mlajši so radi prisluhnili pravljicam. Vsi smo se dobro razumeli. Pa naj jih ne pozabimo, so nam še dejali. To nam je resnično v vzpodbudo, saj nas bo večina sodelovala na drugem poletnem centru Sklada Mitje Cuka, ki se bo začel v ponedeljek zjutraj v prostorih vrtca na Opčinah.« Tako smo se tudi mi poslovili od otrok, staršev, animatork in vzgojiteljev, ki so lahko resnično zadovoljni s svojim delom. Veseli obrazi otrok pa so bili potrdilo, da so počitnice na Proseku dobro uspele. Neva Lukeš Čakajoč na Inti lllimane Za nastop vlada veliko pričakovanje Z lanskega koncerta južnoameriške skupine na Gradu sv. Justa (foto KROMA) Tako so se otroci poletnega centra na Proseku nastavili našemu fotografu Po vrvi od stropa do dna Briške jame V jami pri BrišCikih bo danes tradicionalni spust po vrvi s stropa glavne jamske dvorane. Skupina speleologov jamarskega društva E. Boegan se bo namreč ob 15.30 spustila po sto metrih vrvi na dno jame in se nato spet povzpela po njej do stropa oziroma stranskega vhoda v slovito jamo. Občinstvo bo lahko spremljalo jamarski podvig z navadno vstopnico in seveda v prijetni svežini jame (12 stopinj). Cez manj kot teden dni, to je 21. avgusta, bo na igrišču Doma pristaniških delavcev pri BrišCikih nastopila svetovno znana skupina Inti Illimani s celovečernim koncertom, ki se bo predvidoma začel ob 21. uri. Koncert spada v niz prireditev »Poletni večeri v zgoniški občini«, ki jih pod pokroviteljstvom Občine prireja kulturno društvo RdeCa zvezda iz Saleža v sodelovanju z raznimi drugimi društvi in skupnostmi na ozemlju zgoniške občine. Tokrat je bilo za organizacijo koncerta odločilno sodelovanje z Zvezo slovenskih kulturnih društev, ki je poskrbela tako za stike z južnoameriško skupino, kot za materialno pomoC in podporo. Inti Illimani so svojo glasbeno pot zaceli v šestdesetih letih v Santiagu v tesni povezavi s takoi-menovanim gibanjem nove Čilske in latinskoameriške pesmi in v tem smislu so izšle tudi njihove prve LP plošče. 2e od samega začetka je bilo njihovo delovanje globoko navezano na socialno problematiko ljudi in prostora, v katerem je skupina nastala. Z leti so vsebine zamenjale univerzalnejše teme, Čeprav izvirno navdihovanje še vedno dobivajo pri ljudski glasbi andin-skih ljudstev; s svojim nenehnim potovanjem po svetu pa so si nabrali izkušnje, pozornost in občutljivost do različnih načinov glasbenega iz-ražanja v svetu, tako da je v njihovi glasbi danes zaslediti vplive keltske in sredozemske glasbe, južnoitalijanskih kanta1 in celo Stravinskega iB Bartoka. Vstopnice za koncert so na prodaj pri potoval' nem uradu UT AT v Trstu, Galleria Protti, pr1 Zvezi slovenskih kulturnih društev v Ul. SY’ Frančiška, v baru Boris Sporfs Club pri Bri' ščikih in pri odbornikih samih. Na Goriškem pa 23 predprodajo skrbita p°' tovalni urad Appiani v Gorici, Corso Italia 60 iB trgovina s ploščami La luna v TržiCu, Ul. Mat' teotti 6. 1VLR' VELIKI ŠMAREN NA TEKMOVANJU V SENOŽEČAH Repentabor vabi na slavje Danes verska obreda, naslednje dni glasba za vse okuse Danes bo velikošmar-no slavje na Repentabru doseglo svoj višek z slovesnima verskima obredoma ob 10. in 17. uri. • Sv. Maši se bosta predvidoma odvijali na odprtem in ju bosta vodila zlatomašnika g. Angel Kosmač in g. Stanko Zorko ter novomašnik Maks Suard. Na dvorišču pred cekrvico bodo neutrudni župljani stregli s prigrizkom in pijačo, ob vznožju griča pa se bodo kot običajno namestile stojnice z najrazličnejšim blagom. Letošnji praznik sv. Roka, dne 16. avgusta, so repentabski župljani želeli popestriti s glasbo in so zato povabili preko štiridesetčlansko godbo na pihala Nabrežina, ki je za to priložnost pripravila splet koračnic, valčkov in slovenskih narodnih motivov. Koncert bo na sporedu po veCerni maši ob 19.30. Sobotni večer na Repentabru bo obogatila vokalna skupina Musiča noster amor s koncertom renesančnih skladb posvetnega in nabožnega značaja. Pevci Nataša Gregori, Tamara Stanese, Silvia Mosco, Bogdan Kralj, Janko Ban in Tomaž SimCič bodo svoj nastop pričeli ob 20.30. V nedeljo popoldne ob 18. uri pa bodo obiskovalci lahko prisluhnili sodobni rock glasbi, ki vnema mlada srca in grla. Ansambel Kraški ovčarji, ki ga sestavljajo tudi nekateri domačini in se v glavnem posveča izključno tej zvrsti glasbe, bo namreč ob 18. uri izvajal sklop angleških in slovenskih rock skladb ter predstavil nekaj svojih stvaritev. Nekaj zanimivih kulturnih prireditev V mestu je ob letošnjem 15. avgustu kar nekaj prireditev, ki pa morajo - kot vse ostale poletne -računati na možnost slabega vremena. Slednje jo je posebej zagodlo nizu operetnih koncertov v parku miramarskega gradu, saj so morali vse tri predvidene nastope prenesti. Tako je bil sinod namesto zaključnega Sele prvi koncert, na katerem je skupina Wiener Ensemble odigrala odlomke iz operet italijanskih avtorjev, predvsem pa skladbe Giuseppeja Pietrija ob 50-letnici smrti. Ostala dva koncerta bi morala biti drevi in jutri (ob 21. uri). Bolj neodvisne od vremenskih muh so prireditve v dvorani muzeja Revoltella, v kateri bodo danes ob 21. in 22. uri predvajali animirane filme Maxa in Davea Fleischerja. Na gradu sv. Justa pa se je sinoči pričel večdnevni »velikoš-marni praznik«. Uspeh zamejskih frajtonarc V nedeljo, 4. avgusta, je potekalo v Senožečah tekmovanje igralcev na harmoniko, imenovano frajtonarco, za katero so se prav pri nas navdušili mnogi mladi. Nič čudnega torej, da sta bila med tistimi, ki so v svojih skupinah dosegli visoko drugo mesto, prav dva naša mlada godca; Norina Palčič, ki je tekmovala v skupini od 16 do 45 let starosti in Egon TauCer (levo na sliki), ki je nastopal v skupini do 16 let, ki smo ga srečali prav v ponedeljek, ko je skupno z Borutom Vidauom zabaval s harmoniko udeležence začetka letošnjega Tabora. Egon je bolj molčeč, ko nanese pogovor na njegove