ilma BREZPLAČEN OGLED INFORMATIVNI PREDRAČUNI NEPOSREDNA PRODAJA TRST T H*U Mogn* J4 ■ Wfiir WWT3M7 Bolnišnica v Šempetru pri Gorici bo še letos dobila onkologijo Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI ilma M ULTI FUNKCIONALNE TU& KABINE MASAŽNE KOPALNE KADI KOPALNI&KA OPREMA 1BST - UEu Mogni M ■ WflSi Primorski TOREK, 15. APRILA 2008_ Št. 90 (19.180) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA - V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) parlamentarne volitve - Prepričljiva zmaga desnosredinske koalicije Ljudstva svobode in Severne lige Spet Berlusconi Tamara Blažina izvoljena v senat - Veltronijeva koalicija Demokratska stranka-Italija vrednot zaostala za 9 % - Mavrična levica brez predstavnikov v parlamentu - UDC presegel volilni prag Bipolarizem defacto, tudi brez zakona Dušan Udovič Začnimo s spodbudno ugotovitvijo včerajšnjega dne, ki se nanan-ša na izvolitev Tamare Blažina v senat. Želimo ji veliko uspeha, ob zavesti, da njeno delo ne bo lahko. Zakaj, skoraj ni treba razlagati, govorijo dejstva. Ni ravno izredno presenečenje, pa vendar; zmaga desnice na parlamentarnih volitvah je bila v napovedih, nikakor pa ne tolikšna. Berlusconijevo zavezništvo je pobralo levji delež poslancev in tudi senatorjev, čeprav je izid v senatu sprva izgledal bolj neodločen. Parlamentarna večina desnega zavezništva je tokrat nesporna in na papirju omogoča dovolj solidno večino za relativno nemoteno vladanje. Po svoje preseneča le močan porast Severne lige, ki je zlasti na severu, vsekakor pa po odstotkih tudi v desni koaliciji, postala spet odločujoč faktor. Če sodimo po preteklih izkušnjah, bo prav Severna liga diktirala tempo Berlusconijevih izbir, kot je včasih že odločala o preživetju njegove vlade (in jo nazadnje tudi potopila). Drugi podatek je uveljavitev Veltronijevega levosredinskega zavezništva DS skupaj z Di Pietrovo Italijo vrednot. Dejstvo je, da koalicija kljub pomembnemu uspehu ni zmogla nadoknaditi razlike z desnico, obremenjena z negativnim imidžem leve sredine po predčasnem padcu Prodijeve vlade. Očitno se je Demokratska stranka okoristila tudi z glasovi mnogih levih volilcev, ki so na tak način poskušali zaustaviti pohod desnice. In tu je tretji podatek, namreč dejstvo, da je Mavrična levica doživela katastrofalen poraz in je celo izpadla iz obeh vej parlamenta. Seveda bo čas za globlje analize teh volitev, vendar je že na prvi pogled zgovorno dejstvo, da je šlo dvema političnima skupinama kar 70 odstotkov glasov italijanskih volilcev. To pomeni tudi brez ustreznega zakona odločen zasuk v bipolarizem, najbrž pa tudi željo po poenostavitvi italijanskega strankarskega scenarija. Silvio Berlusconi, zmagovalec na parlamentarnih volitvah in bodoči ministrski predsednik ansa RIM - Berlusconijeva desnosredinska koalicija sije na parlamentarnih volitvah zagotovila absolutno večino v obeh vejah parlamenta. Na volitvah za senat je dosegla 47,26% glasov in bo v tej veji parlamenta predvidoma razpolagala z najmanj 167 od skupnih 315 sedežev, na volitvah za po- slanko zbornico pa46,68% glasov in bo v tem primeru predvidoma imela 340 od 630 sedežev. Veltronijeva levosredin-ska koalicija je na volitvah za senat požela 38,07% glasov in za poslansko zbornico 37,68% glasov. V parlamentu bodo poleg tega zastopani le še sredinska unija UDC ter manj- šinski stranki SVP in UV; vsi drugi - z Mavrično levico vred - ne bodo imeli svojih parlamentarcev. Na listi DS v FJK pa je bila izvoljena Tamara Blažina, tako da bo tudi v novem parlamentu predstavnik Slovencev v Italiji. Od 2. do 5. strani Jutri bodo v Trstu uradno odprli znanstveni sejem FEST Na 6. strani Danes bi se lahko razrešila zagonetka o domu Bartoli Na 6. strani Slovenski volilni lepaki »žrtev« površnosti in neusklajenosti uradov Na 23. strani Svojci umrlih zaradi azbesta pritiskajo na deželno upravo Na 23. strani www.Mrnaíítiup Utroup.com Cdirurven prihranek z Tiatupcm prt pncEzuo/afciJ MUIJIFUNKCION AINE TUŠ- KABI« HftSAiUC kflPdLKE KA0I KOPALNt$Kd PPMMA Brezplačen ogi-ed Informativni predračuni Neposredna prodaja Odstranitev in inštalacija Garancija in svetovanje TRST--Ulica CologniM tef/lbt 040,573037 ilma 2 Torek, 15. aprila 2008 VOLITVE 2OO8 - ITALIJA PARLAMENT - Ob 80,4-odstotni volilni udeležbi, za 3,2 odstotka manj kot pred dvema letoma Berlusconi nesporni zmagovalec Veltroni solidno, vendar ne dovolj Katastrofa Mavrične levice - Eksplozija Severne lige - Dobro Italija vrednot - UDC preživel SENAT glasovi: 2.640.646 8,12% glasovi: 12.378.489 38,08% glasovi: 346.333 1,06% glasovi: 1.403.551 4,32% glasovi: 10.969.940 33,75% glasovi: 1.842.644 5,67% glasovi: 1.045.979 3,22% glasovi: 682.363 2,10% glasovi: 282.965 0,87% glasovi: 179.439 0,55% glasovi: 135.587 0,42% glasovi: 105.116 0,32% glasovi: 99.995 0,31% glasovi: 84.799 0,26% glasovi: 77.114 0,24% Opombe: ostali dobili 6,45 % glasov, podatki se nanašajo na 59.558 od 60.048 volišč. POSLANSKA ZBORNICA glasovi: 3.004.872 8,53% glasovi: 13.075.201 37,11% glasovi: 377.916 1,07% glasovi: I.538.886 4,37% glasovi: II.732.178 33,30% glasovi: 1.963.359 5,57% glasovi: 1.089.572 3,09% glasovi: 856.481 2,43% glasovi: 343.100 0,97% glasovi: 202.665 0,58% glasovi: 162.637 0,46% glasovi: 147.666 0,42% glasovi: 130.982 0,37% glasovi: 116.369 0,33% glasovi: 105.078 0,30% Opombe: ostali dobili 8,02 % glasov, podatki se nanašajo na 59.169 od 61.062 volišč. Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni je na tiskovni konferenci priznal zmago desnosredinske koalicije s Silviom Berlusconijem na čelu ansa RIM - Desnosredinska koalicija Silvia Berlusconija je nesporna zmagovalka na parlamentarnih volitvah. Ljudstvo svobode je skupno s Severno ligo in sicilijanskim Gibanjem za avtonomijo doseglo 47,26% glasov na volitvah za senat in 46,67% na volitvah za poslansko zbornico, medtem ko je Demokratska stranka Walterja Veltroni-ja skupno z Italijo vrednot v prvem primeru požela 38,08% glasov, v drugem primeru pa 37,69% glasov. UDELEŽBA Za parlament 3,2-odstoten osip volilcev RIM - Tokratnih parlamentarnih volitev se je udeležilo 80,40% volilnih upravičencev, medtem ko jih je bilo pred dvema letoma 83,6%. Osip je bil 3,2-odstoten, kar pa je v nasprotju z udeležbo na administrativnih volitvah, ki se jih je udeležilo 4,5% več volilcev. Če pogledamo razčlenjene podatke o volilni udeležbi, ugotovimo, da je za senat volilo 80,51% upravičencev, za poslansko zbornico 80,45%, za pokrajine 74,56% in za ob či ne 78,1%. Ljudstvo svobode je s 38,06% glasov za senat in 37,06% glasov za poslansko zbornico prva stranka v Italiji, takoj za njo pa je Demokratska stranka s 33,36 oz. 33,33% glasov. Dobro sta se uveljavili Severna liga (8,14 oz. 8,54%) in Italija vrednot (4,32 oz. 4,36%), manj Gibanje za avtonomijo (1,06 oz. 1,07%). Poleg strank obeh glavnih koalicij bodo imele svoje predstavnike v parlamentu le še sredinska unija UDC (5,67 oz. 5,57%) ter manjšinski stranki Sudtiroler Volkspartei in Union Val-dotaine. Ob vsem tem izstopa podatek, da Mavrična levica, kot vse kaže, ni izvolila nobenega parlamentarca, saj ni uspela preseči niti 4-odstotnega praga za poslansko zbornico. Novi parlament bo torej izrazito bipolaren in skorajda dvostrankarski. Veltroni je sinoči poklical po telefonu Berlusconija, mu priznal zmago in voščil dobro delo. Berlusconi pa je v svoji prvi oceni volitev seveda izrazil zadovoljstvo in med drugim zagotovil, da bo odprt za dialog z opozicijo, kadar bo šlo za institucionalne reforme. Premierski kandidat Mavrične levice Fausto Bertinotti je medtem odstopil kot voditelj koalicije. »Še vedno bom delal, toda moje politično obdobje se s tem konča,« je dejal. Podobno je napovedal svoj umik premierski kandidat Socialistične stranke Enrico Boselli, medtem ko je voditelj stranke La Destra dejal, daje zadovoljen z doseženim rezultatom, čeprav stranka ni presegla volilnega praga. ZANIMIVOSTI - Zasačili več »fotografov« Na voliščih drobni incidenti, sicer mirno RIM - Nedeljska in ponedeljkova volilna preizkušnja je v glavnem potekala mirno in urejeno. Kljub temu kronika beleži tudi nekaj drobnih nepravilnosti in incidentov, pa tudi nekaj zanimivosti. Tako se je npr. predsednik volišča v kraju SantOrsola na Tridentin-skem v soboto predstavil v vinjenem stanju, zaradi česar so mu karabinjer-ji naložili globo, pristojne volilne oblasti pa so ga na čelu volišča zamenjale. V kraju Olevano sul Tusciano pri Sa-lernu v Kampanji pa je v nedeljo prvič v svojem življenju volil 87-letni Giovanni Alina. Moški ima za seboj 50 let življenja v sodni umobolnici, zdaj pa živi v domu za ostarele in na volišče ga je pospremila socialna asistentka. Na enem izmed volišč v Rimu v nedeljo skupina volivcev, ki so čakali, da bi oddali svoj glas, ni hotela dati prednosti 99-letni starki, ki je čakala za njimi v vrsti, kljub vljudni prošnji njene spremljevalke. »Meni se tudi mu- di«, »Zakaj bi gospa volila pred mano?«, so bili njihovi odzivi. Izkazalo se je, da je starka Nobelova nagrajenka in dosmrtna senatorka Rita Levi-Montal-cini. V Campobassu pa je na hude težave na volišču naletela 24-letna invalidka na vozičku, ki zaradi pokvarjenega dvigala ni mogla do volišča v prvem nadstropju. Volilna komisija se je še kar dobro znašla, saj je uredila začasno volilno kabino v pritličnem stranišču, kjer je dekle lahko volila. Kar nekaj pa je bilo primerov, v katerih so volivci fotografirali (večinoma z mobiteli) glasovnice, kar je prepovedano. Tovrstne kršilce so zabeležili v Morteglianu pri Vidmu, Rovigu, Santi Venerini, Aci Castellu in še kje. Po zakonu tvegajo zaporne kazni do šestih mesecev in globe do tisoč evrov. Med resnejšimi incidenti pa moramo omeniti dejstvo, da je na volišču št. 493 v Palermu v nedeljo izginilo sto ožigosanih glasovnic za senat. Politična policija Digos je uvedla preiskavo. SENAT Po novem le tri skupine senatorjev RIM - Silvio Berlusconi se po dveh letih »počitka« vrača v palačo Chigi. Zanesljivo večino si je v koaliciji z Bossijevo Severno ligo zagotovil tudi v senatu, kjer je bil rezultat najbolj tvegan. V senatu je Berlusconijeva naveza premagala Veltronijevo za približno devet odstotkov, saj je prejela 47,2%, Velt-ronijeva pa 38,2%. Če je razlika neugodno presenetila privržence Demokratske stranke, ki so bili bolj zadovoljni s prvimi rezultati vzporednih volitev, ko je kazalo, da se razlika omejuje na dva do dva in pol odstotka, pa so prvi realni, čeprav delni rezultati nakazali pravo katastrofo skrajno leve Mavrične levice Fausta Bertinottija, ki je zbrala le za ščepec več kot tri odstotke glasov. Nad vstopnim pragom 8 odstotkov, ki se šteje po deželnih volilnih okrožjih, pa se je v senatu od manjših strank uspela obdržati le sredinska UDC Pier Ferdinanda Casinija, ki je vstopni prag presegla na Siciliji. Rezultat strogega vstopnega praga za senat je ta, da bodo v zgornjem domu le tri senatne skupine: Ljudstvo svobode s Severno ligo, Demokratska stranka in mešana skupina, v kateri bodo UDC in predstavniki manjšinskih strank. Skupaj se je za senat predstavilo 29 volilnih list, kar pomeni, da jih ostaja zunaj kar 24. Med njimi so Socialistična stranka Enrica Bosellija, skrajnodesničarski La Destra in Forza Nuova, komunistične liste Kritična levica, Komunistična stranka delavcev in Marksistično-leninistična komunistrična stranka, Liberalna stranka, Stranka potrošnikov (nekdanjega tržaškega poslanca Willerja Bordona) in tako naprej. Po novem v senatu ne bo več komunistov in niti socialistov. Če pogledamo po deželnih volilnih okrožjih, kjer, kot omenjeno, za izvolitev v senat vlada 8-od-stopni volilni prag, je od 18 dežel (Do li na Aos te in Tri den tin ska-Južna Tirolska imata zagotovljene sedeže, prva enega in druga dva) Berlusconijeva koalicija osvojila dvanajst, med njimi FJK, Ligurijo, Lacij in Kampanjo, medtem ko je DS prevladala v tradicionalno »rdečih« deželah, kot so Emilija-Roma-gna, Toskana in Umbrija. VOLITVE 2OO8 - DEŽELA Torek, 15. aprila 2008 3 VOLITVE - Pogovor z izvoljeno kandidatko Demokratske stranke V novem parlamentu bo tudi slovenska senatorka Tamara Blažina Zadovoljstvo zaradi izvolitve, a zaskrbljenost zaradi izida volitev - Za manjšino korak nazaj - Nujne so reforme TRST - V novem parlamentu bo v prihodnji zakonodajni dobi tudi dosedanja deželna svetnica Tamara Blažina, ki je bila izvoljena na kandidatni listi Demokratske stranke za senat. To bo med drugim v zgodovini tretja ženska, ki bo zastopala slovensko narodno skupnost v parlamentu po Mariji Bernetič in Jelki Gerbec, ki sta bili izvoljeni v vrstah KPI. Kot je povedala v krajšem pogovoru za naš dnevnik, je z doseženim rezultatom osebno zadovoljna. V tem smislu se je zahvalila volilcem in še zlasti slovenskim, ki so v DS vložili veliko zaupanja. Med glasovi so nedvomno tudi tisti, ki so jih Demokratski stranki zaupali volilci stranke Slovenske skupnosti, je povedala Blažinova in obenem ugotovila, da je negativni trend Mavrične levice zaznamoval tudi volitve v FJK in na Tržaškem. DS ima torej še večjo odgovornost, tako glede slovenske narodne skupnosti kot glede prisotnosti Slovencev v sami stranki. Sicer preveva Blažinovo zaradi izida volitev tudi zaskrbljenost. V prihodnosti bodo namreč velike težave, izid volilne preizkušnje pa predstavlja za slovensko narodno skupnost v Italiji korak nazaj. V primerjavi z napredkom, ki je bil dosežen pod Prodijevo vlado v zadnjih dveh letih, bodo namreč Slovenci odslej penalizirani, je poudarila Blažinova, in bo potrebno za vsak rezultat veliko truda. Senatorko čaka skratka zelo zahtevna naloga, ker bo treba iz klopi opozicije skušati vselej kaj iztržiti. Na osnovi izida volitev se je vsekakor uveljavil izrazit bi-polarizem in je krmilo države spet trdno v rokah Silvia Ber-lusconija. Ljudstvo svobode bo torej vladalo državi, medtem ko bo DS v opoziciji. Vprašanje je, meni Blažinova, kako bodo vladali in koliko bo Severna liga pogojevala izbire Rima. Upoštevajoč dejstvo, da je nastala šele oktobra lani, je vsekakor Demokratska stranka dosegla dober rezultat, je poudarila senatorka. Žal je bilo malo časa, da bi se stranka utrdila na ozemlju in predvsem da bi s svojimi predlogi prodrla v širšo plast italijanske družbe. Zato bo treba v prihodnosti delati na tem, da se stvari spremenijo in pride do premikov, ki bodo za državo pozitivni, je povedala Blažinova. Italija si namreč zasluži vlado, ki gleda na prihodnost z drugačnimi očmi in ki je odprta do Evrope in podpira večjo socialno pravičnost. Vse to ni prodrlo, glas volilcev pa je treba zdaj spoštovati. Blažinova si bo vsekakor skupaj z drugimi izvoljenimi parlamentarci iz dežele FJK odslej prizadevala, da se v Rimu ne bodo uveljavile za naše območje negativne izbire, in bo še naprej spodbujala pozitiven odnos s Slovenijo in sploh sožitje. Kar zadeva deželne volitve v FJK, bo njihov izid znan danes. Blažinova je po eni strani izrazila upanje, da so se volilci odločili za diferenciran glas v primerjavi s parlamentarnimi volitvami, in po drugi izrazila začudenje zaradi velikega odstotka glasov, ki jih je prejela Severna liga. To je v bistvu glas v znak protesta proti Rimu, je ocenila novoizvoljena senatorka in dodala, da je treba zdaj obrniti stran. Nujne so reforme, ki jih bo sicer zelo težko doseči. Po vsej verjetnosti pa bipolarizem, ki je izšel iz volitev, ne bo zlahka rešil tega vprašanja. Aljoša Gašperlin Izvoljena senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina VOLITVE - Deželno okrožje FJK Štirje senatorji iz vrst desne sredine Med njimi spet Camber in CoIIino m Giulio Camber kroma -s J rt >i Giovanni Collino 1 arhiv \ r Hk 1 1 Ferruccio Saro 1 kroma Roberto Calderoli -■ ansa TRST - Furlanijo-Julijsko krajino bo v senatu zastopalo sedem senatorjev. Štirje bodo iz vrst desnosredinske koalicije, ki je na deželni ravni po pričakovanju prepričljivo zmagala. V senatnih klopeh bo znova sedel Tržačan Giulio Camber, ki se zelo redkokdaj pojavlja v javnosti, ko nastopa na volitvah pa je vedno zmagovalec. Tudi v tej volilni kampanji se Camber skoraj ni pojavljal, a kaj ko mu je Silvio Berlusconi s tem, da ga je dal na prvo mesto na listo, že vnaprej zagotovil mesto v parlamentu. V Palačo Madama se znova vrača tudi furlanski predstavnik Nacionalnega zavezništva Giovanni CoIIino, ki je bil drugi na kandidatni listi Ljudstva svobode. Collina poznamo kot človeka, ki se je v senatu zagrizeno boril proti zakonu za zaščito naše manjšine. Tretji senator Ljudstva svobode je Ferruccio Saro, ki je bil pred dvema letoma izvoljen v Liguri-ji, sedaj pa bo senator rojstne Furlanije. Severna liga je v senatno skupščino izvolila bivšega in najbrž tudi bodočega ministra Roberta Cal-derolija. Nekdanji minister za reforme je bil izvoljen tudi v drugem volilnem okrožju in bo svoje mesto v senatu najbrž prepustil Mariu Pittoni-ju iz Furlanije. glasovi: 42.921 6,02% glasovi: 2.130 0,30% glasovi: 3.851 0,54% glasovi: 2.986 0,42% glasovi: 1.888 0,26% glasovi: 30.034 4% glasovi: 227.526 32% glasovi: 3.059 0,43% glasovi: 17.411 2,44% glasovi: 2.760 0,39% glasovi: 92.588 13% glasovi: 252.790 35% glasovi: 3.762 0,53% glasovi: 21.356 3% Izidi volitev za SENAT V DEŽELI Opombe: Podatki se nanašajo na 1.377 od 1.378 volišč glasovi: 3.571 0,47% glasovi: 2.982 0,40% glasovi: 98.323 13% glasovi: 261.223 35% glasovi: 2.887 0,38% glasovi: 3,841 0,51% glasovi: 22.962 3,05% glasovi: 4.202 0,56% glasovi: 32.232 4% glasovi: 235.831 31% iRILU PARLANTI/ iir glasovi: 8.271 1,10% glasovi: 2.292 0,30% glasovi: 3.328 0,44% glasovi: 2.569 0,34% glasovi: 22.248 2,96% glasovi: 45.275 6,02% Izidi volitev za POSLANSKO ZBORNICO V DEŽELI Opombe: Podatki se nanašajo na 1.363 od 1.378 volišč SENAT -DS Pegorer in Pertoldi Carlo Pegorer kroma Flavio Pertoldi kroma TRST - Demokratsko stranko iz Furlanije-Julijske krajine bodo v senatu zastopali Carlo Pegorer, Tamara Blažina in skoraj gotovo tudi Flavio Pertoldi. Pegorer je bil senator v pretekli mandatni dobi, Pertoldi pa je bil doslej poslanec Marjetice in potem Demokratske stranke. Pegorer je iz pordenonske, Pertoldi pa iz vi-demske pokrajine. Iz naše dežele trinajst poslancev V novoizvoljeni poslanski zbornici bo sedelo trinajst poslancev iz Furlanije-Julijske krajine. Po neuradnih podatkih je Ljudstvo svobode gotovo izvolilo Franca Frattinija, Roberta Menio, Roberta Antonioneja, Isidora Gottarda in Manlia Contenta ter morda še Albertina Gabano. Ligo bo v zbornici zastopal Furlan Fulvio Follegot, kateremu se bo morda pridružil Tržačan Massimiliano Fedriga. Poslanci iz vrst Demokratske stranke so Ettore Rosa-to, Alessandro Maran in Ivano Strizzolo. Imena drugih poslancev so odvisna od porazdelitve mest na državni ravni in od večinske nagrade, ki jo je dobil Silvio Berlusconi. 