sairi S!
Posamezna številka stane 60 vinarjev,
11. številke.
Maribor, dne 18. marca B20,

List ljudstvu v pouk in'zabavo.
Irhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem nt dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja naj !>oravništvo »Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če «nteegtjo 4 strani 40 vin., na 8 straneh'60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta ste». 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. £« inserate se plačuje .od enostopne petitvrste za enkrat K 1'80. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inserati^se sprejemajo do torka opoldne.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Žalostna zapuščina prejšnje demokratično
socijalistične vlade.
Sedanja Stojan Protičeva vlada krmari našo Jugoslavijo s pomočjo in s sodelovanjem Narodnege predstavništva. Dan na dan se vršijo v Beogradu parlamentarne seje, ki nam razkrivajo za našo državo naravnost usodepolne grehe — zapuščino prejšnje demokratično socijalistično vlade. Iz teh dosedaj odkritih grehov demokratov in socijalistov lahko uvidimo, zakaj so se branili ti ljudje vladnega nadzorstva — parlamenta in zakaj so napeli vse moči, samo da so se obdržali tem dalje pri vladnih koritih.
Iz žalostne zapuščine demokratov in socijalistov je. razvidno, na kako sebična in osebno d bička-željna pota lahko zaide vlada, ki ne čuti, nikake odgovornosti ne pred parlamentom in še manj pa pred «arodom.
Sedaj sklicani poslanci kar strmijo in se Čudijo, kako se je moglo tako slabo, da brezobzirno zapravljivo gospodariti z državnim — ljudskim premo -ženjem. Naša glasila so objavila, da je prejšnja de mokratično socijalistična vlada prav do dna izpraznila vse državne blagajne in povrh je še napravila 1 in 54 milijarde nepokritega dolga. Prejšnji prehranjevalni minister, ki je,bil socijaldemokrat, je tako vzorno vodil prehrano, da bi se bil zadolžil, ako bi bil »linistroval eno leto nad 1 milijardo. Pri vsem tem slabem prehranjevalnem ministrstvu pa je imel, čutil in dobil naš kmetski narod presneto malo, da sploh imamo v Beogradu kako ministrstvo, ki vodi in ba-ranta s prehrano. Naše žito in meso sta romala v Avstrijo, doma v naši lastni državi pa je gromadil prehranjevalni minister socijalist eden državni dolg na druzega. Zakaj in odkod ti dolgovi v prehranje pralnem ministrstvu znaj Bog, prejšnji prehranjevalni Minister in socijalni demokrati.
Prehranjevalnega ministra vreden sodrug je bil prejšnji linančni minister demokrat dr. Veljkovič. O tem gospodu1 je izpovedal sam sedanji ministrski
predsednik Protič v pričo parlamenta, da jo izvabil ljudstvu na prevarljiv način 1 milijardo pri kolkovan-ju bankovcev in to na škodo naroda in da je celo to svoto potrošil. Ubogo priprosto kmetsko^ ljudstvo je moralo državi odstopiti pri kolkovanju 20%, da si je s tem denarjem zakrpal nikdar polni žep demokrat, finančni minister ar. Veljkovič.
Sedanji ministrski predsednik Protič je tudi javno izpovedal v parlamentu, da bo vztrajala sedanja vlada tako dolgo pri vladnem krmilu, dokler ne bodo razkrinkane, dokazane in narodu obelodanjene vse goljufije, poneverjenja in slabo gospodarstvo prejšnjo demokratično socijalistične vlade.
Seve, ta preizkava teh nesramuo brezobzirnih demokratično socialističnih vladnih grehov naše li beralce in socijaliste peče in grize, da vpijejo po svojih glasilih o klerikalnih lažeh, nemožnosti in nede -lavnosti sedanje beograjske vlade v kateri so zastopani kot ministri možje, ki se čutijo odgovorne za svoje vladno delovanje narodu, ki mora; plačevati davke ter vzdrževati državo.
Očitek greha boli vsacega, Vendar z državnimi grehi naših političnih nasprotnikov moramo na dan, da ljudstvo uvidi in spozna, kdo je njegov prijatelj demokrat — socijalist ali mož krščanskega prepri -čanja, kakor so: dr. Korošec, Jankovič in Roškar.
Radi teh nezaslišanih državnih grehov demo -kratov in socijalistov pa ima sedanja Protičeva vlada tudi težavno stališče, kako vse te napake in zamude in slabo gospodarstvo vladnih prednikov popraviti, vrediti in preiti v pošteno delavni vladni delokrog.
Prepričani in uverjeni smo lahko, da ima se -danja vlada dobro voljo vse krivice, ki jih je zakri -vila prejšnja vlada nad našim narodom, popraviti p< možnosti in dati narodu priliko, da se izreče v pro stih volitvah, katera stranka^. in kakšni možje da bodo vladali našo kmetsko Jugoslavijo v prihodnje.
Za viničarja in za kmeta.
Socijalni demokratje so se z vso silo vrgli n» naše kmetsko ljudstvo, zlasti na kmetske delavce ir» viničarje. Zakaj ? Volitve se bližajo in socijalni demokratje bi radi dobili večino, da bi potem gospodovali nad vso državo. Dozdaj so socijalni demokratje organizirali samo tovarniške delavce. V Jugoslaviji pa je teh prav malo, samo 13%, zato si hočejo pomagati s kmetskimi delavci in viničarji. Zato jih lovijo, vzbu -iajo v njih nezadovoljnost, hujskajo jih k štrajkom in jim obljubljajo vinograde in vrhe (viničarije) sedanjih gospodarjev. S tem
razdirajo edinost,
ki je doslej vladala na deželi med gospodarji in njihovimi delavci in viničarji. Obojih usoda je tesno spo* jena. Ce je gospodarju, kmetu dobro, če mu kaj zraste, ima tudi delavec, viničar, hlapec in dekla od tega korist, boljšo hrano, kar je glavno:' če pa kmet slabo pridela, stradata oba, kmet in viničar. Kmet ins delavec sta se doslej tega tudi zmirom zavedala, da. eden brez drugega ne moreta živeti, da sta drug na drugega navezana. Zato je bilo dozdaj na Slovenskem, bodisi v Slovenskih goricah, bedisi v Ljutomerskih goricah, tako lepo razmerje, taka vzajemnost in zastopnost med viničarjem in kmetom. Oba sta se čutila kakor eno družino. Kmet potrebuje viničarja vj goricah in za drugo delo, za mlat, košnjo itd., viničar pa potrebuje kmeta, da mu da življenje, m» ',.>< je in pripelje, česar potrebuje. Zdaj pa pridejo socijalni demokratje in hujskajo viničarje na kmeta! So-cijaldemokraški nauk uči boj enega stana zoper drugega in hoče, da bi samo delavski stan zavladal nad vsemi drugimi stanovi in jih uničil. Samostojna kmetijska stranka hoče, da bi samo kmet zagospodoval nad vsemi drugimi stanovi. Ne eno in ne drugo ni pravo. Bog je ustvaril različne ljudi in hoče različne stanove, eden stan je drugemu potreben, zato uči krščansko načelo, da so vsi stanovi enako potrebni in enako vredni. Nobeden stan ne sme nad drugim za-
r .
LISTEK.
fjanuš .Goleo*
: * 5TÍS1
lili«
Povest čudaka.
Kakih zakrnjeno samskih posebnežev ne dobimo samo po mestih, ampak tudi med tržkimi izobraženci. Vzroke družabne posebnosti posameznih čudakov najdemo navadno v udarcih usode, ki so zadeli jrečkrat take posebneže, dokler so še bili prav navadni ljudje.
