Ste«. 159. o Ljubljani, o petek, dne 14. julijo 1905. Leto mm. Velja po pošti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— 2a tetrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2*20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za tetrt leta „ „ 5'— za en mesec ,r „ 170 Za poillj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ___ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se Ste vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 15 H za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Clpravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — r Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188. Prodiranje krščanske ✓ demokracije. Cim bolj propada samopašni, protiso-cialni liberalizem, tembolj se dviga krščan-skodemokratična zavest, ki prodira že zmagovito v raznih deželah. Vsem naprej gre nemški .centrum" s svojo občudovanja vredno organizacijo, ki je zopet dosegla dve pomenljivi zmagi. Bavarsko ljudstvo je zadalo liberalcem udarec, ki ga ne bodo tako hitro preboleli. Za liberalce je udarec tem hujši, ker niso pričakovali takega poraza. Delali so pristaši liberalne misli na vse kriplje. — Njihovi kandidati so prirejali povsod shode kljub veliki vročini. In liberalni tabor bavarski je bil trdno prepričan, da zmaga. — Zvezali so se tudi z liberalnimi „bauernbun-dovci", a vse je bilo zaman. Ljudstvu je presedal način volitve za bavarski deželni zbor. Na Bavarskem volijo namreč še vedno volilne može, ki šele izvolijo poslanca, in vlada ima pravico, da samovoljne razdeli volilna okrožja. Naprednim „liberalcem" in „napredni" bavarski vladi je bil ta način volitve tako všeč, da so preprečili vsak poizkus izpre-meniti zastareli volilni red. Posledice niso izostale: pri državnozborskih volitvah leta 1903. so podlegli bavarski liberalci. Izid teh volitev je povzročil, da so propadli liberalci in bauernbundovci. A ker so bavarski liberalci v veliki svoji svobodoljubnosti preprečili vsak poizkus izpremeniti zastareli volilni red za bavarski deželni zbor, sta se našli za skupen nastop proti preperelim liberalcem stranki, ki ju drugače loči neprestopen zid. Katoliški centrum in socialna demokracija sta sklenila zvezo, da si priborita dve-tretjinsko večino, ki je potrebna za volilno preosnovo. Centrum je zmagal celo v Monakovem, ki so ga smatrali liberalci za svojo glavno trdnjavo, in v Augsburgu, kjer je bil izvoljen od 1. 1887. sem vedno liberalec. V prihodnjem bavarskem državnem zboru bosta 102 pristaša centruma, 34 liberalcev, 12 pristašev svobodne zveze, 10 socialistov in en demokrat. Centrum ima 19 poslancev več, ko prej; izgubili so pa liberalci 10, svobodna zveza 7 in socialisti en mandat. Posledica bavarskih volitev bo, da bo moral odstopiti centrumu sovražni bavarski minister grof pl. Feilitsch in še kak drugi njegovih tovarišev Izpremenjen bo pa tudi zastareli volilni red. Liberalni listi zdaj napadajo centrum in socialno demokracijo zaradi črno-rdeče zveze. Naj bodo prepričani, da ko pade stari liberalni volilni red, bosta obe stranki nadaljevali sveži boj druga proti drugi. Se pomenljivejša je zmaga centra na Badenskem, ki je vživalo doslej žalostno slavo, da je najliberalnejša nemška država. Drugi badenski volilni okraj je bil zdaj še zadnje zavetje narodnostnih liberalcev med katoličani na Badenskem. />maga je dvojna : pozitivno krščansko svetovno na-ziranje je porazilo nacionalistiško liberalno naziranje, in socialna načela centra so premagala neznačajnost. Nemški volivci so obračunali z verskimi hujskači Hoensbroechove vrste. Zaslužen odgovor so dobili oni, ki so •čitali nemškim katoličanom brezdomovin-stvo in sovraštvo proti domovini. Razbita je tudi ladja besnih badenskih narodnih liberalcev, ki so hujskali na kulturni boj. Liberalci so doživeli poraz, ki so ga pošteno zaslužili. Posebno vesel je pa napredek italijanskih katoličanov. Praktično socialno delo rodi že obilo sadov v občinskem gospodarstvu. Cele vrste najimenitnejših mestnih občin v severni Italiji so zopet dobili katoličani, ki snujejo krepka ljudska društva. Kako se obrača javno mnenje na korist krščanski demokraciji, so pokazale posebno občinske volitve v Rimu, pri katerih so dosegli katoličani tak uspeh, da so liberalci čisto propadli, vkljub veliki moči, ki jo ima liberalno uradništvo ravno v Rimu, v stolici »zedinjene Italije". Velik korak naprej so storili katoličani na Ruskem. Od znanega ukaza carjevega, ki je razširil versko svobodo, se katoličani bolj svobodno gibljejc, in posledica tega je. da na tisoče ljudi prestopa iz pra-voslavja v katoliško cerkev. Samo vsled pritiska uradništva so se prištevali k državni cerkvi, a zdaj, ko se čutijo bolj proste, naravnost izjavljajo, da so bili v svojem srcu vedno katoliški. To velja posebno za uniate, ki so jih s silo potegnili v razkol. Tudi v Avstriji počasi napredujemo, kar dokazujejo zmage na Nižjem Avstrijskem. Samo Francoska ne more naprej. In zakaj? Ker se katoličani niso marali okleniti zdrave ljudske krščansko-demokra-ške ideje. Kjer pa se podajo na polje socialnega dela, njihov trud ni brezuspešen. Rusija. Car o mornarici. Car Nikolaj je pisal mornariškemu ministru, da so porazi na morju škodovali tudi armadi na suhem, da si ni priborila uspehov. Domovinska dolžnost zahteva, da delajo vsi mornarji za obnovitev ruske moči na morju, ki je neobhodno potrebna. Izuriti se mora sposobno moštvo, ki se bode zavedalo važnosti svojih dolžnosti. Zadnji dogodki v Črnem morju so dokazali, da med moštvom ni več vojaške pokorščine in da častniki ne izpolnujejo svojih dolžnostij. Taka izredna hudodelstva morajo biti natančno preiskana in strogo kaznovana. Car naroča Birilevu naj skrbi za red med mornarico, ki naj izvrši svojo dolžnost. Car zahteva, naj skrbi mornariški minister za obrambo obrežij in naj stopnje-vaje, kolikor to dopuščajo denarna sredstva, zopet obnovi mornarico. Zarota proti carjevi rodbini. „Daily Telegraph" poroča : V carjevem gradu Ilinskem so pravočasno odkrili zaroto proti carjevi rodbini. Zarotniki so nameravali razstreliti grad, ko se bo nahajala carjeva rodbina v njem. Gradič je bil pod-kopan in ravno pod carjevimi sobami je bilo toliko dinamita, da bi bil pognal grad v zrak. Policija je prijela veliko oseb, med njimi tudi dva državna inženirja, ki sta vodila stavbe in poprave na Gradu. Visoki državni uradniki — prekucuhi. „Magd. z,tg." poroča, da pripadajo visoki moskovski prefekturni uradniki prekucijski zvezi, kakor je dognala preiskava. Kmečki nemiri. »Peterburger Herold" poroča : Nemški naselniki na južnem Ruskem so prosili nemškega cesarja za pomoč, ker plenijo ruski kmetje njihova posestva. Poljski kongres. V Varšavi bo zboroval koncem tega meseca poljski kongres, ki se bo pečal z razmerami med Poljaki in Rusi. „P o t e m k i n". Na Dunaj je došlo šest mornarjev s „Potemkina". Na Dunaju ostanejo le en dan. Njihov voditelj je član ruske prekucijske stranke. Izjavil je, da se namerava 600 mornarjev, ki so služili na „Potemkinu\ razkropiti po vsej Evropi, a se povrnejo v Rusijo, ko se še bolj razširi prekucijsko gibanje. Mornarji na „Potem-kinu so izročili ruskim oblastim v Odesi tisoč rubljev, ki so bili last umorjenega kapitana Golikova, da se izroče vdovi rajnega Golikova. Požari. Iz Varšave javljajo, da je celi Andrejev del mesta v Kielcih v plamenu, kraj Bukanjskaja pri Caricyni je pre-tvorjen v prah in pepel, istotako štiri vojna skladišča vRostovu, V Kobreinu so zgorele 104 hiše, med njimi policijsko poslopje. Proti j u d o m. »Russkoje Delo" po-zivlje vse svoje naročnike, naj pošljejo carju prošnje, da naj nikar ne dovoli judom volilne pravice, ker so judje krivi vseh nemirov. Omorilcu grofa Šuvalova poročajo, da noče povedati svojega imena in ničesar izdati. Povedal je le, da je pre-kucijska stranka obsodila grofa na smrt, ker je bil svetovalec rajnega velikega kneza Sergija. Suvalovu so dostavili smrtno obsodbo pred štirimi tedni. Čedne razmere med rusko policijo na Rusko Poljskem. Novi namestnik je potoval po Rusko Poljskem, da nadzoruje oblasti. Pri policijskih oblastih je našel tako čedne razmere, da je pustil zapreti eno tretjino policijskega moštva. Ne puste zborovati! Moskov ski generalni gubernator je brzojavil drugim generalnim gubernatorjem, naj naznanijo zemskim in mestnim zastopnikom, da jim ni treba hoditi v Moskvo na naznanjeni obče-zemski shod, ker shod ne bo dopuščen. Peki stavkajo v Varšavi, Tiflisu in drugih mestih. Prebivalstvo je brez kruha. Gauisch pri vladarju. O zaslišanju Gautschevem pri vladarju, ki je trajalo dve uri in pol, poročajo, da je bil vladar jako zadovoljen s poročilom o preteklem zasedanju drž. zbora. — Cesar je rekel, da upa na nadaljno delavnost državnega zbora. Vladar je izjavil, da pričakuje konec krize na Ogrskem jeseni. Čehi o ministru Randi. »Lidove Noviny" poročajo, da češki poslanci niso zadovoljni s češkim ministrom dr. Rando. Dasi vsi spoštujejo učenjaka, se splošno priznava, da je bilo imenovanje sivolasega moža za češkega ministra velika napaka. Dr. Randa ni storil ničesar, da bi se izboljšalo razmerje čeških poslancev z vlado ravno nasprotno ni storil niti najmanjšega koraka zato. Enoletna doba, kar je dr. Randa češki minister, je dokazala, da je to mesto zdaj brez vsakega pomena in brez vsake koristi. Kriza na Ogrskem. Budimpeštanski magistrat je naročil glavnemu blagajniku mestne davkarije, da ne sme izročiti prostovoljno plačanih davkov državni blagajni, pač pa se mora denar plodonosno naložiti. Vojaškemu oddelku so naročili, da ne sme sodelovati pri novačenju. Vladi je ta sklep jako neprijeten, ker je v Budimpešti jako veliko tovarn in drugih podjetij, ki zelo redno svoje davke plačujejo. Košut je priobčil v glasilu neodvisne stranke „Budapest" članek proti Fejervaryju, v katerem naglaša, da sedanji ministrski predsednik ni mož, ki bi rešil krizo na miren način. Neobhodno potrebno je, da se ugodi ljudskim zahtevam glede armade ne glede na stališče krone. Ogrski poveljni jezik bi koristil monarhiji, mažarskemu narodu in vladarski hiši. Baron Fejervary se poda na počitnice v Gastein, Gautsch se bo mudil v Karlovih varih. Iz tega sklepajo, da pred sredo septembra ne bo resnih politiških dogodkov. Kako je nastal upor na „Potemkinu"? Na „Potemkinu Tavričeskem" je bil mornariški duhovnik čeromonah Parmen; ta se zdaj zdravi v bolnišnici in pripoveduje o uporu ruskih mornarjev sledeče: Dne 27. junija je bilo treba nove hrane, ker je stara pošla; dobili smo mesa iz Odese. Na ladji je bilo