4 Torek, 15. aprila 2008 VOLITVE 2OO8 - TRST POSLANSKA ZBORNICA - Izidi na pokrajinski ravni Ljudstvo svobode prvo na Tržaškem Dober rezultat Demokratske stranke Zelo hud poraz Združene levice, ki jo je prehitela Severna liga - Demokrati daleč najmočnejši v okolici Ljudstvo svobode je po pričakovanjih prva stranka v tržaški pokrajini. Na drugem mestu je Demokratska stranka, ki se je tudi sodeč po rezultatih v okoliških občinah močno uveljavila med Slovenci. Zanjo so očitno glasovali tudi volilci Slovenske skupnosti, ki je za deželne volitve z DS sklenila volilni dogovor. Veliko presenečenje predstavlja tržaška uveljavitev Severne lige, kije tretja stranka na pokrajinski ravni na škodo zdru že ne le vi ce, ki je v vseh tr žaš -kih občinah doživela zelo pekoč poraz. Vse to povzroča kar nekaj skrbi deželni koaliciji Riccarda Illyja. Glasovnice za deželo bodo začeli šteti danes ob 14. uri, tako da bodo rezultati znani že pozno po pold ne. V tržaški občini je prvi Berlusconi Stranka Ljudstvo svobode Silvia Berlusconija je v tržaški občini dobila 40 odst. glasov, Demokratska stranka pa 33 odst. Na tretjem mestu je presenetljivo Severna liga (5 odst), ki je prehitela Mavrično levico (4 odst.). Slednja je tudi v Trstu doživela pravo katastrofo, saj ni dobila niti tradicionalnih glasov Stranke komunistične prenove. Demokratska stranka prva v Devinu-Nabrežini V devinsko-nabrežinski občini (župan in uprava pripadata desni sredini) je Demokratska stranka prva stranka s 40 odstotki glasov (2206 glasov). Njen zaveznik Italia vrednot ministra Antonia Di Pietra je dobila 5 odstotkov. Mavrična levica je prejela 5 odst. glasov, kar pomeni v realnih številkah 292 glasov. Ljudstvo svobode je dobilo 33 odst. glasov (1850), Severna liga pa 5 odst. (302). Sredinska naveza UDC je v Devinu-Nabrežina dobila 4 odst. glasov (224). Mnogi volilci liste župana Giorgia Reta so najbrž volili za Demokratsko stranko. Demokrati prvi tudi v dolinski občini V dolinski občini je Demokratska stranka daleč prva stranka s 47 odst. (1781 glasov), sledijo desnosredinsko Ljudstvo svobode (817 glasov-21 odst.). Na tretjem mestu je Mavrična levica, ki je dobila 398 glasov (10 odst). Severna liga je dobila 5 odst., stranka UDC pa 4 odstotke. Občina Repentabor nagradila Veltronija Demokratska stranka je dobila absolutno večino glasov (57 odst. - 323 glasov). Na drugem mestu je Berlu-sconijeva stranka (109 - 19 odst), sledita Mavrična levica (5 odst) in Severna liga (4 odst. -107 glasov). Casinije-va UDC je v repentabrski občini prejela 4 odst. glasov. Desnica zmagala v V miljski občini, kjer je na oblasti leva sredina z županom Neriom Ne-sladkom, je Ljudstvo svobode Silvia Ber-lusconija in Gianfranca Finija prva stranka s 38 odst. glasov (3300). Na druge mestu so demokrati, ki so dobili 2880 glasov (33 odst.). Na tretjem mestu je presenetljivo Severna liga (7 odst.), ki je v miljski občini prehitela Mavrično levico (5 odst.), sledi UDC (4 odst.). Zmagoslavje DS v zgoniški občini V kraški občini je Demokratska stranka dobila 779 glasov (53 odst.). To pomeni, da je prejela absolutno večino. Na drugem mestu je Berlusconijeva stranka (313 glasov, 21 odst.), medtem ko je Mavrična levica prejela 115 glasov (8 odst). Za Severno ligo je v zgoniški občini volilo 80 občank in občanov (5 odst.). Sredinska unija-UDC je prejela 3 odst. glasov (39 glasov). Očka oddaja svoj glas, otrok pa radovedno zre v fotografski aparat.... kroma DEMOKRATSKA STRANKA Poslanec Rosato odslej v opoziciji Ettore Rosato kroma Ettore Rosato, dosedanji pod-tajnik na notranjem ministrstvu, bo odslej opozicijski poslanec. To ne bo prva njegova opozicijska izkušnja, saj je bil Rosato že poslanec v predzadnji mandatni dobi, ko je bil na oblasti Silvio Berlusconi. »Ljudje so razumeli sporočilnost Walterja Veltronija in njegove Demokratske stranke, a očitno žal prepozno. Volilna razdalja z des no sre di no je bi la vses ko zi pre -velika, volilna kampanja pa prekratka,« meni Rosato. »Plačali smo hude napake Prodijeve vlade na področju komuniciranja in tudi veliko razdrobljenost nekdanje levo-sredinske koalicije,« je prepričan zastopnik Demokratske stranke. Rosato je vsekakor optimist za deželne volitve, saj je prepričan, da bodo ljudje znali ceniti dobro delo predsednika FJK Ric-car da Il ly ja. glasovi: 6.203 4,51% glasovi: 331 0,24% glasovi: 869 0,63% glasovi: 618 0,45% glasovi: 424 0,31% glasovi: 6.003 4% glasovi: 47.055 34% glasovi: 724 0,53% glasovi: 3.673 2,67% glasovi: 754 0,55% glasovi: 55.426 40% glasovi: 699 0,51% glasovi: 6.141 4,47% Izidi volitev za SENAT V TRŽAŠKI POKRAJINI Opombe: Podatki se nanašajo na 276 od 276 volišč glasovi: 879 0,60% glasovi: 744 0,51% glasovi: 56.902 39% glasovi: 740 0,51% glasovi: 879 0,60% glasovi: 6.708 4,60% glasovi: 814 0,56% glasovi: 6.508 4% glasovi: 49.001 34% glasovi: 1.570 1,08% glasovi: 689 0,47% glasovi: 691 0,47% glasovi: 460 0,32% glasovi: 4,757 3,27% glasovi: 6.661 4,57% Izidi volitev za POSLANSKO ZBORNICO V TRŽAŠKI POKRAJINI Opombe: Podatki se nanašajo na 276 od 276 volišč DESNICA Menia v vladi? Roberto Menia kroma Roberto Antonione kroma Massimiliano Fedriga kroma Trst bo v po slan ski zbor ni ci za -go to vo imel tri po slan ce, po vsej ver -jet nos ti pa še če tr te ga, ki bo li gaš Massimiliano Fedriga. Poleg Ettoreja Ro sa ta (De mo krat ska stran ka) bos ta v Pa la či Mon te ci to ri o se de la Ro ber -to Me nia in Ro ber to An to ni o ne iz stranke Ljudstva svobode. Antonione je bil doslej senator. Obstaja možnost, da bo Menia kot podtajnik vstopil v Berlusconije-vo vla do. Kan di dat za vlad no funk ci -jo je tu di An to ni o ne, ki je bil svoj čas že vladni podtajnilk na zunanjem minis tr stvu. Na os no vi ne urad nih po dat kov je bil za poslanca izvoljen tudi mladi Fedriga, pokrajinski tajnik Severne lige. Če bo notranje ministrstvo potrdilo njegovo izvolitev, bo to za Ligo in za Trst veliko presenečenje. Iz državne politične scene se medtem poslavlja bivši miljski župan Willer Bordon, ki je v svoji dolgi politični karieri zamenjal precej stran-kar skih »dre sov«. VOLITVE 2OO8 - GORICA Torek, 15. aprila 2008 5 PARLAMENT - Volilni rezultati v protitoku z državnim trendom Goriška pokrajina potrdila svojo levosredinsko usmerjenost Uveljavitev Demokratske stranke tudi v slovenskih občinah, polom Mavrične levice - Liga podvojila rezultat Goriška pokrajina je potrdila svojo levosredinsko usmeritev z uveljavitvijo Demokratske stranke, vendar iz analize volilnih podatkov izhaja občutek, da je tokrat razkorak med desno in levo sredino manjši kot na parlamentarnih volitvah pred dvema letoma. Slabo se je namreč odrezala Mavrična levica, ki je tako za senat kot za poslansko zbornico zbrala približno 4 odstotke glasov, medtem ko je v desnosredin-skem taboru Severna liga podvojila rezultat izpred dveh let; ligaši so leta 2006 pre-jeli4 odstotke glasov, tokrat pa je zanje glasovalo 8 odstotkov volivcev. Levosredinski volivci goriške pokrajine so množično podprli Demokratsko stranko, ki je prejela 39 odstotkov glasov, obrnili pa so hrbet Mavrični levici, koaliciji levičarskih strank, ki so pred dvema letoma dosegle dosti boljši rezultat. Stranka komunistične prenove je leta 2006 za senat zbrala 8 odstotkov glasov, naveza Ze-leni-Stranka italijanskih komunistov pa 5 odstotkov. Pred dvema letoma je Oljka za poslansko zbornico zbrala 36,8 odstotkov glasov, za senat pa so Levi demokrati prejeli 18 odstotkov glasov, Marjetica pa 14 odstotkov. Včerajšnje prebiranje glasov na goriškem volišču, zadovoljstvo občinskega odbornika Nacionalnega zavezništva Del Sordija bumbaca Za Berlusconijevo Ljudstvo svobode je letos za senat glasovalo 32 odstotkov volivcev, za UDC 6 odstotkov, za stranko Italia dei Valori 4 odstotki, ostale stranke pa so pobrale drobtinice. V Gorici je zmaga pripadla desni sredini; za poslansko zbornico je Ljudstvo svobode prejelo 38 odstotkov glasov, Severna liga pa 7 odstotkov. Demokratska stranka je zbrala 34 odstotkov glasov, stranka Italia dei Valori 4, Mavrična levica pa samo 3 odstotke. V Tržiču je za Demokratsko stranko glasovalo 37 odstotkov volivcev, za Mavrično levico skoraj 5 odstotkov, za Ljudstvo svobode 34 odstotkov, za Severno ligo pa 7 odstotkov. Tudi v mestu ladjedelnic je desna sredina nekoliko napredovala, saj sta ob Berlusconi-jevemu zavezništvu stranki UDC in La destra zbrali 5 oz. 3 odstotke glasov. V treh slovenskih občinah se je najbolje odrezala Demokratska stranka, za katero je za poslansko zbornico v Doberdobu glasovalo 59 odstotkov volivcev (602 glasova), v Sovodnjah 61 odstotkov (664) in v Števerjanu 53 odstotkov (303). Mavrična levica je nadpovprečno dober rezultat dosegla v doberdobski občini, kjer jo je podprlo preko 11 odstotkov volivcev ALESSANDRO MARAN - Potrjen v poslansko zbornico »Zmagal je strah« Demokratska stranka dosegla temeljni cilj, a ni uresničila tudi sanj o porazu desnice GORICA - Alessandro Maran bo ponovno sedel v poslanski zbornici, tokrat v klopeh opozicije. To je zanj tretja izvolitev, potem ko je prvič vstopil v parlament leta 2001, »zaradi predčasne razpustitve parlamenta pa ne morem tudi trditi, da gre za tretji mandat, saj nisem dočakal polovice drugega mandata«. Maran je bil solidno v vrhu kandidatne liste Demokratske stranke (DS), zato je bila njegova izvolitev gladka. »Poraz DS je pekoč in vendar j e njen vsedržavni in goriški rezultat dobra popotnica za naprej,« pravi Maran, kije nastajanje nove stranke spodbujal od vsega začetka. »Berlusconi je stavil na to, da bo imel čisto večino, in stavo zmagal. Z njim pa je prišla na oblast država, ki tvega hujši poraz, saj bo izgubila tekmo na svetovnem tržišču. Berlusconi je namreč politično izrabil strah, ki se je poprijel ljudi. Se spominjate njegovega predloga o uvedbi zaščitnih carin, ki naj bi zavarovale italijanske proizvajalce? To je skregano s pravili konkurence in tržišča, takšna neliberalna desnica pa Alessandro Maran bumbaca ni podobna nobeni evropski desnici. Z Ber-lusconijem je torej zmagala tista Italija - kar dokazuje tudi vzpon Severne lige -, ki misli, da se bo zaščitila pred svetom z zidovi in iskala zavetje v državi. Ne zaveda pa se, da, če bo dvigovala pregrade, bodo isto storile tudi druge države. S strahom ne bomo prišli nikamor,« trdi Maran, ki pa razlog za vztrajnost prepoznava v rezultatu DS: »V primerjavi z Oljko je DS zrasla. Prvič v italijanski zgodovini se lahko primerja drugim progresističnim in reformističnim silam v Evropi. To je temeljni rezultat. Obenem se je politična konfrontacija v Italiji osredotočila na dve stranki, vse ostale so obrobne. Italija je torej ubrala pot bipolarne države, in to brez novega volilnega zakona, a le zaradi pogumne izbire Walterja Veltronija, ki je odločil, da bo DS šla na volitve sama. Dosegli smo torej cilj, žal pa ne tudi sanj o porazu desnice.« Za Marana je rezultat DS v goriški pokrajini dokaz, »da ima napredna in re-formistična kultura pri nas globoke korenine tudi v katolikih in socialistih, ki se prepoznavajo v novi politični sili, medtem ko so v Vidmu in Pordenonu šli večinoma na desno. Nagradili so nas, ker smo uresničili njihovo željo, da združimo sile,« ugotavlja poslanec in potrjuje, da bo v parlamentu nadaljeval tudi svojo bitko za dvig Goriške. »Bojeval se bom za Goriški sklad, kar ne bo lahko. Bojeval pa se bom tudi, da bo država stavila na Goriško. Koje meja padla, se nismo avtomatično znašli v središču Evrope. Da bomo zares središče, bomo morali pritegniti kapitale, proizvajati znanost in inovacijo ter razviti infrastrukture.« (ide) (109); za Ljudstvo svobode je v Doberdobu glasovalo 13 odstotkov volivcev (131), za Severno ligo 6 odstotkov (55), za UDC 4 odstotki (35), za stranko Italia dei Valo-ri pa 3 odstotki (25). V Sovodnjah je Mavrična levica prejela skoraj 5 odstotkov glasov (57), Ljudstvo svobode 15 odstotkov (172), Severna liga 7 odstotkov (75), UDC 4 odstotke (51), stranka Italia dei Valori pa 4 odstotki (43). V Števerjanu je v primerjavi z ostalima slovenskima občinama Berlusconije-va koalicija prejela nekoliko več glasov, in sicer 27 odstotkov; Ljudstvo svobode je namreč podprlo 21 odstotkov volivcev (120), Severno ligo pa 6 odstotkov (35). UDC je prejela 7 odstotkov glasov (38), stranka Italia dei valori 3 odstotke (19), Mavrična levica pa 3 odstotke (17). Podobno kot se je zgodilo na državni ravni, je bila tudi v goriški pokrajini včeraj in predvčerajšnjim volilna udeležba nižja kot pred dvema letoma. Za senat in poslansko zbornico je volilo skoraj 82 odstotkov volilnih upravičencev, medtem ko jih je leta 2006 volilo 86 odstotkov. Najvišjo volilno udeležbo so zabeležili v Števerjanu, kjer je svoj glas oddalo nekaj več kot 87 odstotkov volilnih upravičencev. V Doberdobu in Sovodnjah je svojo državljansko dolžnost opravilo 86 oz. 83 odstotkov upravičencev, v Gorici pa 80 odstotkov. Včeraj je bila znana tudi udeležba na deželnih volitvah; v goriški pokrajini je glasovalo 77,41 odstotkov upravičencev, kar je veliko več od zadnjih deželnih volitev, ko je svoj glas oddalo 70 odstotkov upravičencev. (dr) glasovi: 279 0,33% glasovi: 644 0,76% glasovi: 498 0,59% glasovi: 256 0,30% glasovi: 33.237 39% glasovi: 559 0,66% glasovi: 288 0,34% glasovi: 26.948 32% glasovi: 431 0,51% Izidi volitev za SENAT V GORIŠKI POKRAJINI Opombe: Podatki se nanašajo na 155 od 155 volišč glasovi: 666 0,74% glasovi: 315 0,35% glasovi: 28.327 31% glasovi: 315 0,35% glasovi: 646 0,71% glasovi: 3.686 4% glasovi: 463 0,51% glasovi: 34.931 39% glasovi: 313 0,35% glasovi: 517 0,57% glasovi: 364 0,40% Izidi volitev za POSLANSKO ZBORNICO V GORIŠKI POKRAJINI Opombe: Podatki se nanašajo na 155 od 155 volišč GORIŠKA - Ocene Med župani se veseli le Romoli Poraz je bil sicer pričakovan, pravijo levosredinski župani goriške pokrajine, in vendar so nad včerajšnjim izidom italijanskih parlamentarnih volitev močno razočarani. V protitoku je župan Gorice Ettore Romoli, ki je o zmagi Silvia Berlusconija in njegovih zaveznikov dejal: »Bolje se ne bi mogli odrezati. V tako gladko zmago sem pred volitvami lahko le upal,« je z vidnim zadovoljstvom izjavil Romoli. »Nad porazom nisem presenečen, čeprav sem mislil, da bo vsaj v senatu manj pekoč. Resnica je pač taka: v Italiji še vedno prevladuje populizem,« je povedal sovodenjski župan Igor Petejan in pristavil: »Menim, da si mora predvsem skrajna levica izprašati vest. Določena stališča niso več prilagojena času, Demokratska stranka pa je plačala davek pogojevanja skrajne levice v Prodijevi vladi.« Dober-dobski župan Paolo Vizintin je izjavil, da »rezultati volitev žal prikazujejo pravo razmerje političnih sil v Italiji«. »Pravi poraženec teh parlamentarnih volitev je skrajna levica, ki resno tvega izginotje,« opozarja Vizintin. Tudi šte-verjanski župan Hadrijan Corsi ni pričakoval tako slabega izida. »Levica se mora zamisliti. Na teh volitvah se je pokazalo vse nezadovoljstvo delavskega razreda. V zadnjih dveh letih so bila mnoga pozitivna prizadevanja Pro-dijeve vlade izničena zaradi notranjih trenj. Stalno je prihajalo do sprememb in preobratov, ljudje pa so tega naveličani in želijo delati v miru,« pravi Corsi. Tržiški župan Gianfranco Pizzo-litto je priznal, da je vsaj v senatu pričakoval boljši rezultat leve sredine, tolaži pa ga dejstvo, da na Goriškem desnica še vedno ni prevladala. »Škoda, da Italija ni kot Goriška,« je komentiral predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta in poudaril nesporni politični podatek, da se je Demokratska stranka na Goriškem obnesla. »Ne glede na poraz na državni ravni ocenjujem, da je bila izbira Demokratske stranke pravilna,« je zaključil Gher-ghetta. (Ale) Torek, 15. aprila 2008 2 3 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it na 4. pomolu - Že prvi dan serija zanimivih debat in predstavitev Jutri uradno odprtje Festa z Nobelovcem Smootom Priznani kozmolog bo ob 14.30 predaval o nastanku vesolja - Do nedelje 160 »znanstvenih dogodkov« Sejem znanstvenega založništva Fest bo jutri končno odprl svoja vrata. Preden bo skrivnostni svet znanosti postal absolutni protagonist petdnevnega dogajanja, bo v konferenčni dvorani v starem pristanišču (na 4. pomolu) uradno odprtje letošnje izvedbe. On 11.30 bosta dobrodošlico izrekla predsednik sejma Fest (in direktor ustanove SISSA) Stefano Fantoni ter Festov direktor Pietro Greco. Prisotna pa bosta tudi ekonomistka Fiorella Kostoris Padoa Schioppa (z univerze La Sa-pienza iz Rima) ter Nobelov nagrajenec George Smoot. In ravno ameriški fizik ter kozmolog bo ena osrednjih zvezd letošnjega Festa. Že ob 14.30 bo konferenčna dvorana na 4. pomolu gostila srečanje z Nobelovcem, ki je spremenil tok sodobne kozmologije; George Smoot bo tržaškemu občinstvu predstavil nastanek vesolja, saj mu je na podlagi podatkov, ki jih je zbral satelit COBE, ter na podlagi analize materije, ki je prisotna v vesolju, uspelo rekonstruirati njegovo prvobitno zgodovino. Sicer pa bo jutrišnji prvi festivalski dan ponudil veliko okroglih miz, filmskih predvajanj, knjižnih predstavitev in konferenc. Podroben in popoln spored je dostopen na spletni strani www.festrieste.it, ali v brošurah, ki jih je mogoče dobiti na Festovem sedežu v Domu pristaniških delavcev. V morju dogodkov naj menimo vsaj dva, ki se bosta odvijala v deželni palači na Velikem trgu: ob 15. uri bo govor o mednarodnih šolskih projektih KeyToNature in Dryades, ob 18.30 pa okrogla miza na temo: Islam in znanost: kje se je zataknilo in kako spremeniti smer? (pd) Bogat spored petdnevnega festivala je dostopen na spletni strani www.festrieste.it aretacija Študent nadlegoval in udaril dekle Sredi Trsta je v noči med nedeljo in ponedeljkom prišlo do domnevnega poskusa posilstva. Dve dekleti, stari 18 in 17 let, sta se okrog 1.30 vračali domov (stanujeta na območju Ul. Giulia), na Ul. Marconi pa sta ob ograji Ljudskega vrta srečali nepoznanega mladeniča. 