Ti usodni udarci so rodili posledico, da so se prizadeti ločili, odvrnili od vsakdanje, človeku potrebne družbe in krenili na čisto samostojno, posebno -tudaško pot. Največ takih čudaških životarcev izsledimo med samci, nadutimi umetniki ter vinskimi pobi atimi. Ti posebneži in življenjski čudaki so posebne vrste ljudje, ki navadno zanimajo javnost, dasi reljajo večkrat med navadno na družabnost naveza -nimi zemljani kot na pameti napeto predolgi ali pa pristriženi — norci. Ljudje označijo takega posebneža s kratko sodbo: Glejte ga, je malo prfaknjen, ko j i nekdanji Remšničani so rekali: na pameti pah-«jen.
Tak življenski čudak in samski posebnež je bil tudi g. Brložnikov Tone. Ni bil umetnik, ampak tržki doktor vsega zdravilstva, bolj kratkopostavni, de-belušasti in rdečelični samec, ki se je pred javnostjo ognil ženške kot sam bognasvaruj znamenja rra križ. ¡Tržani in okolica, kjer se je bil naselil pred leti, so ga poznali samo kot dokaj spretnega zdravnika, ki je občeval po človeško edinole z bolniki, med živalstvom pa s petelini in s svojim bernhardincem Bun -cJušem.
Od tega je že dokaj let. ko se je nastanil naš doktor Anton Brložnik v slovenskem trgu v zasebni hiši, kjer si je najel celo pritličje. Po celem trgu se
ie zganilo, kakor v panju čebel, ko je došel glas — novi zdravnik je še samec in za ženitev ravno primerne starosti.
Vsi tržani so bili radovedni, kakšen da je in bo ta novi zdravnik. Največ zanimanja in zavednega pričakovanja pa je povzročilo naznanilo doktorjevega prihoda pri samskem ženskem spolu, ki željno rabi moške podpore skozi življenje liki fižol na kvišku podporni kol.
To je bilo bridko in od pamtiveka največje razočaranje za vse tržane, ker se je pripeljal g. doktor v trdi noči, začel koj drugi dan izvrševati zdravniš -ko pomoč, predstavil pa se ni prav nikomur, še žu -f anu in na sodni,ii ne. Kdor ga je hotel videti, ga spoznati in se ga nagledati od pet do glave, je moral k njemu z izgovorom, da je pokvarjen in rabi izven lastno telesnega popravila po zdravniški pameti in roki.
Dr. Tone Brložnik ni hodil iz svojega stanovanja pri svitu žarkov dnevnega solnca. Toliko so po-gruntali vsi tržki radovedneži obojega spola, da je dobival g. Brložnik vsakdanjo hrano od bolj samotar-ske gostilničarke vdove Johance, pa zavžival jo je le doma prav sam med štirimi stenami v pasji družbi svojega edinega prijatelja — bernhardinca Bunduša.
Kratko malo, tržani so rekali: g. doktor je čudak in posebnež; nadebudne tržke samice pa, ki so hrepenele po življenski opori moške fižolovke, so ga označ le kot prav prismoienega — norca. No, g. Tone Brložnik pa se ie dokaj malo zmenil za to javno obsodbo svoje tržki družbi potrebne osebnosti, menda ker niti zvedel ni o n;ej, ampak je le živel v izvrševanju svo;ega zdravniškega poklica. Bolniki so ga hvalili, ker je razumel svojo stroko, imel lepe uspehe in ni .bil oderuh priprostih ljudi.
Zgodilo se je pa tudi po parkrat na mesec, da naš doktor ni maral niti za človeško družbo bolnikov. Tako ob boli svojh duševno meglenih in hudournih dneh ie zaklenil duri svojega stanovanja. Pred vrata pa se je takrat vsedel zvesti stražnik doktorjev. —
Bunduš, ki je z zamolklim renčanjem in nevarnim ka« zanjem zob pregnal vsakega, ki je hotel imeti opravka z gospodarjem. Taka duševna nevihta se je raztegnila pri g. Brložniku skozi celi dan, drugega jutra pa so bila vrata njegovega stana odprta in renčeči Bunduš je stiskal pokorno rep med noge, ležeč pod mizo doktorjeve ordinaoijske sobe.
Ljudje so izpočetka godrnjali nad temi nepredirnimi doktorjevimi družabnimi oblaki, a ker gospodi ni popustil od svoje nerazumljive navade, so mu odpustili s časom one črne dni v mescu in prihajali po zdravniško pomoč ob Brložnikovih vedrih in duševno jasnih dneh.
Živel je pač naš g. zdravnik še v onih bolj starih časih, ko je bila šolana zdravniška pomoč nekaj bolj beli vrani podobnega na deželi in ko javna oblast ni imela moči pregnati kujavega samotarca iz brloga štirih sten.
Ob duševno vedrih dneh je dr. Brložnik zdra -vil dokaj postrežljivo vse bolezni, ki mrcvarijo ta pomilovanja vredni Adamov rod. Od bolnikov, če smemo rabiti ta izraz, so ga sovražili edino le tržki ia okoliški pretepači. Ako je prišel kateri k Brložniku z rano in telesno odprtino, ki je bila povzročena 0(1 pretepaškega noža, kolca ali planke, ga je krpal g. doktor s šivanko, nožem, prevezo in obvezo tako občutno, da je vzdihnil vsak razbojniški bolnik pred odhodom: Preklicani ded, sedaj si opravil na meni svoj konjederski posel, pa ga ne boš nikdar več. Poginem rajši za grabo kot pes, samo k temu doktorja 1 ne grem nikdar več po zdravniško pomoč in spričo-» i valo za sodnijo.
Torej v navadno človeško družbo ni zahajal g. dr. Brložnik, baš radi tega ni bil priljubljen ne pri tržanih, še manj pa pri tržankah, ker je bil samec , ki se je ogibal vsakega izvenslužbenega stika z ženskim spolom.
Edina prosta zabava, s katero se je kratkočasil čudak dr. Brložnik, je bila petelinova pečenka, dok torjev bernhardinec Bunduš in polič dobrega vina.

2.
slovenski «ospodar.
18 marca 1920
gospodovati in si na škodo drugih stanov pomagati, smpak v medsebojni vzajemnosti in zastopnosti si naj drug drugemu pomagajo in si skušajo zboljšati stanje. Samo en razloček pozna krščanska misel med stanovi: da je namreč treba najprej in predvsem pomagat^ tistemu stanu, ki je pomoči najbolj potreben. Pa to se mora zgoditi tako, da drug stan pri tem ne trpi škode. Viničarskemu stanu in kmetskim delavcem je treba pomagati, ampak tako, da pri tem kmetski stan ne bo trpel škode. V medsebojni vzajemnosti se mora to urediti, ne pa z bojem, nekrščanskim bojem med obema stanovoma, kakor ga uči brezverska so -eijalna demokracija!