vse mimo. Samo semtertje sem opazil, da so se šepetaje skrivaj pogo-varjali naši mornarji in pa delavci, ki so prišli iz Sevastopolja. Skuhali so obed. Nesli so kakor po navadi jed pokusit poveljniku, prvemu zdravniku in prvemu častniku, ki so jed odobrili. Ko so pa jedli, je neki mornar našel črva v mesu. Nastal je šum, mornarji so upili in Omeljčuk se je šel pritožit Parmen ni bil navzoč pri tem, ko je poveljnik ladje pritožujočega se mornarja ustrelil. Slišal je v svoji kajuti u pitje in naraščajoči ropot. Pohitel je na krov, a neki mornar ga je s puškinim kopitom udaril v obraz. Parmen je šel v kajuto in čakal, kaj bo. Tudi častniki so se zaprli po kajutah, a mornarji so hodili okoli in razbijali vsa vrata oficirskih kajut. Skril sem se za zaboje, pravi Parmen, in sem gledal, kako se bore. Streljali so iz pušk in kroglje so frčale nad mojo glavo. Ko me ugledajo, so mi zagrozili s smrtjo, ako se ne udam, in me vlekli na krov. A jaz sem porabil temo in sem se skril v shrambo za obleko, kjer sem ostal vso noč do jutra. Tedaj so zopet s silo odprli duri mojega zavetišča. »Smete priti vun, batjuška", mi rečejo, „vse je končano, mi imamo že novo poveljništvo". Zahtevali so od mene, naj pripravim na smrt umirajočega Omeljčuka. „Hitro, batjuška", je šepetal umirajoči, ki je bil ranjen v hrbet. Smrtno ranjen je bil tudi prvi zdravnik. Tudi tega sem obhajal. Umrl je v mojih rokah čez 20 minut. Poveljnika pa, ki je bil ranjen v stran, nisem dobil več pred oči: vrgli so ga živega v morje! In tako so naredili večinoma z vsemi častniki! Mesto prvega zdravnika je prevzel mlajši zdravnik, ki me je obvezal. Panihide po prvem zdravniku mi niso pustili obhajati. Potem so mi ukazali, naj grem s truplom mrtvega Omeljčuka v mesto, kjer sem ostal. Makedonsko vprašanje. Skoplje, 8. julija. Potem ko je bolgarska vlada razpustila osrednji odbor in vsa makedonska društva, se je organiziralo makedonske-drinopoljsko društvo in dvajset pomožnih društev (Spomagatelni Družbi). Predsedniki vseh teh skupščin so sklenili, da ustvarijo v Sredcu federativno organizacijo, ki bo prevzela račune in listine makedonskega odbora in urejevala glavni makedonski časnik. To je zato potrebno, ker se v Makedoniji množijo grške, srbske in turške čete, ki preganjajo Bolgare in se jim ti ne morejo uspešno ustavljati. Doslej sov kompetentnih krogih še neodločni in ne vedo, kaj naj ukrenejo. Vsekakor se mora kaj storiti, da se pomore bolgarskemu makedonskemu življu. Najbolj bo v tem vprašanju seveda odločilno stališče vlade. Vstaja v Maroku. »Voss. Ztg." poroča, da je izgubil maroški pretendent Buhamara v boju s sultanovimi četami 80 mrtvih in veliko vjetnikov. „Times" poročajo, da še niso določili, kje naj zboruje konferenca, ki se bo pečala z maroškimi spornimi vprašanji. Ce bo zborovala v Madridu, kakor 1. 1880., bo vodil posvetovanja Montero Rios. Španska je naznanila francoski in nemški vladi, da se zdaj udeleži konference, a si pridrži popolno svobodo. Radovedni Turki. Hilmi paša je izvedel, da namerava bolgarska notranja organizacija prirediti na neki gori kongres. Turki poizvedujejo, na kateri gori se bo vršil shod. Odpad Norveške od Švedske. Danski poslanik na Dunaju, grof Ahle-feld je izjavil o kandidaturi danskega princa Karola za norveški prestol: Uradno ni ničesar znanega o kandidaturi danskega princa Karola. Najboljše bi bilo, da zasede norveški prestol kak princ vladarske rodbine Bernadotte. — A predno dovoli kralj Oskar zasesti kakemu svojemu princu norveški prestol, mora izjaviti švedski državni zbor, da želi, naj postane norveški kralj kak princ Bernadottevcev. Za volitve na so izšle liste kandidatov. Srbskem V nekaterih mestih in okrožjih je po sedem do osem listin kandidatov. V Belgradu je sedem vrst kandidatov. Sedanja vladna stranka odvisno radikalna skupina bo skoro gotovo dobila 90 poslancev, zmerno radikalna 45, liberalci 20, socialisti 3, progresisti in agrarci pa bodo imeli vsak po dva poslanca. Izključena seve niso presenečenja. Poznanjski Poljaki se gibljejo. Poljaki na Nemškem so ustanovili dru-žtvo „Straža". Nedavno je imelo prvo sejo. Predsednik je rodoljub, narodni boritelj Ke-scielski. Društvo šteje že 250.000 članov. Nemci se penijo od jeze. Sestanek vladarjev. „Daily Telegraph" poroča, da pride kralj Edvard 10. avgusta v Marijine toplice, kjer ga obišče tudi perzijski šah in baje tudi grof Lamsdorff in avstrijski cesar. Iz Berolina poročajo, da se ne snideta cesar Franc Jožef in kralj Edvard. Vstaja na Kreti. $ ^fVstaja na Kreti se širi in vedno manjše jeTožemlje, ki ga upravlja krečanska vlada. V sredi otoka se širi vstaja le počasi, ker so zasedli Rusi Retmino, Angleži pa Kan-dijo. Na vzhodnem delu otoka se pa vstaja jako hitro razširja. Kaj je na Francoskem bolj nevarno kot novi zakonski načrt? Iz Rima poročajo iz vatikanskih krogov o nekem pogovoru z odličnim poznavalcem razmer na Francoskem. Ta je dejal, da se sedaj ne gre toliko zato, jeli bil boljši kon-kordat ali pa bo boljša ločitev cerkve od države: kar jemlje francoskim katoličanom moč odpora, je velika umska in moralna kriza, v kateri se nahajajo. Francoske katoličane, ne izvzemši duhovnikov, so moderne ideje tako prevzele, da ne znajo spraviti svojega prepričanja v pravo soglasje z ob-dajajočo jih kulturo, poleg tega jim njihov temperament, ki hlepi po senzacijah, ne da najti srednje in zmerne poti. Najprej bodo morali francoski katoličani uravnati svoje versko mišljenje tako, da bo kos moderni prosveti: sedaj pa podpira jakobinske težnje, razcepljenost in neodločnost katoličanov. Galikanstvo in janzenistiški misticizem že sedaj strašita po Francoskem: zato so nekateri katoličani proti racijonalistiški in kritiški smeri današnje dobe brez vsake odporne moči To je torej izjava znamenitega prelata. Francoski katoličani niso poznali demokratizma. To jih je pokopalo. Burna seja v francoski zbornici. Francoska zbornica je odobrila soglasno načrt zakona o podpori starčkom. Poslanec Delafosse je naznanil, da želi vprašati vlado o unanji politiki; zbornica je sklenila, da se o tem posvetuje pri proračunski razpravi. Popoldne je razpravljala zbornica predlog o pomiloščenju. Poslanec Lasies je grajal, da nameravajo pomilostiti tudi ovaduhe in je napadal prejšnjega vojnega ministra An-dreeja, ki je uvel ovaduštvo v francosko armado. Poslanca Jaures in Brisson kakor tudi Berteaux sta ugovarjala Lasiesu. Poslanci so se razburili tako, da so morali prekiniti sejo. Ko so zopet otvorili sejo, je naznanil ministrski predsednik Rouvier, da je odgodeno zasedanje do oktobra, ne da bi rešili predlogo o pomiloščenju. RusRo-lnponsKo uojska. Ruska mornarica. Peterburg, 12. julija. (Peterb. brzojavni urad.) Mornariškega ministra A v e 1 lana so odslovili in mu pustili dostojanstvo carjevega generalnega adjutanta. Za mornariškega ministra je imenovan vice-admiral B i r i 1 e v. Peterburg, 12. julija. Umirovljeni mornariški minister A v e 11 a n je po rodu Finec. Njegov padec je bil po odstopu ge-neral-admirala velikega kneze Alekseja neizogiben. Avellan se je povspel do visokih dostojanstev, potem ko se je sklepalo v Teulonu rusko-francosko pobratimstvo. Takrat je bil namreč poveljnik ruskega brodovja, ki je križarilo po sredozemskem morju. Novoimenovani admiral B i r i 1 e v je odločen mož in izkušen pomorščak. Odlikoval se je vedno po vestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti. Položaj lfladivostoka. Vojni dopisnik .Journala", Paul Erio, poroča o položaju v Vladivostoku sledeče: Vladivostok je obkrožen od visokih gor in leži na polotoku med usurskim in amurskim zalivom. Na jugu je mesto utrjeno s 7 velikimi utrdbami, 38 obalnimi baterijami, 200 kopnimi baterijami in mnogobrojnimi večjimi in manjšimi obkopi. Na severu ščitijo mesto 4 trdnjavske proge, zadnja je oddaljena ©d mesta 14 km. Na jugu in na ruskem otoku so tri utrjene proge, pet velikik utrdb pa je na severni strani mesta. Celih 17 mesecev je 20.000 ljudi noč in dan gradilo te utrdbe. Vladivostoška posadka šteje 85 000 mož, trdnjava pa ima vsega skup 2000 topov in mitraljez, 400 milijonov patron in je oskrbljena z živežem za dve leti Iz morske strani je položaj Vladivostoka slab. V luki se nahajajo .Rusija", „Gromoboj" in „Bogatyr" in ladje, ki so ubežale iz čušimske bitke. („Almaz", „Groznij" in „Bravij") potem pa še 4 torpedovke 1. razreda in 16 manjših. Vladivostok pred obleganjem. Peterburg, 13. julija. Po informacijah v prometnem ministrstvu so preložene vrhovne uprave vseh sekcij iz Vladivostoka v Nikolsk, v očigled bližajoči se oblegi. V Mandžuriji. Peterburg, 13. julija. Japonci podpirani od hunhuških tolp se pripravljajo za ofenzivo proti levemu ruskemu krilu. Tu so opazili poizvedovalni sovražni zrakoplov. Mirovno vprašanje. Pariz, 13. julija. „Echo de Pariš" zagotavlja, da so v peterburških krogih prepričani, da bo mesto Muravieva imenovan za mirovnega pooblaščenca Witte. Stranka Wittejeva dela z vso močjo na to, da se car odloči zanj, car se pa še ni odločil. Vojna stranka pa dela na vso moč za Muravieva. London, 13.julija. „DailyTelegraph" poroča iz Peterburga: Na dvoru je sedajzmagala mirovna stranka. Car je izročil mirovno posl a n s t v o W i 11 e j u , ker je prepričan, da je le kaka persona grata sposobna za ta ležavni posel. Muraviev je po dolgem prevdarjanju prosil, naj se mu ne poveri mirovno pooblaščenje, ker se v sedanjih razmerah ne čuti sposobnega, da bi mirovno vprašanje rešil v carjevo zadovoljstvo. Pariški poslanik Nelidov je odklonil, ker je bolan. Grof Lamsdorff, ki bi bil najbolj zmožen, doseči v mirovnem vprašanju največ uspeha, se sedaj ne more odstraniti iz Peterburga. Potem je car naprosil Witteja, naj prevzame to nalogo. Po dolgem obotavljanju in nagovarjanju je Witte prevzel mirovnd poslanstvo. Spremljala ga bosta general J e r-molov in profesor Martens. Iz Pekina se jim pridruži Pokotilov. London, 13. julija. Ne ve se, kaj je napotilo carja, da je izbral Witteja za mirovnega pooblaščenca Carju je bil Witte vedno antipatičen. Witte je baje sovražnik samodržtva. Sergij Juljevič Witte je bil rojen leta 1849. v Tiflisu. Njegovo pokoljenje je nemško. Bil je večinoma v železniški službi; leta 1886. je postal ravnatelj južno-ruskih železnic, leta 1892. pa železniški minister. 