22-letni Miloš Markovic, srbski študent tržaške univerze, ju je nagovoril z neprijetnimi spolno obarvanimi opazkami, po navedbah karabinjerjev pa se je be sed no nad le go va nje spre vr -glo v pos kus po sil stva. Mar ko vic je na mreč ste -gnil roke in otipaval oprsje osem naj slet ni ce, ko ga je ta odrinila pa jo je s pestjo udaril v želodec. Poseglo je mlajše dekle, fant jo je hotel prav tako uda ri ti, a se mu je iz mak ni -la. V zmešnjavi je 17-letnici le uspelo prijeti za mobilni telefon in poklicati karabinjerje, napadalec pa je zbežal. Kako mi nu to za tem sta de kle ti sed li v avto karabinjerjev in jim pomagali pregledati okolico. Mar-kovica so zagledali in prijeli na Ul. Sv. Frančiška, v bližini njegovega bivališča. Odpeljali so ga čez cesto v koronejski zapor, kjer je na razpolago sodstvu; osumljen je spolnega nasilja. Kradel po avtomobilih Policija je v nedeljo ponoči zasačila in aretirala moškega, ki je iz parkiranih avtomobilov kradel razne predmete. Zgodilo se je na Mira-marskem drevoredu: 50-letni M. V. je skušal vdreti v vsaj tri vozila, ko je mimo privozil avto policije je bil na delu v nekem Peugeotu 206. Pri priči so ga aretirali, braniti se bo moral obtožbe kraje v obtežilnih okoliščinah. TRŽAŠKI OBČINSKI ODBOR - Škofu častno mestno priznanje Priznanje Ravignaniju Poudarjeno škofovo prizadevanje za sožitje in dialog med v mestu živečimi skupnostmi Tržaški škof Evgen Ravignani bo prejel častno mestno priznanje Trsta. Podelila mu ga bo občinska uprava, ki je pred dnevi na seji soglasno odobrila ustrezni odlok. V njem je zapisano, da je bil Ravignani, rojen leta 1932 v Pulju, po vojni prisiljen zapustiti Istro. V tržaškem škofijskem semenišču je opravil teološke študije in julija 1955 ga je v stolnici sv. Justa takratni tržaški nadškof Antonio Sancin posvetil v duhovnika. Leta 1967 je v mestu vzpostavil ekumenski dialog med odgovornimi katoliške, pravoslavne in evangeličanske cerkve ter židovske skupnosti. Marca 1983 je bil imenovan za škofa Vittoria Veneta, januarja 1997 pa ga je papež Janez Pavel II. imenoval za tržaškega škofa. V novo škofijo je prispel 2. februarja istega leta. Za svoje pastirsko vodilo je izbral Petrovo misel Donec dies elucescat -Do kler ne vzi de sve tel dan. Kot tržaški škof je nadaljeval ekumenski in medverski dialog za rast in sožitje različnih v mestu živečih verstev in etnij, vedno v luči krščanstva in delovnega bratstva. Konec marca so bili načelniki svetniških skupin v tržaškem občinskem sve tu se zna nje ni z na me ro Škof Evgen Ravignani mestne uprave in jo tudi podprli, nakar je občinski odbor odobril odlok o podelitvi častnega mestnega priznanja škofu Ravignaniju. dom bartoli - Vzroki zastrupitve še nejasni Danes rezultati prvih analiz V nedeljo umrl še drugi gost doma za ostarele - Hrano bo analizirala deželna agencija ARPA Še vedno niso jasni vzroki množične slabosti, ki je v soboto zjutraj obšla goste občinskega doma za ostarele Bartoli. Domnevna zastrupitev s hrano je terjala dve življenji: potem ko je v soboto umrl 82-let-ni Sergio Trussini, je v noči na nedeljo v glavni tržaški bolnišnici okrog 3.30 izdihnil še 75-letni Tržačan Andrea Trapella, prav tako gost doma v Ul. Marchesetti. V soboto ni kazalo, da bi bilo njegovo stanje posebno kritično, v nočnih urah pa se je zaradi šibke telesne odpornosti naglo poslabšalo. Za Trapello, tako kot za Trussinija, je bila baje usodna preobilna izguba tekočin. Sodstvo je včeraj popoldne preklicalo zaplembo hrane, ki naj bi povzročila zastrupitev, danes pa jo bo začela analizirati agencija ARPA. Medtem v katinarski bolnišnici poteka analiza bioloških snovi, ki so jih pridobili iz iztrebkov pacientov. Pri zdravstvenem podjetju so povedali, da morajo biološke sestavine gojiti več kot 48 ur, rezultati naj bi bili znani danes. Slabo se je počutilo vsega skupaj 61 ljudi, velika večina katerih ni potrebovala zdravljenja v bolnišnici. Po besedah tržaš- kega občinskega odbornika za socialno varstvo Carla Grillija naj bi bila splošna slika končno boljša, postopno okreva tudi 103-letna Maria Cervai, katere zdravstveno stanje je v soboto povzročalo nemalo skrbi. Včeraj se je v tržaških bolnišnicah še vedno nahajalo sedem pacientov, eden od katerih zanesljivo ni povezan z zastrupitvijo. Zadnji dve bolnici so sprejeli na katinarski oddelek za prvo pomoč v nedeljo zvečer. Ob 19.30 so privedli 92-letno gostjo doma Bartoli, ki so jo zatem prepeljali na oddelek za nalezljive bolezni glavne tržaške bolnišnice. Nekaj ur pozneje je enako pot opravila 88-letna gospa, ki je kazala podobne simptome (močno drisko), prihajala pa je iz zdravstvenega doma San Giusto, se pravi iz zavoda za ostarele ITIS. Včeraj še ni bilo jasno, ali je treba njeno slabost povezati z množično zastrupitvijo v domu Bartoli, še posebej zato, ker gostje zavoda ITIS ne jedo iste hrane: zadruga CLU-Ba-saglia, ki pripravlja tisoč dnevnih obrokov za goste doma Bartoli in drugih občinskih centrov, ne dostavlja jedi v center ITIS. Hipoteza o zastrupitvi s hrano je bi- la včeraj še vedno pod vprašajem, saj rezultati analiz še niso bili znani. Analiza naj bi potrdila ali zavrnila sum, da so se priletne osebe zastrupile med petkovo večerjo; njihovo že tako krhko zdravje in nizka stopnja vzdržljivosti sta nedvomno vplivala na korenito poslabšanje stanja, ki je bilo v dveh primerih usodno. Zastrupitev s hrano je v dvomu, ker so se počutili slabo samo nekateri gostje doma Bartoli, zadruga CLU-Basaglia pa dostavlja iste obroke tudi drugim domom. Med temi je dom za ostarele Gregoretti, v katerem živijo priletne osebe s prav tako krhkim zdravj em. Danes bosta goste doma Bartoli obiskala tržaški župan Roberto Dipiazza in podtajnik Ettore Rosato, ki bosta z njimi tudi pokosila. Solidarnost z družinama priletnih žrtev je izrazil sindikat SPI-CGIL iz FJK in Trsta. V tiskovnem sporočilu vabi na razmislek o standardih storitev za priletne osebe, začenši s pravili o javnih razpisih za dodelitev zakupov. Čim nižji stroški se namreč zrcalijo v slabih delovnih pogojih, začasnih zaposlitvah in nizki kakovosti storitev, piše v sporočilu. Trst: Ogrevanje do konca aprila Stanovanja v tržaški občini bo mogoče ogrevati do konca aprila. Po slabem vremenu, ki je zajelo tržaško pokrajino konec prejšnjega tedna, je župan Roberto Dipiazza izdal odredbo, s katero je podaljšal rok za ogrevanje stanovanj v občini do 31. aprila. Solidarnost ugrabljeni Ingrid Betancourt Komisija za enake možnosti pri tržaški občini je izrekla svojo solidarnosti Ingrid Be-tancourt, ki je že več kot 6 let žrtev ugrabiteljev, kolumbijske skupine Farc. Komisija je tudi pozvala k povečanju prizadevanj za njeno čimprejšnjo osvoboditev. Počitniška središča za mladoletne Tržaška občina obvešča, da v petek, 18. aprila ob 12.30, zapade rok za predstavitev prošenj za prirejanje počitniških središč za mladoletne. Organizatorji teh središč morajo zagotoviti vsaj štiri nočitve, dnevni centri pa morajo biti odprti najmanj po tri ure dnevno. Obrazce za predstavitev prošenj posreduje oddelek za vzgojo, univerzo in raziskovanje, Ul. Teatro 4, soba št. 8, mogoča pa si ga je tudi preskrbeti na spletni strani www.retecivica.trieste.it. Obvestilo podjetja TT Prevozno podjetje Trieste tra-sporti sporoča, da bodo danes odprli prometu Ul. Gatteri, zaradi česar bodo avtobusi prog št. 22, 25. in 26 začeli spet voziti po običajni progi. Računalništvo in I v vt angleščina Zaradi velikega povpraševanja po jezikovnih tečajih in po tečajih informatike Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje nadaljuje z vpisovanjem na tečaje Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja tudi aprila. Do 17. aprila vpisujejo na 72-urni tečaj računalništva, ki obsega te vsebine: spoznavanje informacijske tehnologije, uporaba računalnika in upravljanje z datotekami, urejanje besedil, preglednice, internet in elektronska pošta. Tečaj se bo pričel 24. aprila in bo potekal dvakrat tedensko ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 21. Do 16. aprila vpisujejo na 48-urni začetniški tečaj angleščine A.1, ki se bo pričel 23. aprila in bo potekal dvakrat tedensko ob sredah in petkih z urnikom od 20. do 22. Vpisujejo tudi na začetniška 80-urna tečaja slovenščine in hrvaščine, ki pričneta 23. oziroma 22. aprila. Tečaji so namenjeni osebam v delovni dobi (od 18. do 64. leta starosti), ki imajo bivališče v deželi Fur-laniji-Julijski krajini; odprti so vsem ne glede na doseženo stopnjo izobrazbe. Potekali bodo na tržaškem sedežu SDZPI (Ul. Ginnastica 72). Vpisnina na vse navedene tečaje znaša samo 1 evro na uro izobraževanja, saj je aktivnost financirana s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Dodatne informacije je mogoče dobiti na "http://www.sdzpi-irsip.it" www.sdzpi-irsip.it oziroma na tel. 040 566360. / TRST Nedelja, 13. aprila 2008 7 DOLINA - Poučna ekskurzija dijakov NSŠ Simona Gregorčiča Ob Gardskem jezeru in v Gonzagovi Mantovi Ogled Sirmioneja in Katulovih jam - Paznik jih je prepoznal za Slovence Dijaki Nižje srednje šole Simona Gregorčiča iz Doline so se v spremstvu nekaterih profesorjev podali v dneh 3. in 4. aprila na poučno ekskurzijo h Gardskemu jezeru in v Mantovo. Vožnja v lepem sončnem vremenu skozi furlansko in padsko nižino je bila prijetna in zabavna, posebno izkušnjo za učence pa seveda predstavlja skupno nočevanje daleč od doma in izven kroga staršev. Prvi dan so si mladi izletniki ogledali muzej letalstva (Museo del volo) v kraju Due Carrare v pokrajini Padova. Kraj je resnično su-gestiven, muzej je nameščen v srednjeveški trdnjavi, ki jo obkroža obsežen park z zelenicami in drevoredi. Tako muzej kot okolica sta zgledno vzdrževana, sam muzej pa resnično zbuja močno radovednost, saj je zelo sistematično in funkcionalno urejen. Prijazna in živahna vodička je dijakom uspela v dobri uri na zanimiv in privlačen način povedati in pokazati zgodovino letalstva od mitične dvojice Dedala in Ikara do vesoljca Neila Armstronga, prvega človeka, kije stopil na Lunina tla. V poznih popoldanskih urah je pisana gregorčičevska druščina prispela v kraj Manerbo del Garda in se naselila v hotelu Belvedere Garda, četrt ure ho da od zna me ni te ga je ze ra, o ka -terem se veliko piše in govori, vendar ob pogledu na njegovo srebrno gladino in izjemno pokrajino, ki ga obdaja - tudi besede zastanejo; potrebno ga je resnično doživeti z vsem skrivnostnim valovanjem njegovih modrih voda, z razgibanimi in položnimi pobočji v brezštevilnih odtenkih zelene barve, ob migljanju tisočev oljčnih dreves v oljčnih gajih in na okrasnih postojankah ob vilah in pristavah, domovih in trgih, krožiščih in obcestnih alejah. Lahko reče mo, da smo bi li s te mi le po ta mi obi -lo ob da ro va ni, saj smo pred na sta nit -vijo v hotelu obiskali enega najlepših gardskih biserov, starodavno mestece Sirmione, ki slovi predvsem po Katu-lo vih ja mah, kar pa je v res ni ci ve li ka in ob sež na sta ro rim ska pa la ča, ka te re skrbno hranjeni ostanki so predmet obis ka ti so čev tu ris tov. Nam kot šo lar -jem je bila prihranjena tudi vstopnina, povrh pa nas je prijazni paznik ob vhodu takoj spoznal za Slovence, čeprav ni bil ni ko li v Trstu; ob iz ho du pa nam je dolgo prisrčno mahal v pozdrav. Pri večerji smo se srečali z višješolci iz okolice Firenc, vendar je bila razlika v letih preveč zaznamujoča, da bi se sklenilo kakšno znanstvo; pač pa smo z njihovimi spremljevalci skupno nazdravili, kot se med ko le gi spo do bi. Čeprav je bilo bolj zanimivo skušati prelisičiti budne in pozorne spremljevalce kot pa klicati spanec na oči se je proti sredini noči večina le umirila, tisti najbolj »furbasti« pa so naslednji dan drago plačevali skoraj neprespano noč, kajti obisk Mantove je bil dokaj na po ren. Tu di to krat smo ime li z vo -dič ka mi ve li ko sre čo; šar mant na Bru -nel la nas je jad rno vo di la po mes tu, ki ga je ena sama zgodovina, popolnoma poistovetena z družino Gonzaga, čeprav se mesto upravičeno ponaša, da se je v njem rodil sam Vergil, pesnik Eneide, čigar kip krasi stavbo Palazzo del Podesta in je v preteklosti bilo velikega pres tiž ne ga po me na za vsa ko gar, ki je kip čistil od iztrebkov golobov (danes se s tem prestižem kitijo golobi!), sami meščani pa želijo, da se jih naziva »Virgilliani« ne »Mantovani«. Znotraj impozantne vojvodske palače - Palazzo Ducale - pa se je Bru-nel li pri dru ži la še ljub ka Ales sia, ker smo morali vstopiti v dveh skupinah; obe vodički sta uspeli na duhovit in z dijakom primernim pristopom prikazati glavne značilnosti palače in njenih prebivalcev skozi stoletja. Kar jima je popolnoma uspelo, saj sta pripovedovali s srcem in zanosom, omejili sta se na bi stve no od bi stve ne ga, kar je ter -jalo od njiju kar precej napora, saj je vsebine toliko, da se o rodbini Gonza- Dijaki šole Gregorčič na razvalinah stare rimske vile, poznane kot Katulove jame foto gregor vizintin ga - ki j e bil a kmečkega rodu in se j e mesta polastila s silo, ga s silo obdržala, ven dar se je na druž be ni les tvi ci povzpela izjemno visoko, do kardinal-ske službe - š e vedno piš ej o knjige. Mor da bo do kdaj tu di za pi sa li, da se je v veliki akustični dvorani - Sala del Manto - ubrano in zveneče oglasila slovenska pesem naših dijakinj, ki je ugodno presenetila našo spremljevalko. Vodičkama smo bili izjemno hva-leži za dragocen prikaz, šoferju pa, da je še pri bleščeči dnevni svetlobi usmeril avtobus proti domu. Brez zastojev na avtocesti ni šlo; bil je petek, v Ve-roni pa so odpirali svetovno znani vinski sejem Vinitaly in SOL, najpo-memb nej ši sa lon olj čne ga olja v Ita li -ji. Zivahne - na trenutke skoraj preživahne - druščine pa to ni motilo; krat ko ča si li so se s pre nos ni mi ra -čunalniki, z bralniki dvdejev, na ušesa so si natikati svoje »mp3« in i-pod in poslušali svoje priljubljene pevce in an-sam ble, mno gi pa so si vso pot na ga -jali. Prihod domov pozno zvečer je bila naenkrat streznitev, da se nadaljuje vsakdanje življenje. Naslednjega dne je bil običajen pouk. Vendar bogatejši za eno poučno ekskurzijo več. (ris) Razstava v Comunicarte V prostorih Comunicarte (ulica San Nicolo 29, nasproti knjigarne Umberto Saba) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo Maria Sillanija Djerra-hiana z naslovom »Paesaggio illumi-nista«. Umetnikova dela postavljajo v ospredje logiko in racionalnost, daleč torej od emocij, v njih pa vseeno prevladujeta fantastika in sanje. Razstava bo na ogled do 24. aprila. O humanistu Piju II Evropskemu humanistu Piju II in aktom 17. mednarodnega posveta Inštituta Petrarca je posvečena publikacija, ki jo bodo predstavili danes ob 17.30 v mestni knjižnici. Srečanje z Biblijo V državni knjižnici na Trgu Papa Giovanni XXIII bo jutri ob 17.30 tradicionalno srečanje z Biblijo. Claudio H. Martelli se bo tokrat lotil Abrahamove zgodbe in verske evolucije na Bližnjem Vzhodu. Filmski večer na Pončani V Ljudskem domu na Pončani (Ul. di Ponziana 14) bo združenje Tina Mo-dotti jutri ob 20.30 priredilo filmski večer s predvajanjem filma »Poroka Tuye« režiserja Wang Quanana. Film v Škednju Filmski krožek Lumiere vabi jutri ob 20. uri v prostore društva Grbec v Škednju na ogled filma »La citta proi-bita« Zhang Yimouja. LONJER - Tradicionalna pobuda Pestro praznovanje Tudi letos so se pri društvu spomnili na mednarodni dan žensk Tudi letošnji osmi marec so v lonjerskem kulturnem društvu primerno počastili. Večer so popestrili nastop lo-njerske pevske skupine pod vodstvom pevovodje Manuela Purgerja in razne točke kabareta, ki jih je publika aktivno sprejemala. Poleg raznih pestrih točk je pevska skupina spo mni la na sim bo li čen po -men, ki ga ima dan žena, opomnila na vlogo ženske v današnji druž bi in na dol go traj ni boj žensk za enakopravnost. Lonjersko praznovanje ob dnevu žena poteka uspešno že nekaj let v organizacii vestne mladine in nekaterih članov lo-njerskega društva, ki si prizadevajo za prijetno izpeljavo večera. ( V. M.) DEVIN-NABREŽINA - Gozdni čuvaji in gozdno protipožarna skupina prostovoljcev Skupno proti požarom Na operativnem srečanju v Nabrežini so preverili pripravljenost in usposobljenost v skupnih dejavnostih Na srečanju so preverili uporabo zaščitne opreme in gasilne aparate Pre tek lo so bo to je na se de žu ob -činske prostovoljne gozdne-protipo-žarne skupine v Nabrežini potekalo srečanje med skupino gozdnih čuvajev deželne uprave devinske izpostave, ki jo je vodil Lucio Uljan in skupino prostovoljcev, da bi preverili pripravljenost in usposobljenost v skupnih dejavnostih. Na srečanju so preverili organizacijski ustroj in sistem sporočanja v primerih hitrega ukrepanja, velikih akcij in po po žar ne ga nad zo ra. Ana li zi ra li so do god ke ve li kih požarov na občinskem teritoriju leta 2001 in 2003. Preverili so že velikokrat preizkušeno usposobljenost prosto-volj cev in prav po se bej no vih čla nov. Ponovno so aktualizirali uporabo posebnih metod in posebnih pripomočkov. Nevarnosti, ki so prisotne na občinskem območju, povečajo stopnjo težavnosti ukrepanja in saniranja. Naftovodi, plinovodi, železnica, avtocesta, elektrovodi, spremenijo vsako protipo- žarno ukrepanje v smrtno nevarno. Zaradi prisotnosti relativno gostih naselij pa je potrebna tudi izurjenost in opremljenost za nočno ukrepanje, ko gozdni čuvaji niso operativni. Takrat prevzamejo odgovornost operativnega vodenja usposobljeni vodje prostovoljcev, kar se je že nekajkrat zgodilo, tako v nočnih urah, kot pri dnevnem vodenju akcije helikopterjev. Požari so že nekajkrat povzročili totalno paralizo na cestnih in železniških povezavah s Trstom. Odgovornost prostovoljcev je torej velika, kar je podčrtal tudi devinskonabrežinski župan Giorgio Ret, ki je izrazil svojo odločno prepričanje o pomembni in potrebni vlogi civilne zaščite in prostovoljne občinske skupine. »Poklicnost« prosto-volj cev je tu di os no va za var nost pro -stovoljcev samih in občanov. Srečanje je potekalo tudi na prostem, kjer so novi člani, v sodelovanju z vodji skupin, preverili uporabo zaščitne opreme in prenosne gasilne aparate. 8 Torek, 15. aprila 2008 TRST / GREGORČIČEVA DVORANA - Vseživljenjsko izobraževanje Zadnji film v letošnji sezoni Krutovo delovanje pa se nadaljuje - Maja izlet na Dolenjsko po Trubarjevih sledeh Pretekli četrtek se je v Gregorčičevi dvorani s predvajanjem filma »Alla ricerca della felicita«, ki ga je leta 2006 posnel italijanski režiser Gabriele Muccino, zaključil niz popoldanskih srečanj, na katerih se je ob klepetu in toplem čaju zbi ra la v glav nem ženska publika. Kulturna pobuda, kije sad sodelovanja med ZSKD, Slovenskim klubom in Krut-om, je tudi tokrat pritegnila prisotne z zgodbo s serijo neprijetnih dogodivščin in izpostavljenim le pim odno som med oče tom im njegovim petletnim sinčkom. Skoraj dve uri dolg film gledalca gane, a tudi spodbudi k zasledovanju svojih sanj. Tudi članice Krutovega bralnega krožka »Skupaj ob Knjigi«, ki spada v sklop projekta vseživljenjskega izobra-že vanja in se je red no odvijal na druš -tvenem sedežu v Ulici Cicerone, so se prejšnji teden zbrale na zaključnem srečanju v tej sezoni. S koordinatorko Meri Brce so se udeleženke razgovo-rile o prebrani literaturi, ki je poleg klasikov zaobjemala tudi druge zvrsti iz slovenske in svetovne književne zakladnice. Med drugim so bile obravnavane knjige o zdravi prehrani, detek-tivke, knjige na žensko tematiko. Kot prvotno začrtano pa je bilo delo krožka osredotočeno na Primoža Trubarja, njegove sodobnike in sodelavce, dobo protestantizma in protireformaci-je. Tako je bila obeležena 500- letnica roj stva tega ve li kana, ki je na tis nil pr - Tudi zadnji film v Gregorčičevi dvorani si je ogledala skupina radovednih gledalk kroma vo knjigo v slovenščini in osnoval temelje slovenskega knjižnega jezika. Zato nič lepšega kot izlet na Dolenjsko, da se obišče kraje, kjer se je veliki mož slovenstva rodil in koder je preživljal svoja otroška leta, preden ga je življenjska pot vodila od Trsta do Ljubljane in širom po Nemčiji. Avtobusni izlet (v sodelovanju s tamkajšnjimi društvi) bo v soboto, 10. maja, in predvideva ogled krajev in zgodovinskih pomnikov, ki živo pričajo o življenju kmetov in obrtnikov ter grajske gospode za časa Primoža Trubarja. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se čimprej zglasi v Kru-tovi recepciji, kjer je na razpolago program in je mogoče dobiti vsa podrobnejša pojasnila. spd mačkovlje - Gostovanje Prosvetnega društva Štandrež Razposajena nedelja Goriški gledališčniki zabavali s svojima enodejankama Kdo je zadnji in Čudna bolezen Koncert Primorske poje v Bazovici V soboto, 19. aprila ob 20.30 se bo v dvorani Športnega društva Zarja v Bazovici odvijal koncert v sklopu revije Primorska poje. Nastopilo bo kar sedem zborov, in sicer Nonet France Bevk, Otalež iz Cer-kna (dir. Pavel Magajne), Moški pevski zbor Izola (dir. Mirjana Bonin), Moški pevski zbor Pergula iz Pirana (dir. Matej Lazar), Moški pevski zbor Lopar iz Kopra (dir. Vladislav Korošec), Mešani pevski zbor Bazovica iz Reke (dir. Franjo Bravdica), Mešani pevski zbor Gorjansko iz Komna (dir. Goran Ruzzier) ter Mešani pevski zbor Divača (dir. Anton Baloh). V nedeljo, 20. aprila pa bo v Cerkvi sv. Florijana zapel Komorni moški zbor Karol Pahor iz Pirana (dir. Mario Petvar), Cerkveni mešani zbor Zvon iz Ilirske Bistrice (dir. Damjana Kinkela), Župnijski mešani pevski zbor Marezige iz Kopra (dir. Alojz Furlan), Mešani pevski sveti Jernej iz Opčin (dir. Janko Ban), Ženski zbor Devin (dir. Herman Anto-nič) in Komorni zbor Ipavska iz Vipave (dir. Matjaž Šček). Razposajenost in prijetno vzdušje sta prevevala v nedeljo, 6. aprila, dvorano mačkoljanske Srenjske hiše, ko so na oder stopili člani dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. Goriške igralke in igralci so - na povabilo Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje, v sklopu pobud »Slovenski večeri 2008« - uprizorili dve komični enodejanki iz svojega bogatega repertoarja. To sta bila prizora »Kdo je zadnji« in »Čudna bolezen«. Besedili sta nastali po zamisli samih igralcev, režijo pa je prevzel dolgoletni sodelavec skupine Janez Starina, sicer priznani gledališki in filmski igralec. Prigode iz zdravniške čakalnice in iz družinskega življenja so navdušile občinstvo. Dovtipi na račun moške in ženske narave ter izredna karak-terizacija likov so spravili v sproščen smeh vse prisotne, ki so izvajalce nagradili s prisrčnim aplavzom (NT, foto Aljoša Novak). Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Prijavljenim potnikom sporočamo, da bo poravnava zadnjega obroka in prevzem dokumentacije kot sledi: za potovanji v Grčijo v sredo, 16. aprila, med 9. in 13. uro na sedežu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi, 6 za potovanje v ZDA pa danes na Opčinah v dvorani Prosvetnega doma, kjer bo informativni sestanek s pričetkom ob 18. uri. Razstava o španski državljanski vojni Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK, inštitut Ramon Llull in združenje Sodobna Španija vabijo danes ob 16. uri v državno knjižnico (Trg Papa Giovanni XXIII 6) na odprtje razstave »Quando piove-vano bombe« o bombardiranju Barcelone med državljansko vojno (1936-1939). Razstavo je pripravil Museu d'Historia de Barcelona. Uvodoma bo tržaški docent zgodovine sodobne Španije Claudio Venza spregovoril o Mus-solinijevi strategiji v španski državljanski vojni. Včeraj danes Danes, TOREK, 15. aprila 2008 ANASTAZIJA Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.52 - Dolžina dneva 13.33 - Luna vzide ob 14.50 in zatone ob 4.13. Jutri, SREDA, 16. aprila 2008 BERNARDA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,5 stopinje C, zračni tlak 1017,6 mb ustaljen, veter 3 km na uro severo-zahodnik, nebo spremenljivo, vlaga 77-odstotna, morje mirno, temperatura morja 12 stopinj C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M4 Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00, »Ono- ra il padre e la madre«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il cacciatore di acquiloni«. ARISTON - 16.00, 20.30 »Arianna«; 18.15, 22.45 »Baciami stupido!«. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »In amore niente regole«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Alla ricerca del-l'isola di Nim«; 16.20, 18.15, 20.05, 22.00 »Shoot'em up«; 18.00, 22.00 »Juno«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Next«; 15.50, 19.50 »Amore, bugie e calcetto«; 18.00, 20.05 »Non pensar-ci«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il cacciatore di aquiloni«; 15.50, 22.10 »Tutta la vita davanti«. EXCELSIOR - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »Interview«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Vogliamo anche le rose«. FELLINI - 17.00, 20.15 »Juno«; 18.30, 22.00 »Non pensarci«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.35, 20.30, 22.20 »Amore, bugie & calcetto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »In amore niente regole«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.00, »Katera je prava«; 21.30 »Poželenje, nevarnost«; 19.00, 21.10 »Skakač Jumper«; 19.30 »Točka prednosti«; 18.30 »SOS planet in Morski psi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; Dvorana 2: 16.30 »Shoot'em up - Spara o muori«; 20.30 »Riprendimi«; 18.20, 22.15 »Next«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Tutta la vita avanti«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Oxford Murders - Teorema di un delitto«. SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »In amore niente regole«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Il cac-ciatore di aquiloni«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; Dvorana 4: 17.00, 19.30, 22.00 »In the Valley of Elah«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Persepolis«. Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA TRST in Znanstvena založba FF Univerze v Ljubljani vabita na predstavitev 1. knjige zbirke Kultura sožitja Borisa Pahorja »SREČKO KOSOVEL - Pričevalec zaznamovanega stoletja« v četrtek, 17. aprila 2008 ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Z avtorjem se bosta pogovarjala prof. dr. Tatjana Rojc in prof. dr. Janez Vrečko. Spregovorili bodo še: dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Valentin Bucik, urednik zbirke Kultura sožitja prof. dr. Božidar Jezernik in vodja Znanstvene založbe FF Univerze v Ljubljani mag. Nataša Detič. DRAMSKA SKUPINA KD ROVTE-KO-LONKOVEC obvešča, da bo nastopila v soboto, 19. aprila, ob 20. uri z igro »Srčni mrk« v Kulturnem domu v Brestovici pri Komnu. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Proseška 131) je do 19. aprila na ogled razstava slik Manuele Frisone »Poti srca«. Urnik: od ponedeljka, do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 17. do 19. ure. ROTARY CLUB MILJE v sodelovanju z Območjem 1.3, Občino Milje, Občino Dolina, pokrajino Trst in prostovoljci Rdečega križa iz Milj organizira v nedeljo, 20. aprila, ob 11. uri v gledališču Verdi v Miljah koncert Godbe na pihala Breg namenjen starejšim občanom. Ob 12. uri - kratka družabnost. Za odhod in prihod je predvidena vožnja posebnega avtobusa: Ricmanje ob 10. uri; Boršt ob 10.10; Zabrežec ob 10.15; Boljunec (pri gledališču) ob 10.20; Dolina (pri občini) ob 10.25; Domjo ob 10.30; Zavlje ob 10.40; pri Štramarju (avtobusna postaja »Fany«) ob 10.45. Po-vratek je predviden po zaključku družabnosti. SKD S. ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB od sv. Ivana in s Kolonie vabita v nedeljo, 20. aprila, ob 11. uri pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri sv. Ivanu, na spominsko svečanost s polaganjem vencev. Sledili bodo govori in pričevanja. Na proslavi bo sodeloval TPPZ Pinko Tomažič. KD ZA UMETNOST KONS vabi na odprtje antološke razstave in na predstavitev monografije 50 LET SLI-KARSVA/Deziderij Švara, ki bo v galeriji »Narodni dom« v Trstu, Ul. Fil-zi 14, v ponedeljek, 21. aprila 2008 ob 18. uri. / TRST Torek, 15. aprila 2008 9 J.P.B.Molière NAMIŠLJENI BOLNIK Komedija Režija: Janusz Kiča Prevod: Josip Vidmar M Izleti NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST ZNANSTVENA ZALOZBA FF UNIVERZE V UUBUANI Vabita na predstavitev l.knjige zbirke Kultura sožitja v BORIS PAHOR SREČKO KOSOVEL-Pričevalec zaznamovanega stoletja v četrtek, 17. aprila 2008 ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. novcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak). :J Čestitke v četrtek, 17. aprila, ob 19.30, red K, (z ¡tal. nadnapisi in varstvom otrok) ponovitve: petek, 18.04., ob 20.30 - red F sobota, 19.04., ob 20.30 - red T, z ital.nad. Otvoritev skupinske razstave članov Fotovideo Trst 80 ČLOVEK IN ČAS v soboto, 19. aprila ob 19.30 brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 _;_:_ KRUT prireja 7-dnevno počitnikovan-je od 5. do 11. junija na Makarski, v sončni Dalmaciji, z izleti v Mostar in Dubrovnik ter možnostjo dodatnih izletov. Informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072 do srede, 16. aprila. Vabljeni, pohitite! SPDT planinski odsek Sloga-Devin, P.D. Ilirska Bistrica in planinski odsek kulturnega društva Bazovica iz Reke vabijo vse ljubitelje hoje in narave na srečanje, ki bo v nedeljo, 20. aprila v športnem centru v Bazovici. Zbirališče ob 9. uri. V programu so pohod, kulturni program in družabnost. Dodatne informacije, za SPDT, vam nudita Livio tel.: 040-220155 in Vojka tel.: 040-2176855 ali tel.: 333-5994450. SKD TABOR prireja v nedeljo, 11. maja avtobusni izlet v Castelfranco in Treviso z ogledom razstave GENGIS KHAN IN ZAKLADI MONGOL-CEV. Odhod z Opčin ob 8. uri. Prijave (do 21. aprila) in podrobnejše informacije v društveni knjižnici P.To-mažič in tovariši, od ponedeljka do petka v popoldanskih urah med 16. in 18. uro (040-213945) ali v večernih urah na tel. št.: 040-211923 (Živka). Več informacij lahko dobite tudi na spletni strani: www.skdtabor.it. VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Predvideni odhod 24. aprila je prenešen na 30. maja 2008, iz Trsta ali iz Opčin. Vpisovanja do 20. aprila 2008. Info na tel. št. 333-1461383. ROMARSKI IZLET V NOVO MESTO in okolico prirejajo sestre de Notre Dame. Odhod z avtobusom v petek, 25. aprila s trga Oberdan ob 6.30, iz Se-sljana ob 6.40, z Nabrežine ob 6.45, iz sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in iz Opčin ob 7.05. Stroški romarskega izleta znašajo 38,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040220693, ob uri kosila in zvečer po 20. uri (razen petka) ali na 347-9322123. SPDT organizira v nedeljo, 27. aprila avtobusni izlet na Bloško planoto. Na programu sta dve varianti: krajša (tri ure) in daljša od 4 do 5 ur. Izlet ni zahteven, priporočamo le dobro, nepre-močljivo obutev. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan ob 8. uri in iz Opčin, izpred hotela Danev ob 8.15. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel.: 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 ali 3335994450 (Vojka). KRUT - Bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, ob Trubarjevem letu, vabi v soboto, 10. maja na izlet na Dolenjsko, z ogledom Rašice in okolice. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI (Evald Antončič - Stojan) organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jase- Danes v Bazovici DANIEL FRANCO rojstni dan slavi. Mnogo zdravja, sreče in veselja ti iz srca želimo vsi, ki te imamo radi. »Delo... delo kaže« pravi pregovor. Mi pa bomo še dodali, da je opravljeno delo slika človeka, ki ga je izvršil. Naš današnji slavljenec MARČELO odraža v svojem delu požrtvovalnost in natančnost, za kar smo mu zelo hvaležni. Ker nikoli ne miruje mu za danes želimo obilo veselja in razvedrila v krogu svojih dragih z iskrenimi čestitkami »Bog vas živi!«. ŽPS Trebče in vsi, ki ga imamo radi. Danes rojstni dan ima, da je brihtna in vesela to vsak zna. MARTINI voščimo, ob tem dnevu pa veliko sreče želimo. Vsi njeni domači. □ Obvestila NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER obvešča, da danes, 15. aprila 2008, zapade razpis za natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Fil-zi 14, tel. št. 040-3481248, od 10. do 12. ure ali preko elektronskega naslova info@narodnidom.eu) ter v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER sporoča, da kdor želi sprejemati po elektronski pošti sporočila slovenskega informativnega centra (Narodni dom- Trst), naj posreduje svoj naslov na e-mail info@narodni-dom.eu. POZOR MLADI!!! Če si star/a od 18 do 28 let in te zanima enoletno služenje v obliki prostovoljne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040635626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem zaposlitve. Za prostovoljce/ke je predvideno mesečno povračilo stroškov. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 15. aprila, ob 20.30 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. UPRAVNI SESTANEK Združenja »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca«, se bo vršil danes, 15. aprila 2008, ob 18.45, na sedežu KD Ivan Grbec, v Škedenjski ulici 124, v Škednju. SKD VIGRED IN RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA v sodelovanju s čebelarstvom Petelin prirejajo v sredo, 16. aprila, ob 20.30 večer o čebelah, medu... (video filmi in predavanje, ter degustacija) v Štalci v Šempolaju. KD ZA UMETNOST KONS vabi člane na mesečni sestanek, ki bo v četrtek, 17. aprila, ob 20. uri, v športno kulturnem središču v Lonjerju. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 17. aprila, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). DRUŠTVO SLOVENCEV miljske občine vabi na večer z Brunom Križmanom. Tema fotopisa Turkmenistan, Azer-baidjan in Uzbekistan v petek, 18. aprila, ob 20.30 na sedežu društva, ul. D'Annunzio 62 - Milje. Ob isti priložnosti se bo lahko poravnalo članarino za leto 2008. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi člane in vaščane na občni zbor, ki bo v petek, 18. aprila v društvenih prostorih France Prešeren v Boljuncu. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL iz Trsta organizira: Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Po- reč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v ulici Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 18. aprila na sedežu Pomorskega kluba -Miramarski drevored 32, 32. redni občni zbor ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 18. aprila, ob 16.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje kako preprečiti pri sladkorni bolezni amputacijo udov. Predaval bo specialist diabetološkega centra dr. Roberto Da Ros. Vabljeni so vsi. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODI-NAMIČNO POLJEDELJSTVO - Oaza sv. Ivan vabi v petek, 18. aprila, ob 18. uri v kino-teater pri sv. Ivanu Ul. San Cilino 99/1 v Trstu na predavanje o genetsko spremenjenih organizmih. Govoril bo dr. Giuseppe Alfieri prof. na univerzi v Perugi, docent hitopa-tologije, agroekologije, biološkega kmetijstva Žužko Slovjek. AŠD-SK BRDINA obvešča svoje člane, da bo zaključno nagrajevanje društvene tekme in zaključek se sezone v soboto, 19. aprila, ob 19.30 v restavraciji Križman v Repnu. Vljudno vabljeni. FOTOVIDEO TRST 80, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovensko stalno gledališče, Zadružna kraška banka in Atron vabijo v soboto, 19. aprila, ob 19.30 na odprtje fotografske razstave Človek in čas v Kulturnem domu v Trstu. Sledi ob 20.30 ponovitev komedije Jean Baptiste Poquelin-Moliere »Namišljeni bolnik«, režiser: Janusz Kica, red T, z italijanskimi nad-napisi. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicu v nedeljo, 20. aprila, ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH vabi v nedeljo, 20. aprila, ob 10.30 v Prosvetni dom na Opčinah na predstavitev nove publikacije zgodovinarja Milana Pahorja »Zadružništvo na Opčinah - Nad 60 let uspešnega delovanja Zadruge«. ASD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek ki bo v ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30, na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo konec meseca junija. Vabljeni! KD IVAN GRBEC, Škedenjska ulica 124, vabi cenjene člane in članice na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 21. aprila 2008, ob 18.30 v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju. Na delovnem redu so: Predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzorniškega odbora, odobritev obračuna za leto 2007, odobritev obračuna za leto 2008, razno. RAZPIS SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA ZA FUNKCIJO RAVNATELJA INŠTITUTA Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje javni natečaj za funkcijo ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta za 4-letno obdobje. Pogoji in oblike prijave so na razpolago interesentom na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040-636663. Rok za prijavo je 21. april. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje pokrajinski svet članov za tržaško pokrajino v ponedeljek, 21. aprila, prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30, v društvenih prostorih SKD Barkovlje (Ul. Bonafata, 6). DRUŠTVO SLOVENCEV miljske občine vabi vse člane na redni občni zbor volilnega značaja v torek, 22. aprila na sedež društva, ul. D'Annunzio 62 v Miljah, ob 19.30 v prvem, 20.uri v drugem sklicanju. Ob priliki pred začetkom občnega zbora boste lahko poravnali članarino za tekoče leto. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 22. aprila 2008, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu v Trstu, ul. Montorsino 2. KMEČKA ZVEZA sporoča, da so uradi na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Te storitve se lahko poslužujejo tudi nečlani organizacije. Lahko pokličete na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure ter v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa se v istih urnikih zgla-site na sedežu Kmečke zveze v Trstu (u. Cicerone 8 - mednadstropje). Na razpolago so tudi sedeži zveze v Gorici (Korzo Verdi 51/not., tel.: 048182570) in v Čedadu (ul. Manzoni 3, tel.: 0432-703119). SKD VALENTIN VODNIK vabi na spomladansko srečanje, ki bo na sedežu društva v sredo, 23. aprila, ob 20.30 predvajanje filma o Majenci leta 2006 in 2007 Vojka Jercoga, sledila bo vsakoletna pokušnja vin. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor v kulturnem društvu Skala v Gropadi v četrtek, 24. aprila, ob 18.30 v prvem sklicu in ob 19. uri v drugem sklicu. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi v soboto, 26. aprila, ob 20. uri na praznik »Pokušnje kruha in vina«. Za udeležbo in informacije tel. na št. 040411635. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v ponedeljek, 28. aprila, ob 8. uri v prvem sklicanju in v torek, 29. aprila ob 20. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! ŠTUDIJSKI CENTER Melanie Klein obvešča, da bo meseca aprila urad zaprt. Za informacije: info@melanie-klein.org ali tel. št.: 328-4559414. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta od 3. maja do 14. junija. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 328-4559414. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. B Mali oglasi DAJEM V NAJEM lepo, svetlo, popolnoma prenovljeno stanovanje na Pro-seku. Dve sobi, dnevnica in kopalnica z ogrevanjem in parkingom. Informacije na tel. št.: 348-5289452. GOSPA SREDNJIH LET išče delo nekaj ur dnevno kot hišna pomočnica ali pa nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. 333-6194326. IŠČEM majhno stanovanje (40 kv. m) v Trbižu. Tel. na.: 338-8804155. NA OPČINAH prodam stanovanje, veliko približno 90 kv. m, z velikim skupnim vrtom. Tel.: 340-2244780. NERABLJENI KOLEK za potni list vrednosti 40,29 evrov nudim za evro 30,00. Tel.: 335-6782261. PRODAM renault megane s.w. 1600 cc, 16v, letnik 2001, 70.000 km, za 4.500 evrov. Tel.:339-4551135. PRODAM toyota yaris 1000 cc, letnik 2002, prevoženih 38.000 km, za 4500 evrov. Tel.: 339-4551135. PSIČKI mešančki, srednje rasti, iščejo novega gospodarja. Tel. na 040200210 ali 333-2084985. STARODOBNIK - 23 LET - vw polo, 1050 kub., v odličnem mehanskem in karoserijskem stanju, bele barve, ki plača 200,00 evrov zavarovalnine letno in 25,00 evrov prometne takse letno, prodam za 1.000,00 evrov. Tel. na.: 040-208989. ZIDAR išče katerokoli delo v gradbenem področju. Tel.: 320-3557811 ali 329-1898705. [H Osmice ö Poslovni oglasi LEKARNA NA KRASU IŠČE le- karnarja-lakernarico za celodnevno zaposlitev. Tel. 347-1218843 POŠTENA GOSPA IŠČE delo v Trstu ali okolici: čiščenje, likanje, čuvanje. 00386-31419714 PRODAM STANOVANJE v Devi-nu, veliki skupni vrt; klimatizirana dnevna soba, 2 spalnici, opremljeni kuhinja in kopalnica, garaža in velika terasa. Tel. 338-2914051 PRODAM majhno bar-kavarno v Škednju. Tel. 334-5760207 SELITVENI SERVIS MARIJA D.O.O. IZ NOVE GORICE PONUJA usluge na področju kovi-narstva in sicer varjenja, rezkan-ja, struženja in ključavničarstva v svojih proizvodnih prostorih, na terenu ali v prostorih vaše proizvodnje. Tel. 00386-5-3331558 gsm. 00386-31-754-516 TRGOVINA JESTVIN DESPAR MAIDA iz Križa nujno zaposli delavca/ko. Tel. 040/220717 OSMICO je odprl Stubelj v Šempola-ju. OSMICO je odprl Pahor Mario v Jam-ljah. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel.: 040-200156. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876 OSMICO v Samatorci sta odprla Gruden Mario in Ondina. Tel.: 040229449. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel.: 040-208451. Prispevki DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. V spomin na bratranca Atilija Kralja-Carli daruje sestrična Kosena z družino 25,00 evrov za SKD Primo-rec-Trebče. Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Joškota Kuka darujejo Magda, Veruška in Ivan 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Prečniku, 50,00 evrov za SKD Vigred in 50,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. V spomin na bratranca Atilija Kralja-Carli daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za SKD Primorec-Trebče. V spomin na Daria Starca in Marija Što-ko daruje Norči z družino 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na bratranca Atilija Kralja-Carli daruje sestrična Savina 20,00 evrov za SKD Primorec Trebče. V spomin na Atilija Kralja darujeta Et-ko in Neva Jogan 50,00 evrov za KD Primorec. V spomin na Darija Starca darujeta Zvonka in Darjo 20,00 evrov za SDD Jaka Štoka. V spomin na Tilkota Kralja darujeta Vesela in Josip 50,00 evrov za KD Zora Perello. V spomin na Maria Štoko daruje Alfredo Daneu 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Daria Starca daruje družina Fabjan 30,00 evrov za God-beno društvo Prosek. V spomin na bratranca Dariota Starca darujejo Jadranka, Silva, Sergio, Edi in Igor z družinami 65,00 evrov za God-beno društvo Prosek ter 60,00 evrov za TPK Sirena. V spomin na Daria Starca daruje Da-neu Alfredo 20,00 evrov za ŠD Kon-tovel. V spomin na Dariota Starca daruje Drago Sedmak 30,00 evrov za ŠD Konto-vel. V spomin na dragega Joškota Kuka daruje sestrična Sonja 50,00 evrov za spomenik padlim NOB v Prečniku. 10 Torek, 15. aprila 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Hrvaška pozornost f«gf turizmu v Istri Miro Kocjan Tudi v Istri in na Kvarneru so prebivalci, ki imajo italijansko državljanstvo, poleg slovenskega in hrvaškega, sodelovali pri italijanskih poslanskih pa tudi deželnih (in še nekaterih) volitvah. Volivcev je menda bilo kakih devet tisoč, za koga so glasovali še ne vemo. Norberto Bobbio je govoril, da so pogosto rezultati manjše skupine kulturno pomembnejši od večje. Kakorkoli zanimivo je, da so predvolilne raziskave, ki jih ni izvedla samo Italijanska unija, kazala, da bo Istra zvečine glasovala za levo sredino, Kvarner pa za desno. Najbrže zato, preprosto rečeno, ker je Is tra, ne gle de na nje ne imenitne okoljske pogoje, v glavnem živela slabše od Kvarnera. Zanimivo je, da je tudi hrvaško časopisje namenilo volitvam v Italiji, skozi udeležbo naših manjšin-cev, kar pre cejš njo po zor nost. Na dlani je, da povsod že živimo v predvolilnem času. Na Hrvaškem, v Sloveniji in še marsikje. Seveda pa je vpra ša nje, če bo do rez ul ta ti ta ko preprosti in indikativni, da bodo napovedali korenito novo smer tam, kjer je ta po treb na. V zve zi z vo lit -vami v Italiji vemo, da so naši manjšinski volilni upravičenci oddali svoj glas že do vključno petka. Tudi italijanski konzularni del se je tokrat neposredno vključil v volilne priprave, saj je kar javno pozival državljane na volitve. Istrsko časopisje je zainteresira no po ro ča lo in ko men ti ra lo tu di priprave na deželne volitve v Furla-niji-Julijski krajini. Nekateri so kar s simpatijo naglašali, da Slovenci v Italiji predlagajo žensko za senatorja in da ima stvar ne mož nos ti za us -peh na volitvah. Na sploh pa se je javnost opredelila za Illyja tudi zato, ker gre za znano ime, ki se v duhu sodelovanja v tem delu Evrope nenehno oglaša. O Tondu sodijo, da bo zmagal lokalno, v nekaterih krajih ali področjih. V Istri so mu le mes to ma na klo nje ni. Na vo lil ne rezultate pa seveda čakamo. In si obetamo dragocene, koristne novosti, pomembne za ves ta del celine. To so predvolilni pogledi, s katerimi se srečujemo v Istri in na Kvarneru. Pri sosedih v Istri pa moramo kar spremljati trenja, ki so nastopila zadnje dni med antifašistič-no organizacijo in Italijansko unijo (Furio Radin), ki je svoj čas predlagal postavitev spomenika tudi tistim, ki so med vojno žal končali v istrske jame. »La voce del popolo« objavlja kolumno, ki trpko ugotavlja, da pri nas žal še ni stvarnih znamenj upoštevanja polpretekle zgodovine, da je zna ni pred log o so sed njih predsednikih, ki naj bi se poklonili vsem žrtvam, mrtva točka in da še ni ko li kot se daj bo tre ba mno žič no podpreti »antifašizem, ki daje bistvo istrskega sožitja«. Medtem se na tej in drugi strani meje nadaljujejo srečanja v zvezi z »Mare nostrum« se pravi slovenskim, hrvaškim in italijanskim. Zadnji je govoril profesor Elio Gma-gni ni o »Jad ranskih re por ta žah v preteklem stoletju«. Pomembno mesto zaslužijo literarna dela o morju, ki jih je pripravil Fulvio To-miz za in se ve da tu di dru gi. V pri -hod njih dveh ted nih bo v kopr ski knjižnici še osem predavanj (srečanj), zad nji del pa je na me njen Pi -ranu, njegovemu morju in solinam. Povsem na koncu (to i e 24. apriia) pa bodo predstavili knjigo Frances-ca Hlavatyja pod naslovom »Žalosten ko nec is tr sko-be neš ke ga mor -narja«. Zanimivo je bilo srečanje »«Istrska pristanišča v preteklosti« in seveda druga. Ob vsem tem pa naj mi bo dovoljena ugotovitev: zanimanja in gradiva je bilo toliko, da bi bi lo tre ba to te mo, ki je ši ro ka, zapletena, pa tudi pestra in privlačna, razporediti nekoliko bolje, pregled- neje. Zasluži mirnejši in globlji pristop. Istrski mediji tokrat poudarjajo odgovor, ki ga je dal slovenski predsednik Danilo Türk hrvaškemu predsedniku Mesiču. Vemo, daje ta govoril o težavah, ki jih menda dela Slovenija, o meji, ki še ni razčiščena, ki bi jih bilo treba vrniti. Časniki prinašajo to vest, kakor da so nekako pričakovali, da se novi slovenski pred sed nik le ne bo ta ko os tro odzval hrvaškemu. Znano je, da je Türk me drugim dej al, da se Mesi-čeve izjave ne spodobijo za predsednika države. V Istri in na Kvarneru pa kar z veseljem naglašajo pozornost, ki jo vlada namerava v prihodnje namenjati turizmu. Ni kar tako, če namerava Hrvaška v kratkem investirati 1,8 milijarde evrov za krepitev turizma. Sanader ponavlja, daje turizem jedro hrvaškega gospodarstva. Istra, Kvarner, Dalmacija so naravni zaklad. Samo letos je že investiranih blizu 230 milijonov evrov. Glede Kvarnera in Istre je turistični napredek razviden iz tega, da bo vrsta hotelov s petimi zvezdami zgrajena na relaciji od Bakra do Novi Vinodol-skega. V Crikvenici bo zrasel nov hotel, ki bo stal 21 milijonov evrov. Minister za turizem Damir Bajs je potrdil, da bodo v Istri zgradili objektov za blizu 300 milijonov evrov, največji razmah pa bo doživel sav-udrijski del (Kempinski Adriatic), ki bo s pomočjo novih sredstev (okrog 190 milijonov evrov) imel nov hotel, 22 vil in posebno marino. Del tega kompleksa nameravajo predati namenu že decembra letos. Znano je, da je savudrijski del južni del Piranskega zaliva, pojasnjujejo v Piranu. Novice prihajajo iz časnikarske sfere. V Kopru se je sestal odbor za televizijske programe v italijanščini. Ocene so suficitne, krepi pa se skrb v zvezi z uporabo satelitskega prenosa. Sem sodi tudi problem Juri, o katerem je voditelj Rocco dejal, da je Juri dragocen, sposoben kader, da pa ni bil sprejet na delo na TV preprosto zavoljo kadrovske stiske. V zvezi z okoljem pa javnost v Istri spremlja napore, da bi končno, tudi na jas no po bu do ob či ne, od stra -nili tovarno Kemiplas. Tokrat se je s pravnega vidika odločilo nastopiti kar prebivalstvo. Končno pa se je obzorje razčisti lo tu di nad Re ko. Kon ča la je ta ko rekoč agonija ladjedelnice »Viktor Lenac«, ki sta jo prevzela puljski »Uljanik« in »Tankerska plovida« iz Zadra. Sanader sodi, da je to novo obetavno rojstvo Reške ladjedelnice in je hkra ti spo ro čil, da bo do v kratkem izplačali 13,5 milijona kun, da bi pokrili dolg, ki je nastal na škodo delavcev reškega objekta. Zanimivi premiki pa se dogajajo tudi pri podjetju «Arena turist« v Pulju. Podjetje je v bistvu vodila ame riš ka fir ma »Gold man Sachs«, ki pa se je odločilo oddati 20 odstotkov delnic (okrog 23 milijonov kun) holandski turistični firmi »Park plaza ho tels«. Ta ho land ska fir ma je ši -roko znana, saj razpolaga z objekti (22) ne samo v Evropi, marveč tudi v Afriki in Aziji. Skratka, finančna poteza naj bi koristila razvoju »Arena turist«. Če pišemo o Areni, pa naj bo zdaj govor tudi o puljski (pravi) Areni. Objekt je gradbeno močno načet in ga je treba korenito pripraviti. Zagrebška vlada je obveščena, italijanska podministrica za kulturo je že sporočila, daje Italija pripravljena finančno, pa tudi drugače, po ma ga ti. Vin ska trta je prav ta ko sta ra. Naj sta rej ša trta je, ka kor ve mo, v Mariboru, del te trte pa so v duhu starega prijateljstva, te dni podarili hrvaški osnovni šoli na Malem Lo-šinju. BOGATIMO SVOJ JEZIK Morda se bo komu zdelo, da sem se prejšnji teden dotaknila stvari, ki jih pri nas dobro poznamo. Toda verjemite mi, da ni tako. Tudi cela vrsta zelo pomembnih publikacij, posebno strokovnih, v osrednji Sloveniji nas pouči, da so krajevna imena s svojimi predložnimi zvezami trd oreh, če sledimo edinemu pravilu, da je prav tisto, kar uporabljajo domačini. Pa tudi predpisi se spreminjajo. Dolga desetletja smo hodili v Ptuj, zdaj pa hodimo na Ptuj. Ko sem po uvedbi te spremembe kmeta iz ptujske okolice vprašala, kako govorijo v njegovi vasi, mi je odgovoril: »Pri nas smo vedno hodili v Ptuj, zdaj pa so nam ukazali, da moramo reči na Ptuj«. Mnenja okoličanov so bila različna, uradno pa je zmagala oblika »na Ptuj«. Podobno se nam godi z ulicami. Nekoč smo stanovali v ulici, in tako j e zapisano tudi v vseh izdajah SP, edina izjema je na Florjanski ulici, ki se je nekdaj uporabljala v množini, torej na Flor-janskih ulicah. Kaj to pomeni, lahko samo ugibamo. Je šlo morda za Cankarjeve Šentflorjance in njihove ulice? Kdo ve?! In vendar, kljub predpisom, danes vsi, po medijih sodeč, stanujejo na tej ali oni ulici, čeprav bi vsak rekel: Midva sva iz iste ulice. Ali pa tudi, da ima kdo delavnico v ozki, zakotni ulici. Vsi poznamo tudi rek, da je kdo zabredel v slepo ulico ali pa, da so pogajanja med državama zašla v slepo ulico. Pri tem se nihče ne zmoti. Lepo bi bilo, če bi v naših medijih pisali, da stanujemo v ulicah, (to bi ne bil kalk iz italijanščine) in tudi v drevoredih. Pač pa stanujemo na trgu, na korzu in tudi na cesti. Cesta je imela nekoč poleg splošnega pomena, ki se uporablja v različnih povezavah, v vseh evropskih mestih in jezikih isti pomen. Urbanisti so z njo poimenovali tiste mestne prometne poti, ki so vodile iz mesta, medtem ko so se ulice začele in končale v mestu. Ta razlika še danes velja za ital. besedi strada in via, za francoski route in vie, za nemški Strasse in Gasse. Nekaj nedoslednosti je v angleščini med besedama road in street. Kaj je botrovalo temu, da so ljubljanski urbanisti kar čez noč vsako mestno ulico, ki so jo razširili, ali pa niti to ne, (Aškerčeva npr.) preimenovali v cesto, ne vem. So pa s tem postavili na glavo staro ustaljeno rabo, ki je veljala vsaj od leta 1800. Verjetno bomo pri nas za ulico Carducci še vedno uporabljali naziv ulica, kljub njeni širini. Imeli pa bomo tudi Mi-ramarski drevored, Furlansko in Istrsko cesto, pa še katero drugo, ki nas popelje iz mesta v druge kraje. Težje se znajdemo, ko moramo zapisati ali celo sklanjati italijanska oseb- na in krajevna imena. Lepo sprejmemo rodilnik Danteja, Prodija in podobnih. Čudno in tuje pa nam zveni, ko moramo zapisati rodilnik Micheleja ali celo franc. Raphaelleja. Moti nas tudi, da so v Ljubljani po zgledu Peterle (ki pa ga v SP sploh ni), »pokranjčili« našega Igorja Škamperleta, saj vsi poznamo Slavka Škamperla in po njem poimenovano kulturno društvo pri Sv. Ivanu. Če je pri večzložnih imenih na e poudarek na prvem ali drugem zlogu, ni nobenega razloga za podaljšanje s t. Celo SP v Pravilih pod št. 785 navaja samo zglede dvozložnih imen, katerih osnova se končuje na e. Tudi Igorju Škamperlu samemu nova oblika (Škam-perletu) ne zveni domače, ampak tuje. To pa je le malenkost v primerjavi z drugimi italijanskimi osebnimi imeni in to-ponimi, za katere nam je SP slab svetovalec. V njem ne najdemo nobenega težjega zgleda, ki bi nas usmeril na pravo pot. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Obvestilo bralcem Primorski dnevnik v obdobju volilne kampanje ni objavljal pisem bralcev, ki so zadevale volitve in kandidate, ki so sodelovali na volitvah. Zato jih objavljamo zdaj. Dvojezične volilne izkaznice v Trstu O ravnanju tržaškega občinskega volilnega urada v zvezi z dvojezičnimi volilnimi izkaznicami. V zgodnjem nedeljskem popoldnevu sem telefonirala na občino Trst, da bi izvedela, kje lahko dobim dvojezično volilno izkaznico. Uradnica mi je povedala številko sobe, potem pa je bilo slišati glas druge uradnice, ki je navedla drugo številko sobe. Ko sem kasneje ponovno telefonirala na občino, mi uradnica ni več povedala številke sobe, temveč je rekla »Giu per il corridoio«. Nekaj po 16. uri sem šla s starši in hčerko na občino in, medtem ko sem jaz parkirala avto, sta starša odšla z vnukinjo v prvo nadstropje, kjer je hčerka vprašala službujočega mestnega policaja, kje se dobi dvojezično volilno izkaznico. Policaj jo je napotil na drugi konec hodnika. Tam so pri okencu med vhodom št. 105 in vhodom št. 106, ki je imelo prekrito številko nad okencem, že čakali v vrsti volilci in volilke, ki so želeli imeti dvojezično volilno izkaznico. Mimogrede naj omenim, da niti ob vhodu v stavbo v pritličju, niti v prvem nadstropju, ne v veži, niti na hodniku, ni bilo najti niti enega napisa niti v italijanščini, niti v slovenščini, ki bi obveščal, da je možno dobiti dvojezično volilno izkaznico. Kasneje sem dobila v vrsti za italijansko izkaznico Slovenko, ki sploh ni vedela, da je možno dobiti dvojezično volilno izkaznico, kot sem spoznala ljudi, ki so najprej zaman čakali v vrsti za italijansko izkaznico, in so jih po čakanju v tej vrsti poslali čakat v vrsto pri okencu za dvojezično volilno izkaznico. Tu je potrebno pojasnilo, da je edini računalnik s črkami slovenske abecede v neposredni bližini okenca s prekrito številko in napisom, ki je tik pred vrati št. 106 (Primorski dnevnik je v soboto zapisal »tako, da smo se Slovenci znašli pred tistim s številko 106«) Vodja volilnega urada, ki sem jo vprašala, zakaj ni nobenega napisa, da se lahko dobi dvojezično volilno izkaznico, je rekla, da ni bilo časa, da bi ga napisali. Sicer pa naj bi se vsi postavili v isto vrsto in samo, če bi nastala gneča, bi ljudi razvrstili tudi k drugim okencem. Strinjala sem se, da bi bilo prav, da bi bili vsi v isti vrsti, toda moralo bi biti napisano, da se lahko dobi tudi dvojezično volilno izkaznico. Imela pa sem občutek, da so bile njene besede samo izgovor, da se skrije pravi vzrok: rasistično nestrpnost do slovenske besede v središču mesta, tudi v neposredni bližini Mihca in Jakca. Jagoda Kjuder Dijaško zborovanje na zavodu Žige Zoisa Ni mi lahko pisati na to temo v tem delikatnem trenutku. Tudi razumem, čeprav z njo ne soglašam popolnoma, odločitev Primorskega dnevnika, da v predvolilnem času ne objavlja takih pisem. Vendar je bil prav v tem predvolilnem času v soboto, 29. marca na 8. strani objavljen članek o udeležbi gospoda T. Špacapana (SSk) na dijaškem zborovanju zavoda Ž. Zoisa. Ker sem osebno odobril dijaško zborovanje želim pojasniti, da je bilo v prošnji za zborovanje navedenih šest točk. Pri drugi točki je bilo zapisano: »Predavanje o Svetoivanskem Narodnem Domu - predava Tomaž Spazza-pan«. Nobene navedbe o strankarski pripadnosti torej, sicer bi pred odobritvijo verjetno predlagal kakšno drugo rešitev. Willj Mikac, namestnik ravnatelja Čestitke Borisu Pahorju Rada bi čestitala