Sieer pa bi viničarji s tem
saini sebi najbolj škodovali,
če bi aapovedali boj kmetu. Recimo da viničarji in kmetski delavci začnejo štrajk. Kdo jim bo pa dal jesti? Ali socijalni demokratje, ki jih zdaj hujskajo k štrajku? Ti sami dobivajo hrano z dežele, od kmeta! In če viničarji štrajkajo par tednov ali par mescev? Al?>je s tem komu pomagano? Kmet ima seveda škodo od štrajka, pa toliko bo vendar s svojimi domačini še pridelal, da bo mogel živeti. Ali kaj bo z viničar-jem ? Z njegovimi otroki ? Ali bo kmetu s silo živež jemal? Ali bo kradel? To bi bilo po socijaldemokraš-kih naukih pač dovoljeno, ki pravijo, da mora biti vse skupno in da ni razločka med mojim in tvojim. A krščansko to ni. Naši viničarji pa so krščanski ljudje! Pa dolgo tudi ne bo kaj jemati, če bo kmet samo toliko pridelal, kolikor potrebuje za lastno družino. In potem sta oba uničena, oba stradata, kmet in viničar In posli: pa tudi socijalnim demokratom, ki zdaj hujskajo viničarje k štrajku, bodo začeli pajki presti po želodcu!
Ali ni lepše
tako razmerje med kmetom in viničarjem, kot je bilo dozdaj? Kakor so si viničarji in kmetje sami uredili, brez socijalnih demokratov ? Viničar opravi kmetu delo v vinogradu ter mu hodi še na dom na delo. Kmet pa da viničarju za vinogradniško delo stanovanje in najemnino, njivo, krmo, drva, pa tudi drugo delo mu plača v življenju, ne v denarju. V mariborski okolici je urejeno približno tako: Viničar opravi vinogradniško delo: rez, dvojno kop in vez. Zato ima prosto stanovanje, najemščino ali štunt (na 1 oral vinograda blizu 100 K), njivo (na 1 oral vinogradniškega dela 'A do 1 oral), krmo (na 1 oral vinograda za 2 glavi živine) in drva, kolikor potrebuje. Ce ima obdelovati 2 orala vinograda ali še več, dobi temu primerno več zemlje, krme itd. Za drugo vinogradniško delo (kot -lanje, škropljenje, tretja kop) dobi posebej plačilo, kakor aa vsako drugo delo.
Pa višje plače!
Tako hujskajo socijalni demokratje! Ravno s tem najbolj kažejo, da razmer na deželi prav nič ne poznajo! Saj računa kmet in viničar ne delata v denarju, ampak v življenju! V denarju plača, ki jo dobi viničar ali delavec, res ni velika. Pa saj denarja splošno niti noče, ampak reče: Cujte, oče, dajte mi rajši življenje! Da zopet vzamem primer iz mariborske okolice: Tu dobi viničar ali delavec n. pr. za 10 dni dela od kmeta 1 ogon njive, ki mu jo kmet zorje in poseje. Na 1 ogon mu zraste približno poldrugi mernik (mecen) koruze. Ali: za 8 dni dela dobi od kmeta 1 ogop za korenje ali krompir, kar da tudi po 1 mernik. Koliko ta živež stane sedaj v denarju, pa
itak vemo. Ce viničar potrebuje, mu da kmet tudi ve« zemlje. Poleg tega ima delavec ali viničar pri kmetu hrano in pijačo, pa še mali otroci pridejo h kmetu k obedu. K praznikom, za Božič, Velikonoč, Binkošti. dobi viničar od gospodarja večinoma piti, če ne vino, pa pijačo. Ce gre gospodar v klet in je z viničarjem zadovoljen, tudi pokliče viničarja in ga razveseli s kupico vina ali pijače. Tudi sadja da kmet viničarju, da si na ravi jesih ali pijačo. Ce ima dober viničar gostijo, tudi tistikrat kmet rad prispeva z vinom ali pijačo, to pa v sedanji draginji precej pomeni.
Tako so si kmetje in viničarji svoje medsebojno razmerje sami lepo uredili. Tako je po navadi. Seve so tudi izjeme. Niso vsi kmetje taki, pa niso vsi viničarji taki. A kmet, ki viničarjem in delavcem ne da, kar je prav, kmalu občuti kazen: Noben viničar noče v njegovo kočo in delavci mu ne pridejo delat. Pa tudi viničar, ki ne dela rad in ni pošten, ne dobi z-lahka viničarij^ in si nikoli nič ne pripravi. Pri dobrih, pravičnih gospodarjih pa so viničarji radi in dobrega, poštenega viničarja ima gospodar rad.
Viničarji
v gosposkih viničarijah
so pač splošno na slabšem. Ti imajo plačo samo v denarju in še to majhno, ponekod 2—4 K na dan in brez hrane. Tak viničar seveda ne more živeti. Ako viničar od gospode zahteva več plače tam, kjer dobi samo denar, ne pa hrane, je to popolnoma upravičeno. Ce bi pa zahteval višje plače pri kmetu, kjer je imel doslej življenje, pa mu bo tudi kmet za živež in polje ter druge potrebščine zaračunal v denarju po sedanjih cenah. In potem bi bil vinjMr precej na slabšem.
Vrhe in viničarije dobite!
Tako slepijo socijalni demokratje naše viničarje, da bi jih dobili na svojo stran. Vsakdo ve, da pri zemljiški preosnovi ali agrarni reformi ne bodo prizadeti navadni kmetje, ampak velikaši, ki sami ne delajo na posestvu. Ce bi socijalni demokratje delili zemljo, bi jo pač v prvi vrsti dali tovarniškim delavcem, ne pa viničarjem! Enkrat so delili socijalni demokratje v Jugoslaviji zemljo: razdelili so jo med same socijalne demokrate, ki niso znali z zemljo kaj zair četi in so jo celo zanemarili!
A v mariborski okolici so marljivi viničarji sami že izvršili agrarno ali zemljiško preosnovo, pred-no še so socijalne demokrate poznali, Marsikateri viničar je že s svojo skrbljivostjo, štedljivostjo in marljivostjo prišel na svoje. V eni sami vasi blizu Maribora je devet malih in srednjih posestnikov, ki so poprej bili viničarji, pa so si s svojo pridnostjo pripravili lasten dom. V isti župniji pa so bili tudi taki viničarji, ki so iskali majhne viničarije, malo dela, da so lahko hodili v mesto na delo in tam imeli veliko plačilo, seveda samo v" denarju; pa nobeden izmed teh še ni prišel na svoje, čeravno so imeli v denarju mnogo večjo plačo, kot viničarji, ki so hodili kmetom na delo, pa dobili od kmeta živež in kar potrebujejo za življenje.
* i
V marsičem bo treba na novo urediti razmerje j med viničarjem in kmetom. Uredi se naj tako, da bo prav za oba stanova, ki sta tako drug na drugega navezana! Uredi se naj na krščanski podlagi medsebojne vzajemnosti in zastopnosti, ne pa medseboj -nega boja in razdora, kakor ga hočejo zanesti med naše kmetsko prebivalstvo socijalni demokratje!
Avstrija.
V Avstriji vlada silnoj pomanjkanje premoga. Avstrija je prisiljena ustaviti ves železniški promet za 1/. t., m. Vse železniške pristojbine so se pe-| višale v Avstriji šo za enkrat toliko, kakor so zna-
šale dosedaj
Bolgarija.
Politični ogled.
Jugoslavija.
V Beogradu so vršijo seje Narodnega pred stavništva. Seje so precej burne," ker jih skušajo o-nemogočiti razni demokratski poslanci. Ministrski predsednik Protič razkriva pred parlamentom slabo in škodljivo delovanje prejšnje demokratsko socijali -stične vlade. Prejšnjemu finančnemu jininistru Veljko-viču je očital Protič, da je izvabil ljudstvu pri kolko-vanju denarja 1 milijardo na škodo naroda in da je to svoto potrošil. Na to obdolžitev se jo zagovarjal Veljkovič dokaj klaverno. Protič namerava razgrniti narodnim zastopnikom celo slabo gospodarstvo prej -šnje vlade.