1898 je prevzel finančno ministrstvo. Kot finančni minister je izvršil veliko finančno reformo Rusije. Vpeljal je zlati kurs. 1903 je bil imenovan namesto umrlega Dur-nova za predsednika ministrskega kabineta. Sicer ni doslej imel nobene čisto diploma-tiške službe, vendar pozna dobro japonske razmere. Ruska ne dobi posojila. Berolin, 12. julija. Nemški listi potrjujejo poročilo lista „Naša Zizn", da ruska vlada ni mogla dobiti v Parizu posojila. Francoska vlada je namreč opozorila francoske finančnike in bankirje, da ni varno dati Ruski posojila pred sklepom miru. Rusija se pripravlja za pri-hodnjost. London, 12. julija. Rusija je najela na Angleškem dvanajst velikih parnikov. Te bodo naložili z materialom za železniške zgradbe in bodo odpluli k ustju reke Jeni-sej. Rusija namerava zvezati sibir sko železnico s postransko progo zrekojenisej, daond napravi pristanišče. načelnika okrajnega cestnega odbora v Postojni in Ložu gg. Josipa Dekleva in Henrika E. Schollmayerja, zastopnika kneza Windischgraetz a g. nad-gozdarskega upravitelja Antona H a -n u s c h a in zastopnika občin St. Peter in Stari trg gg. župana Franca Margona in A n t o n a P o n u d o ter gg. podžupane udeleženih podobčin. Nova cesta, katere pomen v gospodarskem, v prometnem in vojnem oziru je g. gozdarski upravitelj Schollmayer-Lichten-berg v uradnem ljubljanskem listu vsestransko ocenjeval, začenja se v Trnju poleg St. Petra in pelje po pivškem gričevji proti nekdanji obsežni cesarski planini „ Vlačno", ki se razpostira ob južnem podnožju sveto-trojiškega gorovja. Cesta se vije po trnskih pašnikih v vzhodni smeri po sedlu med pe-telinskim in polčijskim jezerom, ter doseže pri takozvanem griču „Pesek" nekdanjo cesarsko planino. Odtod gre nova cčsta ob severni meji »Vlačnega" ter se vije na južnem podnožju Sv. Trojice in gre vedno višje nad nekdanjo cesarsko kobilarno „Vlačno" čez koške in slavinske senožeti, ter doseže nad takozvano „Temno ali Globoko dolino" petelinske gozdove, cesta prereže nekako v sredini petelinske gozdove ter prekorači na meji med petelinskimi in šentpeterskimi gozdi davčno, sodno in politično okrajno mejo med Postojno-L»žem, oziroma Logatcem. Od okrajne meje naprej pelje cesta čez šentpeterske gozde, ki ležijo že v občini Stari trg pri Ložu ter se odtod obrne proti jugu in gre dalje čez hrastovske gozde ter radohovske gozdne deleže, kjer se v izredno ugodne izvršeni serpentini obrne zopet proti izhodu in doseže tukaj najvišjo točko ; na Javorniku, oziroma najnižji prelaz javorniškega gorovja. Od Trnja se cesta neprenehoma dviga ter meri do tu, to je do svoje najvišje točke, ravno 10 km. Ker se dvigne cesta v teh 10 km le za 300 metrov in ker neprenehoma brez nasprotnih padcev kviško uspeva, znaša torej njen strmec k večjemu 2—4% in le nekaj malega 5%. Kakor smo se pri tem obhodu prepričali in kakor sta to gg. stavbna izvedenca izrecno izjavila, narejena je nova cesta izredno solidno in je vzlic celomesečnemu skrajno neugodnemu vremenu v tako dobrem stanu, da sta gg. stavbna izvedenca svetnik Boltz in nadinžener Sbrizaj ponovno izjavila, da prekaša ta agrarna cestna naprava glede izpeljave, zidave in vzdržavanja vsako deželno cesto ter da lahko tekmuje z marsikatero državno cesto. Nad ravno opisano serpentino v radohovskem gozdu začne potem cesta proti jugovzh. dalje polagoma padati ter doseže čez 1-4 km mejo rodohov-skega gozda, kjer preide v knet Windisch-graetzove gozdove, kateri obsegajo celih 3500 oralov visokega črnega lesa. Cesta se vije dalje v južno in južnovzhodni smeri ter doseže ob južnem pobočju gorovja „Stanov nik" in -Sovinček", takozvano „Laško nova cesta iz Jt. Petra na Javornik In dalje. (Dopis iz Trnja. Zadnje dni meseca maja 1.1. vršil se je pregledni obhod nove ceste iz St. Petra, oziroma Trnja na Javornik in odtod v Stan trg pri Ložu in Grahovo. Obhoda se je udeležilo precejšnje število merodajnih gospodov. Pozdravljali smo g. c. kr. vladnega svetnika markija p 1. G o z a n i j a , g. c. kr. stavbnega svetnika B o 11 z a , zastopnika deželnega odbora g. nadinženerja S b r i z a j - a , revizijskega zemljemerca g {•sipa Rhomberg-a, g. agrarnega vladnega tajnika Z u p - komisarja c. kr. neka, g. agrarnega nadzornika gozdarskega nadkomisarja m c. kr. R i e b e 1 n a gozdno pot", katera je neki z nekdanjo staro rimsko cesto identična. Do te točke je sedaj cesta v celi svoji dolgosti 14 km (od Trnja merjena) 5 metrov široko pozi dana in v prvih 10 km tudi popolnoma utrjena. Na najvišji točki Javornika v radohovskem gozdu ustavila se je komisija, da se odpočije in za daljno pot okrepča. Pri tej priložnosti zahvalil se je župan veleobčine St. Peter g. Fran Margon agrarnim oblastim za velik trud in za nebroj komisijskih obravnav in obhodov, ki so to važno podjetje omogočili. Gospod gozdarski upravitelj Schollma-yer-Lichtenberg je pa čestital v imenu cestnih odborov gospodu agrarnemu komisarju Župneku na uspehu, ki ga je imel njegov neumorni trud pri tem tako ugodno in veliko zasnovanem načrtu in podjetju. — Gospod agrarni komisar Zupnek je pohvalno omenjal pripomoči gospodov agrarnih tehnikov, posebno gospoda agrarskega nadzornika Matej R i e b e 1-na in knez Windisch-gratz ovega gospoda gozdarskega nadupra-vitelja Anton Hanusch-a ter povdarjal izdatne podpore in skrbi gospoda župana Fran Margona, ki ni samo kot stavbeni sopodjetnik in stavitelj pri tem velikem podjetju dosti tvegal, ampak ki je pred vsem s svojo ener-žijo dosegel sedanje lepo stanje ceste. Vsestransko se je pa povdarjalo, da je cesta tehnično izborno izpeljana ter tako solidno zidana in tako lepo oskrbovana, da je naravnost nekaj posebnega, da se je tako velika naprava mogla s tako nizkimi stroški izvršiti, kajti po izjavi gosp. državnega stavbnega izvedenca ni mogoče v normalnih razmerah take cestne naprave s toliko širino in tolikimi nasipi — oporami i. t. d. izpod 20 kron od metra narediti, dočim se je to delo v tem slučaju z zneskom K 2 25 do 3 kron od metra napravilo. Slednjič se je zahvalil g. župan Margon za velikodušne podpore, katere je okrajni cestni odbor postojinski in pa visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo kot najvišja agrarna oblast temu važnemu podjetju naklonilo ter prosil za nadaljno naklonjenost. Teden pozneje ogledala sta si to novo cestno stavbo poročevalec c. kr. ministrske komisije za agrarne operacije v poljedelskem ministrstvu gg, dr. vitez Pantz in pa gozdarski svetnik Franc Riebel ter sta se o tem podjetju istotako laskavo in pohvalno izrekla rekoč, da je to izredno velika in lepa skupna agrarska melijoracijska naprava posebne vrste, ki kaže, kako plodonosno more agrarna oblast delovati, ako svojo nalogo prav tolmači ter podpira povzdigo deželne kulture. Na priporočilo in prošnjo gospoda župana Fr. Margona obljubila sta imenovana gospoda, da bodeta potrebne agrarne meli-joracije v obširni veleobčini Sent Peter po možnosti podpirala in na vrhu Javornika potrebni vodohram priporočala na pristojnem mestu. Umestno je da opozorimo širše kroge, osobito pa sosedne primorske okraje, kateri plodonosnega gospodarskega delovanja c. kr. agrarnih oblasti še ne poznajo, še jedenkrat na predstoječe izvanredno veliko in lepo delo, katero je marsikdo za neizvršljivo smatral, kajti to je delo, ki reprezentuje, kakor sta se zgoraj navedena strokovnjaka izjavila, — samoobsebi vrednost 300.000 K, ne glede na večvrednost gozdnih zemljišč, katera so se vsled te naprave osobito na vrhu in ob izhodnem pobočju Javornika ob cerkniški jezerski kotliai neprimerno dvignila. Končno se moramo navedenim činite-ljem za njih izvanredno delo in neumorno požrtvovalnost ponovno zahvaliti, ker smo pri tem spoznali, koliko se d£ v gospodarskem oziru za ljudstvo storiti, ako se najdejo uradniki, ki imajo um in srce za ljudski blagor in za občni napredek. Napravo in izvršitev te ceste, ki ni samo za naše ter za cerkniške in staro-trške in za knez Windischgratzove gozde na Javorniku neobhodno potrebna, — ampak ki bode tvorila važno prometno in strategično zvezo iz cele loške in cerkniške doline proti Primorski sploh, zagotovil in omogočil nam je gosp. agrarni komisar Župnek, ki je trnske gorske senožeti, petelinske, šentpeterske in trnske gozde razdeljeval, ter na vzhodni strani Javornika ležeče cerkniške in starotrške gozdove vre-jeval. Desetletja poprej potegovali so se že poprejšni grajščinski upravitelji kneza Win-dischgratza (osobito gospod Reissmiiller) za to cesto, toda nerazsodna trma in pretirane zahteve glede odškodnin za cestno progo je vse tozadevne poizkuse pokopala. Istotako ni bilo dobiti do tu sem sveta za novo cestno progo, katera se je morala pred vsem radi silnih klancev in strmin na Vlačnem iz južnega dela te dolge kotline — od tod ime Vlačno — na nje severno stran preložiti. Se le od onega časa, ko je gospod agrarni komisar — vladni tajnik Župnik za Trnjane pri c. kr. najvišjem dvornem kobilarskem uradu na Du-naji radi odprave starih obširnih medsebojnih servitutnih pravic izposloval menjavo cesarskih senožetij Vlačno preti trnskim gorskim senožetim, bila je naprava te ceste omogočena in kot skupna agrarsko-gospo-darska naprava zagotovljena. Cesto zidala je občina St. Peter s primerno podporo kneza Windischgratza, ki se je objednem zavezal, da nadaljno progo čez svoje gozdove notri do meje ob otoškem in martinjskem gozdu napravi na svoje stroške ter potem prepusti okraju oziroma deželi. Poleg ravno opisane glavne cestne proge pozidala se je pa cela vrsta zveznih, to je stranskih dovoznih cest. Tako se je vas Klenik zvezala z nove ravno tako lepo narejeno cesto s Trnjem, da more ložje v svoje gozde ter da se skrajša zveza proti bistriški deželni cesti čez Klenik do Rodo-hove vasi. Za gmajno pred sv. Marjeto izpeljala se je blizo 2 kilometra dolga dovozna cesta do ped „Peska". Trnski in kle-niški gozdovi dobili so čez „Polje na Vlačnem" skeraj 24 km dolge, lepo dovozno pot. Istotako se je iz južnih petelinskih gozdov naredila nova stranska cesta za Pete-lince. Slednja se je naredila skozi šentpe-terski gozd za knez Windischgratzove gozde („Debeli Kamen") nova čez 1 km dolga lepo izpeljana dovozna cesta namesto stare skrajno strme in nevarne poti. Dalje je pa tudi gospod vladni tajnik in agrarni komisar Zupnek za to poskrbel ter zagotovil, da se cesta čez martinjske, otoške, grahovske, laške, žerovniške, lip-sejnske in gorenje jezerske gozdove, — kateri dosedaj sploh nikake ceste niso imeli —, podaljša do Gor. Jezera in od tod na jedni strani proti jugu čez Dane in Nad-lesk na ataritrg, na drugi strani pa proti severoizhodu čez Lipsenj, Goričico,J Zerov-nico do Grahovega. Pri tem obhodu smo se prepričali, kakšnega pomena bode ta cesta v gospodarskem in