dosedanje uspehe. Zgovornejša je bila mama Nataša, ki je povedala, da je prejel še veC lepih priznanj v Attimisu (Ahtnu) v Beneški Sloveniji, potem pa še na naslednjih tekmovanjih od leta 1993 do 1995, kjer je zasedel še nekaj drugih in tretjih mest. »Na tekmovanju v Senožečah sem zaigral Avsenikovo skladbo "Melodija za tebe", občinstvo pa je odločalo o razvrstitvah nagrajencev. Vesel sem vseh teh priznanj; seveda pa si želim, da bi prišel enkrat tudi prvi«. Egon, ki bo obiskoval Strokovni zavod Jožefa Stefana, se je začel učiti harmonike pri Zoranu Lupincu, ki je sam dosegel toliko priznanj ter zmagal celo na svetovnem prvenstvu in je že izučil veliko mladih v tem instrumentu. Egon z nastopom v Senožečah še ni končal letošnje sezone. Ze v petek bo nastopil v Nabrežini na domačem praznovanju sv. Roka. Potem bo nastopil na Majcni, kjer bosta nastopila tudi Klub Kraška harmonika in Zamejski kviB ^ 24. avgusta bo tekmovanje v pri Portorožu, 25. avgusta pa ^ liko srečanje v Preserjah, kjer pri organizaciji udeležen tudi priznani interpret frajtonarce berio Maver. Na srečanje prišli godci s Tržaškega, iz s trije in seveda iz Slovenije-Norini in Egonu naše is čestitke. . „ve Neva LuKy rOoTOGRAFSKI NATEČAJ Doživljanje Opčin: Vas ljudje in čas Kulturni krožek ”Ob pečini - La Rupe", ki skuša z raznimi pobudami spodbujati zavest o potrebi vzajemnega poznavanja oz. sožitja med slovensko in italijansko skupnostjo, ki živita na Opčinah, je razpisal drugi natečaj za ljubitelje fotografske umetnosti. Naslov letošnjega natečaja, povzet po znani knjigi, ki jo je izdalo KD Tabor, je »Doživljanje Opčin: vas ljudje in Cas«. Lanski natečaj je zelo lepo uspel in to je spodbudilo prireditelje in ljubitelje fotografije, da so se odločili tudi za fotografski tečaj. V okviru krožka se je tako izoblikovala fotografska skupina, ki pridno nadaljuje začeto delo. Rezultat je razpis drugega natečaja, ki bo skušal tokrat ovrednotiti človeški aspekt vasi, ki je bil na prvem natečaju nekoliko v ozadju. Predvideni sta dve starostni kategoriji (Under 16 in O ver 16), vsaka od obeh pa je razdeljena v dve sekciji: Crnobele in barvne fotografije. Vsak udeleženec lahko predstavi največ štiri fotografije na sekcijo, v formatu najmanj 18x24 cm in najveC 30x45 cm. Na hrbtni strani morajo biti navedeni podatki avtorja, naslov fotografije in leto nastanka le-te. Fotografije morajo biti predložene na Črnem kartončku formata 35x50 cm. Na hrbtni strani kartončka ne sme biti nobenega razpoznavnega znaka. Vpisnina znaša 10 tisoč lir za eno sekcijo, ali 15 tisoč lir za dve. Dela v skrbni embalaži, zato da bodo lahko vrnjena (tudi po pošti), morajo dospeti najkasneje do 20. ure v soboto 14. septembra letos na sledeči naslov: Kulturni krožek La Rupe - Ob pečini, Proseška ulica 109 - 34016 Opčine -Trst (tel. 040/214407). Možno jih je dostaviti tudi neposredno, vedno na istem naslovu, vsak dan, od ponedeljka 9. do sobote 14. septembra, od 18. do 20. ure. Dela bo ocenjevala komisija, ki jo sestavljajo elan krožka Francesco Hirsch, poklicni fotografi Davorin KrižmanCiC, Gio-vanni Montenero in Fabio Valenti ter poklicni grafik Andrej Pisani. VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 15. avgusta 1996 VELIKI ŠMAREN Sonce vzide ob 6.06 in jat°ne ob 20.12 - Dolžina flneva 14.06 - Luna vzide °b 7-12 in zatone ob 20.30. Jutri, PETEK, 16. avgusta 1996 ROK vreme včeraj ob 12. Rh temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1017,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje mirno, temperatura morja 23,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Aliče Ghersi, Christopher Thomas Guidotti, Luca Penco. UMRLI SO: 87-letni Bruno Žago, 70-letni Luigi Zlobec, 45-letna Luigia Grotta, 82-letni Giuseppe Grilanc, vodilna komercialna družba išče sodelavce z lastnim prevoznim sredstvom za organizira-n° in donosno prodajno dejavnost na področju Krasa in ,ržaškega mestnega središča. Možnost stalne zaposlitve. Ponudbe poslati na naslov: DE ANDREA E. Ulica Palestrina 12. Trst. □ naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami U velik senčnat vrt □ prostorno parkirišče Ob slabem vremenu je vrt pokrit in ogrevan Ul- Eremo 259 blizu Katinare - Tel. 910342 KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in v sodelovanju z ZSKD vabi na kocert skupine v sredo, 21. avgusta 1996, ob 21. uri na nogometnem igrišču Doma pristaniških delavcev v Briščikih Predprodaja vstopnic pri agenciji UTAT v Trstu, agenciji Appiani v Gorici in trgovini ploSC La Luna v TržiSCu, za informacije: ZSKD - Ul. S. Francesco 20 - 040/635626 ŠPORTNO DRUŠTVO KONTOVEL PRIREJA »ŠPORTNI PRAZNIK« na Proseku v dneh 15., 16., 17. in 18. avgusta Za prijetno vzdušje bo nocoj poskrbel ansambel ADRIA KVINTET, jutri pa KEVDEA r : - v . v : " s = " ' ; f~x Na voljo bodo dobra kapljica, jedi na žaru in kontovelske specialitete SD ZARJA prireja danes, 15. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici Tradicionalni športni praznik Danes od 17. ure dalje vam bodo v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru, dobrim vinom in osvežilnimi pijačami. Ob večernih urah vas bo zabaval ansambel HAPPY DAV Qn Park ir PadriCe Danes, 15. t.ra. in jutri, 16. t.m., ob 20.30 NASTOP SKUPINE WITZ ORKESTRA 83-letni Pietro Melas, 84-letni Vittorio Baldas, 88-let-na Irma Požar, 94-letna Emilia Zennaro, 60-letna Maria Maddalena Pahernik, 58-letni Ferit Ozmenoglu, 85-letna Francesca Rojc, 95-letna Anna Misso, 87-letna Adele Meladossi. I ] LEKARNE ČETRTEK, 15.AVGUSTA 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Korzo Italia 14, Ul. Zo-rutti 19, Ul. Gluha 1, Ul. Flavia 89 -Zavije. ZGONIK Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), UL Flavia 89-Zavlje (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89-Zavlje. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 635368). Od PONEDELJKA, 12., do SOBOTE, 17. avgusta 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel.631661), Ul. Zorutti 19 OMARE LESENE IN LAKIRANE PO POLOVIČNI CENI TRST - Ul. S. Cilino 38 Tel. 54390 / Fax 350150 (tel. 766643), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, UL. Flavia 89 - Zavije. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 635368). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.15 »Heat - la sfida«, r. Michael Mann, i. Robert De Niro, Val Kilmer, Al Pacino. EXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Baby sitter« r. Joel Schumacher, i. Alicia Silversto-ne. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Impat-to devastante«, r. Sidney J. Furie, i. Thomas lan Grif-fith, Tia Carrere. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Loch-ness«, i. Ted Danson. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dr. Jekyll & Miss Hyde«, i. Sean Young, Tim Daly. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Omici-dio a New Orleans«, i. Alec Baldvvin, Kelly Lynch. MIGNON - 16.00, 22.00 »Una donna chiamata ca-vallo«, pora. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.50, 22.10 »Copy cat - omicidi in sede«, i. Sigoumey Wea-ver, Holly Hunter. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. Ji PRIREDITVE TERITORIALNA ENOTA DSL OpCine-Bani prireja, v sklopu poletnega festivala tiska Unita in Delo, posvet na temo »Razvoj slovenskega športa v zamejstvu: težave, smernice in cilji«. Pobuda bo v poslopju Prosvetnega doma na Opčinah, Narodna ul. 51, v nedeljo, 25. t.m., ob 10. uri. Vljudno vabljeni! FOTOSKUPINA Idrija vabi na 5. mednarodni ex-tempore, ki bo v soboto, 17. in v nedeljo, 18. t.m., od 6. do 12. in od 14. do 20.-ure. Vpisnina kot običajno Foto M. Kurt an j ek. ŽUPNIJSKA SKUPNOST REPENTABOR - vabi na praznovanje velikega šmarna in župnijskega zavetnika sv. Roka danes, 15. t.m., prva romarska maša, ob 8. uri, slovesni verski obredi ob 10. in 17. uri: jutranjo maso bo vodil g. Angel Kosmač, letošnji zlatomašnik, popoldansko pa novomašnik g. Maks Stuart skupno z zlato-maSnikom g. Stankom Zorkom. Jutri, 16. t.m., praznik Župnijskega zavetnika sv. Roka: ob 10. uri maša, ki jo bo daroval novomašnik Aleksander Osojnik, ob 19.30 večerna daritev, ki jo bo vodil domači župnik g. Anton Bedencic; ob 20. uri koncert godbenega društva Nabrežina iz Nabrežine pod vodstvom dirigenta Sergia Gratton. V soboto, 17. t.m., ob 20.30 koncert vokalne skupine Musiča noster amor pod umetniškim vodstvom Janka Bana bo skupina pela skladbe lacupusa Gallusa, Alessan-dra Orologia in drugih renesančnih skladateljev. V nedeljo, 18. t.m., ob 10. uri nedeljska masa, ob 18. uri nastop mladinskih glasbenih skupin. Obiskovalce Čakajo kuhani štruklji, domača kapljica in druge dobrote. TABOR 96 - Prosvetni dom Opčine - danes, ob 9.30 7. slikarski ex tempere za otroke; ob 19. uri ples z ansamblom Keydea; jutri, 16. t.m., ob 21. uri koncert kvarnerskih in dalmatinskih pesmi izvaja Klapa Krk iz Omislja; v soboto, 17. t.m., ob 19. uri ples z ansamblom Adria kvintet; v nedeljo 18. t.m., ob 19. uri ples z ansamblom Kvintet MI. OBČINA DEVIN-NA-BREZINA prireja danes v Nabrežini ”pri Stierni” v sodelovanju z združenjem prostovoljcev Križ-Nabreži-na PRAZNIK SV.ROKA. Ob 9. uri odprtje razstave, ob 10. uri koncert godbe in pozdravi, ob 17. uri ex-tem-pore za otroke in kulturni program ter ob 19. uri nagrajevanje. S ČESTITKE KATJA SPETIČ praznuje danes 12. rojstni dan. Veliko sreče, zdravja in ' polno uspehov ji želijo no-na Meri, stric Stojan, teta Bruna ter bratranca Alenka in Iztok. Danes na Kontovelu naša NEVA ima okrogli rojstni dan. Vsi ji želimo, da bi ostala tako lepa in mlada in da bi imela vedno nas rada. To ji želijo Martin, Andrej, mož Marino, brat Sergio, oce Albino z Giorgio. Danes, 15. avgusta, praznuje svoj 86. rojstni dan naš neutrudljivi sodelavec Milan Pernarčič Se na mnoga leta mu klice Godbeno društvo Nabrežina Jutri praznuje okroglih sedemdeset naša predraga Marta Stefančič-Cah Iz srca ji želijo vse najboljše ter še celo grmado veselih in zdravih dni Danci, Pia, Ivo, Matej, Tomaž, Ladi, Marjeta, Sonia in Santino □ OBVESTILA ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN namerava razširiti svoje delovanje. Upoštevala bo vse pismene nasvete in predloge, skupne koristi, ki jih bo prejelo na sedež v Narodni ul. 46/1 od stalno bivajočih vaščanov tudi nečlanov. SZ SLOGA in SD BREG obveščata, da so tečajniki nastanjeni v Hotelu Peca v Mežici, Telefonska Štev. hotela: 00386602-35123 samo ob uri obedov. MODELIRANJE KRUŠNE SREDICE - Kulturni krožek "La Trama” prireja 24. in 25. t.m. seminar oblikovanja krušne sredice v prisrčne majhne cvetlične šopke in kombinacije iz sadja, ki bodo uporabljeni kot dekoracije na najrazličnejši predmetih (vazice, lončki, krožnički, plutovi-na itd). Informacije od 19. t.m. dalje na tel. štev. 369024 od 13. do 16. ure. H SOLSKE VESTI SINDIKAT slovenske sole obveSCa svoje elane, da bo urad na Ul. Carducci 8, meseca avgusta odprt 22. in 29. od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-361888 ZARADI BOLEZNI prodam po znižani ceni enotedensko bivanje za 2 osebi na grškem otoku Santorini od 16. do 23. avgusta. Tel. 229353 MIZARSKA delavnica pod nujno iSCe vajenca. Interesenti naj se javijo na tel. 0335-285063 NUJNO ISCEM delo v gradbenem sektorju. Tel. (ob uri obedov) 0481-78188. POROČENA gospa, velika volja do dela nudi po-moC družini v gospodinjstvu ali kot Čistilka v jutranjih urah. Telefon 828251 ob uri kosila ali vpčprip INŽENIR ASISTENT (perito tecnico), 28. let, zdomec, italijanski državljan, z večletno prakso v administriranju računalnikov Unix ter raCunla-niskih mrež (Ethernet, TCP/IP), s odličnim znanjem nemščine in angleščine, iSCe resno zaposlitev v Trstu in okolici. Pismene ponudbe na Publie-st, C.C. 568 Trst Šifra "inženir”. LJUBITELJU psov podarim leto starega Čistokrvnega živahnega psa pasme terranova (funlander). Pogoji vrt ali veliko dvorišče. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP P.zza Caduti per la libertš (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 SESLJAN drZ.c. 14 (Devin-Nabrezina) MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 križišče) Ul. Giulia 2 EP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severa 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Telefon St. 299787 med 21. in 21.30. TELETA sivorjave in li-mousine pasme prodam po 7.000 in 9.000 lir kg. Za rejo prodam mlado kravo limousine sivorjave pasme s prvim teletom. Draga 31, tel. 040/228932. V GORICI zraven železniške postaje prodam stanovanje (56 kvm). Cena po dogovoru. Tel. 0481-30759. PRODAM dvometrski hladilnik z izložbo za trgovino in avtomatično tehtnico "billico” z nosilnostjo 150kg po ugodni ceni. Tel. 410357. PANDO JOUNG 750, letnik 89, v odličnem stanju po ugodni ceni prodam. Tel. 200834. PRODAM Golf 1600, letnik 90 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na St. 364469. KUPIM knjige za L razred znanstvenega liceja. Telefon 228013. IŠČEMO knjige po polovični ceni I. razreda pedagoškega liceja. Tel. 410404. KUPIM knjige za prvi letnik m.o. J. Stefan, telefon 229241. OSMICO odpre od 16. t.m. dalje Srečko Štolfa, Sa-lež 46. PRISPEVKI Ob 9. obletnici smrti dragega moža Vilka Batiča daruje žena Bianca 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Namesto cvetja na grob sina Nereja daruje oCe Srečko 20.000 lir za KD Igo Gruden. Renzo z družino daruje 100.000 lir za Skupnost družina OpCine. Za Godbeno društvo Nabrežina darujeta Pepi Le-gisa 40.000 lir in Sergio Kante 20.000 lir. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Danes mineva 9. let odkar si me zapustil dragi Vilko Vedno si v mojem srcu. Zena Blanka Lonjer, 15. avgusta 1996 Člani lovske družine Repentabor izrekajo svojcem iskreno sožalje ob prerani smrti člana Enrica Milacci Društvo slovenskih lovcev FJK Doberdob izreka svojcem iskreno sožalje ob prerani izgubi člana Enrica Milacci SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-iax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 »ARHITEKTURA ZA NOVO DEMOKRACIJO « Zanimiva razstava o delu slovenskega arhitekta bo odprta do 29. septembra Po vecdesetletnem obdobju in-diference je v Pragi Plečnik spet v središču pozornosti. Josip Plečnik (1872-1957), največji slovenski arhitekt, je v Pragi sicer prisoten že celih sedemdeset let, odkar se je v prvih letih novonastale Ceško-slovaške republike neizbrisljivo zapisal v zgodovino mestnega grada Hradčany. Za časa prvega češkoslovaškega predsednika Tomasa Garrigue Masaryka mu je bila namreč dodeljena prestižna naloga, da spremeni grad v sedež nove države, ki je nastala po razpadu Avstro-Ogr-skega cesarstva. Po drugi svetovni vojni pa je bilo vse, kar bi lahko spominjalo na Masaryka in začetke Ceško-slovaške republike postavljeno v ozadje in torej tudi Plečnik s svojim obnoviteljskim delom na gradu. Razstava v Centru »Georges Pompidou« v Parizu, ki je Plečnika pred desetimi leti predstavila svetovni javnosti, ni na svojem obhodu po evropskih prestolnicah dosegla Prage, Čeprav gre za mesto, poleg Ljubljane, v katerem je arhitekt dosegel višek svojega ustvarjanja. Letos pa se je Praga odločila, da Josipu Plečniku konCno dodeli mesto, ki mu pripada in to prav tam, kjer je arhitekt ustvarjal. Mestni grad Hradcany bo namreč od 24. maja do 29. septembra gostil monografsko razstavo »Josip Plečnik-arhi-tektura za novo demokracijo«, v celoti posvečeno slovenskemu arhitektu in njegovemu delu. Razstava, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika Češke republike Vaclava Havla in predsednika Republike Slovenije Mi- lana Kučana, je postavljena zelo nekonvencionalno: odvija se kot klopčič med dvoranami, dvorišči in vrtovi, ki jih je Plečnik sam preuredil, mimo vhodov, stebrov, ograj, utic in vodometov, tako da je obiskovalcu dana neponovljiva priložnost, da se s Plečnikovimi deli spozna v njihovem naravnem okolju. Uvodni del rastave se začne prav v dvorani poimenovani po Plečniku, z zanj značilnimi stebri (Plečnik’s Columned Hall) in nadaljuje v Rothmayerjevi sobani (delo Plečnikovega naslednika), kjer se obiskovalci najprej seznanijo z življenjsko potjo arhitekta: razstavljena korespondenca priča o njegovih osebnih vezah s predsednikovo družino, predsednikom Masarykom in njegovo hčerko, načrti in makete pa o njegovem delu na gradu in v predsednikovi poletni rezidenci Lany. Josip Plečnik, je v Prago prišel leta 1911, potem ko je na Dunaju diplomiral na Umetnostni akademiji in delal v avstroogrski prestolnici, na povabilo Jana Kotere, vodilne figure Češke arhitekture. Od leta 1911 do leta 1921 je vodil praško Fakulteto za arhitekturo na šoli za uporabno umetnost, ko pa se je z njegovim talentom seznanil sam predsednik Masaryk, ga je slednji izbral za svojega arhitekta: po preureditvi vrtov v predsednikovi poletni rezidenci Lany mu je poveril prenoviteljska dela na praškem gradu. »Mislim, da je mogoče iz gradu in njegove okolice ustvariti velik zgodovinski spomenik. Razen Vas ne vidim nikogar, ki bi bil kos tej zgodovinski nalogi.