Pri sejah parlamenta so na dnevnem rodu tudi prepiri radi kvoruma.
Razni demokratski poslanci psujejo na grdo nedostojen način poljedeljskega ministra — kmeta Roškarja. Tako nečuvano postopanje liberalcev, osobito demokratskega kolovodje Pribičeviča, si bo zapomnilo naše kmetsko ljudstvo pri bodočin volitvah. Kdor sramoti kmeta pred parlamentom, ni njegov prijateij. Taki, laži kmetski prijatelji so srbski demokrati in njihovi bratje naši liberalci.
Predsednik kluba neodvisnih poslancev dr. Smodlaka se poteguje za preosnovo sedanje vla^-de. V to preosnovano vlado bi se naj pritegnili oni demokrati, ki niso za Pribičevičevo politiko. Ako se bo posrečila preosnova vlade, se bo s to preosnovo u-resničila že stara zahteva našega Jugoslovanskega kluba, ki je zahteval in stoji še danes na tem stališču, da naj bodo zastopane v beograjski vladi vse večje stranke. S predlogi dr. Smodlaka o preosnovi vlade se strinja1 JProtič m vse vladne stranko. Ce se bo prnosnovala beograjska vlada, se bodo po njenem vt^iedu preosnovale tudi vse pokrajinske vlade.
N o v i v o 1 i 1 n i r e d je že dotiskan in razdeljen med poslance. Slovenija bo obsegala dva volilna
okrožja. Eno volilno okrožje obsega, mariborski* celjski okoliš, Prekmurje in del Koroške okoli Velikovca. Drugo volilno okrožje je ostali del Slovenije s središči: Ljubljana in Novo mesto. Na vsakih 40.000 vo-lilcev pride 1 poslanec. Beograd voli 5, Zagreb 4 in Ljubljana 3 poslance. Volilno pravico imajo vsi nad 21 let stari moški. Volilo se bo po proporcu.
Naš parlament bo obravnaval pri prihodnji seji mirovno pogodbo z Nemčijo in davek na vojne dobičke.
Pc Hrvatski se vršijo občinske volitve. Sl-.oro pri vseh večjih občinskih okoliših zmaguje hr -vatska ljudska stranka. (Ista stranka, kot je pri nas Kmetska zveza).
Beograjska vlada je prepovedala vsak iz^oz živil iz Jugoslavije v druge drža/e. Deželni predsednik Slovenije dr. Brejc je zaplenil vse tran -¡j športe živil, ki so bili v Sloveniji in namenjeni ven iz s naše države v prid prehrane Slovenije.
Italija.
i Italijansko Nittijevo ministrstvo je poda-i lo ostavko, katero je sprejel, kralj. Kralj je baje imenoval že novo vlado in jo zaprisegel, i V I t a 1 i j i grozijo železničarji s splošno stavko.
Nemčija.
V Nemčiji je izbruhnila zadnje dni velika vojaška revolucija,, ki je strmoglavila prejšnjo vlado. Predno je pobegnila stara vlada iz Berlina je pozvala vso nemško delavstvo na splošni štrajk. Tozadevno odredbo je pa stara vlada že preklicala. Sedaj se vršijo med staro vlado in revolucionarji pogajanja, za sestavo novo nemške vlade na širši podlagi. Nova vlada bi naj obstojala iz strokovnjakov, deloma iz prejšnje, deloma iz sedanje revolucionarno vlade.. Ta nova vlada bo razpisala v dveh mescih volitve v državni zbor in bo izvršila tudi volitev državnega predsednika. Državna oblika Nemčije ostane tudi za naprej ljudovlada. Državni preobrat ,v Nemčiji se je izvršil po večini brez krvavih izgredov.
Na Bolgarskem pripravljajo zakon o delni zaplembi velikega kapitala.
Rusija.
Boljševiška Rusija je pripravljena nasto* piti in začeti mirovna pogajanja s sosednimi državar mi. Rusko boljševiško vlado je priznala Amerika te se bo začela z njo pogajati o sklopu trgovinske pogodbe.
Amerika.
Amerika vztraja na stališču, da morajo ki iz Carigrada»
[Kmetska Zveza.
Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 25. t. m. bo pri nas shod Kmetske Zveze za domačo in sosednje župnije. Natančneje na plakatih.
Sesterže pri Majšpergu. V hiši g. Zdr. Sagdaina bo dne 21. marca popoldne ob treh shod Kmetske Zveze. Govori g. Krajnc iz Maribora. Somišljeniki, agitirajte za obilno udeležbo!
Loče. V nedeljo, dne 21. t. m., se vrši po prvem sv. opravilu shod Kmetske Zveze v Lo-čah. Somišljeniki, agitirajte za obilno ndeležbo!
Zreče. Na Jožefovo po prvem sv. opravilu bo pri nas shod Kmetske Zveze. Govori govornik iz Maribora.
Konjice • Na Jožefovo, 19. t. m. se vrši popoldne po večernicah v telovadnici deške šole občni zbor Katoliškega političnega društva v Konjicah po običajnem vsporedu. Govori urednik Krajnc iz Maribora. Somišljeniki, pridite v obilnem številu.
Sv. Lenart nad Laškem. Prihodnjo nedeljo, 21. t. m, se vrši pri nas po službi božji ob 11. uri predpcldne shod Kmetske zveze. Kot govornik pride g. župan Davorin Krajnc iz Velike Pirešice pri Celju. Somišljeniki od blizu in daleč pridite I
Mozirje. V nedeljo, dne 21. 1 m. priredi naša Kmetska Zveza podučno predavanja pri Kolencu po prvem sv. opravilu. Predaval bo o sadjereji priznani strokovnjak gospod nadučitelj Praprotnik, ki je v temu oziru zlasti v Gorrgi Savinjski dolini veliko storil in mnogim pomagal z umno sadjerejo do gospodarskega izboljšanja. Pojdimo se učit od tega izkušenega strokovnjaka !
Sijajen ljudski tabor v Slov, Bistrici. Dne 14.
t. m. se je vršil v Slov. Bistrici v dvorani hranilnice tabor pristašev Kmetske Zveze celega o-kraja. Nad 1000 ljudi se je udeležilo tabora. Naj-odličnejši možje, župani in drugi iz vseh župnij so bili navzoči. Prišli so tudi samostojneži in bivši štajerčijanci pod vodstvom Kresnika, Franca Novaka in Petroviča. Socijalne demokrate je vodil komunist Papež. Kot hišni gospodar je ot-voril zborovanje župnik Medved. Za predsednika je bil izvoljen župan Zafošnik, za podpredsednika župan Pnšnik in veleposestnik Kaukler. Govorili so: kmet Ivan Hlebič, nadrevizor Pušenjak, in urednik Žebot. Samostojni so že ired Hlebi-Čevim govorom začeli divjati in kričati. Med govorom nadrevizorja Pusenjaka so bili mirni. Tudi Žebota so nekaj časa mirno poslušati, a ko je govornik dokazoval, da je Samostojna popolnoma liberalna stranka, da so njih glavni voditelji liberalni advokati, profesorji in verižniki, so zagnali velik hcušč. Kresnik je bil bled kot stena. Nazadnje so se vendar ugnali. Zborovalci so sprejeli razne važne resolucije. Nasprotniki so glasovali tudi za zaupno Jugoslovanskemu klubu, dr. Korošcu in Ro škarju. Velika veselost je nastala med našimi, ko se je predlagatelj zahvalil „gospodom samostojnežem" za njih glasove. Kričači so bili zeleni od jeze in so jo urnih krač odkurili iz dvorane. Svojega namena, razbiti ta shod, niso mogli doseči, ker so se bali krepkih pesti naših vrlih fantov in mož. Predsednik Zafošnik je s klicem „Žr ijo Kretska Zveza!" zaključil ob pol dveh lju-i«- >.