prometnem oziru za cerkniške in starotrške gozdove in kolike važnosti bede ista v turističnem oziru; kajti od martinjskih gozdov nad Otokom notri do Gerenjega Jezera smo mogli občudovati vso velikost in krasoto celega Cerkniškega jezera. Za kmeta trpina in posestnika tukaj-šnih in osebito enostranskik in knežjih go- Priloga 159. Štev. , »Slovenca" dne 14,julija 1905. zdov pa nova cesta ne bode samo podvojila gozdne vrednosti, ampak tudi otvorila iz Cerknice v Staritrg popolnoma novo zvezo za celo vrsto vasij, ki so bile dose-daj jod prometa skoraj popolnoma izločene. Dnevne novice. V. splošni avstrijski katoliški shod. V. splošni avstrijski katoliški shod na Dunaju se bo vršil po sledečem sporedu: Sobota, 18 novembra, ob šestih zvečer konstitucijsko zborovanje, ki mu sledi pozdravni večer. V nedeljo, 19. novembra, dopoldne slovesna sveta maša v stolnici sv. Štefana, dopoldne in popoldne sklepajoča zborovanja, zvečer slavnostni ko-merz. Sklepajoča zborovanja se vrše v slavnostni dvorani glavnega društva katoliških rokodelskih pomočnikov, VI. okraj, Gumpendorferstrasse 39. Ponedeljek, dne 20. novembra, zadušnica za umrle udeležence katoliških shodov. Dopoldne in popoldne v Sofijski dvorani (III. okraj), zvečer slavnostno zborovanje, v torek v Sofijski dvorani sklepajoča zborovanja, zvečer slavnostno zborovanje. Udeležbo so prijavile že vse dežele; prva je bila Koroška, ki je naznanila posebni vlak 400 udeležencev. Priglasila za udeležbo na V. katoliški shod je javiti pisarni za V. katol. shod: I. okr., Backerstrasse 14. Občni zbor ,,Zveze slovenskih odvetnikov". Opozarjamo, da se vrši v nedeljo dopoldne ob že naznanjeni uri (10. dopoldne) v mestni dvorani v Ljubljani občni zbor .Zveze slovenskih odvetnikov v Ljubljani ter prosimo, da se istega vsi gospodje člani točno udeleže. —„Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani". Italijansko vseučiliško vprašanje. V Trstu se vrši prihodnji ponedeljek posvetovanje italijanskih poslancev in voditeljev strank o italijanskem vseučili-škem vprašanju - Kako se dela na zgradbi nove železnice. Poročali smo, da so zaprli nekega laškega akordanta pri železnici blizu Plavij. Dodatno se nam poroča: Res so zaprli akordanta Giovanni Paruchetti-a, ker mož „ni prav delal." Stvar je sledeča: Med Ložicami in Anhovem se nad Sočo vzdiguje hrib, v katerem se nabira voda ter vsled tega vedno utrgavajo posamezne plasti. Po tem nevarnem kraju ravno nad Sočo gre nova železnica. Predora niso mogli vrtati, ter so končno začeli od Soče gor podzidati železnični tir z ogromnim in debelim zidovjem, ki naj bi vzdržalo udiranje zemlje. In to velikanske in odgovornosti polno delo je izvrševal italijanski podanik Giovanni Pa-ruchetti. Že več mesecev pa je med domačim ljudstvom krožila in ni hotela potihniti vest, da je ogromno 60 m. dolgo oporno zidovje med Ložicami in Anhovem zidano tako slabo, da pojde po otvoritvi vse skupaj v Sočo, ker govorica le ni potihnila, začela je žen-darmerija preiskovati vso zadevo ter ljudi izpraševati. In ljudje so izpovedali ter so pripravljeni izpričati zelo obteževalne stvari. Tako pripovedujejo, da je ves ogromni zid, ki nosi železnični tir nad Sočo, zidan z malto brez cementa deloma s prav slabo cementno malto. Za 6 m globoki temelj niso rabili kamenja in cementa, marveč so temelj izpolnili s suho opeko in gruščem in nato so, ko so prišli iz zemlje, zidali s kamenjem. Delalo se je po noči brez vednosti in dovoljenja državnih nadzorovalnih organov, in tedaj so temeljne jarke kar zasipali s suhim kamenjem in šele v jutro vrhu zamazali z malto. Sodijo, da je tem načinom 20 vagonov cementa manj porabil, kakor ga je moral po pogodbi. Da je bil Parucheti varen, poklical je delavce iz Italije, in le oni so zidali ta zid, dočim domačih-zidarjev ni hotel sprejeti, da si jih je v Ložicah in Anhovem nad 50. Ako je katerega moral sprejeti, postavil ga je k takemu delu in ga tako šikaniral, da je sam pustil delo. Da bi ga državni inženirji ne prehvapili, postavil je na obeh konceh straže, ki so njihov prihod naznanjale z besedami: „viene piova" ali „aqua." Med tem pa so že pesku primešali cementa ter tako varali inženirja. Zidovje je dozidano a poka na vseh konceh in krajih. Razpoke zamažejo. Na nekem mestu je zid v vsej visokosti 8 cm. široko razpočil. Od minole nedelje sem so se pokazale nove razpoke, ki dokazujejo, da je delo res čudno narejeno. Ako pa zid sedaj v suhem vremenu poka, kaj pa bode v deževju, ko se prično plasti v hribu vtrgovati, kaj bode, ko bodo vozili vlaki! V resnici je, kolikor se da presoditi že sedaj, velika nevarnost, da se po otvoritvi zgodi kaka velikanska nesreča, da ae pogrezne cel vlak v Sočo. Zato je nujno potrebno, da železniško ministrstvo po posebni komisiji vso zadevo preišče, krivce kaznuje ter popravi delo na tako nevarnem kraju, da bode življenje potnikov varno. Zdelo se nam je potrebno, to objaviti: Preiskava naj dožene vse! — Nevihta v ljubljanski okolici. — Dve osebi ubila strela. Iz Dravelj se nam piše: V zadnjih desetih dneh smo imeli trikrat hudo nevihto. 6 t. mes. je divjal tudi silen vihar (jugoza-hodnik). Podrl je dva kozolca, polomil mnogo drevja in razkril nekaj streh. Enemu samemu gospodarju je s korenino izruval velik« lipo in lep, košat #»roh ter polomil močan hrast. Strašna nevihta je bila 13. t. m. okoli 4. ure popoldne. Na polju je pod Baharje-vim kozolcem vedrilo več žanjic, a k sreči so zbežale pravočasno domev, ker takoj za tem je udarila strela v kozolec in ubila Antona Komana, p. d. Baharjevega iz Dravelj; bil je takoj mrtev in prav tako tudi oba konja, s katerima je bil ravno pripeljal žito s polja. Neko žensko in nekega pastirja je vrglo na tla, pa sta se kmalu zavedla Rajni Anton je bil blag in silno priden mladenič. Vse žaluje za njim. — Ob istem času je tre-I ščilo tudi v bližnjih Kosezah v Ataači-I čevo hišo in ubila eno žensko, drugo pa, ki je zraven nje sedela, je tudi precej zadela in bo težko kaj z njo. — Tužno mrtvaško zvo-njenje v obeh sosednih cerkvah pa nas je opominjalo, da ne prosimo zastonj: „Nagle in neprevidene smrti, reši nas, o Gospod!" Od dtuge strani se nam piše: V Kozarjah je strela udarila v „Blaževo" hišo. V sobi so bili Blaževa žena Jožefa in še neka druga ženska. Žena je obležala na licu mesta mrtva, drugo žensko je pa strela oplazila in jo tako poškodovala, da so jo morali sinoči prepeljati v deželno bolnišnico. Ko je posestnik, vračajoč se z dela domov, izvedel o nesreči, se je tako prestrašil, da se je onesvestil. — Treščilo je tudi ob tri četrti na štiri in sicer dvakrat v Drelsetove svisli v Črni vasi, ki so bile takoj vse v ognju. Na lice mesta je prihitela požarna bramba pod načelstvom g. S t r i c e 1 j n a ml., ki je ogenj z neumornim delom pogasila do polnoči. Na pogorišče je prišel tudi policijski načelnik, ma-gistratni tajnik g. dr. M i 1 j u t i n Z a r -n i k in koncipist g. S v i g e 1 j Svisli so pogorele do tal, v njih 700 stotov sena in več poljedelskega orodja. Drelse ima veliko škodo — 8000 K — in je bil deloma zavarovan Ondi je strela omamila tudi Jero Se lan in puhnila mimo dveh meških. — Prvo hrvaško počitniško kolonijo so otvorili v Kostajnici V koloniji, katero vodi učiteljica Kranjec, je 15 otrok brezplačno, pet pa proti plačilu. — Čebelarski shod bo v nedeljo. dne 16. julija v Cerkljah pri Kranju v gostilni gospe Vavknove. Začetek ob pol štirih popoldne. Čebelarji, ne pozabite se udeležiti tega shoda. Zvedeli boste veliko zanimivega in koristnega o čebelarstvu. — Rodbinska tragedija. V Trstu je 42tetni vratar Valentin Skam-p e r 1 e prerezal vrat svoji 38 let stari ženi Antoniji in nato še samemu sebi. Našli so ju mrtva. Umorjena žena je bila lahko-mišljena ter je nedavno pobegnila od moža. — Ustanova za znanstveno popotovanje v Italijo in na Grško je podeljena profes. Antonu J e r š i n o -v i c u v Kranju. — Imenovanje. Minister za uk in bogočastje je imenoval suplenta na c. kr. državni gimnaziji v Trstu dr. Ivana M e r h a r j a pravim učiteljem na tem zavodu. — Strela je ubila včeraj 13. t. m. posestnika ženo Ivano Lenarsič iz Drenovega griča. Bila je takoj mrtva. Pričakovala je v kratkem veselega dogodka. Zapušča štiri nedorasle otročiče! — Popustek na zemljiškem in hišnem davku, znižanje pri-dobninske glavne vsote in določilo pridobninskega davka od podjeteb , zavezanih jav nemu dajanju računov za leto 1905. Po ukazu c. kr. finančnega mini-sterstva z dne 24 junija 1905. št. 42 694, se je v smislu členov IV. do XI. postave z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 za leto 1905, 1. popustek na zemljiškem davku na 15 odstotkov in na hišnorazrednem in hiš nonajemniškem davku na 12'/s odstotka določil ; 2. je ostalo znižanje pridobninske glavne vsote kakor pretekla leta, ter se je 3. določilo davčno merilo za § 100 odstavek 1 in 5 omenjene postave o neposrednih osebnih davkih navedene, javnemu dajanju i računov zavezane podietbe na 10 odstotkov. — Postajenačelnika, ki potnike klofuta, imajo v ^aprešiču pri Zagrebu. Te dni je oklofutal potnika, ki je zahteval pritožno knjigo, ter ga povrh opso-val s ^hrvaško svinjo". Lepe zazmere ! — 300letnica Marijinih družb. Udeležbo pri slavnosti dne 20. avgusta v Ljubljani sta dalje prijavili: 14. Mladeniška Marijina družba v iapogah; 15. Mla- deniška Marijina družba v Preddvoru. — Gg. voditelji, požurite se, čas hiti! —• Promoviran je bil danes na Dunaju doktorjem prava avskultant pri tukajšnjem deželnem sodišču, gospod Pavel Skaberne. — „Lada". Posvetovanje o ustanovitvi slovenske sekcije jugoslovanskega umetniškega društva „Lade" vrši se jutri, v soboto, ob 8. uri zvečer v kavarniških prostorih hotela „Ilirija", ker je v restavraciji koncert. Pristop imaje poleg upodabljajočih umetnikov tudi pisatelji in glasbeniki. Želeti je obile udeležbe, da se čujejo različna mnenja. — Veselica v Radovljici. Poroča se nam: Veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda je izpadla v popolno za-dovoljnost odbora in občinstva, zadovoljna pa bo najbrže tudi blagajna naše dične šolske družbe. Ne da bi se mogli spušati v podrobnosti glede te zares krasne narodne slavnosti, beležimo le toliko, da ja ista delala vso čast veseličnemu odboru, ki je pokazal, da razpolaga z dobrim ukusom in organizatorskim talentom. Ko si vstopil v slavnostni prostor, si zares menil, da si na prostoru kake javne ljudske slavnosti velikega mesta. Šotori za razprodajanje jedil, pijač, kave itd. se bili prirejeni zares elegantno. V šotorih so iz rodoljubja sodelovale nekatere narodne dame iz Radovljice in iz drugih krajev Gorenjske. Jako zanimivi so bili mnogobrojni dobitki srečolova, katere so darovale redoljubne roke. Vrhunec živahnosti je dosegla veselica, ko je nastopil mrak in je minula huda dnevna vročina. Z neštevilnimi raznobarvnimi lam-pijoni je bil bajne razsvetljen prostor, na katerem je mrgolelo? izbranega občinstva. Gospod Pohlin je očaroval občinstvo s pre senetljivo lepimi proizvodi pirotehnične umet nosti. Na slavnosti sodelovala so vsa de-mača narodna društva, pevci „Triglava" in „Katol. izobraževalnega društva", domača godba požarne brambe, pevci iz Šmartna pri Kranju in razni drugi. Posebno imponiral je tržiški Sokol. Veselico je počastil gosp okrajni glavar pl. D e t e 1 a z rodbino, župan dr. V i 1 f a n in več drugih odličnih oseb od blizu in daleč. Bila je te narodna slavnost, kakršne Radovljica že dolgo ni videla in je pomenila nov začetek v dobi velikih narodnih slavnosti naše Gorenjske. Edino, kar smo neradi pogrešali, bi bili n a-vduševalni govori, katerih ne bi smelo manjkati na slavnosti v čast naši prepotrebni šolski družbi. Govori dramijo iz apatije ljudstvo in zapuščajo v njem plemenito sled, ko se že davno izkadi prijeten spomin na zavžite vesele trenutke. - Na splošno pa se kaže, da se Radovljica pro-buja in da hoče živeti — narodno živeti! Meščanska godba v Kranju priredi V. promenadni koncert v soboto, 15 t. m. Začne ob pol 9. uri zvečer na glavnem trgu z sledečim sporedom: 1. Wagner Rihard: Koračnica. 