Borisu Pahorju, da v njegovi grenki pripovedi, ob tolikih grozotah, ki jih je bil deležen in ki jih je na lastni kozi občutil nikoli ne zapusti svoje velike poetičnosti in občutljivosti. Lirični trenutki njegovega pisanja nas včasih celo ponesejo v sanjski svet, a kar se mi zdi še najbolj nemogoče je to, da se tudi v takem peklu lahko še vedno upa. Hvala Borisu Pahorju za izredne občutke s katerimi se lahko vsi obogatimo. In končno se je prebudila tudi italijanska inteligencija in priznala svojo dolgo, predolgo odsotnost. Borisu Pahorju iz vsega srca želim še obilo uspehov in štejem si v veliko čast, da ga imamo. Dragi profesor, še na mnoga leta in še obilo sprehodov po naši čudoviti barkovljanski obali. Prisrčen pozdrav Nora Jankovič Zahvala Borisu Pahorju Skupščina Združenja borcev za vrednote NOB MO Koper, ki je zasedala 29. marca v Bertokih in je sprejela programske usmeritve za tekoče leto, je za vsebinsko zasnovo nadaljnjega delovanja poudarila predvsem tiste vrednote NOB, ki so danes stalnica in živa opora demokratičnemu razvoju slovenske družbe. Med perečimi izhodišči, ki jim Združenje namenja posebno pozor- Na nost, je skupni protifašistični in kulturni prostor, ki združuje in povezuje demokratične sile na obeh straneh nekdanje odprte meje. Delegati borčevske skupščine so s tem v zvezi izrekli iskreno zahvalo in priznanje tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, ker s svojo kulturno ustvarjalnostjo in družbeno prizadevnostjo bogati in vzpodbuja skupne protifašistične in narodne vrednote. Skupščina je z aklamacijo izrekla Borisu Pahorju borčevske pozdrave in zahvalo ter iskrene želje za njegovo neutrudno poslanstvo tudi v prihodnje! PredsednikZB za vrednote NOB Maks Vezovnik Kraška občina Spoštovani! Ob prihajajočih deželnih in političnih volitvah bi me zanimalo, kakšno je stališče, ki ga imajo slovenski kandidati do morebitne ustanovitve t.i. »Kraške občine« ter kakšen in kolikšen je njihov vpliv, v kolikor bodo izvoljeni, na morebiten nastanek te nove upravne enote, če bi bodoči referendum pokazal, da zanjo obstaja želja večinskega dela prebivalstva teritorija, ki naj bi ga nova občina zaobjemala. Zahvaljujem se Vam za izkazani prostor in toplo pričakujem odziv slovenskih kandidatov. Dimitrij Križman Zaplet v Doberdobu Z zaprepadenjem sem v Primorskem dnevniku 4.6.2008 prebrala članek o doberdobskem županu Paolu Vizinti-nu, ki je ostal brez večine. Upam, da je podvig oseb, ki sta ustanovili svetniško skupino Demokratske stranke in obrnila hrbet županu, le njihov, ne pa izraz Demokratske stranke. Paolo Vizintin si kot župan veliko in učinkovito prizadeva za Doberdobsko občino kot tudi za goriški Kras nasploh s številnimi pobudami (pomislimo samo na center Gradina) in je zato tudi prejel priznanje viteza italijanske republike. Če bi nasprotovanje tako zaslužnemu in podkovanemu županu izviralo iz stankarskih računic, pa mislim, da bi morali zamejski Slovenci, ki se v Demokratski stranki prepoznavajo, dobro pomisliti, če je taka stranka sploh vredna njihovega glasu na bližnjih aprilskih volitvah. Wilma Campanialli Gajine teniške ekipe: m dekleta zlahka fantje v težavah >/19 Društveni kalejdoskop: Petra Krizmancic, Cheerdance Millenium orje ledino v Italiji /M2 Deželni naraščajniki Pomladi zamudili lepo priložnost Í'^yrF&SÍ ¡-S Nekdanji slogaš Damir Kosmina bo prihodnje leto igral v odbojkarski A2-ligi >/12 Šport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika EKIPNA PRVENSTVA - Boj za obstanek Rešeni in upajoči Odbojkarji Vala Imse in nogometaši Brega dosegli minimalni cilj, Kontovel Sokol in Primorec povečali možnosti i HELENA HALAS Slovenska tujka zgoniškega namiznoteniške-ga kluba je bila letos z 22 zmagami in le 5 porazi najzaslužnejša za napredovanje v A1-ligo BOBAN POPOVIČ Trener Jadrana Mark je bil v soboto na tekmi proti San-tosu izključen. Sodniška dvojica je doso-dila tehnično napako, naposled pa še izključila trenerja, čeprav, kot meni trener, je sodnika le debelo pogledal, ničesar pa izjavil. Košarkarska zveza bo v sredo ali četrtek objavila, koliko krogov bo izključen. Na morebitna napredovanje bo treba še počakati, minuli konec tedna pa je postregel z dvema obstankoma. Dosegli so ga odbojkarji Vala Imse in nogometaši Brega, pomembno zmago pa so v tem boju konec tedna dosegli košarkarji Kontovela Sokola in nogometaši Primorca POGLED Z VEJE Zmagovalci in spolna vzdržnost Marij Čuk_ V času, ko pišem, nimam najmanjšega pojma o tem, kako so se (se bodo) iztekle volitve. A bodite prepričani, da so vsi zmagali. Kdor je izgubil, je zmagal, ker je kljub vsemu zabeležil nepričakovan uspeh in kdor je zmagal, je pač zmagal, ker je zmagal. V športu je malce drugače. Naj iščemo še tako prepričljive izgovore za poraz, je poraz vendarle na dlani, pa čeprav so zanj krivi sodniki, smola, neustrezne okoliščine, dež in sonce. V športu in življenju imamo sicer za uteho ob porazu tako imenovane moralne zmage, ki pa ne prinašajo točk in napredka, so le sa-movšečen obliž na samol-jubje in utrjujejo osebno in splošno neskromnost. Kako lepo bi bilo, ko bi bile vse zadeve preprosto jasne, a človekova narava je zapletena in nepredvidljiva, zato pa je bivanje na tem svetu tako pestro, dobro in slabo in še za vmes se naj-deprostor. Smo kot ribe, ki se že po svoji naravi znajdejo v vodi in morajo plavati tako kot znajo. Peter Mankočsicer ni riba, v bazenu pa se znajde bolje kot gibčni delfini. Obenem ustrezno opravičuje slovensko sveto pravico do Piranskega zaliva, ker dokazuje, da Slovenci nismo le hribovski jodlarji in tudi Brecelj je, konec koncev, prvak v ribolovu, čeprav v Tržaškem zalivu ni več slovenskih rib. Še znameniti kapitan Volpi je moral postati lisjak in ne, denimo, brancin ali kovač. Kljub temu je na področju i JORGE LORENZO Lanski zmagovalec v četrtlitrskem razredu Jorge Lorenzo je že v svojem tretjem nastopu v elitnem razredu MotoGP dosegel svojo prvo zmago. Ne le Valentino Rossi, tudi Pedrosa in Casey Stoner se pred njim že zdita zastarela. Jan Budin Trstu blestel, njegov Alike' pa je izgubil pomorstva velika riba. Dejanskih ali umišljenih velikih rib imamo Slovenci nešteto. Nikoli pa nisem razumel, zakaj so ribe samostalniki le ženskega spola. Zaradi enakopravnosti med spoloma bi bilo pravičneje, da ob ribi s škrgami diha tudi ribo... Takega druženja med ribami in riboti pa je vedno manj. Nekoč so bile v športu v praksi karantene. Ekipe in posameznike so prisilili v popolno osamo, daleč od skušnjav, da bi se čim bolje pripravili, ohranili zbranost in fizično integriteto ter tako delovali na tekmah čilo pokončno in močno, ne pa ohlapno. Dandanašnji o karantenah ni več govora in niso potrebne. Vsaj v Italiji ne! Raziskava uglednega časnika Corriere del-la Sera je dokazala, da kar 40 odstotkov parov na Apeninskem polotoku nima spolnih odnosov. To je seveda strašljiv podatek, a še strašljivejši je ta, da je samo 30 odstotkov parov v skupnem življenju zadovoljnih. To velja tudi za športnike. Zato ni čudno, da padajo vsakršni rekordi (seveda ne v postelji). Je že tako: za dosego enega cilja se je treba odpovedati kakemu drugemu. O nečem pa sem prepričan: naj se vsi slovenski nogometaši odpovedujejo čemerkoli in tudi če grejo v desetletno karanteno, slovenska reprezentanca ne bo nikoli postala svetovni prvak... Kot vedno -pomembna je pač kakovost in ne količina! Plavalno SP v 25-metrskem bazenu v Manchestru je bilo v znamenju številnih rekordov Na 22. strani 12 Torek, 15. aprila 2008 ŠPORT / ODBOJKA - Damir Kosmina je z Oderzom napredoval v višjo ligo »Zagotovili so mi, da bom igral tudi v A2-ligi« V vlogi nekdanjega slogaša klub ne bo najemal tujcev - 30 let po C. Veljaku Od sobote imamo Slovenci v Italiji še četrtega odbojkarja, ki se bo lahko preizkusil v A ligi. Po suvereni zmagi s 3:0 proti Cle-su, neposrednemu tekmecu v boju za napredovanje, je Oderzo Damirja Kosmine namreč napredoval v A2-ligo. Z desetimi točkami prednosti tri kroge pred koncem so lahko v Oderzu začeli s praznovanji ob pomembnem uspehu. Kosmina nam je odkrito priznal, da so neprekinjeno praznovali najprej v soboto do zgodnjih jutranjih ur (najprej v Clesu, nato v avtobusu med po-vratkom, nato še v Oderzu, ko je na obzorju že pokukalo sonce), nato pa nadaljevali še v nedeljo z družabnostjo. Zmaga s 3:0 v gosteh pa je le zaključek na splošno zelo uspešne sezone, v kateri je Oderzo osvojil tudi državni pokal za B-ligaše. Tudi z osebnega vidika bo Damir Kosmina težko pozabil na letošnjo sezono, saj je na zaključnem pokalnem turnirju prejel nagrado za najkoristnejšega igralca, v prvenstvu pa je bil standardni korektor. »V društvu so že pred sezono načrtovali boj za prva mesta, v prvem delu sezone smo bili res tam pri vrhu, a je bilo prvenstvo sila izenačeno, januarja pa se je začel pravi pohod. Najprej smo si priigrali nekaj točk prednosti nad zasledovalci, kar nam je dalo še dodatnega elana in nato smo prednost večali iz kroga v krog do sedanjih desetih točk.« Po dveh dneh samih praznovanj pa so v taboru Oderza že začeli misliti na naslednjo zahtevno sezono v drugi najkakovostnejši italijanski ligi. V A2-ligi pa imajo ekipe lahko tudi po dva tujca. In prav s tega vidika je Kosminova vloga dokaj kritična. Večina društev se namreč odloči, da bo prav vlogo korektorja krila s tujcem. Vendar o tem sta se trener in vodstvo kluba s Kosmino že večkrat in dokaj jasno pogovorila. »Načrti za naslednjo sezono so že dokaj jasni. Že nekaj časa smo se v klubu pogovarjali in so mi jasno povedali, da računajo name tudi za naslednjo sezono. Trener j e bil še bolj odkrit in mi j e rekel, da bom imel tudi v A2-ligi vidno vlogo. Morda ne takoj, ampak srednjeročno gotovo. Prav zato bodo med poletno kupoprodajno borzo iskali italijanskega izkušenega ko- A-LIGA DAN POTEM Prerojeni Inter ne čaka Rome Dimitrij KriŽman Damir Kosmina novopečeni A2-ligaš rektorja, s katerim se bova borila za mesto v standardni postavi. S tujcema pa bodo krili druge vloge.« V naslednji sezoni bo torej Kosmina med pripadniki novejših generacij postal četrti zamejec, ki je igral na ravni A lig. Vendar so Matej Černic, Loris Mania' in Aljoša Orel Goričani, medtem ko je nekdanji Slogin odbojkar med njimi prvi Tr-žačan. Zadnji pred njim je bil Claudio Veljak pred tridesetimi leti. »Niti nisem še pomislil na ta "statistični" podatek. Zame je že itak veliko zadoščenje, da sem si izboril napredovanje in sem imel v ekipi pomembno vlogo. Zahvaliti se moram vsem svojim dosedanjim trenerjem, ki so verjeli v moje sposobnosti, od Jožija Peterlina dalje. Vsekakor je bil zame odločilnega pomena prehod iz vloge centra na korektorsko mesto, ki mi je bolj pogodu. Imaš več odgovornosti, ker napadaš neprimerno več žog.« Nekdanji center Sloge pa je v teh sezonah v Venetu še veliko napredoval v vseh tehničnih elementih igre, zlasti pa izboljšal blok, ki je bil ob napadu Kosmino-vo glavno orožje pri zmagovitem pohodu Oderza. (Iztok Furlanič) Kdor čaka, dočaka, le Roma ne dočaka odločilnega spodrsljaja Inter-ja, ki bi ji omogočil, da bi cel teden gledala na črno-modre z minimalne razdalje in tako malo bolj stvarno upala v scudetto. Ne samo, če je še pred nekaj tedni trend bil tak, da sem podvomil v Interjevo končno slavje, je sedaj imenu zvesta mednarodna druščina zopet prestavila svoj tek v višji ritem, oziroma tisti ritem, ki ga je imela v prvi polovici sezone. Pri ponovno rušilni igri se pozna, da s polno paro deluje sredina igrišča, na čelu s preporojenim Vieirajem. In da niti ne omenjam Cambiassa, čigar zgodba je tem bolj zanimiva, ker je k Interju zastonj (zastonj!) prišel od Real Madrida. Real je prej ter potem iskal in iskal igralca vezne vrste, ki bi opravljal umazano delo za hrbtom galaktikov, v ta namen kupil Gravesena (!) in nato še Diarra-ja. Povejte mi, če je normalno pustiti oditi Cambiassa, nato pa na njegovo mesto postaviti danskega rejca prašičev in nesojenega uličnega prodajalca vžigalnikov. Ne, ni normalno. Morda dokončni mrk je doživel Milan, pri katerem mladost Paloschi-ja, Gilardina in velecenjenega Pata, za katerega napovedujem, da bo čez 3-4 leta na posodo pri kakem drugorazrednem brazilskem klubu, ni niti blizu strahovitim golgeterskim sposobnostim Pippa Inzaghija. A kaj, ko samo on ni dovolj. Precenjeni Kaka'je kot kaže letos že izpolnil bonus 5 odlično KOŠARKA - Deželni derbi v Trstu Budin preveč osamljen Tržačani gladko zmagali NPG lahko po zmagi proti Marostici še ujame 8. mesto, a mora premagati Ancono Deželni predstavniki so v predzadnjem krogu regularnega dela dosegli maksimalni možni izkupiček točk: goriška NPG je namreč premagala Marostico s 73:60, medtem ko je v derbiju tržaški AcegasAps pre-gazil tržiški Alike s 105:82. Vse tri eki pe lah ko v zad njem ko lu do se že -jo tačas še dosegljivi cilj; Tržačani se z zmago v Senigalii lahko izognejo zad njim dvem mes tom, ki so ne -ugodno izhodišče v playoutu, v obrat nem pri me ru pa jih bi lah ko do -hitel Oderzo, ki igra v Bassanu in ima pozitivno koš razliko s tržaško eki po. Tr ži ča ni bo do igra li do ma s Civitanovo in lahko dohitijo Pompeo iz Atrija, s katero imajo pozitivno koš razliko. Težje bo za Goričane, ki gostujejo v Anconi, a bi z zmago lahko še ulovili osmo mesto, saj imajo bolj ši ob ra čun ta ko z de žel ni mi tek -me ci ( dve zma gi) kot s Pom peo (bolj šo koš raz li ko). Oči so bil e tokrat uprte predvsem v Trst, kjer je Pasinijeva ekipa po stre gla z naj bolj šo le toš njo predstavo. Tržačani so začeli z zelo vi so kim rit mom in z ukra de ni mi žo -gami in protinapadi takoj visoko po-vedii (16: 2 že po štirih minui ah). Kljub ob čas ne mu krat kot raj ne mu popuščanju tekme niso več izpustili iz rok. Pi lat je do se gel re kor dnih 35 točk, Pigato 17, Bartolucci 16, Guerra 14 in Muzio 11. Na nasprotni strani je odsotnost Laezze nedvomno bolj težila kot Losaviova na Jan Budin (23 točk, 9:17 iz igre) drugi strani. Budin (23 točk, 9:17 iz igre), Tomasini (15), Piani in Vida-ni (oba po 11) pa niso imeii veiiko po mo či od so i gral cev. Goriška NPG si je, prav tako kot AcegasAps, pridobila takoj izrazito prednost (25:11 po prvi četrtini) in jo nato dobro upravljala do konca tek me. Naj bolj ši strel ci Go ri ča nov sta bi la Gi o va nat to (29) in Sa lis (16), do ber uči nek pa so ime li tu di os ta li člani prve peterke Bossini (9 točk, 4 asistence), Dip (9 točk in 14 skokov) in Bi on do (6 točk in 4 asis ten ce), ki so nosili večji del bremena skozi celo tek mo.(Mar ko Ob lak) IZIDI 25. KROGA: Trento -Mestre 94:66, Civitanova M. - Chie-ti 56:71, Atri - Bassano 65:73, Jeso-lo - Senigallia 86:70, Gorica - Maro-stica 73:60, Oderzo - Ancona 49:67, AcegasAps Trst - Tržič 105:82. VRSTNI RED: Trento 36, Je-solo 32, Marostica 30, Mestre in An-cona 28, Senigallia in Chieti 26, Atri 24, Tržič in Gorica 22, Civitanova M. in AcegasAps Trst 20, Oderzo 18, Bassano 16. odigranih tekem. Na račun tega bonusa bolj kot ne tava po igrišču in tu pa tam pogleda proti nebu, da bi mu bog priskočil na pomoč. Roma je v Vidmu ugasnila ambicije Furlanov, ki bodo sedaj imeli težave celo z uvrstitvijo v Uefo. Lepo se torej vidi, da nekaj pravice na tem nogometnem svetu je, kajti povsem skregano z zdravo pametjo je, da bi ekipa, v kateri so Ferronetti, Zapotočny, Zapata, Inler in podobna šara, igrala celo v Ligi prvakov. Vsak se trudi po svojih močeh, ok. Toda ko je v Trst prišla trojica Aquilani, Mantovani in Ferronetti, je skoraj vsak slepec videl, da je Aquilani Igralec, Mantovani igralec, Ferronetti pa ne eno ne drugo. Lepo, da se je njegova kariera tako zasukala, razumljiva pa zadeva res ni. So pa to obstranski pripetljaji italijanskega calciomercata, ki je v dobi največje Moggijeve moči zblaznel. Sedaj se plačuje posledice. Toliko za prikaz, kako dobro kupčujejo Angleži in Španci: Atletico Madrid je Liver-poolu Torresa prodal za debelih 28 milijonov evrov. Ne samo, v pogodbo je tudi dal člen, po katerem Liverpool za vsakih 15 Torresovih golov plača dodatnih 250 tisoč evrov. V soboto jeplavolasec dal tridesetega, do konca sezone je še najmanj 6 tekem, tako, da si lahko Atletico obeta letno rento pol milijona. Malo bolje kot ita-lijanskepapirnateplusvalenze. (dim-krizman@yahoo.com) NOGOMET Udinese jezen zaradi Tottija VIDEM - Udinesejev trener Pas-quale Marino je zelo jezen na sodnika Rizzolija, ker na nedeljski tekmi v Vidmu ni izključil Francesca Tottija. Prvi mož Rome je, kot znano, kar nekajkrat zapored ozmerjal sodnika, potem ko ga je ta (se ve da ne ho te) ovi ral pri stre lu na vra ta iz ze lo ugod ne ga po -ložaja. »Pravilnik mora za vse igralce veljati enako«, je dejal Udinesejev trener, v taboru videmskega moštva pa so opozorili, daje na prvi tekmi proti Romi v Ri mu sod nik za ra di po dob ne ga verbalnega prekrška izključil Udinese-jevega branilca Dosseno, ta pa je bil nato diskvalificiran za dva kroga. Športni direktor Udineseja Pietro Le-onardi je bil tudi ogorčen, da je Totti po tekmi poklical šefa italijanskega sodnika Pierluigija Collino in se mu opravičil. »Ko sem se želel pogovoriti z odgovornimi pri sodniškem sektorju, mi je bi lo re če no, da mo ram to sto -ri ti na urad nih teh nič nih se stan kih. Ka ko je mo go če, da se lah ko Tot ti kar naravnost pogovarja s Collino. Kdo mu je dal njegovo številko?