Za Kmetsko i o je daroval Franc Malajner, gerent v Roj Fn Hočah, 50 K.
Slovenci širv~ naše liste!
18. marc* 1920.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 3.
Gospodarstvo.
Kmet podružnica Mariborski ekoliš. Opozarjamo še enkrat na občni zbor, ki se bo vršil v dvorani okrajnega zastopa (Koroška cesta 26) nedeljo, t. j. 21. marca ob 9. uri z naslednjim vsporedom : 1. Predavanje g. strokovnega učitelja Priola „O bodočih nalogah našega sadjarstva", 2. Viničarsko vprašanje, 3. Volitev delegatov za skupšino Slov. Kmet. družbe, 4. Poročilo tajnikovo, 5. Poročilo blagajnikovo, 6. Slučajnosti. Tukaj se lahko naznanijo in kratko pre-tresejo predlogi za občni zbor. Kakor kaže vspo-red, se bo ravpravJjalo o zelo važnih in nujnih stvareh ; zato naj ne izostane noben ud podružnice. Začetek točno ob 9. uri popldne.
Sv. Lovrenc na Drav. polja. Naša kmetijska podružniča zboruje v nedeljo, 21. marca po rani božji službi ▼ „Donau". — Po zborovanju «shod Kmetske Zveze. Govori g. Marko Krajnc iz Maribora.
Sv. Anton V Slo», goricah. Zborovanje kmetijske podružnice bo dne 25. marca. Predavanje o električni sili in njeni napeljavi v Slov. gorice. Predava govornik iz Maribora.
Slovensko čebelarsko društvo priredi na Jožefov« ob 1. uri popoldne javen podučen shod pri šolskem čebelnjaku v Rogatcu v svrho ustanovit /e podružnice za okraja Rogatec—Šmarje.
Glavno poverjeništvo ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani sprejema stranke vsaki teden izklučno in brez izjeme le v torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 13. ure. Ob drugem Časti ostane urad za stranke zaprt. Vsako notranje uradno poslovanje je nemogočo, če bi moralo maloštevilno uradništvo poverjeništva v vseh uradnih urah sprejemati stranke. Zato je omejitev uradnih ur za stranke v interesu dela in točnega poslovanja poverjeništva neobhodno potrebna.
Ker se razširja med konjerejci neresnična vest, da je zabranjen vhod v žrebčarno in žre-betišče na Selu pri Ljubljani, naznanjam, da je dovoljen vstop vsakemu, če se prijavi na žreb-čarni pri straži, v žrebetišču pri podčastniku; to pa zavoljo tega, da ne hodijo nepoklicanci in dvomljivi elementi v žrebčarno, pa tudi iz vojaških in veterinarskih ozirov. — Poveljstvo žrebčarne.
Za vinogradnike.
B. Skalicky, višji vin. nadzornik.
Ker nam bo letos najbrže primanjkovalo modre galice za škropljenje trt, oziroma ker bo galica zelo draga, gledati moramo, da se pre skrbimo s kakim polnovrednim nadomestilom za modro ali bakreno galico. (j
Tako nadomestilo je bakrena pasta Bosna ali Bosnapasta, to je sredstvo, ki je nekterim našim vinogradnikom, zlasti na Štajerskem že znano.
Bosnapasta je gosta zelenkasta maža (kaša), ki sestoji iz bakrenega klorica, razkisanega z apnom. Ako razmešamo 1 kg te maže v 100 litrih čiste vode dobimo enodstotno, IV2 kg pol-drugodstotno, 2 kg, dvoodstotno škropilno zmes, brez vsakega druzega pridatka. Ker vsebuje Bosnapasta baker učinkuje proti peronospori ali paležu na trti ravnotako dobro, kakor modra {bakrena) galica.
Bosnapasta je glede učinka proti paležu na trti popolnoma enakovredna modri galici. To je preskesil poleg mnogih drugih tudi podpisani aam. Kmetijsko ministrstvo v Nemški Avstriji je radi tega lani oddajalo vinogradnikom poleg modre galice tudi Bosnapasto.^	fgg
Pred modro galico ima Bosnapasta pa še naslednje prednosti:
1.	Odmerjena množina paste se razmeša v vodi in škropivo je takoj, v par minutah pripravljeno,
2.	f Apna ni treba škropivu dodati, ker je sredstvo tak© sestavljeno, da trte nikoli ne o-pali.
3.	Škropivo je sluznato, brez peska in smeti, zato ne zamaši škropihjMifai drži na trti bolje
4.	Pripravljeno škropivo se ne kvari tudi če stoji več mesecev, medtem ko je pripravljeno galično škropivo že po preteku enega dneva brez vrednosti.
5.	Sredstvo je ceneje kot galica. Vsled teh dobrih lastnosti je priporočljivo, da se tega sredstva tudi pri nas poslužujemo. Poskrbljeno je, da
se bode sredstvo v zadostni množini pri nas dobil». Kje, se bode ivedelo med oglasi v listih.
Tedenske novice.
„GosrrH_r" je izšel tokrat radi popravil pri strojih samo na 4 straneh. Prihodnja številka izide zopet na 8 straneh Objavimo prihodnjič v36 poslane nam dopise, katere smo morali tokrat odložiti radi pomanjkanja prostora.
Himen. Poročil se je dne 15. t. m. gospod Oskar Črnelc, bančni uradnik v Celju z gdč. Z ienko Kotnikovo. Bilo sreino !
t Umrla le V Konjicah po kratki, mučni bolezni (španski) blaga mladenka Terezija Sker-binšek v cvetu svoje mladosti, stara komaj 20 let. Sv. zakramente za umirajoče je nad vse spodbundno in pobožno sprejela. Bila je svoj čas cerkvena pevka in zvesta članica Dekliške zveze v Konjicah. Pogreba se je udeležilo o-gromno število ljudstva. M. G. arhidijakon Hra-stelj ji je govoril v slovo ob odprtem grobu, združen pevski zbor Dekliške zveze in cerkvenih pevk ji je zapel ganljivo žalostinko. N. v m. p.! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje!
Velik požar pri Sv. Križu pri Mariboru, v nedeljo popoldne proti noči ste gotovo opazovali izbruh ognja na visokem Žavcarjevem vrhu. Vsled neprevidnega ravnanja z ognjem se je vnela trava, grmičevje in vresje gozdnih nižjih parobkov na posestvu Gomilišarja, ter zanetilo ogenj v mladem smrekovem gozdu. Tekom nekaterih ur je stalo v ognju 15 d* 20 oralov smrekovega lesa. Prebivalstvo je hitelo na lice mesta, da bi zabranilo in omejilo gozdni požar, ki bi bil drugače gotovo objel ves Žavcerjev vrh. Požrtvovalno so posegli vmes kamniški og-njegasci. Ko je vse hitelo proti gorečemu gozdu, je vrgel veter na poslopja Žavcerjeve hube goreče vtrinke, in takoj je bilo vse v ognju. Žena najemnika je komaj rešila sebe in svoje otroke. Zgorelo je vse, tudi živina. Žalosten je pogled na uničeno živino: ostanki dveh volov, dveh krav, malega junčeka, deseterih ovc, štirih koz in dveh svinj. Skupna škoda uničenega gozda in poslopij z živino znaša gotovo nad 200.000 K. Mile darove za ponesrečence sprejema župni urad Sv. Križ pri Mariboru.