« Tako je 29. marca 1923 Tomas Garrigue Masaryk pisal Plečniku. V dvajsetih letih se je torej Plečnik lotil zahtevne naloge: praški grad, ki je bil od 17. stoletja dalje, odkar je Dunaj prevzel vodilno vlogo v Habsburški monarhiji, prepuščen samemu sebi, preurediti v primeren sedež nove demokracije. Plečnikovi napori naslednjih petnajst let so bili vsi usmejeni v to, da gradu dodeli nov primeren izgled, hkrati pa ga ohrani' znotraj njegovega zgodovinskega konteksta: preuredil je dve dvorišči, vrtove in del gradu, ki je bil namenjen prostorom predsednikove palače. Ko se je PleCnik vrnil v Ljubljano kot profesor na Oddelku za arhitekturo Tehnične fekultete, so se dela na gradu nadaljevala pod vodstvom Plečnikovega asistenta Otta Rothmayerja, sam pa je bil z njim in s predsednikom v stalnem.kontaktu. V Prago se je vračal v poletnih mesecih. ZaCetno navdušenje, s katerim so bile sprejete vse Plečnikove inovacije, pa je polagoma splahnelo pod udarci vedno bolj pogostih kritik, dokler se ni PleCnik, po Masarykovem odstopu leta 1935, odpovedal mestu grajskega arhitekta. Poleg pisem in načrtov, je v Rothmayerjevi sobani razstavljano še pohištvo iz od Plačnika urejenega predsednikovega stanovanja in reprodukcije vseh različic Plečnikovih stebrov in kapitelov v naravni velikosti. Uvodnemu delu sledi 35 postaj posejanih po grajskem okolišu, ki obiskovalca spodbujajo, da se od- pravi na ogled celotnega grajskega kompleksa s posebno pozornostjo na Plečnikovo prisotnost: pred vsakim njegovim posegom stoji tabla s predstavi ti vjo in razlago posameznega dela. Eno izmed najbolj sugestivnih postaj predstavlja gotovo zbirka Plečnikovega sakralnega posodja. V starem delu kraljeve palače, kjer so med drugo svetovno vojno pred Nemci skrili kraljevi zaklad, je v temi in tišini romanske dvorane razstavljenih 25 Plečnikovih najlepših kelihov. Nad vsakim kelihom visi svetilka, ki osvetljuje izključno posamezni kelih, tako da izstopajo med kamnitimi stenami turobne dvorane le dragoceni kamni, ki se bleščijo v zlatu in srebru kelihov. Med slovenske prispevke v okviru razstave na praškem gradu spada poleg razstave kelihov Se razstava »Plečnikova ljubljanska Sola« in prikaz Slovenije-PleC-nikove domovine. V Rothmayerjevem terezijanskem krilu grada se v okviru razstave »Plečnikova praska in ljubljanska šola« s svojimi načrti in poznejšimi deh predstavlja osem najpomembnejših Plečnikovih študentov s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. V prostorih Kastelanije v vzhodnem delu gradu pa se lahko obiskovalci s pomočjo televizijskih ekranov seznanijo s Slovenijo, Plečnikovo rojstno deželo in njenimi naravnimi lepotami, kulturnimi zanimivostmi, zgodovinsko usodo in sodobnim življenjem v novonastali državi. Tatjana Dolhar ______TRŽIČ / PUBLIKACIJA NA TEMO LETOŠNJEGA FESTIVALA__ Mediteran in glasba tudi v obsežnem zborniku Knjigo je uredil Carlo de Incontrera, ki je tudi umetniški vodja mednarodnega festivala Mednarodni glasbeni festival, ki ga vsako pomlad na pobudo tamkajšnje občinske uprave prirejajo v Tržiču, se odlikuje po številnih značilnostih. V prvi vrsti zasluži vso pozornost že sama zasnova festivala, saj ga iz leta v leto umetniški vodja Carlo de Incontrera nameni specifični temi, obdobju ali avtorju. Priprava programa posameznih koncertov je prav tako pazljiva in uglašena na note posebnosti in novih odkritij. Vsako leto pa organizatorji izdajo Se zajetno knjigo z obsežnim gradivom, ki se nanaša na temo, kateri je bil posvečen festival. Tako je po zaključku letošnjega festivala, ki so ga posvetili Mediteranu in glasbi, izšla že enajsta publikacija niza. V knjigi, ki jo je uredil Carlo de incontrera, je zbranih petnajst esejev strokovnjakov, ki so preučevali kulturno dediščino sredozemskega področja. Ce je letošnji festival, ki se je začel 18. aprila, zaključil pa 15. junija, lahko ponudil le nekaj »posamičnih delcev pisanega in obsešnega mozaika, ki ga predstavlja sredozemska glasbena kultura« - kot je v uvodu zapisal Carlo de Incontrera -, knjiga s številnimi zgodovinskimi Študijami sega veliko globje in daleč nazaj. V prvem eseju Donatella Restani »začenja pri začetkih«: v prispevku Poti in zvoki Mediterana v antični dobi je zbrala podatke o sledeh glasbe na zgodovinskih spomenikih antike. Raziskovalka zlasti poudarja pomen interdisciplinarnega preučevanja. Bolj specifično temo načenja Luisa Zanoncelli, ki je pripravila študijo o znan-stveno-glasbenih pogledih v klasični Grčiji. V svojem prispevku preuCevalka izhaja iz precej osnovane domneve, da so se glasbeni teroriji posvečali že prvi pitagoriki. Čaščenju evangelista Marka v glasbi in plesu na celotnem sredozemskem področju s posebnim ozirom na Oglej pa je svojo študijo namenil Gilberto Pressacco, ki v prispevku opominja na starodavne trgovske poti med Aleksandrijo in Oglejem. Med zgodovinske študije lahko prištejemo še tri naslednje prispevke, ki pa načenjajo povsem različne teme. Marco Di Pasquale je pripravil Studijo o zgodovini glasbil v Italiji, od propada rimskega imperija do novega veka. »Dolgi glasbeni plovbi Sigismunda Indijskega« pa je posvečen prispevek Marie Antonelle Balsamo. Sigi-smondo dTndia je bil palermski plemič, ki je ustvarjal na začetku 17. stoletja. Cerkvena glasba v Dalmaciji, temu področju se je posvetil Miljenko Grgič, ki je Se zlasti natančno preučil glasbeno dejavnost v splitski katedrali od 17. do 20. stoletja. Španski glasbeni tradiciji sta namenjena dva prispevka, v prvem ga Danilo Prefumo navezuje na ustvarjanje Luigija Boccheri-nija, v drugem pa Anna Ga-reno natančneje opisuje fla-menco. Kot piše Danilo Prefumo, je v nekaterih Boc-cherinijevih delih vpliv španske tradicionalne glasbe precej očiten. Flamenco ni samo privlačen ples, ki Se danes navdušuje publiko po celem svetu, temveč je an-daluzijsko-žitansko ljudstvo vanj vtisnilo neizbrisen pečat svoje trde usode. Od Španije do Sardinije ni daleč, preučevanju večglasnega tradicionalnega petja na tem otoku, ki je na vec področjih ohranil stare običaje. se je posvetil Pietro Sassu. V obsežni knjigi so tudi trije prispevki Dina Villati-ca, ki pa niso nastali izrecno za objavo v knjgi, kot uvodoma pojasnjuje avtor. V prvem, ki ga Villatico predstavlja kot »pripravo na studijo«, avtor razmišlja o me-lanhoniji v pogledih na glasbo pri Aristotelu. V drugem preučuje tekste filozofa (sedanjega beneškega župana) Massima Cacciarija, ki jih je napisal za