« se sprašuje Le o nar di. UMRL SILVANO MORO - V 81. letu starosti je umrl nekdanji nogometaš Padove in reprezentance Silvano Moro. Rojen je bil v San Giorgiu di Nogaru, svojo igralsko pot pa je začel pri Pro Gorizii, od koder se je preselil v Udinese, zanj pa debitiral leta 1951. Igral je tudi za Milan, v A-ligi (190 nastopov) pa najdlje igral za Pa-dovo. Kot vezist je dosegel 12 golov. DRZAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 33. KROGA: Palermo - Catania 1:0, Juventus - Milan 3:2, Empoli - Parma 1:1, Genoa - Torino 3:0, Lazio - Siena 1:1, Livorno - Cagliari 1:2, Napoli - Atalanta 2:0, Reggi-na - Sampdoria 1:0, Udinese - Roma 1:3, Inter - Fiorentina 2:0; VRSTNI RED: Inter 75, Roma 71, Juventus 61, Fiorentina 56, Milan in Sampdoria 52, Udinese 51, Genoa 45, Napoli 43, Palermo 42, Atalanta 41, Lazio 40, Siena 38, Torino 34, Catania in Cagliari 32, Parma 31, Empoli in Reggina 30, Livorno 29. D-liga Itali iz Gradišča se je v nedeljo napredovanje izmuznilo v 95.minuti, ko je Belluno zadel za končni 2:2 (gola za Italo sta dosegla Vi-sintin in Neto Pereira). Alen Carli in soigralci imajo torej tri kroge pred koncem devet točk prednosti pred Chioggio, za praznovanje pa jim manjka le še točka. VRSTNI RED: Itala 71, Chioggia 62, Sambonifacese 59, Sacilese 50 itd. KOŠARKA Moška A-liga IZIDI 31. KROGA: Snaidero Videm - Rim 74:77, Neapelj - Scafati 69:59, Pesaro - Capo d'Orlando 108:101, Montegranaro -Biella 74:66, V.Bologna - Varese 80:72, Milan - Cantu' 86:74, Treviso - F.Bologna 66:61, Siena - Teramo 97:63, Rieti - Avellino 83:93; VRSTNI RED: Siena 58, Rim in Avel-lino 42, Montegranaro 40, Capo d'Orlando 36, Milan 34, Pesaro 32, Cantu' in Biella 30, F.Bologna, Rieti in Teramo in Treviso 28, Neapelj 26, Snaidero Videm in VBologna 24, Scafati 16, Varese 12. Ženska A2-liga Interclub Hotel Greif iz Milj je podlegel ekipi iz Bologne z dokaj pekočim domačim porazom (končni izid40:67). Jessica Cergol je zbrala 13 točk, Meta Nelc tri točke, Sa-mantha Cergol pa je tekmo spremljala s klopi. Miljčanke ostajajo prikovane na predzadnjem mestu na lestvici. Ženska B1-liga Ginnastica Triestina je v zadnjih sekundah srečanja iztržila zmago v Pescari (končni izid 49:51). Martina Gantar je dosegla eno točko, Ginnastico in Civitanova pa ostajata na vrhu skupine za obstanek. ODBOJKA Moška A1-liga Le Piacenzi je proti Trevisu uspelo izsiliti tretjo četrtfinalno tekmo končnice, medtem ko so Trento, Cuneo in Rim že v polfinalu. Montichiari Lorisa Maniaja (33 sprejemov, 52% pozitivnih, 33,% brezhibnih, 4 napake, a nekaj izvrstnih posegov v obrambi) se je proti Cuneu srčno boril, vendar moral priznati premoč nasprotnika po petih izenačenih nizih. Prvenstvo Montichiarija se je tako zaključilo. IZIDI IN STANJE: Modena - Trento 1:3 (skupno 0:2), Montichiari - Cuneo 2:3 (0:2), Piacenza - Sisley 3:0 (1:1), Macerata - Rim 2:3 (0:2). Ženska A1-liga Tudi v končnici ženske A1-lige so že znani trije polfinalisti. Pesaro, Bergamo in Perugia so namreč že osvojili potrebni zmagi, medtem ko je Novara proti Jesiju izsilila tretjo tekmo. Prvenstvo Sandre Vitez se je zaključilo že v soboto po porazu Sassuola s 3:2 proti Pesaru. IZIDI IN STANJE: Sassuolo - Pesaro 2:3 (skupno 0:2), Jesi - Novara 0:3 (1:1), Sante-ramo - Bergamo 0:3 (0:2), Busto Arsizio - Perugia 0:3 (0:2). Državne B-lige V ženski B1 -ligi je Torriana Karin Crissani in Mirjam Černic drugič zapored slavila. Tokrat je ekipa iz Gradišča z 1:3 (17, 23, -26, 20) v gosteh premagala pepelko prvenstva, Club Italia. V moški B2-ligi je Bibione Kristjana Sto-parja po poti izgubil še eno točko. Paese je pred domačo publiko premagal le s 3:2 (-23, 18, -24, 18, 10) in sedaj od vodilne Sarmeo-le zaostaja štiri točke. V ženski B2-ligi je Altura Martine Coretti s 3:2 (-23, 18, -21, 15, 13) strla odpor S.Laz-zara, medtem ko je Fincantierija iz Tržiča Manuele Tomšič s 3:1 (-25, 16, 21, 18) padel v Campagnoli pri Bologni. Altura je s to zmago na sedmem mestu dohitela prav Fin-cantieri. VATERPOLO B-liga IZIDI 11. KROGA: Padova - Trst 7:10, Geas Milan - Cagliari 16:9, Can.Milan -Bergamo Nuoto 9:5, Bergamo Alta - Brescia 12:9, Vicenza - Cus Milan 6:6; VRSTNI RED: Bergamo Alta 33, Trst 30, Brescia 24, Geas Milan 20, Vicenza 17, Can.Milan 15, Padova 10, Cus Milan 8, Bergamo Nuoto 3, Cagliari 0. / ŠPORT Nedelja, 13. aprila 2008 13 DRUŠTVENI KALEJDOSKOP - Pogovor s predsednico AŠD Cheerdance Millenium Petro Krizmancic »Pri nas lahko tudi manj talentiran dobi svoje mesto« V Cesenaticu so ustanovili zvezo, kjer deluje sekcija cheerleadinga - Več poudarka na izobrazbi mladih kadrov Lani poleti so v Cesenaticu ustanovili novo športno zvezo, ki vključuje akrobatske in koreografske športe (FISAC - Fede-razione italiana sports acrobatici e coreo-grafici). Zveza združuje enajst sekcij (acro-sport, estetična in koreografična gimnastika, ropeskipping, street gym, teamgim, trampette, acro dance, wheel gym, parkour), ki jih gimnastična in plesna zveza izključujeta. Med temi je tudi sekcija cheerleadinga oziroma navijaštva. Ker je naše slovensko društvo Cheerdance Millenium edino v Italiji in edino, ki ima tudi strokovno izobražene trenerje, so njemu dodelili vodstvo te sekcije. »Letos bomo organizirali prvo državno prvenstvo. Nasploh pa imamo vlogo tistega, ki širi in razvija ta šport v Italiji,« nam je povedala Petra Krizmancic, predsednica gropajskega društva, sicer tudi trenerka, edina italijanska sodnica te panoge in koordinatorka razvoja navijaštva v Italiji. Novoustanovljena zveza pa ni članica CONI-ja. Državno prvenstvo bo steklo v Cesenaticu, ne pa v Trstu, čeprav ste vi organizatorji. Kako to? V Cesenaticu je športni center za mlade in tam so odlični pogoji, tako za tekmovanje kot tudi za bivanje. Tu imajo gimna-stični parter, na katerem morajo skupine tekmovati. Mi bi ga morali na primer uvoziti iz Slovenije. Naše društvo je zadolženo za organizacijski del, torej moramo vzpostaviti stik s sodelujočimi ekipami in poskrbeti za sodnike; ostalo pa organizira zveza. Je navijaštvo torej razvito v Italiji? Kar nekaj je skupin, ki nastopajo v sklopu košarkarskih in nogometnih tekem. Izobražujejo se preko spleta, nimajo pa pravih smernic, ki bi jim tudi omogočile pravilno tolmačenje pravil tekmovanja. Z njimi smo prišli v kontakt preko spleta ali zve- AŠD Cheerdance Millenium Leto ustanovitve: 2003 Sedež: Gropada 93/2 Društveni prostori: Gropada 93 Panoge: cheerleading, pompom ples, aerobika Število odbornikov: 9 Število odbornikov under 30: 4 Število članov: 60 Letni proračun: 30.000-40.000 E-mail: info@cheerdancemille-nium.com Spletna stran: www.cheerdan-cemillenium.com Zaradi oddaljenosti pa ne boste morali računati na vaše zveste navijače ... Cilj ni ta, da bi privabili publiko v Ce-senatico, ampak v Ljubljano, kjer bo julija evropsko prvenstvo. Pred ustanovitvijo zveze in priključitvijo kot društvo v Italiji niste obstajali ... Tako. Na mednarodni sceni smo se pojavljali kot edini iz Italije. Prvenstva so odprtega tipa, tako da smo se mi enostavno prijavili in tam sodelovali. Edini smo bili mogoče tudi zaradi tega, ker ostala društva in skupine niso imele informacij o tekmovanjih ali pa so bile zasedene z drugimi nastopi. Mi smo namreč v privilegiranem položaju: študirala sem in delam v Sloveniji, od vedno sem imela stike s slovensko zvezo in skupinami, tako da je pridobivanje vseh informacij lažje. V Sloveniji je navijaštvo dobro razvito. Zakaj pa se navijaštvo ni razvijalo tudi v Italiji? V Sloveniji se je navijaštvo začelo razvijati v sklopu šole. V okviru Šolske košarkarske lige so vključili projekt, v katerem so sodelovale skupaj košarkarske ekipe in plesne skupine. Če nisi imel plesne skupine, nisi smel tekmovati oziroma si bil oškodovan. Zato so vse šole začele razvijati ples. Nato Cheerleading ali navijaštvo: gre za splet dvigov, metov, gimnastike, skokov in piramid. Cheerdance ali ples pa vključuje vsaj tri zvrsti plesa, in obvezne elemente: kike, navijaške skoke, plesne skoke in špage. Ritem mora biti intenziven. Koreografija mora vključevati cofe se je ta mreža začela širiti iz šolskih klopi v športne klube. V Italiji pa se nasprotno na-vijaštvo ni razvijalo: razvoj je mogoč, ko imaš razvojni center in koordinatorja. Sedaj, ko se razvija center v Cesenaticu, bo lažje. Razmere za vadbo omogočajo, da lahko tam organiziramo priprave za vse klube iz cele Italije in je cenovno tudi zelo ugodno. Je bilo delovanje brez zveze težko? Seveda. Vse sloni na tvojih ramenih, vse plačuješ sam. Na primer vse zdravniške preglede plačujemo sami. S posebno prošnjo smo bili sicer vključeni v evropsko zvezo navijaških skupin, v katero se je sedaj preko našega članstva včlanila tudi zveza. Kaj pa zavarovanje? Ostala društva, ki so včlanjena v športne zveze, se zavarujejo preko zveze in še dodatno pri zasebni zavarovalnici. Od vedno imamo zavarovanje pri zasebni zavarovalnici. Vaši dvigi in piramide se zdijo namreč zelo nevarni ... Res, za nekatere se mogoče zdijo naši nastopi absurdno nevarni, ampak niso. Za tem je namreč veliko ur vadbe, tako da bi ni nobene nevarnosti. Nikoli nismo imeli resnejših poškodb. Kot odbojkarica pa sem si zlomila prst, gleženj, ... Kako boste širili to panogo? Najprej z izobraževalnimi seminarji v Cesenaticu. Obenem pa bomo vodili seminarje tudi pri posameznih skupinah. Vlada namreč veliko zanimanje. Res pa je, da je za navijaštvo in učenje vseh obveznih likov potrebno več let treniranja, učenje pompom plesa (cheerdance) pa je lažje in prej postaneš konkurenčen. Navijaštvo je dobro razvito v Sloveniji. Ste torej vi pod večjim vplivom uporabe slovenskih izrazov kot mogoče ostale športne panoge, kjer italijanščina več prodira v športno terminologijo? Večina izrazov pri navijaštvu je v angleščini. Na fakulteti za šport je v diplomski nalogi izbrana slovenska terminologija, ampak je neuporabna, saj je za opis vsakega angleškega izraza več slovenskih besed. Nekatere izraze, ki so krajši, pa uporabljamo izključno v slovenščini. Čeprav v Sloveniji težijo k temu, da uporabljajo angli-cizme, uporabljamo mi več slovenskih besed, ker uporaba angleščine je nam bolj tuja. Italijanski izrazi pa sploh ne prodirajo, saj jih še ni. Šele sedaj smo na seminarju začeli prevajati angleške besede v italijanščino. Na naši športni sceni ste se pojavili kot zadnje ustanovljeno društvo, ki goji panogo, ki je prej nismo poznali. Kako ste bili sprejeti? V bistvu se o tem nismo nikoli pogovarjali na štiri oči z ostalimi društvi. Kako pa ste bili sprejeti nasplošno tu v Trstu? Navdušenje je bilo v Trstu veliko, ampak se je tam tudi zaustavilo. Radi bi imeli povratno informacijo, da bi ustvarili pravo sodelovanje ... Večkrat se je zgodilo, da smo se zmenili za nastop, potem pa je bil odpovedan. Nekateri so nas tudi povabili, ne da bi vedeli, kaj delamo. Drugod po Italiji pa takih težav nismo nikoli imeli. Ustvarili ste novo konkurenco za naša društva . Ustvarila sem nekaj, česar pri nas še ni bilo. In to se mi zdi pomembno. Pri nas ponujamo košarko, nogomet in odbojko, plesa in gimnastike pa ne gojimo. V Trstu deluje sekcija ritmične gimnastike, ampak je za nekatere starše razdalja do Trsta prevelika, da bi lahko otroke peljali tja. Izbrala sem nekaj med osebno željo, izobrazbo in tem, da lahko mladini ponudim nekaj novega in drugačnega. Kar se tiče članstva pa kot pri vsakem društvu imamo navale in osipe Na začetku smo sočasno razvijali ples in navijaštvo, sedaj pa smo se bolj usmerili v navijaštvo predvsem zaradi pomanjkanja telovadnic in kadra. Navijaštvo je vsekakor bolj atraktivno, je ekipni šport in omogoča, da tudi tisti, ki ni posebno talentiran, lahko dobi svoje mesto znotraj ekipe. Pri plesu pa je nadarjenost ključna vrlina. Omenili ste težave z vadbenimi prostori. Težave so predvsem zaradi pomanjkanja opreme in rekvizitov. Za skupine mlajših otrok bi potrebovala različne vadbene pripomočke, s katerimi bi lahko razvijala osnovno motoriko. Ne na Opčinah ne v Banih, kjer treniramo, na primer ni švedske skrinje. Kupili smo že gimnastične steze, ampak so stroški visoki. V šoli v Kopru, kjer poučujem, lahko otrokom ponudim en mesec atletike, en mesec gimnastike ... tu pa je to nemogoče. Posledično se to kaže tudi pri razvoju otrok. K temu vpliva tudi sedeč stil življenja: otroci se gibljejo manj in zato je tudi več poškodb hrbtenic in kolen. Tudi mi smo kot učenci imeli enake pogoje v šolah, razlika pa je bila v tem, da smo se mi nasploh več gibali. Kaj pa finančne težave? Težave so podobne tistim, s katerimi se spopadajo ostala društva. Nimamo sponzorjev, dobili smo nekaj pokroviteljev, ki prispevajo manjše vsote za najnujnejše stroške, ostalo pa sloni na starših. Stroški so pri nas višji, ker tekmujemo samo v tujini. Naši dresi in rekviziti so tudi nekoliko dražji. Petra Krizmancic Starost: 35 Stan: samska, z dvema otrokoma Izobrazba: profesor športne vzgoje Služba: profesor športne vzgoje Vloga v društvu: predsednica in trenerka Igrani športi: kotalkanje, plavanje, tenis, odbojka, ples Najljubši športi: gimnastika, atletika, smučanje Ostale dejavnosti: preizkušam se v novih športih Bel, rdeč, roza: roza Avtomobil: Hyundai Časopisi: Primorski dnevnik, Primorske novice Revije: Šport mladih, Focus Osebnost stoletja: Leon Štukelj Osebnost pri nas: Igor Malalan Hribi ali morje: oboje, samo da ni gužve Srečala bi se ... z Edvardom Kardeljem. Projekt, ki bi ga predlagal ZSŠDI- ju: izobraževanje mladih kadrov in spodbujanje sodelovanja odbornikov društev Če pogledamo našo športno sceno z vrha. Katere so prednosti in slabosti? Dobro smo organizirani. Imamo stike med društvi in si pomagamo. Moti pa me, da društva zaupajo vodenje otroških skupin bivšim tekmovalce, čeprav nimajo izobrazbe. V svojem društvu na primer vodim najmlajše skupine jaz, saj je to tisto obdobje, ko otroku lahko največ škoduješ in je zato dobro, da imajo otroci izobraženega pedagoga. To pa bi bilo tudi rešljivo, na primer s projektom ZSŠDI, kjer bi na predavanjih seznanili mlade trenerje o tem, kaj je motorika in katere vaje so škodljive, z osnovami pedagogike, psihologije, fiziologije in anatomije. Res je, da je zapolnjevanje teh mest s strani bivših tekmovalcev najbrž posledica pomanjkanja kadrov. Izobraževanje kadrov je seveda strošek za društvo, ampak je to potrebna investicija. V našem društvu so se mlade trenerke izobraževale v Sloveniji, večkrat pa sem se tudi jaz sestajala z njimi. Časa pa na ni nikoli dovolj. Veronika Sossa ALTERNATIVNI POGOVOR Pesniki pri nas nimamo ustreznih igrišč, sodnikov in niti trenerjev Marko K Potem ko smo jeseni v Alternativnem pogovoru gostili Miroslava Košuto, smo se tokrat alternativno pogovarjali z Markom Kravosom. Nehote smo tako ugodili svojevrstni »par condicio«, ki veleva za vse enak odmerek pozornosti. Saj, kar sta Vel-troni in Berlusconi v italijanski politiki, sta Košuta in Kravos v tržaškem slovenskem pesništvu. Miroslav Košuta nam je povedal, da je strasten navijač Triestine. Kaj pa vi? Morda zaradi pogojnega refleksa manjšinca sem vedno navijal za ekipe, ki so bile šibkejše, a zato bolj emocionalno angažirane. Seveda jim je boljša opremljenost tekmecev prinašala poraze, zato sem kompetitivne športe prenehal gledati. Športa niti slučajno ne pogledate? Rad kdaj pogledam po atletiki, ker mi je všeč estetika telesnosti, morda še jahanje, kjer občudujem konje, ali biljard. Trkanje kroglic me navdaja s pitagorejskim občudovanjem medsebojnih učinkov sile in kotov. Vlada med vami, tržaškimi pesniki, moštveni duh ali tekmovalnost? Pesništvo ni ekipni šport, zato prevladuje individualistični pristop. Je pa tudi pri pesništvu na našem koncu čutiti, da ne razpolagamo z ustreznimi, primerno opremljenimi igrišči. Kar pomeni ... Ni revije in založbe, ni promocijske in organizacijske baze, kar je danes pogoj za moderno nasto- panje in uveljavljanje doma in na gostovanjih. Prav tako ni ustrezno usposobljenih sodnikov - kritikov, še manj trenerjev in drugih strokovnih asistentov, kar vse botruje razmeroma slabi ali manj uspešni generacijski prenovi. No, Sklad Tončič, ki mu predsedujete, je razpisal nagrado zlato zrno, namenjeno mladim ustvarjalcem. Računate, da boste prek nje ustvarili »mladinski sektor«? Ne gre samo za literarno področje, ampak za vse zvrsti umetnosti: od likovnih do glasbenih, gledaliških, multimedialnih dosežkov mladih ustvarjalcev. Teh z uspešnimi nastopi in kvalitetnimi deli je že nekaj, a domače okolje jih doslej ni zaznavalo in jim pomagalo pri uveljavljanju. Primerna spodbuda doma je v hudo kompetitivnih časih potrebna, da ne zlezemo v čisto provincialnost in nam vsi talenti ne uidejo ter se požvižgajo na gnezdo, ki jih je rodilo. Tako kot Košuto še vas vprašam, kdo je Pele (ali Maradona) slovenskega pesništva v 20. stoletju? Kosovel. Na pesniškem igrišču je igral suvereno in izvirno tako v napadu z avangardnimi verzi kot v zaledju z osebnim, kraškim lirizmom. Se je pa najbolj izkazal na sredini, ko je gradil igro s kombinacijo domače (ali domačijske) tradicije in zaznavo trendov globali-ziranega metropolitskega človeštva. (Perče) 1 4 Torek, 1S. aprila 2008 KOŠARKA / moška c1 in c2-liga - Pred zadnjimi krogi Krčalic: Ne popuščamo Corsi: V končnici bo težko Borova usoda odvisna od drugih - Poraz proti Santosu bi lahko bil za Jadran celo dobrodošel V objektivu Bora ... Do konca prvenstva manjkata le še dva kroga, Bor Radenska pa je še razpet med peklom (play-outom) in rajem (play-offom). Štiri ekipe (Bor, Cordenons, Caor-le in San Daniele) imajo namreč na razpredelnici 28 točk, tako da je skok z 10. mesta, na katerem se nahaja Bor, do 8., ki pelje v končnico, še povsem mogoč. Usoda sve-toivanskega društva bo tako po vsej verjetnostni znana šele v zadnjem krogu. »Žal je naša usoda odvisna predvsem od drugih rezultatov,« je prepričan pomožni trener Saša Krčalic.»Fantje so izredno motivirani, tako da po mojem mnenju bomo na zadnjih dveh srečanjih slavili zmago, toda žal to ni dovolj, tako da moramo upati, da bo ena od treh ekip, ki ima 28 točk, izgubila vsaj eno tekmo.« Po mnenju Krčaliča je treba upati na poraz predvsem San Danieleja ali Cor-denonsa, ker Caorle, ki jih trenira Walter Vatovec, bodo s težavo izgubile, saj so v dobri formi in igrajo proti Padovi in Calliga-risu, ki si je že zagotovil prvo mesto. Če bi Bor Radenska že na začetku igral tako kot sedaj, bi bilo stanje na lestvici veliko boljše. Kje iskati vzroke za slabši prvi del? »Sedaj končno igramo kot ekipa in rezultati so na dlani. Na prvih srečanjih so izstopali le nekateri posamezniki in to žal ni bilo dovolj. Vsekakor mislim, da je bila sezona pozitivna, ne glede na to, če jo bomo sklenili na 8. oziroma 10. mestu« je še dodal Krčalič. Kaže torej, da se bo ponovil scenariji izpred dveh let, ko so igralci, vodstvo in navijači v športni palači Calvola nestrpno pričakovali klice iz drugih igrišč in se v roku desetih minut povzpeli iz pekla do raja, kot poje znani slovenski pevec Jan Ple-stenjak. Marzio Krizman je proti Virtusu dosegel odločilne koše kroma in Jadrana Peter Franco proti Santosu v metu dobro pod košem (3:4), slabo za tri točke (0:6) kroma Jadranovci so po dvajsetih zaporednih zmagah v soboto izgubili proti tržaškemu Santosu, ki je prikazal prepričljivejšo predstavo, predvsem v napadu. Da je včasih poraz pozitiven, se strinja tudi športni direktor Jadrana Marko Corsi: »Poraz omogoča, da pristaneš spet na tleh. Po dvajsetih zaporednih zmagah je bil psihološki občutek nepremagljivosti gotovo prisoten in posledično igraš tudi pod svojimi sposobnostmi. Že nekaj tekem je bil tak odnos igralcev viden.« Do konca prvenstva manjkajo še trije krogi. Vodstvo Jadrana Mark se je zaradi poraza zmanjšalo na štiri točke, saj je drugouvrščena Muggia gladko premagala Latisano. Jadranovcem zadostuje le ena zmaga, da obdržijo prvo mesto po rednem delu. V naslednjih treh krogih se bodo pomerili najprej s Cervignanom, nato s San Vitom in Ronchijem; Muggia pa bo igrala proti Santosu, Cervignanu in San Vitu. Po rednem delu bo prvih osem ekip igralo končnico za napredovanje: prva bo igrala z osmo, druga s sedmo itd. Ekipe bodo odigrale tekme vsake tri dni, tako da bo o razpletu odločala predvsem kondicijska pripravljenost. Prav zato krepijo jadranovci že nekaj tednov fizično moč. Kaj pa bo še odločalo v končnici? »Prav gotovo izkušnje, ki pa nam ne manjkajo. Obenem pa še domače igrišče: če bomo zaključili prvi del na prvem mestu, bomo morebitno tretjo tekmo vedno igrali v Briščikih,« je zaključil Corsi, ki meni, da je razmerje moči med ekipami v končnici izenačeno: »Čeprav so sedaj razlike na lestvici očitne, je prvih osem ekip kvalitetnih in proti vsakemu tekmecu lahko zmagaš ali izgubiš.