Ivan Semlca, trgovec v Šoštanju nam piše : V št. 8. „Gospodarja" me je nekdo imenoval botra liberalne Samostojne pod naslovom „Pogo revščin". Ker pa 15. februarja 1920 sploh v To-polšici nisem bil, ter nimam nikakega stika z omenjeno stranko, poživljam dotičnega dopisnika, da mi to dokaže nasprotno, sicer sem pri-moran ga javno imenovati, kar mu ne bode ljubo.
V Ribnici na Pohorju se bo 201etoica Mari jine družbe obhajala s tridnevnico po misijonarju iz Ljubljane vlč. g. dr. Alojziju Nastran od 22. do 25. t. m.
Dopisi.
Gornja Sv. Kungota. Nemškemu krimarji g.
Auderlu je oblast dala zapreti gosjilno, ker so se tam zbirali državi nevarni ljudje. To je bilo res pravo gnezdo Paskolovik sršenov. Vsi smo se sedaj oddahnili, ker vemo, da veje zdrav veter. Anderlu pa povemo: Ali vam je tega treba bilo? Čemu pa ste nasedli na limanice Paskole in Mer melje? „Čemu čez Pesnico v vas hodiš, če plavat ne znaš!" Upamo, da doleti šejtudi druge ptiče zasluženo plačilo.
Svetina. Pismonoša Heller se silno trudi po svojem rajonu za Paskolove pretepače. Mož širi krive govorice o shodu pri Gornji Sv. Kungoti. Če se ne bo poboljšal, bomo pristaši Kmetske Zveze prišli s šibo.
Sv. Anton V Slov. gor. V soboto 6. marca smo spremili na zadnjem potu Martina Kožar iz Brengove, očeta g. kaplana pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Bil je rajai veren katoličan in skrben oče svojim sinovom. Številen pogreb je pričal, kako priljubljen je bil pokojni pri znancih in prijateljih. Obitelji izrekamo globoko sožalje.
Boreči pri Ljutomeru. Mislim, da že dolgo niste ničesar čitali o nas. Sedaj pa moram nekaj poročati. Že večkrat se je čitalo, da tihotapci ne smejo voliti. Radi tega se je v naši vasici tako jezil nek posestnik, ki je s svojim sinom spravljal jajca in maslo v deželo gladu in si s tem zaslužil nekaj ničvrednih kronic, zdaj
pa zabavlja čez vse naredbe in se repenči kakor petelin Res bronce so lepe a sramota in poštenje pred ljudmi bi bilo še lepše za tebe in tvojega sina!
Sv. OŽbalt ob Dravi. Kaj si neki mislite, da se iz tega kota nihče ne oglasi, ko je po drugod vse nekako bolj živahno. Vse je še pri nas zaspano, niti shodov si ne upamo prirediti. Res je, da nas je samo mala peščica. Še čudo, da se samostojneži ne prihrulijo v naš kot. Imamo neke vrste pijavk, ki sesajo nas uboge, pa zdaj še rajši zamolčim njih imena, pa bo v drugič prišlo prav. — Tudi tukaj imamo prav prijazno zimo, kakoršne še ne pomnimo. Ali bo tudi spomlad tako mila in poletje, Bog zna. Mnogi si snega želijo že celo zimo, kakor oni, ki imajo mnogo lesa in drv po hribih, ker jih ne morejo tako lahko spraviti brez snega. Oškodovani smo tudi mi „flosarji", ker ne moremo spravljati naših splavov po Dravi prot' Beogradu, kajti voda je nhka, lesa pa imamo precej že pripravljenega, Tudi elektrarna na Fali na:ii dela precej sitnosti, Prej so obljubili „flosarjem" odškodnino, sedaj se pa ne zmenijo nič več.
Laški okraj. V nedeljo, dne 29. svečana, je • -mela kmetijska podružnica v Laškem podučno predavanje o sadjereji. Predaval je g. sadjerejski inštruktor Humek iz Ljubljane. Predavanje je bilo precej dobro obiskano. Lepi obisk je pač najboljši dokaz, da se hočemo kmetje bolj brigati za umno sadjarstvo. Saj ravno poleg živinoreje bo postalo sadjarstvo zo!o važna panoga v laškem okraju, ker vinogradništvo u pri nas itak peša in prinaša tako malo dohodkov:, je pafi predvsem potrebno, da se vsi kmet e vpišemo v našo kmetijsko podružnico, da si pridobimo strokovnega znanja in poduka. Potrebno pa je tudi, da smo vpisani v Sovensko kmefsko zvezo, katera nam bode priborila pravic v javnosti. Že pred vojsko smo vi -deli, da so ravno poslanci Kmetske zveze bili vedno na razpolago, kadar se je šlo za koristi nas kmetov: bodisi pri živinoreji, pri vinskem davku itd. Saj nam zemljiška knjiga dovolj jasno govori, da je od takrat, ko je nastopila v javnosti Kmetska zveza, prenehalo razkosavanje kmetskih zemljišč in posestev v našem okraju in menda tudi drugod.	t
Sv. Lenart nad Laškim. Narod brez vere je narod bres bodočnosti, tako je pisal „Kmetijski list", glasilo samostojoežev, v svoji številki z dne 19. februarja t. 1. Lepe besede, ako bi se samostojneži le hoteli po njih ravnati! Toda kaj vidimo? Ni večjih sramotilcev verskih resnic in ni slabših izpolnjevalcev verskih dolžnosti, kakor so mnogi samostojneži. Ko je bil ori nas shod Samostojne, tedaj je nek Obrez iz Št Ru-perta sramotil sv. spoved, češ, med vojsko se je pri spovedi vsakemu odrekla odveza, kdor ni hotel iti na vojsko. Ko je bil tukaj ženski protestni shod, tedaj se je nek samostojnež norčeval iz sv. maše, češ, v vojski so najbolj začele švigati krogle sovražnikov, kadar je kak feld-kurat maševal. Kateri so tisti, ki jih je ob nedeljah in praznikih videti med službo božjo zunaj cerkve v veliko pohujšanje vseh dobrih? V pretežni večini samostojneži. In ti ljudje si še upajo zatrjevati kako so verni! Samostojneži,če bo naša vera imela take branitelje, kakor ste vi, tedaj bo pač slabo za njo. Ali ni rea tako — ti nad vse „verni" Špilanc in drugi?
Dol pri Hrastniku. V naši fari španska bolezen hudo pobira. V soboto, dne 6. t. m. so nesli h pogrebu Jerico Pust, gospodinjo daleč na okoli znane gostilne „Pri Jerčki". Dne 15. svečana pa so pokopali Marijo Šentjurc, ugledno po-sestnico in gostilničarko „Pri Petru". Najnujnejše poprave in povečanja je potrebno farno pokopališče. Pripetil se je že slučaj, da je grobo-kop prikopal do celega trupla. Ljudje splošno želijo, le odločujoči faktorji čakajo „sile". Za nove zvonove pobiramo. Mnogi obetajo lepe svo-te, so pa tudi taki, ki sedaj zabavljajo čez re-kvizicijo, tačas pa, ko sn došli vojaki po zvonove, so skrivali jezike -trabu pied bajoneti.