2. Franke: Uvertura. 3. Arnberger: Dijaški valček. 4. Schneider: Na jezeru, franc. polka. 5. Wlassak: Slovenske pesmi, potpuri št. 3. 6. Wlassak: Jugoslovanska koračnica. — Poizkus samoumora z gnojnimi vilami. Kar ni storil še nihče, to je storil včeraj predpoldne 401etni tape- 1 cirar Ivan P., stanujoč v ulici del Boschetto v Trstu. Sel je v konjski hlev, tam je za- i grabil gnojne vile. in se z njimi zabodel v vrat. Prepeljali so ga v bolnico — »Glej vraga, sem mislil, da je ptič Pred kratkim je ušla meščanu nekega nemškega mesta papiga, ki je znala dobro govoriti. Prifrčala je v neko selo ter sedla na neki hlev, kjer je uživala sveži zrak. Lepega ptiča opazi lastnik tega hleva, skoči po lestvo in hajd po ptiča. Ptica je ostro motrila kmetovo počenjanje in se ni umaknila. Ko jo je kmet ravno hotel prijeti, mu zakliče : „Gospod, kaj mi pa hočete ?" Kakor bi ga bila udarila strela in kmet se je znašel na zemlji na zadnji strani svojega telesa. Dolgo je potreboval, predno si je razbral misli. Se enkrat po- I gleda krasno, a čudno žival, se popraska za ušesi in zamrmlja: „Glej vraga, sem mislil, da je tič !" — Strela in ogenj. Iz Zapog nam pišejo : V četrtek popoldne je udarila strela v našo vas, in pogorel je — ravno pred župniščem — posestniku in cerkvenemu ključarju Andreju Hočevarju velik skedenj z vso mrvo in drvami. Pravo čudo je bilo, da niso jela goreti tik naokrog stoječa lesena in s slamo krita poslopja, ki so se že vneraala. Močan dež in pridni gasilci so srečno preprečili, da ni danes vsa ali vsaj polovica vasi s cerkvijo vred v pepelu. Topla zahvala vodiškim gasilcem, ki so prihiteli na pomoč in mnogo rešili! — Tudi od več drugih krajev slišimo o nesrečah ta dan. Starejši ljudje pravijo, da zdaj strela mnogo pogosteje bije ljudi in poslopja kakor nekdaj. Ce je to res, kaj bi I moglo biti vzrok? Odgovorite znanstveniki! — Ogenj na Uncu. Iz Rakeka se nam piše: V sredo zvečer okoli 10 ure začelo je goreti na Unci. Prizadeti so trije gospodarji. Enemu je pogorelo vse do tal z živino in senom vred. Brizgalnici sta bili )ri ognju domača in iz Rakeka Vode je bile le nekaj malega po vodnjakih, ko so 3a brizgalnice delati začele, videlo seje, da so cevi od obeh brizgaln — „kaput\ Da se je strah povečal, je samoobsebi umevno. Gotovo bi vsa vas pogorela, ako bi ne bili naši vrli vojaki pod osebnim vodstvom gospoda podpolkovnika Brixy ja pritisnili, katerim ni druzega ostalo, kot z elementom se vojskovati, dokler se ni ogenj omejil. Vojaki so z golimi rokami trgali proč gorečo slamo. Vsa hvali hitre pomoči gre celemu našemu ljubemu bataljonu! Vse je gasilo in reševalo. Cela vas jim je hvaležna. Ze drugič so naši vojaki preprečili ogenj, kar so tukaj! V nedeljo začelo je goreti na parni žagi g. Žagarja. K sreči je bilo v nasprotni hiši ravne nekaj vojakov; ti so prileteli, odtrgali gorečo streho in tako pogasili. Ker je navadno v nedeljah okoli tovarne vse tiho in brez ljudi, bi se gotovo egenj brez zadržka razširil. Reveži smo, sedaj nimamo ne vode in ne cevi, in ne vemo, kako bi bilo, ko bi bil kak večji požar. — Zaključek šolskega leta v novomeškem in črnomelj-skem okraju bo v soboto, 15. julija t. 1. Vsled tropične vrečine je pouk sedaj po ljudskih šolah od 7. do 10. ure zjutraj, a zato pa popoldne prost. Čudno pa je, da ni v vseh šolskih okrajih na Kranjskem ta odredba v veljavi, ko je vendar povsod — enaka. — „Das deutsche Land". Piše se nam: Kaj je neki to? Ce greš po okrajni cesti iz Novega mesta skozi Toplice proti Poljancam in jo kreneš pred to vasjo na levo v kreber, prideš blizu Podturna med vinograde, kjer ti kmetje govore že kočevske-nemško narečje. Pretekle dni sem i jaz zašel tja, in blizu cerkve Matere božje mi je kazal neki kmet posestno mejo poleg vinograda, rekoč: »Da ist die Grenz vom deu-tsehen Land". No, in jaz sem brž izvedel, da biva tu že — kočevski rod! . . . — Službena mesta državnih zavodov na Kranjskem — domačinom ! Na ljubljanski učiteljski pripravnici oddano bo v kratkem mest® šolskega sluge Prosilcev za to mesto je večje število, med temi nekaj dosluženih podčastnikov, ki imajo po zakonu za taka mesta v prri vrsti pravico. Naravno in tudi pravo bi bilo, da se ne glede na razne okoliščine ozira pred vsem na domačine in pa na take, ki še niso preskrbljeni. Ker se utegne zgoditi, da se imenovana služba podeli nekemu dosluženemu podčastniku 27. pešpolka, k i pa ni domačin in je slovenščine nezmožen, med tem ko je na razpolago dobro kvalifikovan Slovenec, opozarjamo merodajne kroge, da se pri podelitvi tega mesta tudi — i n sicer pred vsem — na to ozirajo ! — Tatovi na delu. Iz Črnuč pri Ljubljani se nam piše: K vašemu poročilu o mengeški cerkveni tatvini, Vam naznanjam, da se je tat oglasil tudi v naši župni cerkvi. V nedeljo popoldne je zapazil cerkve-nik, da manjkata pušici pri misijonskem križu in v prezbiteriju V soboto okrog 9. ure dopoldne sta bili pušici še na svojem ' mestu. Ni dvoma, da je tat identičen z onim ' iz Mengša! No, dosti si gotovo ni opomogel s to tatvino, pač pa je škoda pušic, ki jih je odnesel! — C. in kr. živinozdravniška visoka šola na Dunaju in ona v Budimpešti otvori se v smislu najnovejše izdaje dotičnih predpisov na podlagi nove organizacije že v tekočem letu ter ima namen vzgajati vojaške živino-zdravniške uradnike. Odslej se od vsakega aspiranta zahtevajo dovršene študije srednjih šol (gimnazije ali realke) ter zrelostni izpit. Doslej postal je vojaški živinozdravnik lahko vsak podkovski kovač, odslej pa zahtevajo višjo izobrazbo. Prošnje za vsprejem vložiti treba — letos izjemno — do 20 avgusta za živine-zdravniško visoko šolo na Dunaju in do 2 0. julija za ono v Budimpešti. — K orožnim vajam — v nedeljo ! Ravnokar so začeli dostavljati po-zivnice k 28 dnevni orožni vaji dež. brambe, ki se prične dne 13 avgusta t. 1., to je v nedelje. To postopanje vojaške oblasti, da se kliče ljudi k nastopu vaje v nedeljo, je pač stroge kritike vredno, ^ da ne rabim ostrejšega izraza Ali preti državi kaka nevarnost, ali kaj ? Ljudje, ki^ pridejo k vaji se pač ne bodo mogli udeležiti niti dopoldanske niti popoldanske službe božje. Rezervisti, nekateri pridejo 4 do 5 ur daleč peš, drugi zopet z vlaki morajo biti točno ob 7. uri zjutraj v vojašnici. Trajalo bode do 12. ure, da bodo ljudje preoblečeni in dobili orožje. Jasne je toraj razvidno, da ne bode nikomur možne udeležiti se sv. maše ! Potem bodo pa doneli ukazi: Rimenzajg lakirat, monturo pucat, gvir pucat i. t. d." Da bodo ti ukazi soljeni s psovkami je umevno, ker bodo „sarže" tudi nejevoljne, ker so ob nedeljski počitek. In ubogi rezervisti bodo „pucali" celo popoldne in nihče ne bode mogel popoldne v cerkev. Da so gg. častniki tudi radi ob nedeljah prosti, je samo ob sebi umevno; da se jim tako krati prosti čas, je pač neumno. Razvidne je, da bode radi te neumestne od redbe nejevoljna vsa vojašnica. Kolikor znano, je po vojaških predpisih ob nedeljah počitek, in je vojake pustiti, da se lahko udeleže službe božje, tako dopoldne (če ni vojaške maše) kakor popoldne. Ali so sedaj ti predpisi ob veljavo ? ! Človek, ki težko dela cel teden, gotovo hrepeni po nedeljskem počitku; tu se mu ga pa vzame in še žali verski čut. Naj se ta odredba izpre-meni in ne vznemirjuje s takim postopanjem ljudi, katere orožna vaja itak težko zadene 1 To je prvi slučaj, da se deželne brambovce kliče v nedeljo k orožni vaji. Bodi tudi zadnji! Ljubljanske novice. lj C. in kr. vojaška godba — v službi nemškega nacionalizma. Čudom se moramo čuditi in vprašati, od katere strani prihaja ona višja moč, ki pri vsaki prireditvi Nemcev in nemčurjev dovoli istim sodelovanje c. i n k r. vojaške godbe. Slovenci je pri še tako nedolžnih prireditvah eminentno narodnega značaja brez vsake politične tendence nikdar ne dobe! Tako n. pr. pri Prešernovi veselici v Zvezdi v nedeljo vojaška godba ne sme sodelovati. Znano je pa, da je vsaka nemška prireditev strogo politične nravi. Najlepše je pa pri vsem še to, da se Nemcem godba dovoli navadno brezplačno, medtem ko morajo slovenska društva, kakor n. pr. „Glas-bena Matica", plačevati zanjo ogromne vsote! Torej povsod vedno in vedno — dvojna mera! Tako je bilo tudi pri zadnjem papirnatem »Rosenfestu" v kazini. In kaki kavalirji so ti kazinotje! Ce je že goiba brezplačno na razpolago, je navada, da se vojake godce, ki morajo na povelje piskati in gesti, vsaj primerno odškoduje ad personam. Ti kavalirji germanski pa vojakom niti toliko niso dali, kolikor so porabili za jed in pijačo; izplačali so jim namreč na roke po 50 do največ 72 kr. avstr. stare veljave. Svirati so pa morali za to do treh zjutraj, seveda s primerno navdušenostjo. lj Požar v Nušakovi vojašnici. Danes zjutraj ob 7. uri sta naznanila strela z Grada ogenj. Zgorel je del strehe nad hlevom in nekaj mrve. Vojaki so bili tačas na vaji. Požarna bramba je bila takoj na licu mesta in omejila ogenj. Ob 8. uri so prihiteli vojaki z vaje domov. Ko bi ne bilo podstrešnega zidu, bi se bil