skladatelja Luigija Nona, v tretjem pa primerja oz. podčrtuje razlike med glasbo Mitteleuro-pe in Mediterana. Skladatelju Salvatoreju Sciarrinu sta namenjena kar dva prispevka: v prvem se Paolo Petazzi zaustavlja ob estetiki Sciarrinovega ustvarjanja, v drugem pa Alvi-se Vidolin analizira Sciarri-novo skladateljsko tehniko. Zadnje obsežno poglavje v knjigi pa je namenjeno glasbilom Mediterana, prispeval ga je Febo Guizzi, priloženo pa je tudi zanimivo fotografsko gradivo iz številnih zasebnih arhivov. Knjiga, ki je prvenstveno namenjena strokovnjakom in ljubiteljem glasbe, je na prodaj (stane 40 tisoč lir) v trgovinah z glasbili in ploščami in tudi v bolje založenih knjigarnah. Morebitni interesenti pa jo lahko tudi naročijo v uradih Občinskega gledališča v Tržiču. V Palmanovi vrsta razstav V poletnem Času je v Palmanovi vec razstav, ki si jih je vredno ogledati. V Napoleonovi vojašnici je urejena razstava slik in skulptur Salvadorja Dalija. Odprta je vsak dan (razen ob sredah) od 10. do 13. ure in od 17. do 23. ure, Dalijeva dela pa bodo na ogled do 15. septembra 1996. V vojaško bivalnih prostorih nad Videmskimi vrati je do 15. septembra odprta razstava znane furlanske fotografinje Tine Modotti (na sliki Bambus iz leta ’24). Razstava je odprta vsak dan (razen ob sredah) od 17. do 22. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. in od 17. do 22. ure, odprta pa bo do 15. septembra. V vojaško bivalnih prostorih nad Cedajskimi vrati je urejen vojaški muzej Palmanove, za katerega skrbi vojska. Muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa samo od 9. do 12' ure. V ulici Borgo Udine, nedaleč od glavnega trga, je Mestni niu-zej (Civico museo storico), odprt je dopoldne in popoldne, razen ob sredah. . . V Napoleonovi smodnisruc1 (Polveriera napoleonica), neda leč od Oglejskih vrat, je aY^lsv prodajna razstava starih lisko (mw) _ _ ŽENEVA / SESTAL SE JE Z IZETBEGOV1ČEM, TUDJMANOM IN MILOŠEVIČEM NOVICE Chrislopher skuša zagotoviti pravilnost volitev v Bosni Bosanci vztrajajo pri razpustitvi Herceg-Bosne, ki jo Hrvati podpirajo ŽENEVA - Ameriški državni tajnik VVarren Christopher se je včeraj v Ženevi sestal z voditelji nekaterih nekdanjih jugoslovanskih republik. Christopher se je sestal najprej z bosanskim Predsednikom SAlijo Izetbegovičem, s hrvaškim predsednikom Franjom Tudjmanom, pri kosilu pa se jim je pridružil tudi srbski predsednik Slobodan Miloševič. Na dnevnem redu sestankov, ki so potekali na sedežu ameriške misije v Ženevi, so bile skorajšnje bosanske volitve. Ameriška stran skuša doseči zagotovitev prostosti gibanja ob volitvah ter sprejemljive delovne Pogoje za mednarodna sredstva javnega obveščanja. Seveda so predstavniki bosanske vlade zahtevali razpust Herceg-Bosne, hrvaške mini države, ki naj bi se potem pridružila bosan-sko-hrvaški federaciji. Hrvati, ki iz Zagreba odkrito podpirajo to državno tvorbo, so že večkrat obljubili, da jo bodo razpustili, kar pa se do sedaj ni zgodilo. Bosanski Predstavniki še zdaj Čakajo na podpis že napisanega sporazuma. Dokaj sporno je bilo vprašanje zahodne televizijske mreže, ki naj bi poročala o bosanskih volitvah skupaj z uradnimi bosanskimi mediji. Bosanci ta ameriški predlog zavračajo, medtem ko Predstavniki ZDA vzhajajo pri potrebi po prisotnosti neodvisnega me- Po nekaterih glasovih, naj bi v Ženevi tudi sporočili dokončni umik ge- nerala Ratka Mladica z bosanske vojaške in politične scene. Beograjski neodvisni Časnik Dnevni Telegraf namreč poroCa, da bodo ob ženevskih pogovorih sporočili njegov umik. Po pisanju dnevnika naj bi vršilka dolžnosti predsednika Republike srbske Biljana PlavšiC pristala, da se znebi sedaj že dokaj neljube Mladičeve prisotnosti. O tem naj bi jo prepričali na zadnjem sestanku, ki so ga srbski predstavniki imeli z generalnim tajnikom NATO Javierom Solano na Palah. V ta okvir sodi tudi sklep, da se Plavšičeva udeleži skupaj z generalom VValkerjem inšpekcije v Mladičevem generalštabu v Han Pijesku. Priprave na politične volitve v Bosni (Telefoto AP) r™ Patrulja IFOR ni hotela tvegati srečanja z Mladičem SARAJEVO - Sedemčlanska patrulja mednarodnih sil je prejšnji teden skušala preiskati enega od treh bunkerjev v Han Pijesku, kjer je ge-ralštab bosansko-srbske vojske. Pred vhodom v bunker jih je ustavil srbski Častnik, ki jim je sporočil, da od tiste točke naprej lahko gredo samo v spremstvu generala Ratka Mladica, ki je sicer na vrhu seznama vojnih zločincev, ki bi jih mednarodne sile morale aretirati in izročiti haaškemu sodišču. Poveljnik patrulje, ki je bila oborožena z lahkim orožjem, se je zavedal, so jih je obkolilo kakih 300 težko oboroženih srbskih vojakov in je torej menil, da bi bilo bolje, ko ne bi tvegali srečanja z Mladičem, ki bi ga morah nemudoma aretirati z nepredvidljivimi posledicami. Zaradi tega dogodka so potem mednarodne sile pod poveljstvom generala VValkerja in v spremstvu vršilke dolžnosti predsednice Republike srbske Biljane Plavšič izvedle inšpekcijo omenjenih bunkerjev. Ob tej priložnosti nobeden od prisotnih srbskih Častnikov ni imel nic proti. Tujci zapuščajo Burundi NAIROBI - Danes bodo iz Burundija evakuirali še naslednjih 35 tujih državljanov, katerih prisotnost v državi ni neobhodno potrebna. V sredo je zapustilo državo skoraj 400 tujih državljanov po večini Američanov. Po državnem udaru, s katerim je vojska, v kateri prevladujejo predstavniki plemena Tutsi, odstavila predsednika Ntibantunganyo (ki pripada plemenu Hutu), je v državi ostalo le nekaj sto tujcev, povečini misijonarjev. Buchanan miri duhove VVASIIINGTON - Na republikanski konvenciji so stališča nekaterih ženskih predstavnikov in predstavnikov manjšin, ki so govorili v prid splavu in spoštovanju pravic manjšin, povzročila nemalo negodovanja. Stranka je namreč uradno proti prekinitvi noseCosti in se zavzema za omejitev