Brežic« ob Savi. Našemu g. Ureku ne da sedaj miru bridka misel, da ni postal poverjenik za kme -tijstvo v Ljubljani. Gregor Žerjav, velik prijatelj na šega kmeta, mu je že pripravil mehak stolček, na katerega naj bi bil sedel Urek iz Globokega kot poverjenik za kmetijstvo, vzet iz kmetskih vrst. Pa raca na vodi! Prišlo je drugače. Zletel je s svojega prestola Gregor Žerjav in s tem so bili uničeni tudi vsi načrti Urekovi. Pa Urek je moral videti na svoje 061 še nekaj hujšega. Posestnik Jan je postal poverjenik za kmetijstvo v Ljubljani, Pošknr na celo minister za kmetijstvo v Beogradu. Ureku i o okoga ni preostalo drugega, da je zopet prevze1 žu. anske posle, katere je pred nedavnim časom od o^il. Da bo dal Urek svoji nevolji duška, namerava prirediti dne 21. t. m, v Brežicah tabor Samostojne kmetijske, stranke. Mi bi svetovali g. Ureku, ki se tako peha za liberalno samostojno stranko, da naj m š la popraviti cesto iz. Globokega v Pišeoe.
Siran á.
SLOV E N S K T GOSPODAR.
IS. marca 1920.
Razna s Vabilo.
Kmetska hranilnica ii posojilnica Sv. Bolieok v SL
goricah naznanja da priredi na Belo nedeljo po sv. maši v šoli svoj
redni občni zbor
po običajnem redu, K obilni udeležbi rabi
2	Odbor.
Dobro idožo
gostilno na deželi ali v kalem večjem kraja se vzame takoj v najem ali na račun. Ponudbe na «prav. pod „Vrl krčmar." 218
lilftlll T fcak&nem trga ali "	-«-j pekarijo v najem
oziroma kupim hišico s par orali eemlje. Ponadbe na A. Sternad, Teharje (Štore.)	218
200 kron nagrade
tistemu, kateri mi poizve krčmo ▼ najem «a vzeti v kraju, kjer bi tudi brivec zamogel lahko izhajati. Naslov R. Janko pri gosp. Vogler, Šolska ulica Stev. 4., Maribor. 268
Izgubil se ie 29.
februarja 1920 fant, 18 let star, oblečen je bil z rdečo srajco, sivi klobuk s črnim trakom, temni jop, vojaške hlače, ovijalne gamaše in čevlje iz svinjskega usnja. Kdo kaj ve naj naznani očetu. Vake Matija, Koroška cesta 120, Maribor.	262
Kupi se 8
Kupimo prazne vreče.
Ponudbe na „Balkan" trg. šped. in komis. del. družba v Mariboru. 71
Mlin z malim posestvom se " vzame v najem ali pa ae kupi. Najraje v bližini Slovenj-gr&dca. Ponudbena Leopolda Ka-fišnik, mlinar Legen, pošta Slo-ven j gradeč.	228
litem posestvo z
6 do 10 oralov zemlje. Ponudbe pod „Takoj" poste restante v Sv. Lovreac nad Mariborom. 226
HLODE (Krije).
deske, trame, kostanje? les, goz-gove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba Impex v Ljubljani, Krekov trg 10. 242
Proda se s
Ra0«l| se dobro idoča novo urejene gradanska kavarna zaradi obiteljskih odno-fiajev,	197
„Ptica v prostosti."
Nova lepa pesmarica z naslovom : „Ptica v prosto ti" s 35 krasnimi narodnimi pesmi z dostavkom vojni spomini stane s pošto vred 5 kron 50 vin. Pošljejo se nove neobrabljene poštne znamke ali pa denar po poštni nakaznici. Najvarnejše pa je ako se po več knjig skopaj naroči. Naročuje se pr Mati i u Belec pri s v. Bolfanku v Slov. goricah via Ptuj.
„Na brezplačna naročila bc ne oziram."	212
NUZNANILOi
Cepljeno tr«?« na prodaj, Burgundec beli in rdeči Trarainec, .dišeči, Hilvanec, Muškat >n Štnar niča. Cene po dogovoru.
JANEZ VERBNJAK

trtničar BREG pri l-TU JU.
Plošče
CD (M
za brušenje žag, prvovrstne kakovosti prodaja
FRANC SWATY,
tovarna za izdelovanje nmet-
nih brusnih kamnov Maribor, Bismarkstr. 5.
Trapist-sir
prvovrstne kakovosti, kilogram po 42 K prodaja in razpošilja proti poštnemu povzetju. 221
Matija Lah,
Maribor, Glavni trg SL 5
Zaradi opustitve trgovine je na prodaj 60 Zdravih
vinskih sodov
od 1000 do 8500 litrov in razni godi za prevažanje od
56 do 700 litrov vsebine pri tvrdki Josip Pallos, vinska trgovina v Celju.	222
Pozor | Posestvo
je na prodaj ne daleč od Poljčan. Obstoji iz vinograda, hoste in travnika, meri 4 in pol oralov in hiša v dobrem stanu, zraven je tudi imeniten kamnolom za apno. Cena po dogovoru. Ponudbe na npravništvo „SI. Gospodarja". 259
Papirnati topi H
in vsakovrstni umetni ogenj kakor rakete fontene, žabe, itd se zopet dobe pri ZINAUER & CO., Sv. Jakob v Slov. gor.	286
Kuharica, nisva je-
■a šivanja, zmožna voditi samostojno gospodinstvo, išče službe k starejšim osebam, ako tudi s otroki. Službo sprejmen s 1. ali 15. aprilom. Naslov pove uprav-»ištvo „81ov. Gospodarja." 216
Najetja kateri zna molzit
--in enega konjake-
; ga hlapca, zna biti tudi oženjen, r sprejme oskrbništvo grajščine | Noviklošter, Sv. Peter v Savinski dolini.	253
1 fant in 1 dekle
se sprejmeta v uk pri Francu Sedivi, krojaški mojster, Kasern-gasse 4, Maribor.	247
Ogljarja litem,
kateri zna dobro oglje kuhati. Matej Bregant, Orehovas p. Slivnica pri Mariboru.	246
Deklica s primer-
no šolsko izobrazbo, stara 16 let, želi vstopiti kot učenka v trgovino. Serbec Ana, Veliki Kamen, Raj-henburg.	244
lite se za graiiflno
na Gorenjskem zanesljiv, neoženjen, poiten, okoli 40 let Btar valpet ®li višji hlapec, popolnoma izurjen v kmetijstvu, živini- in konjereji. Ponudbe s spričevali Prejšnjih služb na trgovca M. E. Sepec, Maribor, •rajski trg 2. 260
Delavna gospodinja
(izačena švicerca) z malim otrokom išče službe za takoj na deželo. Vpraša se le pri gospej Franjo. Josipa ulica 16, vrata 1.
262
Pomoiwfka »trgovi-
no e mešanim blagom in deželnimi pridelki sprejme Maks Robič v Središču ob Dravi.
!N0V PIANINO!