ogenj razširil čez celo poslopje. Pred nekaj leti je pogorela ravno tu streha in je pričelo goreti ravno na istem mestu. Požarna bramba je požrtvovalno delala. Zgorelo je fijakarju Taplju, vozniku Paplerju in mesarju Mar-čanu več stetov sena, gostilničarju Ivanu Stružniku pa 12 miz in 50 stolov. Na lice mesta je prišel g. župan Ivan Hriba r in policijski načelnik g. dr. M i 1 j u-t i n Zamik. Kako je ogenj nastal, še ni znane, najbrže pa po neprevidnosti kakega »cigaretarja". lj ,,Filharmonija" in Prešernova veselica. »Filharmonično" društvo toži mestni magistrat baje zaradi kršenja posesti, ker se je postavila lopa za elektrarno tik hodnika in deloma tudi nekoliko na hodnik pred „Tonhalle". Filharmonija je tožila tudi pri prvi veselici na korist Prešernovemu fondu in sedaj sitnari že drugič! To si treba zapomniti! Baje je tožbe povzročil g. Oto Fischer, ker mu stoji koliba pred izložbenim oknom. Tudi to si je treba zapomniti! G. Fischer ima mnogo povoda, da se v spletke Nemcev ne vtika. — Obravnava je že danes popoldne ob 4. pri dežel, sodišču. Več jutri! lj Nagloma umrl je danes dopoldne pri Zupančičevi opekarni, 401etni de-laveo Giovani Burlon, rodom iz Venzone pri Vidmu. Ker pravi vzrok smrti ni znan, bodo truplo jutri v mrtvašnici pri sv. Krištofu obducirali. lj Srbi in Hrvatje v Ljubljani. Jutri v sobote popoldne ob pol 6. dospe okoli 100 Srbov in Hrvatov v Ljubljano, da se udeleže velike veselice v „Zvezdi" ter da pesetijo Postojno in Bled. Hrvate vedi g. Sandor Gjalski, Srbe gosp. podpolkovnik pl. V u k a s o v i č. Slovanske goste sprejmo na kolodvoru ljubljanska narodna društva, meščanska godba, odbor za Prešernovo veselico, zastopniki ljubljanskih Hrvatov in srbske čitalnice. Gostje bode nastanjeni po narodnih hotelih. Zvečer je ko-mers s petjem in glasbo. lj Topniškega polka štev. 8 i (Gorica) štab in dve bateriji dojdejo v ne- ; deljo, dne 16. t. m, na potu iz Logatca v Ljubljano; tukaj ostanejo do torka zjutraj, t 18. t. m. Tega dne odidejo v Višnjo goro in od tam na Krško k strelnim vajam. V Ljubljani bode nastanjenih 100 mož, 54 konj in osem topov v Nušakovi vojašnici v Trnovem. lj Umrl je v tukajšnji vojaški bolnišnici penzijski invalid, bivši četnik 17. peš-polka, Jožef Kastelic, v starosti komaj 29 let. Pokvaril si je bii zdravje v aktivni $lužbi vsled napora pri vojaški vaji. Pogreb je bil danes ob 3. uri popoldne. — Umrla je soproga .zidarskega mojstra, M a -rija Hlebš, stara 26 let. lj Odbor »Gospodinjske šole" v Ljubljani nam poroča, da se prične učni kurz za gojenke dne 15. septembra. Otvori se isti dan tudi nov kurz za šivanje in likanje. Od 1. septembra dalje sprejema prijave gospa dr. Kokaljeva. lj Kaljenje nočnega miru. Pozno v noči od 11. na 12 t. m. sta po Poljanah in na Ambroževem trgu dva gospoda tako razsajala, da je vsa okolica mislila, da kje gori, ali pa da je kje kak pretep. Oko postave pa je mižalo. Dotična gospoda nosita svetle sabljice in zlate portepeje. Pa to ni prav! Tudi za te veljajo isti predpisi kot za ljudi „minorum gentium". lj Vodno zdravilišče Hygiea. Pred kratkim se je otvorilo v Ljubljani vodno zdravilišče Hygiea. Te je napredek, katerega zabeležujemo z veseljem, ker vsak napredek nas veseli. Ali nekaj drugega je, kar moramo koj v začetku z vso odločnostjo grajati in na nepravilnost, katero smo opazili pri tem zavodu, opozoriti mero-dajne kroge. Vodstvo tega zaroda je prevzel c. kr. uradnik, in to je tista nekorektnost, katere moramo odločno grajati Za to grajo imamo več vzrokov, in pritrdili bodo nam vsi trezno misleči krogi. C. kr. zdravnik ima ravno tako uradne ure, katerih se mora držati, kakor vsi državni uradniki. Iz tega sledi, da kolidirajo ordinacijske ure v omenjenem zavodu s službenimi urami c kr. zdravnika, ki je obenem vodja in nadzira-telj zdravljenja v Hygiei. Da vsled tega trpi škodo ena ali druga služba ali obe, je samo-posebi umljivo. Ce se hoče c. kr. uradnik držati svojih uradnih ur, mora zanemarjati zavod Hygiea in obratne. Polovičarsko izvrševanje državne službe bi bilo v kvar državi, ki plačuje uradnika, ki ne more izvrševati svoje službe po državnih predpisih, bi bilo v kvar davkoplačevalcev, ki morajo državi plačevati davke, da se vzdržuje nepotreben uradnik. Polovičarsko nadziranje zavoda pa bi bilo v kvar bolnikom, ki iščejo pomoči v zavodu, pa bi ne bili deležni popolnega nadzorstva v rabi zdravilnih metod; po sredno bi trpela tudi avtoriteta zdravniškega stanu in v Ljubljani bi zacvela „kurpfušerija" še bolj, kakor že zdaj cvete. Končno je nedopustno, da država pusti svojim uradnikom delati konkurenco praktičnim zdravnikom kar en gros. Najbrže je kaj takega le na Kranjskem mogoče. Naredimo le malo paralelo. Kaj bi se zgodilo, ako bi c. kr. sodnik otvoril odvetniško pisarno ter bi hotel izvrševati odvetniško stroko kot obrt. To bi završalo listje pe gozdu, in odvetniški stan bi takega sodnika bre* usmiljenja pognal nazaj v sodne dvorane In c. kr. zdravniku naj bi bilo vse mogoče?! H koncu povdarjamo še enkrat, da nimamo proti zavodu Hygiea kot takemu prav ničesar, le neodvisnega voditelja želimo. Naj bi zadostovale te hladne in objektivne opazke, ker neradi bi delali takih korakov, da bi se nas moralo slišati! lj Orglarska šola Cecilijan-skega društva v Ljubljani je v četrtek (13. jul.) zaključila svoj letošnji tečaj z običajno javno izkušnjo. Med onimi, ki so se udeležili te produkcije, videli smo tudi gospoda koncertnega vcdje Hubada. Izpra-ševali so : gosp ravnatelj Foerster iz nauka o harmoniji, kontrapunktu in fugi , gosp. P. Angelik Hribar iz korala, gosp. dr. Andrej Karlin iz cerkvenoglasbene zgodovine in li-turgike. Učenci so pokazali lep napredek ne samo v teoriji, temveč tudi praktično pri klavirju in orglah ter v zborovem petju. G. ravnatelj in njegova gospoda tovariša smejo biti pač zadovoljni z lepimi uspehi, ki so jih tudi v tem letu dosegli pri svojih učencih, seveda le z velikim trudom. Šolo zapusti letos osem abiturijentov, ki so izkušnjo dostali s povoljnim uspehom. Kot pri-vatistinja je dostala izpit usposobljenosti tudi gospodična Ana Roner iz Ljubljane. Gospodje abiturijenti naj bi si pa dobro zapomnili besede g. podpredsednika, ki je zlasti to povdarjal, da se jim je tu v šoli podala le nekaka podlaga, na kateri morajo potem sami dalje zidati. Izkušnja uči namreč, da le oni organisti, ki se marljivo še sami izpo-polnujejo v glasbi, se povspejo de one vi-1 šine, na kateri mora dandanes organist biti. ! Fr. F-č. lj Velika ljudska veselica v prid fondu za Prešernov spomenik v „Zvezdi" v Ljubljani bo dne 16. julija 1905. Začetek ob štirih popoldne. Paviljoni za vino, pivo in šampanjec. Slaščičarna, kavarna, tobakarna, cvetličnjak, pošta. Strežejo ljubljanske narodne dame. Cene navadne. — Dve godbi: Društvena iz Ljubljane in Meščanska iz Kranja. Združeni pevski zbori: „Glasbena Matica", „Ljub-ljana", „Merkur" in „Slavec" Potujoči pevci. Srameljni. Karamistke. — Varietč gledališče. Gledališka „šmira". Šaljivi muzej. Veliko plesišče. Velika promenada. Koriandoli. — Poseben šaljiv list „Golj'flva kača". Vrtiljak. Srečolov. — Zvečer bajnokrasna električna razsvetljava »Zvezde" in Kongresnega trga. — Vstopnina na veselični prostor 60 vin. za osebo. Predprodaja vstopnic v trgovini g. J. Lozarja na Mestnem trgu in v Sešar-kovi trafiki v Selenburgovih ulicah. P. n. občinstvo naj blagovoli kupiti vstopnice pred veselico, da se razbremene čč. damj blagaj-ničarice. Vhodi in blagajnice na vogalih proti Wolfovim ulicam, deželnemu dvorcu ter uršulinski cerkvi. — Vstopnice naj se nosijo vidno. lj Koncert društvene ljubljanske godbe se vrši v sobote dne 15. julija v „Hotelu Ilirija". Vstopnina 40 v. lj Na oklicih so s G. Franc D e -1 a k o r d a , tov. paznik, z gdč. Marijo W i m e r ; g. Janez Kosec, delavec juž žel., z gospo Elizabeto U 1 e , vdovo, rojeno C i g o I a ; g. Martin Šuštar, delavec, z gdč. Jedert P a p 1 e r ; g. Franc Flor-j a n č i č , ključ, mojster, z gdč. Frančiško Iglic. lj Izkaz posredovalnega odseka slov. trgovskega društva ,,Merkur". Iščejo se: 1 pomočnik ma-nufakturne stroke za Kranj; 3 pomočniki manufakturne stroke za Gorico, 1 pomočnik železniške stroke za Celje, 2 pomočnika že-lezninske in špecerijske stroke za Kranj, 1 pomočnik galanterijske stroke za Celje; 1 pomočnik mešane stroke za deželo, 1 poslovodja za mešano trgovino na Štajerskem, 1 kontorist za Ljubljane, 1 učenec za deželo. Službe iščejo: 4 pomočniki manufakturne' stroke, 8 pomočnikov specer. stroke, 12 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 1 kontorist, 1 konto-ristinja, 4 blagainičarke oziroma prodajalke. lj Izgubljene reči. Hlapec Ignacij Plevel je izgubil prost petak. — Prodajalka g. Ana Možinova je izgubila zlat obe sek z dvema slikama, vreden 12 K. - Po-strešček Franc Strus je izgubil denarnico z 6 K. — Posestnica Terezija Cepinova iz Hauptmance je izgubila 75 kron. Naročajte se na »Slovenca" ! Nabirajte novih naročnikov! Čim več bo naročnikov, tem bolj se bo »Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem. Razne stvari. Najnovejše. Lev ga spremlja. V Karlovih vari vzbuja veliko senzacijo neki francoski grof, ki se sprehaja v družbi mladega ukročenega leva. Smrdeče bombe v draždan-skem mestnem svetu. Ko se je ne davno zbral v Draždanih mestni svet, da se posvetuje o volilni reformi, so z galerije soc. demokratje vrgli v posvetovalnico tako-zvane smrdeče bombe ter tako preprečili sejo Velika defravdacija. V Milanu je blagajnik električne družbe »Edison" Cotti poneveril 1395 akcij v vrednost nad en milijon lir. Načrte ukradel je iz pisarne 31. pešpolka neki vojak, ki se pa brani povedati, za koga je izvršil tatvino. S e r u m p r o t i raku, ki ga je iznašel dr. Doyen, so proglasili za popolnoma ničev. Brata umoril. Posestnika K a r -stena v Nesseldeichu na Nemškem se obsodili na smrt, ker je svojega spečega brata s sekiro ubil in potem njegovo posteljo s petrolejem polil ter zažgal. Belgijski kralj seje spravi 1 s hčerjo Kralj Leopold se je spravil s svojo hčerjo princezinjo Klementino. Princezinja dobi svoj dvor in letno apanažo 150 000 K. Nov japonski otok se zopet pogreza. Otoček Nushima, ki se je pred nekoliko meseci vzdignil iz morja, se zopet pogreza, sedaj ga je le še 10 črevljev nad vodo. Ko se je pred meseci dvigal iznad morskega dna, je bil kmalu 480 črevijev nad morsko površino Tedaj so na naj višjem vrhu napravili velik jambor, na njem pa je vihrala japonska zastava. Sedaj se pa zastavo vidi le malo kilometiov daleč. Ko