Revija za geografijo – Journal for Geography, 18-1, 2023, str.99–110 105 Slika 10: Dr. Jurij Senegačnik, prejemnik Ilešičevega priznanja za leto 2023. Vir: Konečnik Kotnik, 2023. Mednarodna regionalna razvojna konferenca in 34. Sedlarjevo srečanje 16. in 17. 11. 2023, Maribor Aleksandra Pepevnik, aleksandra.pepevnik@student.um.si Klara Jamrošić, klara.jambrosic@student.um.si Klemen Bedoek, klemen.bedoek@student.um.si Regionalna razvoja agencija za Podravje – Maribor, Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije ter Ekonomska poslovna Fakulteta Univerze v Mariboru so 16. in 17. novembra 2023 organizirali Mednarodno regionalno razvojno konferenco in 34. Sedlarjevo srečanje. Dogodek je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Osrednja tema konference je bila oblikovanje regionalne politike v Sloveniji. Do oblikovanja regionalne politike se pristopa na različne načine, iz različnih stališč, saj zadeva številne družbene skupine in človeške dejavnosti. Namen konference je bil iz čim širše perspektive razpravljati o izzivih, potrebah, prednostih in slabostih ustvarjanja regionalne ravni upravljanja v Sloveniji. V ospredju je bil potek oblikovanja regionalnega razvojnega plana. Prispevki konference so zajeli pet tematskih sklopov . Prvi je bil razmislek o regionalni politiki. Razprave so temeljile na vprašanju kaj pravzaprav so regije in kako jih opredeliti. Regije naj bi zmanjšale dohodkovne, izobrazbene, razvojne, politične in druge neenakosti med občinami in omogočile enake možnosti za vse. Drugi tematski sklop je bil namenjen razpravam o spremljanju in vrednotenju regionalnega razvoja. Izpostavljena sta bila problema pridobivanja podatkov za spremljanje regionalnega napredka in neenotnost kazalnikov. Za celostno oblikovanje regionalne politike je potrebno uskladiti podatke, zakone in razvojne rešitve na nacionalni in medobčinski ravni. Tretji tematski sklop je bil posvečen prostorskemu načrtovanju, mobilnosti in zeleni rasti. Zadeva različne deležnike kot so lokalne skupnosti, regionalne razvojne agencije, univerze in podjetja. Področja kot so industrija, izobraževanje, ohranjanje narave, promet in drugo je primerno in zaželeno obravnavati na regionalni ravni, ker lahko na tak način dosežejo svoj najvišji potencial. Prilagajanje podnebnim spremembam, doseganje energetske učinkovitosti in ustvarjanje okolju prijaznih praks so področja, ki zajemajo širša območja kot so občine, lažje pa je delovati na ravni regije kot na ravni države. Socialna vključenost je bila četrta obravnavana tema. Komunikacija z javnostjo in družbenimi skupinami, na katere neposredno vpliva razvoj regij, je ključen element za izvajanje sprememb in pospeševanje uspešnosti projekta. Poročila 106 Peti tematski sklop je bil namenjen razpravam o tehnoloških napredkih v regionalni politiki, ki je podlaga za hitre spremembe, nemotene razpravljanje in doseganje soglasja. Ključni poudarek je bil, da lahko slovenske regije dosežejo napredek, če se bodo prizadevale za trajnostni razvoj in dosego krožnega gospodarstva ter uvajanje pametnih mest in regij. Slika 12: Govor ministra za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksandra Jevška. Vir: RRA Podravje - Maribor, 2023. Slika 11: Predavanje na 34. Sedlarjevem srečanju. Vir: RRA Podravje - Maribor, 2023. Vir: RRA Podravje - Maribor. (b.d.). Mednarodna regionalna razvojna konferenca in 34. Sedlarjevo srečanje. Pridobljeno 17. decembra 2023, iz https://rra- podravje.si/dogodki/mednarodna-regionalna-razvojna-konferenca-in-34-sedlarjevo- srecanje CEEPUS GeoRegNet poletna šola o regionalnem razvoju in podnebnih spremembah 4.-15. 9. 2023, Zadar Tilen Pasarič, tilen.pasaric@student.um.si V hrvaškem Zadru je med 4. in 15. septembrom 2023 potekala že 11. mednarodna poletna šola z naslovom »Regional development and climate change – geographic perspectives« ( Regionalni razvoj in podnebne spremembe – geografski pogledi). Poletna šola je potekala v okviru programa CEEPUS in njegove geografske mreže GeoRegNet (Geographical Regional Network). V to mrežo je vključenih 20 partnerskih univerz, vključno z univerzami v Mariboru, Kopru in Ljubljani. Poletne šole se je udeležilo 18 študentov, kateri študirajo na dodiplomskih, podiplomskih in doktorskih programih, med njimi so bili tudi trije študenti iz Univerze v Mariboru, in sicer dva iz dodiplomskega programa in eden iz doktorskega. Poleg udeležencev iz Slovenije so bili na poletni šoli tudi študenti iz Češke, Slovaške, Romunije, Poljske, Bosne in Hercegovine, Kosova, Hrvaške in Ukrajine. Letošnji gostitelj je bil Oddelek za geografijo Univerze v Zadru. Predavanja in delavnice je izvedlo pet gostujočih profesorjev iz štirih različnih držav, med njimi Irma Potočnik Slavič in Sara Mikolič z Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Peter Kumer z Oddelka za geografijo Univerze v Mariboru. V času poletne šole so v dopoldanskem času potekala predavanja, kjer smo se študenti seznanili z različnimi pogledi na izbrane geografske teme. V popoldanskih urah pa so potekale delavnice, katerih namen je bil uporaba pridobljenega znanja iz