Straui-koneert-pianin«, nov, kupljen leta 1918|i9 se proda. Naslov v npravništvo.	268
3 veliki koleselini
eden s streho, se prodajo. Cesta na Brezje 52, Pobrežje. Maribor. 241
Dober ii valiti stfol
za krojače je po ceni na prodaj. Jožefa ulica 18, Maribor. 251
Posestvo okrog
32 oralov bo razprodajala na javni dražbi posestnica Geno?efa Roj ko v Jiršovcih štev. 15, okraj t-tuj, dne 24. marca 1920. Začetek ob 9 uri. Dne 26. marca se bo razprodajala premičnina in živina. Začetek ob 10 uri. Pojasnila daje posestnisa sama na domu ali brat Ivan Rojko, davčai upravitelj v Mariboru, uradno poslopje, II. nad str. soba štev. 7.	248
V!nog?ac$sffo po«
sestvo pol ure od Konjic, gosposka hiša, vini&rija, 3 orale vinograda, sadonoBaik, travnik, gozd, skopaj 8 oralov v k rosni legi, se takoj proda. Vprašanja na A. Prattner, trgovec, Konjice. 2S7
Služba
.Dobrega	207
hI pes h konjem
išče paromlin Peter ITIajdlč, CeSJe.	207
Slyfkinfs pridna in
——————___S_štena, četudi
starejša Ooeba za domače delo in ki zna tudi kabati se sprejme pri trgovcu Jožef Farkašu 8v. J arij ob Ščavnici. Plača po dogovoru. 194
Razpisana je slažba
organista in cerkvenika
v Vflzenici. Želi se, da bi bil - tudi občinski tajnik. Ponndbe sprejema nadžupnijski urad. 214
•gU» »Jprave .Jadraa Maribor
I
cel« Odda importna vaoene ¡n eksportna tvrdka
Ferdo Seri m^riboh
■ «iyV «0W&9 Koroika cesta 2
Brrojavl: SEHT, UARIBOR.
J
!POZORI
Vsak previden posestnik, kmetovalec si preskrbi ie pred rab o p dlje d a Is ke stroje in orodje
.¡š&g^ Priporočam, dokler v zalogi k nakupu vitle s prenosom, najboljše vrste mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali žitne odbiralnike, sadne mline, preše, ; reporezn., kosilne stroje, pluge, ' travniške brane, tehtnice, po-

sebno pa izvrstno pocinkane brzoparslnike v velikosti 50 do 160 litrov.
Oskrbim slamoreznične nože. — — Postrežba točna in solidna.
gvan Hai"V. Mjariber
Aleksandrova cesta 45 naspr. glav. kolod.
ko!
iz
ranokar áoSlo. - V zalogi tali razni ízíelli iz
C. PICKi, MARIBOR«
Volksgarlenstrasse 27. 241
8t. 4U.
Razglasi
V smislu §. 59 okrajnega reda z dne 14. junija 1866 (dež. zak. št. 19) se stem javno naznanja, da je račun okrajnega zastopa za leto 1919 od danes naprej skozi 14 dai javno razpoložen pogled v okrajni pisarni.
Okrajni zastop Maribor, dne 11 sušca 1920.
Vladni komisar: Dr. Josip Leskovar 1. r.
Št. 470.
Razglas!
V smislu § 59 okrajnega reda z dne 14. junija (dež. zak St. 19) se stem javno naznanja, da je proračun okrajnega zastopa za leto 1920 od danes naprej skozi 14 dni javno razpoložen v pogled v okrajni pisarni.
Okrajni zastop Maribor, dne II. sušča 1920.
Vladni komisar: Dr. Josip Ltskovar 1. r.
¿Zal^-vala,-
Za mnogobrojne in prisrčne dokaze iskrenega sočutja za časa bolezni in povodcm smrti našega nepozabnega ocfeta
Tomaža Stoklas9
posestnika • in cerkvenega ključarja izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem znancem in sosedom najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti izrekamo zahvalo mil. gospodu kanoniku Ivanu Bohanec za vodstvo sprevoda, čč. gg kaplanoma za obiske in tolažbo za časa bolezni, g. zdravniku dr. J. Rakež, za zdravniško pomoč, g. načelniku okrajnega zastopa dr J. Georgu. g. šolskemu vodji Hinko Šumer in vsem gospem in gospodom tržanom za rajnemu izkazano zadnjo čast in ljubav
Dragega rajnika pa priporočamo v molitev in blag spomin."
Dvor pri Šmarja, dne S. sušca 1920.
BUtija, Jožef, Marija, Neža in Francka Stoklas
župnik, župan.	otroci

ČASTXA IZJAVA!
Kakor sem se prepričala, je bila govorica, da bi imel gospod dr. Brunon Weixl, zdravnik pri Sv. Trojici, v Slov. gor. razmerje z neko kmetsko hčerko iz Oseka, ki je bila njegova pacijenunja, popolnoma iz trte zvita.
Obžalujem za to, da sem tadi jaz širila to neresnično vest ter se mu zahvaljujem, da je odstopil o i sodnega zasledovanja proti meni.
Sv. Lenart, dne 12. sušca 1920.
Mina Golobova.
»o
Ol -i
Vabilo k o^nimu
Hranilnice in posojilnice v Šmarje ti pri Rimskih toplicah, kateri se vrši v pondeljek, dne 29. t. m. v uradnih prostorih. Začetek ob 10. uri dopoldan. DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.	4. Volitev načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.	5. Volitev nadzorstva.
3.	Odobreoje rač. zaključka 6. Slučajnosti.
K obilni udeieftn vabi H&d®l$ttfO*
PoBujamaza tooao razpošiljanja sanio v celili vagonih
93/99 •/„ izvirno ameriško naiboljše kakovosti
modro gálico (sivi kamai) __
128/180 % izvirni ameriški in angleški ~ 22*
jed ni natrón (lužni kamen)
99/100 % Siciliji ko
žvepio — žveplani prah — žveplene palčice
nadalje: kolomaze, holnfouij, (calan, bor*k« *©% ocrlno kislin», «lartflit. angleik« Inltaljansk« j«drrnftto ml!» kakor keml^te prrdniete t«-r Mirovne vaaUe vrat« l*klJaa¿aao Ii prektuorakila prvlla rok. kemléa* lndtaatrljaka^ Cta ■ (t ko v m U <( delaitáka družba.
CENTRALA: DUNAJ I , Fleischmarkt 1.
Brzojavi: „Orindust" Dunaj.	Lastne podružnice:
TR3T—GENOVA—BEROLIN—BUDIMPEŠTA.
I
,ORIENT"
K ''""V7
"	" visoka težke pas
me e proda. Tržaška cesta vrt, Rap«\ Maribor	179
t oten u*°e«i%c s
spr«jme pri g. Karl Jäger, sodar, Sv. Ilj v Slov. gor.	239
(Odvetnik dr. Janko Leščuik
naznanja, da je preselil svojo pisarno od 2«o
| Sv. Lenara v Slov. gor. v Rouotso na Glavni trg.
RAZPIS slui^e eestiegi mol&tm*
Pri okrajnem nastopu v Jarenbergi se razpiiaje služba ?o«t-nega mojstra z letao plačo 3000 fC. Služna se lahko opravlja kot postranska zraven drags glavne. Prošje do 10. aprila 192 ).
265	Okrajni zastop Hirenberg.
H	kakor hlode, trame, deske,
H	jamski les, drva in stoječe
^^	gozdove za p »sekati kupi in
^iSP^S^^^	plača po najvišjih dnevnih ce^ah
5*EGOVC & COM?.„ LJUrjaiA
Kolodvorska ulica št»* 31,
ro w-os
VAS LO & m^n mu «sb*. emu u
hranilnice in posojilnice v Petrovčah, ki se vrši v aedebo dne 28. marca I9it0 ob 9 uri dopoldne v uradnem pro t >r zadruge z običajnim dnevnim redom.	0DB3JL
Iziia|at,elj in založnik Kat, tiskovno društvo.
Odgovorni ur' ' >;k ^raajo Žehot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mano .r