se je 14. novembra 1904 v prvič dvigala, so na južnem Japonskem čutili močne podzemske tresljaje. Dva tedna potem so se dvigali iznad morja veliki oblaki belega in črnega dima in vse morje je žareli. Nekaj dni potem se je pojavil mali otok. Umetalni ognji za 15 milijonov. Dne 4. julija so praznovali v Severnih zveznih državah praznik proglašenja neodvisnosti. Tem povodom so po vsej državi pognali v zrak za kakih 15 milijonov dolarjev umetalnih ognjev. Samo v Novem Yorku je v ognju ostalo 2 milijona dolarjev. Pripetilo se je tudi več nesreč. Obsojen zakonski mož. Ameriški sodniki so kaj originalni. Sodnik Hig-ginbotham v Brooklynu je zapovedal nekemu možu, ki je zapustil ženo in otroke, da mora odslej s svojo ženo vsaj enkrat na teden napraviti izlet in jo vsak dan vsaj enkrat poljubiti. Potem ji mora vsak teden dati 28 gld. in prinesti ji tudi vsak teden šopek cvetlic. To naj traja štiri tedne. Po tej dobi se bo sodišče prepričalo, ali je mož res skazal svoji ženi ljubezen na zapovedan način in če se bo nasprotno dognalo, bo mož obsojen zaradi nepokornosti napram sodni oblasti. Telefonska In brzojavna poročila. Trst, 14. julija. Pod patronatom škofa Nagla bo začel izhajati v Trstu velik italijanski dnevnik. Obenem pre ■ nehajo razni katoliški tedniki, ki izhajajo v Trstu in Gorici. Vse je radovedno, kakšno stališče zavzame ta list napram laškemu gospodstvu v Trstu. Trst, 14. julija. Proti podpredsedniku tržaškega sodišča, vitezu N a d a m 1 e n -s k e m u so naperili disciplinarno preiskavo zaradi afere med listom »Šole" in ireden-tovcem Martinoličem. Belgrad, 14. julija. Povodom kraljevega godu so bile pred kraljevo palačo velikanske ovacije kralju, ki se je z balkona zahvalil. Pariz, 14. julija. Pod vodstvom admirala May je prišlo sem 116 častnikov angleške eskadre. Bili so navdušeno sprejeti. New York , 14. julija. Tukaj je grozna vročina. Devet oseb je umrlo za soln-čarico, več drugih je bilo odvedenih v bolnišnice Dve osebi sta nenadoma zblazneli, neka druga se je sama usmrtila Na tisoče oseb prenočuje na strehah in po vrtih. Tiflis, 14. julija. Tu so vedno večji neredi. V predmestju Zvack je bil ustreljen redarstveni podčastnik. V predmestju Mi-hajlovsku je neki rumunski dijak vrgel bombo, ki je usmrtila 15 oseb, med njimi več redarjev, žensk in otrok. Dijaka so prijeli. V stanovanju nekega delavca so našli okolu 20 bomb, pri nekem dekletu 3 bombe, 57 bomb v hiši nekega arzenalskega delavca. Policija zapira mnogobrojne Armence. Berolin, 14. julija. V Lodzu je veliko število kazakov postavljenih pred vojno sodišče radi ropa in moritve. Pri preiskavah so pri obtožencih v vojašnicah našli množino dragega kamenja, zlatih ur in drugih vrednostnih stvari. V nekem restavrantu v Lodzu sta se opila dva kazaška častnika in nista pozdravila generala Sazilova. Ko jih je general karal, sta mu zaklicala: „Ako se upirajo mornarji, se lahko tudi mi." Častnika, ki sta generalu grozila s klofutami sta aretirana in oddana vojnemu sodišču. Peterburg, 14. julija. Vlvanov-n e m je proglašeno obsedno stanje, Množica ropa in pleni po judovskem predmestju. Osem hiš so zažgali, več tovarn porušili. Peterburg, 14. Zaboji streliva, ki jih je policija našla pri revolucionarcih so zaznamovane s številkami 3., 12,, 31. in 51. pehotnega polka. Vojaki se torej udeležujejo prekucijskega gibanja, Peterburg, 14. julija, Bajč bo imenovan za naslednika umorjenega Suvalova odeški mestni glavar N e i d h a r t. Peterburg, 14. julija. Črnomorski dogodki so dali Japoncem povod, da širijo med rusko armado hujskajoče spise proti carju. Prednje straže ruske so dobile v ve likih množinah japonske časopise, oklice in pisma, ki jim popisujejo upor črnomorskega brodovja in jih poživljajo, naj posnemajo ta zgled. Peterburg, 14 julija. „Nov. Vrem-ja" dokazuje, da je bila velika napaka, da so izbrali za kraj mirovnih dogovorov Wa-shington, ki se ne more imenovati nevtralen, ampak Rusom sovražen. Štajerske novice. š Sedemdesetletnico je nastopil minuli četrtek t. j. 13. t. m. mil. gosp. Frančišek Ogradi, inful. opat in dekan celjski. Dekanijska duhovščina mu je v znamenje svoje udanosti poklonila krasno vezano mašno knjigo. Bog ohrani neutrud-jjivega delavca v vinogradu Gospodovem še mnogo let! š Konkurz je otvorjen nad trgovino trgovca Karola H e r z o g a v Mariboru. š Protestantsko cerkev v Celju so dozidali do strehe. Včeraj so to praznovali s primernim hajlanjem. š Umrl je na gradu Slivnica Karol pl. R u d n i c k i, star 51 let. Truplo prepeljejo na Dunaj. š Nemški učitelji se jeze. Nemško učiteljsko društvo za mariborsko okolico je izreklo »ogorčenje" nad postopanjem slovenskih učiteljev na zadnji okrajni učiteljski konferenci ter je izjavilo, da se strinja s postopanjem nadučitelja Mihaela Moge. Taka jeza bo nemškim kriča-čem v sedanji vročini gotovo škodila, koristila pa nič š Pevsko društvo ,Edinost' v Žalcu priredi v nedeljo, 23. t. m. koncert z ljudsko veselico na vrtu g. K. Ja-niča v Žalcu s prijaznim sodelovanjem so-kolskih društev iz Celja in Žalca. Podroben spored je zelo mičen in raznoteren. Pri koncertu svira polnoštevilna narodna godba celjska. Razun tega je kegljanje, streljanje na tarčo i. t. d. na sporedu. Društvo »Edinost" je vedno in vedno sodelovali pri različnih prireditvah narodnega in dobrodelnega značaja ter tudi po vsej pravici pričakuje, da se ga vsestransko podpira; toda ne samo iz okolice, marveč tudi v trgu samem, za čegar narodno povzdigo in pro-bujo društvo vedno in vselej zastavi vse svoje moči. š Ogenj. Iz Ljubečne pri Celju se nam piše: Dne 11. t. m. okoli sedme ure zvečer je udarila strela v kočo Martina Mimika v Trnovljah ter jo užgala. K sreči so bili vsi domači na bližnjem podu. Prihiteli so sosedje ter prestrašenemu gospodarju rešili živino in obleko iz plamena. Na kraj nesreče sta prihitela tudi orožniški četovodja g. Avgust Hofer in pismonoša g. Martin Srot iz Celja. Ta dva, in izmed domačinov pa še posebno bratje Anton, Franc in Janez Mahen so neutrudno gasili in dasi niso mogli rešiti koče, preprečili so, da se ni ogenj razširil na bližnje opekarske ute in druga poslopja. Nastal bi lahko strašen požar. Pri tej priliki se je pokazalo, kako potrebno bi bilo gasilno društvo v Trnovljah. Čudno, da se za tako potrebno stvar ne stori najmanjšega koraka 1 š Nagloma umrl je na Vranskem praktični zdravnik Vencelj K a š p a r , star 35 let. š 11 Muro je skočila v Ljubnem na Gornjem Štajerskem 231etna sobarica Angela Strmec iz Ljutomera. š Duhovske vesti. Zopet nastav ljen je za kaplana v St. Lenartu v Slov. gor. tamošnji provizor č. g. Vid J a n ž e -k o v i č. š Konjsko premiranje bo Žalcu 28. julija. š llsled solnčarice je umrl na travniku pri Sv. Štefanu pri Zusmu posestnik jožef Ljubše. š Utonil je v Savi 251etni Andrej Vidmar iz Podvinj. š Zopet dve nemški šoli ob meji. Kakor se sliši, hočejo Nemci ustanoviti dve nemški šoli, in sicer eno v St. Kungoti, drugo pa v Pesnici. Seveda bodo Nemci rekli, to šolo bomo mi plačevali, občine ne bo nič stalo. Toda to je sama laž! Kakor hitro bo mogoče, jo bodo na tvezili občini na hrbet. Oblasti pa jim bodo seveda šle na roko, kakor je že navada in občina — plačaj! Pozor, torej! š Žrtev alkohola. Na »lepo nedeljo" se je v V e 1 e n j i v Gollovi krčmi poizkušal umoriti J. P a u 1 i č , posestnik iz B e v 5. Popival je pri streljačih in v treh gostilnah, začel rohneti iz ljubosumnosti nad svojo ženo, bil odgnan v obč. zapor, ušel in se slednjič z nožem pahnil v prsa. Sedaj leži doma nezavesten. š Poizkušen samoumor. Tesar Jožef S t r m š e k 67 let star, doma iz Tepine, konjiški okraj, si je dne 5. t. m. v domišliji, da ga hoče nekdo obesiti, odprl v Slov. Bistrici z nožem sapnik na vratu. Pripeljala ga je njegova žena lahko ranjenega v mariborsko bolnišnico. š Stavka. V Gradcu stavkajo sobo-slikarski in pleskarski pomočniki. š Velik naliv so včeraj imeli v Gradcu. V nekatere hiše, ki so v nižje ležečem delu mesta, je udrla voda. proti jugovzhodu. Naredila je sadnem drevju in zelenjavi ogromno škodo V mestu je po nevihti ravno tako izgledalo, kakor bi prvi sneg zapadel. k Obolel je celovški župan Suppan Tri mesece ne bo mogel poslovati. k Samoumor na pokopališču. V Celovcu se je na ondotnem pokopališču obesil 501etni bivši gostilničar J. Mikula, ker je bil odpuščen iz svoje sedanje službe v neki ondotni pivovarni. ženski uestnlk. ž Kakšne toalete imajo dame v gledališču. Bernard Shaw, znan po svojem humorju, piše o toaleti neke dame, ki je prišla v gledališče, v »Times" sledeče: »Ob devetih je prišla v gledališče neka dama. Nisem se pritoževal, ker je prepozno prišla in prehitro odšla, še želel sem, da bi bila prišla še bolj pozno in odšla še preje. Nekaj drugega me je mučilo, njena toaleta. Dama je imela nad desnim ušesom truplo velikega belega ptiča in zdelo se mi je, da je tega ptiča nekdo ubil in ga prilepil dami na senci. Jaz nisem boječ in bolehen človek, toda ta prizor me je vznemiril. Kaj bi bilo, če bi se bil jaz prikazal v gledališču z ubito kačo okoli vratu ali pa z umetno razposejanimi pajki po prsih ali pa s prepelico v laseh ? Vsi bi se bili zgrozili in mi pokazali vrata. Zakaj pa nas smejo ženske razburjati s takimi ekstravagantnimi toaletami ?" ž Ali naj se gre na ženito-vanjsko popotovanje ali ne? To vprašanje je stavil neki pariški list svojim bralkam. Vse so se izrekle proti ženitovanj-skemu popotovanju. Le to je škoda, da pridejo do tega spoznanja šele po potovanju. ž Damski klobuki iz papirja so letos zopet v modi. Uprav dražesten je lahnorozasti klobuk iz papirja, kakršnega rabijo pri ogrinjalih za lampe; pa se zdi, da so iz svetle slame. Papir se po širini razreže v 1 in pol do 2 coli široke proge. Več prog se z gumijem zlepi skupaj in po tem splete. Sešije se jih z žido, ki odgovarja barvi papirja. v ž Ženske so prve izvrševale zdravilstvo pri Germanih. Prvi zdravniki pri starih Germanih so bile ženske. Imenovali so jih .modre žene", »svečenice" in »drude" V vsaki obitelji so lečile bolnike, obvezovale rane in hodile okoli po celem taboru in okoli posameznih rodov, da zdravijo obolele. Vsaka žena je imela nekaj izobrazbe v tej stroki in celo nekako šolo Tudi v srednjem veku so ženske bile zdravnice. Spisale so celo knjige o lečilnih travah (Krauterbiicher). Prvi večji pisatelj 1 zdravniški stroki pa je le bil moški — slo veči opat Walafried Strabo (849). Koroike novice. k Grozna toča se je vsula včeraj popoldne ob tri četrt na dve nad Celovcem in okolico. — Padala je