priseljevanja. Moral je poseči skrajnodesnicaOrski vodja Pat Buchanan (na sliki AJP), ki je pozval svoje pristaše, naj spoštujejo stališča govornikov. Za teroristi bogati Savdijci .VVASHINGTON - Ameriški dnevnik New York Times poroča v svoji zadnji številki in se pri tem sklicuje na zaupna poročila varnostnih služb, da nekateri bogataši iz zalivskih držav, predvsem iz Savdske Arabije, financirajo teroriste, ki izvajajo protiameriške in protiizraelske atentate. Uradni ameriški krogi so obtožili Iran in Libijo, da financirajo atentatorje, v resnici pa naj bi bili tisti, ki podpirajo teroriste, drugje. Ameriške varnostne službe sedaj skušajo ugotoviti, kje je Osama Bin Laden, bogat državljan Savdske Arabije, ki naj bi bil za protiameriškimi atentati v Evropi, Afriki in Bližnjem vzhodu. Strmoglavil hrvaški mig ZAGREB - Včeraj je v predmestju Zagreba iz nepojasnjenih razlogov strmoglavilo letalo mig 21 hrvaškega letalstva. Pilot je pri padcu umrl. GROZNI / ČEČENSKI UPORNIKI OBTOŽUJEJO RUSE, DA SO SPET SPET OBSTRELJEVALI CIVILISTE _ Nihče ne ve, kako je s premirjem v Čečeniji Lebed in Jelcin pripravljata rešitev spora GROZNI, MOSKVA - Spopadi pri Čečenskem glavnem mestu Groznem so se vCeraj opoldne nekoliko polegli, Pa Čeprav še vedno beležijo posamezne manjše praske v nekaterih mestnih Četrtih. Opoldne (ob 10. uri po našem Času) naj bi stopilo v veljavo premirje, ki pa ga doslej niso uradno proglasili niti čečenski uporniki niti ruske vojaške oblasti. Se več, uporniki obtožujejo rusko letlastvo, da je nekaj niinut po 12. uri, ko naj bi premirje stopilo v veljavo, obstreljevalo kolono civilnih beguncev na periferiji Groznega, pri čemer je baje bilo več žrtev. Poveljnik ruskih sil Konstantin Pu-■ tikovski je sicer napad zanikal, zahodni novinarji, ki se nahajajo v Groznem Pa trdijo, da so opazili ruske helikopterje nad južnimi predmestji in da je eden od teh točno ob 12.05 izstrelil raketo, katere cilj pa z njihove razgledne točke ni bil viden. Pulikovski Je še dodal, da se ruske sile včeraj zjutraj sploh niso poslužile letalstva in Prav tako niso uporabili artilerije. Sef generalštaba upornikov Aslan Maškadov je izjavil, da se svojim silam ukazal, naj spoštujejo premirje in isto je izjavil tudi Pulikov. Samo v sredo pa so Rusi izjavili, da s čečenskimi uporniki niso dosegli nobenega premirja, vse to dokazuje skrajno zmešnjavo, ki vlada v Čečeniji še zlasti med vodilnimi ruskimi vojaškimi kadri. Aleksander Lebed, ki mu je Jelcin poveril nalogo, da doseže pomiritev v Čečeniji je včeraj s predsednikom prediskutiral osnutek odloka, ki mu daje proste roke pri iskanju rešitve spora. Lebed je v preteklih dneh bil zelo oster do vojakov in politikov, ki so se doslej ukvarjali s CeCensko krizo in jim je v bistvu pripisal odgovornost za sedanje stanje. Sicer pa je Grozni v rokah upornikov, ki prosto krožijo po mestu in so zaceli deliti hrano in vodo prebivalcem, ki so še skriti v kleteh in drugih zakloniščih. O tem poročajo tudi ruski novinarji, ki sledijo dogodkom v Groznem. I V središču Groznega je polno pričevanj o hudih bojih med Rusi in čečenskimi uporniki (Telefoto AP) PESTER PROGRAM TRADICIONALNIH PRIREDITEV Nabrežina praznuje zavetnika sv. Roka Občina Devin Nabrežina v sodelovanju s skupino prostovoljcev Devin-Nabrežina-Križ prireja III. praznik zavetnika Sv. Roka danes, 15. avgusta 1996 v' Nabrežini »Pri Štirni« s sledečim programom: ob 9.00 uri - odprtje »boljšega trga« (prodaja rabljenih predmetov) - fotografska razstava »Kakšni smo bili« - razstava različnih izdelkov ob 10.00 uri. - koncert NabreZinske godbe - pozdravi oblasti ob 11.00 uri - zakuska ob 17.00 uri - ex tempore - tekmovanje v risanju za otroke - glasbeni nastop domačega umetnika ob 19.00 uri - nagrajevanje V Nabrežini bo jutri, 16. avgusta praznik farnega zavetnika Sv.Roka. Ob tej priložnosti je domača župnija tudi letos, kot v tradiciji, pripravila vrsto prireditev, ki bodo dosegle višek v nedeljo, ko bo v vasi slavnostno praznovanje priljubljenega zavetnika. Danes pa bo v stari vasi ves dan praznik, ki ga skupno prirejata Občina Devin-Nabrežina in domače združenje prostovoljcev. Prireditve domače fare se bodo začele že drevi s trid-nevnico na dvorišču župnišča. Srečanja so napovedana za 20.45 (v primeru slabega vremena bodo v župnišču), na programu so pričevanja o verskih in socialnih tematikah, kulturni program in družabnost. Osrednja prireditev bo, kot rečeno, v nedeljo, 18.avgusta. Ob 9.15 bo slovesna maša, ki jo bosta darovala no-vomašnik Viljem Čušin in zlatomašnik Radko Rudež. Slednji je po rodu Primorec in je preživel v misijonih v Afriki skoraj štirideset let. Sestavil je več katekizmov v številnih krajevnih jezikih ter prevedel marsikatero delo za praktično uporabo v misijonu. Po maši bo tradicionalna procesija z domačo godbo, petjem, narodnimi nošami in skavti ter pritrkovanjem. Procesija se bo zaključila pred cerkvijo sv.Roka, kjer bo zakuska. Zvečer ob 20.15 bo druga maša, pol ure kasneje pa bo koncert godbenega društva Nabrežina na prostoru ob zakristiji. Sledil bo srečelov, z dobičkom katerega nameravajo popraviti glavno cerkveno streho, medtem ko so z lanskim srečolovom krili stroške za popravilo strehe nad oltarjem. Sv.Rok ni samo verski praznik, a je praznik celotne nabrežinske vaške skupnosti, na katerem vsako leto sodelujejo lepo število krajanov. MACELLERIA CARSICA TRŽIČ- UL. Timavo 15 Tei (0481) 410574 COMMERCIALE ČARNI Nabrežina center 144 Tel. (040) 200020 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA sladoled , domače | proizvodnje LEGIŠA Gostilna GRUD/01 GRUDEN tipična kraška kuhinja Šempolaj 49 Tel. 040/200151 Zaprto ob ponedeljkih in torkih ŽELEZNINA TERS/02 IN DROGERIJA Terčon SESUAN 27/A Tel. 299220 pupis H POHIŠTVO ■ d.o.o. SESUAN 59/B Tel. / fax: 299269 PUPI/05 POHIŠTVO vtRKOMLENO Devin Tel. /fax: 208559 Izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva NAČRTOVANJE POHIŠTVA PO MERI MANUFAKTURNA TRGOVINA Pertot Ivana Nabrežina 106/4 Tel. (040) 200055 ZIDA/01 ZIDARIČMARMIš obdelava marmorjev in granitov Šempolaj 4/B Devin-Nabrežina Tel./Fax 040/200297 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA '^/oo/kz (/o/z/rurz Zv/z/žvz Tel: (040) 21491 Sedež: Opčine - ul. Ricreatorio 2 Podružnice TRST - Trg Liberta, 5 NABREŽINA - Trg Sv. Roka, 106 SESUAN - 44 BAZOVICA - Ul. Gruden, 23 SESUAN 41 Tel. 299147 Sladoled Tel. 299580 OGLASE fC*J PRIPRAVIL I PUBLIEST sri Ul. Valdirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 7606529 FAX 040-768697 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN Kukanja NABREŽINA 106/B ’ Tel. 200172 Rožica Terčon- Pertot NABREŽINA 124 Tel. 200122 m >lolich & C. S.a.s. ♦ talne in stenske keramične ploščice ♦ sanitarije Nabrežina Kamnolomi 35/c Tel. (040) 200371 Fax (040) 201343 BAR AlMSINA Martini Danila & Deborah Nabrežina 143 Tel. 040/200278 »ABRASMARMI« S. n. c. G. CASELU&C. NABREŽINA Kamnolomi 77/b Tel. (040) 200193 • _______brusila in stroji za obdelavo marmorja GORICA Četrtek, 15. avgusta 1996 1 1 LETALIŠČE / POBUDA ODBORA Ustanavlja se konzorcij za razvoj letališča 6. oktobra javna manifestacija Po petih letih od prve manifestacije za ovrednotenje goriskega letališča in Po številnih pobudah usmerjenih predvsem v spodbijanje načrta, da bi zajeten del zelene površine Pozidali in s tem povsem onemogočili vsak nadalnji razvoj letališke in športne dejavnosti je Odbor zdaj naredil nadalnji korak. Šestim javnim ustanovam in združenjem, Občini Gorica, Pokrajini Gorica, Občini Sovodnje, Trgovinski zbornici, Deželni upravi in Aeroklubu, predlaga ustanovitev konzorcija, ki bo izvajal različne zamisli in načrte, ki se glede namembnosti goriskega oziroma mirenskega letališča pletejo že leta dolgo. Cilje konzorcija oziroma družbe z ustreznim pravnim statusom so elani Odbora za ovrednotenje letališča opredelili v štirih točkah, predvsem pa napovedali novo javno in množično manifestacijo, ki bo v nedeljo, 6. oktobra na letališču in kjer bodo predstavili pobudo in peticijo namenjeno zgoraj navedenim Ustanovam, ki naj bi zamisli in naCrte uresničevale. Jasen je torej prehod iz faze protesta, oziroma osporavanja, da bi šolo-vojašnico za finančno stražo zgradili na letališču v novo fazo aktivnega pristopa s predlogom načrta za ovrednotenje objekta. Odbor je goriško javnost s pobudo seznanil s pomočjo letaka, kjer med drugim navaja rezultate nedavnega obiska v Rimu in pogovorov z ministrom Di Pietrom in podtajnikom fdattiolijem, ki sta bila seznanjena s celotno problematiko. Odbor navaja, da so s strani Prodijeve vlade prejeli naslednja zagotovila: pripravljenost ponovno preučiti možnosti, da se šola-vojašnica zgradi v opuščenem vojaškem objektu ali objektu, ki bi se mu vojska lahko odpovedala; preučiti načrt, ki je preobsežen in preveč drag, posebej kar zadeva prvo skupino del; nameniti privarčevana sredstva za financiranje pobud, ki naj ojačijo mednarodno vlogo Gorice ( Univerza, prekvalificiranje obmejnih struktur, ureditev cestnih povezav), začenši s posegi za ovrednotenje letališča ”Duca d’Aosta” obnovitev naprav itd. Obisk v Rimu je Goričanom vrnil upanje, da bodo uspeli ohraniti in oživiti letališče in s tem bodo pripomogli k splošnemu razvoju mesta. Visoko priznanje G. Sconieru Goriški odbor VZPI/ANPI izraža zadovoljstvo ob podelitvipriz-nanja bivšemu partizanskemu borcu in dolgoletnemu uslužbencu Ministrstva za notranje zadeve Ginu Scozziem. Z Dekretom Predsednika Republike je bil Scozziero imenovan za "Kavalirja ” Reda zaslug za italijansko Republiko. Scozzier, po rodu iz Vidma, se je leta 1944 vključil v odporniško gibanje v vrstah divizije Garibaldi Natisone. Predlog za priznanje sta goriški prefekturi poslala goriški in videmski ANPI. ŠOLA / POSLOPJE V LEOPARD1JEVI ULICI Novi začasni sedež nižje šole ”1. Trinko” Selitev že prihodnji teden - V šolskem letu 97/98 preselitev v Kapucinsko ulico POBUDA ARCOBALENO Veliki šmaren v znamenju solidarnosti z manj srečnimi Skupnost Arcobaleno, ki je pripravila načrt pobud z naslovom "Poletje v parku” namenjenih mladim, ki so kljub navideznemu hrupu diskotek osamljeni, ostarelim, ki jih je družba izločila, ker niso več aktivni, bolnim, ki ne morejo zaživeti izven umobolnice, opozarja na priložnost, da se prav ob dneh kakor je današnji, otresemo ustaljenih navad in skušamo pomagati, čeprav z drobnimi in na videz nepomembnimi dejanji, ljudem ki so osamljeni in odrinjeni in ki potrebujejo nekaj človeške solidarnosti. Tako bodo danes v parku skupnosti pripravili skupno kosilo za starejše občane, popoldne pa bodo člani skupnosti, skupaj z zaporniškim kaplanom , obiskali zapornike v ulici Barzellini ter jim ponudili sladoled in lubenico. "Dokazati želimo, da je mogoče premostiti stanje za katerega mnogi menijo, da je usojeno in da se ne da ničesar spremeniti”. Podobno pobudo so člani skupnosti Arcobaleno izvedli tudi lani. Nižja srednja šola Ivan Trinko se bo v prihodnjih dneh (predvidoma že v prihodnjem tednu) iz ulice Cappella preselila v novi začasni sedež v ulico Leopardi (foto Bumbaca), kjer se bo čez mesec dni pričel pouk. V tajništvu šole so se te dni že zglasili predstavniki zadruge, ki bo poskrbela za prevoz opreme in drugega materiala (marsikaj je zaradi pomanjkanja prostora že lani, ob prvi selitvi, ostalo na sedežu v Kapucinski ulici) in se te dni pripravljajo na začasno selitev. Sola naj bi v ulici Leopardi ostala le eno leto, kajti prihodnjo jesen naj bi se spet selili, tokrat v dokončni sedež v Kapucinski ulici, ki ga bodo do takrat, kakor je obljubil župan, uredili. GRADBENI POSEG V SREDIŠČU MESTA Hišice za nekdanjim hotelom na Trgu ride pred županstvom dobivajo nov videz y neposredni bliži-jn županstva je odpr- T u