enajst minut kakor oreh debela Kakih tri minute je tako gost« padala, da je bile grozno gledati. Pridrvila se je z nevihto od severozahoda v s^ieri Slovensko kršč. socialna zveza. Katol. delavsko društvo v Prevaljah ima svoje običajno mesečno zborovanje dne 16. t. m. Kot govornik nastopi g. Rožič, modroslovec iz Gradca. Dne 20. t. m. pa priredi katoliško delavsko društvo slovesno desetletnico svojega obstanka. Natančnejši spored naznanimo prihodnjič. Moravče. Predaval je v »s. k. izobr, društvu" v nedeljo ravnatelj „Vzajemne zavarovalnice" g. dež. sodni svetnik V e n -c a j z. Mnogobrojno zbrani možje so mu prav hvaležni za poduk v tej važni gospo darski zadevi. Zahvala. Dolžnost naša je, da se o priliki tako krasno izpadlega shoda slov delavskih društev in o priliki blagoslov-ljenja zastave kršč. soc. organizacije dne 9. julija najiskreneje zahvaljujemo: »Kršč, soc zvezi" v Ljubljani, imenoma g. M o -škercu, dr. Kreku, preblag. gospej kumici Polonici dr. Divjakov za njeno naklonjenost in znaten dar za za stavo, slavnemu vodstvu papirne tovarne v Vevčah, imenoma gg.: nadravnatelju K. P i t t e 1 u , voditelju pisarne Poche-u in obratnemu voditelju K. K i e s 1 i n g u za velikodušno podporo pri pripravah in za njihovo naklonjenost napram delavstvu, preč g. župniku M. K o 1 a r j u in vrlemu g. županu Jakobu Dimniku, vsem pevskim zborom, tamburaškemu zboru iz Mekinj in tovarniški godbi. Iskrena zahvala tujim številnim društvom, zlasti obmejnim Slovencem, katerih navzočnost je podžgala navdušenost. Presrčna zahvala pa zlasti tudi našim domačim društvenikom, ki so z vsega občudovanja vredno požrtvovalnostjo delali za lep uspeh slavnosti, neumornim društve-nicam in sploh vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je slavnost tako častno izvršila. Kot nekako zadoščenje naj bo vsem zavest, da smo se v kratkem času slavnosti navdušili tembolj za krščansko delo! Kar je bilo nedostatkov, naj vsakdo dobrotljivo odpusti. Naprej z ljudstvom za ljudstvo! Na delo krščansko! — Pri D. M. v Polju dne 11. julija 1905. — Za kršč. socialno strokovno društvo papirnih delavcev v V e v i a h : A. Jeriha, predsednik. — Za k. s izobraževalni* društvo M R ! h a r , I. pod-predseduik. /T\eteorolo£i£no poročilo. Višina n. morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm Književnost In umetnost. ® Novi eseji. Umetnost in kritika. Janko Kukovec. Dunaj 1905. Ta brošurica je zmašilo, kakršno smo čitali e malokdaj. Na koncu človek ne vč, ali Cukevec odobrava Cankarjevo smer ali ne. 3isatelj citira Wildeja in Schoppenhauerja, da se spozna na prvi pogled, da ni bral ne enega ne drugega. Pisatelj govori o neki novi »službujoči umetnosti, ki jo zastopata Bocklin in Menzel". Jezik je grozen, fraze take, da si ob njih zlomiš jezik. Edino resnična beseda, ki jo je pisatelj napisal, je ta, »da je imel marsikdo priliko, zapaziti (v njegovem delu) nasilno pretrganje vodilne niti". Kakšni so nazori Kukovčevi, je sam povedal: .Moji nazori o vsem kritikovanju — najsi je to že imenitno ali neimenitno — so vseskozi le praktični in polemični, brez vsake teorije, zato mislim tudi razumljivi". Vse literarne in umetniške struje na Slovenskem bodo edine v tem, da preidejo preko tega konfuznega, iz kake zakotne nemške revije prestavljenega dela, na dnevni red. Darovi. Za pogorelce v Horjulu so darovali: Preč. gosp. župnik Peter Bohinjec 30 K; gospod Egidij Teglič, vinotržec na Viču 10 K; Neimenovani po čč oo. franči škanih 300 K; župnija Bevke 20 K; preč. g. Zdravko Zabret, kaplan na Jesenicah 10 kron; preč. g. župnik Tomaž Rožnik 20 K; velecenjena gospa Leopoldina Demšar, županja v Selcih 10 K; slavna čipkarija Fr. Lengerja v Žirih veliko mnogovrstne obleke; preč. gosp. Jan. Oblak, kanonik in dekan v pokoju v Kamniku 20 K; preč. g. župnik Fran Hiersche 20 K; preč. g. Baltazar Bar-tol, župnik v pokoju v Sp. Brniku 10 K; preč g Jan. Gerčar, župnik in duh. svetnik v Dobu 30 K; preč. g. Simon Žužek, žup nik v Vodicah 25 K; preč. g. J. Schweiger, dekan v Leskovcu 20 K; velecenjena rodbina Pesjakova v Ljubljani 40 K; preč. g. Mihael Sajč, duh. svetnik in župnik v Stangi 10 K; preč. g. Ivan Košir, vikar v Oblokah (Goriško) 25 K; preč. g. A Stenovec, župnik v Dupljah 10 K; preč. g. dr. Jan. Ev. Zore 30 K; razni preč. gg. dobrotniki po upravništvu »Slovenca" 78 K; župnija Leše 20 K; g. Jernej Janša 10 K; slavna hranil niča in posojilnica v Borovnici 50 K; župnija Velesovo 30 K; vč g. župnik Jan. Mer-šolj 20 K; vč. g. Nikolaj Križaj, župnik v Ovsišah 10 K; preč. župni urad v Kamniku 30 K 40 v.; Neimenovan po č. g. F. Birku 10 K; župnija Jezica 30 K; preč. g. župnik Simon Zupan 10 K; preč g. župnik v Koj-skem (Primorsko) 2 K; č. g. Anton Oblak, kaplan v Srednji vasi pri Bohinju 80 kron; razni gg. dobrotniki po preč. g. župniku M. Malenšeku mnogo obleke. — Za vse velikodušne darove kličem v imenu hvaležnih pogorelcev: Bog stotero poplačaj! Jos. Pristov, župnik. - a Čas opazovanja ^ cunje barometra v mm Temperatura ! ,, . ; Vetrovi Celziju j ii« s 0 s ■§ a* £ 1 13 9. zveč. 736-0 4-172 sr. svzh obl. 34-5 14 7. zjutr. 2. pop. 735 9 735 7 4-16 5 +17-6 si. jjvzh p.m. svzh. B del. jasno Srednja včerajšnja tamp. 4-213°, norm. +19 7°. Včeraj popoldne močna nevihta. Tržna poročila od dne 13 julija 1905. Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.44 do 15 46; rž za okt. K 12.60, do K 12.62; oves za okt. K 1130 do 11.32; koruza za julij K 15 20 do 15.22. Pšenica: ponudbe srednje, povpraševanje pičlo, tendenca mirna. — Prodaja 12.000 met. st., za 5 stotink nižje. Koruza in oves trdno. — Rž in druga žita nespremenjeno. — Vreme: vročina. Proda se sedlarsko in tapetniško orodje. Vsled smrti svojega moža Ivana Damjan, sedlarskega in tapet, mojstra v Litiji, prodam vse sedlarsko in tapet, orodje in druge potrebščine. — Te vrste obrtnik lahko tudi v Litiji otvori obrt, ker sedaj tu ni nobenega obrtnika te stroke. 1404 3—2 Litija, 12. julija 1905. Neža Damjan. Naznanilo. Proda se iz proste roke lepo posestvo u Smartnem poleg Save št. 14, blizu Ljubljane, obstoječe iz enonadstropne hiše z vsemi pritiklinami vred, vse v dobrem stanu. Posebno primerno bi bilo za kakega župnika v pokoju, ker je ravno nasproti podružne cerkve, ali pa za kakega drugega gospoda v pokoju. Proda se z zemljiščem vred, ali pli pa tudi samo posestvo z lepim vrtom. Bolj natančno se poizve pri lastniku Antonu Zajcu, posestniku v Obrijah št. 12. 1410 2 1 NOVO! odhoda i j Čas odhoda Čas odhoda C. (4 HSl m > O r> 8-25 7-05! 8-40 9-20 1-16 10-30 od. Dunaj prih. 8-50 6*45 9-15 5-40 1-20 7.15 11-03 1-06 9-56 11-44 11 -35: l-26j 1-50 5-15 5-11 9-05 2-~ 5-šo rfMurzzuschl. Gradec . . . n 6-22 4-20 4-13 2 04 6-39 4-31 2-05 10-30 9*44 7-07 3.27 12-33 2-24 3-52 12-88 2-12 2-47 4-141 7-19 9.39 11-34 1-50 8-Tb 10-15 2-40 5-49 5-40 7-32 Maribor . . Celje .... 2-55 1-27 12*4» 11-32 3-10 1-Š5 7-45 5-26 5*08 2-53 12-37 9-40 9-40 7-24 10-2i 8-4; 4-05 9-53 2-03 10-29 fi-08 7-45 Laški trg , 1-13 — »1-19 5-10 2-32 9-22 7-09 8-28 4-14 — 10-03 2-13 10-38 6~ 7-54 Rim. topi. . 1-04 — 5-00 2-5T 9-07 7-00 8-18 4-29 2*45 4-4»! 10-1" 2-56 11-08 6-59 8-08 Zidani most 12-54 H-03 1-30 4-49 2-08 8 52 6-50 8-08 _ _ —T" 10-31 3-07 11-18 7-15 8-1« Hrastnik. . _ — _ 4-23 1-30 8-14 6-34 7" 4-45 _ — 10-ŠB 3-15 11-25 7-2« 8-25 Trbovlje . . 12-20 — — 4-14 1-23 8-03 6-27 7-43 4-52 _ ' — 10-47 3-23 11-32 7" 8-32 Zagorje. . . 1213 — — 4-06 !-16 7-53 6-20 7-35 ll-oo 3-53 11-43 7.57 8->J 8-43 Sava .... _ _ _ 3-54 1-05 7-36 6-08 7-23 5"10 _ _ 11-11 3-45 11-52 8-52 Litija .... 11*56 — — 3-44 12-56 7-22 5.59 7-U __ _ _ 11-23 3-5U 12-02 8-JH 9-02 Kresnice. . _ — — 3-32 12-4(1 7-08 5-4>, 7-03 — — H-37 11 •4" 4-09 4-19 12-14 12-23 8-5(1 9-iš 9-14 9-24 v.Laze .... Zalog.... * - — —- 3-19 3-09 12-35 12-2(1 6-51 6-30 5.35 5-2., 6*51 6 ~ 5-42 5-47 3-51 3-MI 5*54 5-i 12'01 12-35 4-3« 4-55 12-34 12-58 7-40 9-33 9-35 P-j. Ljubljana 11*25 11*19 Q-53 H 9-45 U-50 H-42 2-57 2-37 12-15 11-20 9*15 614 5*15 5-03 6*30 _ _ .—. 1-08 7-2 MBrezovica . Preserje . , j _ — 2-25 — 9-03 — _ _ 1-Ot 5-16 1-17 8-02 — — 2-15 10-59 8-54 4-43 1-1» 5-32 1-32 8-1! Borovnica . — — — 2*06 10-49 8-44 4-33 6-41 4-52 6-53 2-o.'i 6-13 2-14 8-»S Logatec , . 10 36 — — 1-43 10-23 8-20 4-0= _ 2-22 fi-30 2-31 g-15 Planina . . — — — 1*30 10-08 8-08 3.49 7-02 _ _ 2-šu 643 2-43 g" Rakek . . . t 1019 _ — 1*21 9-" 7-59 3-3b 7-1» _ 7-2« 3-07 7-04 3-04 9-S Postojna. . 10*05 — 10-M 1*03 9" 7-42 3-15 _ _ 3-23 7-15 3-15 10-03 Prestranek — — — 12*50 9*" 7-2!) 2-5f 7'43 5-43 7-54 3-44 8-05 3-36 10-1» Št. Peter . . 9*47 8-22 10-12 12*40 9-13 7-20 2-45 8'ii 8'« 7 (5-oe 6-46 8'22 9'0S 4-2i B-ši 8-59 , 9-56 4-14 5-06 0 M ..Divača . . . jNabrežina . I 9*13 i 8-27 7-M 7-in 9-3S 8~ 11*56 1051 8-23 7-K iz Reke 1-4.1 12-29 9'lš 7-1C 9'Sf 6-Tr 10-25 5-35 06 1 > 1 prih. Trst od. 1 7*55 |*5 ; 8-" 9*55 6*0( 11"» Milostiva gospa! Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav n94 104-9 Prve ljubljanske velike pratarne za kavo? Sprejme se prodajalka, kakor tudi poslovodja popolnoma samostojen delavec za večjo trgovino z mešanim blagom pri 1401 3-2 J. KrtlŠOUiC Jesenice (Gorenjsko). se išče pod ugodnimi pogoji. Vstop takoj ali po dogovoru. Kraj lep, prijazna okolica, v poletnem času veliko tujcev in izletnikov. Ponudbe na poštni urad Dovje, Gorenjsko. 1377 6-6 AndroDotfon" (iznaidite,jp-Herr- y 9 FTIIUI V|/V^Vll mann, zg. Poljskava.) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 12 odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljate* v Ljubljani pri gosp. VflSO PetriČtf-U. V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu. * po celem svetu znani so naši čudovito po ccni čevlji. Moški štiljetni, trpežni, s čepico..... par gld. 2'90 Moški čevlji na tra- kove, trpežni in eleg. ,, „ 3-25 Damski čevlji na tra- kove, lični in trpežni „ „ 2-90 Damski čevlji na tra- kove, črni in barvani, solidni in praktični „ „ 1-80 Otroški čevlji na tra- kove, črni in barvani, solidni in praktični 1» n 1 | Specialiteta: Goodyear svetovno blago. AIInA#l rprodaja izdelke Alfred rrankel tvornice za čevlje komanditna družba. v monarhiji. Podružnica v Ljubljani le v Spital. ulicah 9. Zastopnica: Josipina Herrisch. *J Se ustavi samo od 1. junija do 31. avgusta. Nakup In prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. K u lastna z v r š i t e v naroči! na borzi. Menjarična delniška družba „11 KktCIJ K" I., VVollzeile 10 in 13. Dunaj. I., Strebelcasse 2, Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih trlavnfo. 18 150—74