« moška d-liga - Po 27. krogu O pomenu medsebojnih tekem in koš količnika V sedemindvajsetem krogu je bilo edino »presenečenje« zmaga Kontovela Sokola proti Dragu, saj so na vseh ostalih tekmah zmagale višjeuvrščene ekipe. Goriziana, Gasthaus, San Vito in Perte-ole so sedaj že matematično v končnici prvenstva. V spodnji polovici lestvice se je Athletismo skoraj matematično rešil kljub porazu z Bregom. Po petkovih in sobotnih izidih bi moral igrati play-out, samo če bi ga dohiteli Dinamo, Drago in Isontina. Ob prvem porazu ene izmed teh ekip proti drugim ekipam pa bo obstanek tudi matematičen. Koš razlika ali koš količnik? Pravilnik italijanske košarkarske zveze je zelo natančen pri določanju končnega vrstnega reda, ko več ekip doseže isto število zmag. Zato pa veljajo tudi drugačna pravila, če sta pri tem vpleteni le dve ekipi: najprej se upošteva število zmag, za tem pa koš količnik v medsebojnih spopadih. Med košarkarskimi navdušenci pa se še vedno rabi starejšo koš razliko, ki je v primeru dveh ekip istega pomena kot koš količnik. Če je koš razlika enaka nič sta ekipi v dveh medse- PETERKA TEDNA larzio Krizman (Bor Radenska) bojnih spopadih dosegli isto število točk. Ko pa je ekip več je seveda prvi kriterij zmeraj število zmag, za tem pa je spet koš količnik tekem z neposrednimi nasprotniki. V tem primeru pa bi lahko dve ekipi imeli enako koš razliko in drugačen koš količnik glede na število prejetih in doseženih točk. Koš količnik je sorazmeren številu doseženih točk, ko je koš razlika negativna, obratno sorazmeren pa, ko je pozitivna. Najbolj pekoča poraza... 5 zmag in 21 porazov. To je dosedanji izkupiček Kontovela Sokola po šestindvajsetih odigranih tekmah v deželnem prvenstvu D lige. Od teh porazov pa bosta najbrž najpomembnejša tista z Isontino, ki ima trenutno isto število točk kot Šušteršičevi varovanci. Ko bi se ekipi znašli z istim številom točk ob zaključku prvenstva, bi šla boljša uvrstitev Isontini, slabša pa Kontovelu Sokolu. Za Paoletiča in soigralce pa bi bilo morda celo slabše, če bi se znašli z istim številom točk kot Isontina in (vsaj) enim izmed ostalih treh neposrednih nasprotnikov v boju za obstanek. Tudi v tem primeru bi Švab in soigralci zasedli najnižje mesto, saj so vse ostale ekipe zmagale po en medsebojni spopad z vsakim nasprotnikom. ...najpomembnejši zmagi Trenerju združene ekipe Šušteršiču povzročata obilo preglavic poraza proti neposrednemu nasprotniku. Pri Bregu pa ima trener Pregarc prav na račun dveh zmag proti Nabu »virtualno« kar štiri točke naskoka pred njim. Poleg tega ima tudi pozitvno koš razliko z Don Boscom in Poggijem, tako da ga ti dve ekipi ne moreta več prehiteti, tudi če bi sedaj izgubil vse preostale tekme. Brežani so tako matematično vsaj šesti, za peto mesto pa morajo zmagati vsaj še dve tekmi, če je Nab trikrat uspešen. Mitja Oblak NAŠ POGOVOR - Matija Gregori, košarkar in navijač »Bor in Jadran skupaj čez dve leti« Matija Gregori je zaenkrat svoje košarkarske čevlje obesil na klin, sicer pa ne izključuje, da bi spet stopil na parket: »Če bom našel ekipo s pravo klapo, ki bi resno trenirala in v kateri bi se zabaval, bi spet začel igrati,« nam je priznal 25-letni Matija, ki je začel svojo košarkarsko pot pri Poletu, igral v mladinskih ekipah Poleta, Jadrana in Kontovela, nastopal v članski ekipi Kontovela v D-ligi, nato pa prestopil k Ciciboni. Že tri leta pa se s košarko ukvarja le rekreativno. Zakaj si treniranje opustil? Zato ker se nisem več zabaval. Obenem je bilo pri Ciciboni malo resnosti: nismo imeli trenerja, na treningih smo bili navadno v šestih, tako da je bilo tudi uigravanje nemogoče. Sedaj si postal navijač. Kateri ekipi navadno slediš? Letos sem si ogledal veliko tekem Bora, ker nastopa v višji ligi, kjer je kvaliteta ekip višja. Ker igra Jadran spet v Briščikih, sem šel tudi na tekme C2-lige. Ogledal sem si tudi tekmo združene ekipe Kontovela/Soko-la. Kakšen tip navijača pa si? Veliko komentiram: s svojo punco, ki me spremlja na tekme ali z ostalimi navijači. Včasih tudi kričim in seveda ploskam. Sem pa nasplošno miren navijač. Bo Boru uspela uvrstitev v končnico za napredovanje? Mislim, da bo osvojitev osmega mesta težka. Razplet pa ni odvisen samo od nastopov Bora, ampak tudi od drugih tekme- Kaj pa Jadran? Gre pa nasploh za čvrsto ekipo. Upam, da mu bo napredovanje uspelo, čeprav mislim, da bi bilo igranje v višji ligi za nekatere mlade igralce prezgodaj. Ker je tako pri Jadranu kot pri Boru veliko dobrih mladih igralcev, bi bilo mogoče boljše, da bi mlade združili v eno ekipo, ki bi nastopala v nižji ligi, kjer bi si nabirali izkušnje. Ostali igralci pa bi nastopali v višji ligi. Združevanje pa je seveda težko, saj ima vsa- Matija Gregori ko društvo svoje interese. Sedaj ne bi razdiral ekip, ampak mislim, da bi čez dve sezoni lahko tako postopali in združili obe ekipi: Jadran in Bor. Predpostavljamo, da bosta v končnici igrala Bor in Jadran: kaj si boš ogledal? Upam, da si bom lahko ogledal tekme obeh ekip. Vsekakor pa mislim, da bo končnica C2-lige bolj zanimiva. Bor nima nobenih možnosti za napredovanje: že uvrstitev v končnico je zanje pravo zadoščenje. Kaj pa Kontovel Sokol: kljub združitvi se ekipa bori za obstanek? Letošnja sezona je porazna. Pričakoval sem, da bo z združitvijo ekipa brez težav obstala v ligi. Na začetku sezone so poškodbe krojile usodo, nato pa odnos nekaterih mlajših igralcev. Prihod Hmeljaka je pozitiven, ampak en sam igralec ne more zmagati tekme. Sestaviti moraš peterko slovenskih košarkarjev: koga bi vključil? Ivana Kralja, Štefana Samca, Petra So-siča, Sašo Ferfoglia in Nika Štoklja. Katerega posameznika pa bi izpostavil? Mislim, da je Ivan Kralj najboljši mlad igralec in celo najboljši nasploh. Letos me je posebno presenetil: gre za kompletnega igralca, ki lahko igra v vseh pozicijah. Izpostavil bi še Deana Oberdana: kljub temu da je že večkrat najavil, da se poslavlja, je letos spet dokazal, da je odličen košarkar. C1 LIGA IZIDI 28. KROGA Codroipese - Vicenza 44:S7; Montebelluna - Pool 66:60; Virtus UD - Cornorosazzo 89:81; Bor Radenska - Virtus PD 71:62; Spilimbergo - Limena 93:74; San Daniele - Cordenons 76:63; marghera - Roncade 70:73; Caorle - Eraclea 63:55. C. Rosazzo 28 23 S 2148:1860 46 Vicenza 28 20 8 2094:1963 40 Roncade 28 18 10 224S:2127 36 Eraclea 28 17 11 2074:1987 34 Virtus UD 28 17 11 2260:22S0 34 Virtus PD 28 16 12 198S:1972 32 Cordenons 28 14 14 2003:1948 28 Bor Radenska 28 14 14 2028:1973 28 Caorle 28 14 14 20S9:2019 28 San Daniele 28 14 14 1922:1899 28 Montebelluna 28 12 16 1946:2023 24 Marghera 28 11 17 1969:1993 22 Pool Venezia 28 10 18 18S0:1964 20 Codroipese 28 9 19 1996:2166 18 Spilimbergo 28 9 19 1848:204S 18 Limena 28 6 22 1970:2208 12 PRIHODNJI KROG Eraclea - Bor Radenska (19.4. ob 20.30 v Benetkah) C2 LIGA IZIDI 27. KROGA Portogruaro - Ardita 6S:74; Muggia - Latisana 84:67; Aviano - Cormons 73:76; Tricesimo - CBU 83:88; Santos - Jadran 81:70; Basket UD - Ronchi 90:8S; Cervig nano - Fanin 86:67; San Vito - CUS 63:72. Jadran Mark 27 25 2 2116:1734 50 Muggia 27 23 4 2163:1931 46 Ronchi 27 22 S 2142:1909 44 Santos TS 27 19 8 21S7:18S2 38 Ardita 27 16 11 1926:1876 32 CUS Videm 27 1S 12 2023:20S3 30 Cormons 27 14 13 1889:1920 28 Cervignano 27 13 14 2094:203S 26 CBU 27 13 14 2221:2178 26 Basket UD 27 12 1S 2010:2019 24 Portogruaro 27 11 16 1901:19S6 22 Latisana 27 10 17 1777:2009 20 ACLI Fanin 27 10 17 20S8:2167 20 Aviano 27 S 22 1843:2067 10 San Vito 27 S 22 1881:2123 10 Tricesimo 27 3 24 1682:20S9 6 PRIHODNJI KROG Jadran - Cervignano (20.4. ob 18.00 pri Briščikih) D LIGA VZHOD izidi 27. KROGA Athletismo - Breg 65:76; Don Bosco - Fogliano S9:S7; Kontovel - Drago 8S:74; Poggi - San Vito 60:83; Goriziana - Dinamo 101:80; Isontina - Perteole 67:87; NAB - Monfalcone S0:74. Goriziana 2S 21 4 2116:1710 42 Monfalcone 24 20 4 1816:1S24 40 San Vito 26 20 6 18S1:1774 40 Perteole 2S 19 6 172S:16S0 38 Breg 25 17 8 1980:1772 34 NAB 2S 16 9 18S9:1764 32 Poggi 24 14 10 164S:1S80 28 Don Bosco 2S 14 11 17S2:1719 28 Romans 2S 13 12 184S:18S8 26 Athletismo 2S 8 17 1662:176S 16 Dinamo 2S 6 19 1763:19S8 12 Isontina 2S S 20 1722:1941 10 Drago 2S S 20 1734:1964 10 Kontovel/Sokol 26 5 21 1784:1984 10 Fogliano 26 S 21 1713:2004 10 PRIHODNJI KROGMonfalcone - Breg (18.4. ob 21.15 v Tržiču); Fog iano - Kontovel/Sokol (19.4. ob 20.30 v Foglianu). Otočk Jadranovega kape-tana Deana Oberdana, ki igra v Jadranovem dresu 17 let: prvič je nastopil s prvo ekipo v sezoni 198990, dve leti pa ni igral za združeno ekipo. V zadnjih treh sezonah je nič točk zbral samo v sezoni 2005-06 v povratnem delu prvenstva C-lige. Prvič v 5. krogu v gosteh proti Codroi-pu, drugič pa v 14. krogu v Gorici proti Coneglianu. Na obeh tekmah, kot tudi letos, je Jadran izgubil. NAJ DOSEŽKI Skupno: Slavec (Jadran) 21, Paoletič (K/S) in Lorenzi (Breg) 19, Sila (Breg) 17, Krizman (Bor), Visciano (Bor), S. Ferfoglia (Jadran) in Lisjak (K/S) 16 Prosti meti: Cerne (Breg) 8:8 Za 2T: Ciacchi (Breg) 6:7 (86%) Za 3T: Sossi starejši (K/S) 3:5 (60%) Statistika flop: Babich (Bor) 1:5 (20%) in K. Ferfoglia (Jadran) 2:10 (20%) za 2T, Franco (Jadran) 0:6 in Jadran 4:22 (18%) za 3T NAJBOLJŠI STRELCI C-LIGA po 28. krogu: Babich 344, Kralj 317, Burni 287, Krizman 251,Visciano 205, Samec 192 C2-LIGA po 27. krogu: S. Ferfoglia 430, Slavec 321, Oberdan 285, Franco 241, K. Ferfoglia 206, Marusic 204 D-LIGA po 27. krogu: Sila (B) 422, Paoletič (K/S) 385, Jevnikar (b) 254, Lisjak (K/S) 252, Križman (B) 231, Doglia (K/S) 201, Ciacchi (B) 181 / ŠPORT Torek, 15. aprila 2008 15 KOŠARKA - Snaidero in Acli Fanin na meddeželno fazo državnega prvenstva U1 7 Jadran Zadružna kraška banka sklenil prvenstvo z zmago Under 15 državni: zmaga in tesen poraz jadranovcev Jadran Zadružna kraška banka - Atena Lux S. Giorgio 81:64 (19:24, 45:39, 71:45) JADRAN ZKB: M. Malalan 5, Škerl 2, Dellisanti 8, Sacher, Regent 7, Rizzo 4, Se-devčič 17, Ban 22, Hrovatin 6, Bernetič 8. TRENER: Mario Gerjevič. 3T: Sedevčič 3, Ban 2. Združena ekipa je v zadnjem krogu državnega prvenstva dosegla pričakovano zmago proti predzadnje uvrščeni peterki iz San Giorgia. Varovanci trenerja Gerjevica so z agresivno obrambo spravili v hude težave nasprotnike, ki so po dobri prvi četrtini povsem popustili in zmaga Jadrana dejansko ni bila nikoli pod vprašajem. Po mesecu odsotnosti zaradi težav s kolenom se je na parket vrnil Kevin Sedevčič, ki je povsem zadovoljil z nastopom in je bil s 17 točkami tudi drugi najboljši strelec Jadrana. V meddeželno fazo pa sta se uvrstila videmski Snaidero (27 zmag na 28 tekmah) in tržaški Fanin. Ostali izidi: MGM - Snaidero 45:79, UBC - Azzurra TS 76:78, Casarasa - Ardita 51:98, Acli Fanin Ts - Don Bosco 106:71, Libertas TS - Falconstar 75:61, Aviano - Por-togruaro 75:64, CBU je bil prost. Vrstni red: Snaidero 54, Fanin TS 48, Ardita 44, Azzurra 42, MGM 40, CBU 36, UBC in Libertas TS 32, Portogruaro 22, Don Bosco 20, Jadran ZKB 16, Aviano 13, Falconstar 12, Lux S. Girogio 6, Casrsa 2. DEŽELNO PRVENSTVO U17 Bor Čok - San Vito 59:100 (20:25, 30:52, 46:70) BOR ČOK: Peretti 2, Sanicn 5, Manta 2, Milič, Battigelli, Pertot 22, Nadliešk 6, Montalto 12, Švara 10. TRENER: Lucio Martini. SON: 15; 3T: Pertot 2. Po dobri prvi četrtini se je pri Boru zataknilo. V napadu je bilo preveč napak, predvsem v obrambi pa so gostom prepustili, da so z lahkoto prodirali pod koš. Iz minute v minuto se je tako razlika večala in srečanja je bilo konec že po tretji četrtini. Jadran Zadružna kraška banka - NPG 71:51 (25:11, 45:30, 61:41) JADRAN ZKB: Semolič 25, Košuta 8, Starc, Rauber 21, Zaccaria 3, Dilenardo 9, Žužek, Bembi, Zudek 3, Frandolič 2. TRENER: David Ambrosi. SON:15; 3T: Rauber 3, Semolič 2, Zaccaria in Dilenardo 1. Združena ekipa je odigrala zaostalo Jadranovi kadeti v zahtevnem prvenstvu končali na 10. mestu z osmimi zmagami kroma srečanje 19. kroga proti mladinski peterki goriškega B2 ligaša. Semolič in soigralci so v prvih dveh četrtinah igrali zelo dobro, tako v napadu (iz razdalje so zadevali kot za stavo) in obrambi, kar jim je omogočilo, da so si ob koncu prvega polčasa priigrali 15 točk prednosti. V drugem delu so sicer nekoliko popustili, toda zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Pohvalo tokrat zaslužijo Jan Zaccaria, ki je pobral 14 odbitih žog, Damjan Košuta, ki je odlično vodil ekipo (8 asistenc) in Ivan Semolič, ki je bil v napadu neustavljiv (8 na 10 iz pol razdalje). Ostali izidi 24. kroga: Baloncesto -Santos 67:71, Salesiani - Ronchi 60:76, NPG - Barcolana sinoči, Pall. TS - Falconstar jutri, Goriziana - Alba jutri, Jadran ZKB je bil prost. DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Združena ekipa je odigrala kar dve srečanji. Proti močnemu Codroipu (zaostalo srečanje 23. kroga), ki se na razpredelnici nahaja na zgornjem delu, so se varovanci trenerja Gerjeviča dobro borili, žal jim je v končnici zmanjkalo moči. Pohvalo zaslužijo prav vsi, tokrat se je izkazal predvsem Niko Daneu (letnik 94), ki se je izkazal na skoku in je dosegel tudi 5 točk. Na srečanju 25. kroga proti ekipe Por- togruara pa so Škerl in soigralci igrali še bolje in povsem zasluženo prišli do novih dveh točk. Tudi tokrat je med posamezniki izstopal Niko Daneu, ki je zbral 10 skokov in 12 točk (70% natančnosti pri metu). Jadran Zadružna kraška banka - Portogruaro 72:54 (30:12, 45:27, 61:37) JADRAN ZKB: Pegan, Škerl 13, Dellisanti 19, Zudek 4, Daneu 12, Longo 6, Frandolič, Sacher 16, DellAnno. TRENER: Mario Gerjevič. Codroipo - Jadran Zadružna kraška banka 70:65 (14:14, 26:32, 46:48) JADRAN ZKB: Pegan, Škerl 19, Dellisanti 16, Zudek 6, Daneu 5, Longo, Fran-dolič, Sacher 17, Dell'Anno 2. TRENER: Mario Gerjevič. PON: Dellisanti; 3T: Škerl 1. Ostali izidi 25. kroga: Pordenone -Lignano 106:60, AcegasAPS - Servolana 87:38, Feletto - Azzurra 88:97, Ardita - UBC np, Libertas - Falconstar np. DEŽELNO PRVENSTVO U15 Athletismo - Bor Zadružna kraška banka 79:64 (16:12, 40:28, 60:44) BOR ZKB: Deluisa 15, Sancin, Bole 10, Labiani 2, Merku, Kukič 2, Celin 35. TRENER: Robi Jakomin. SON: 15; PON: Bole; 3T: Deluisa 1. Borovci so tokrat drago plačali zadnjih pet minut druge četrtine. Prvih 15 minut so se namreč povsem enakovredno borili, žal pa so nato odpovedali na celi črti. Veliko je bilo tudi naivnih napak in predvsem preveč preveč individualnih napadov, kar so takoj izkoristili gostitelji, ki so z delnim izidom 10:0 dejansko zapečatili izid. PRVENSTVO U13 Tolažilna skupina Breg - San Vito 61:45 (10:7, 24:21, 37:37) BREG: Kocijančič 2, Galati, Zonta, Bachi, Viduli, Deluisa 6, Bole 14, Matarre-se, Sternad 24, Berdon 10, Visintin, Mat-tiasich 5. TRENER: Kristjan Briščik. S0N:10; 3T: Mattiasich 1. Proti ekipi, ki so jo v rednem delu že dvakrat visoko premagali, so košarkarji združene ekipe Brega in Bora pričeli bolj slabo, tako da so bile prve tri četrtine zelo izenačene. V zadnjem delu pa je trener Briščik poslal na igrišče boljšo peterko, ki je pritisnila na plin in z delnim izidom 23:8 dosegla zmago. V tem delu se je izkazal predvsem Berdon, ki je bil zelo natančen pri metu. Med srečanjem pa si je Matteo Ferluga zlmil nos in so ga zato nemudoma peljali v bolnico. Mlademu Ferlugi vsi želijo čimprejšnje okrevanje. namizni tenis - C1 V Vidmu prvi poraz krasovcev Cus Ud B - Kras 5:4 Melandri - Simoneta 0:3 (6:11, 9:11, 8:11); Saltarini - Bole 3:0 (11:8, 11:7, 11:4); Bernardini - Rotella 0:3 (7:11, 8:11, 8:11); Saltarini - Simoneta 1:3 (11:7, 8:11, 8:11, 8:11); Melandri -Rotella 3:2 (11:3, 9:11, 9:11, 11:8, 11:6); Bernardini - Bole 3:0 (11:4, 12:10, 14:12); Saltarini - Rotella 3:1 (11:5, 11:6, 7:11, 13:11); Bernardini - Simoneta 1:3, (8:11, 11:7, 4:11, 8:11); Melandri - Bole 3:1 (11:5, 5:11, 11:5, 13:11) Krasovci so proti solidni ekipi iz Vidma utrpeli prvi letošnji poraz. Nasprotniki se borijo za drugo mesto na lestvici, ki vodi v višjo ligo in so zato na igrišče stopili borbeno; nasprotno pa so Krasovci igrali sproščeno in brez pravih motivacij, saj so cilj prvenstva že dosegli. Srečanje je bilo izredno izenačeno. Kljub pomanjkanju treningov je dobro zaigral le Bojan Simoneta, ki je dosegel tri točke in utrdil položaj najboljšega igralca prvenstva. Nekaj preglavic sta mu sicer povzročala tret-jekategornika Saltarini in Bernardini, a jih je Bojan s hitrimi bloki premagal po štirih nizih. Pod svojimi sposobno-stimi je igral Michele Rotella; pozna se mu, da je v letošnji sezoni veliko igral in da mu za konec sezone manjkata motivacija in energija. Dobro je igral le na prvi tekmi proti Bernardiniju, proti šibkejšemu Melandriju pa je po prvih treh nizih popolnoma popustil. Proti boljšim igralcem je imel Edi Bole težko nalogo. Ni mu uspelo blokirati nasprotnikovih top spinov in kratek odboj žogice ga je postavil v velike težave. Naslednji teden bodo Krasovci gostili ekipo iz Padove, ki sodi med slabše postave prvenstva (Si.B.) Ostal izidi: Cus Ud A - Valeggio 3:5, Q4 Padova - Vicenza 5:2, Salzano - Latisana 5:2, Adria - Sarmeola 5:3. Vrstni red: Kras 30, Adria, Sal-zano in Cus Ud »B« 22, Valeggio 14, Libertas Latisana in Q4 Padova 12, Cus Ud »A« 10, Sarmeola in Vicenza 8 točk. Moška D1-liga: Fiumicello B -Kras 1:5; Moška D2-liga: Kras - Saku-ra Grado 3:3, Kras - Libertas Latisana 4:1. košarka - Poletovke v ženski C-ligi Lahka zmaga pred odločilnim nizom tekem Gorizia 2002 - Polet 46:70 (12:20, 22:36, 29:56) POLET: Milič 15, Piccini 4, Danev 9, Nadlišek 9, Abrami 14, Malalan 9, Budin 4, Di Lenardo 6, Pertot, trener Andrej Vre-mec. PON: Piccini TRI TOČKE: Malalan in Nadlišek 1. Pred nizom odločilnih srečanj pole-tovke držijo korak z vodilnim Pordeno-nom. V Gorici so premagale slabšega nasprotnika, ki jim je povzročal nekaj težav le v začetnem delu s koši svoje kapetan-ke. V drugi četrtini so gostje poostrile obrambo po celem igrišču in povečale prednost na štirinajst točk. Darma Milič je z agresivno obrambo zaustavila najboljšo igralko domačih, sploh pa so se v svoji polovici igrišča izkazala vsa dekleta. Tako so gostiteljice v tretji četrtini prvič zadele šele po šestih minutah in v tem delu dosegle samo en koš iz igre. Čisto gladko vodstvo je Openkam dovolilo, da so v poslednjem delu upravljale razliko in poskrbele tudi za nekaj atraktivnih akcij. V statističnem pregledu izstopa prav dvanajst skupnih asistenc in štiri blokade mlade Fa-nike Di Lenardo. Tokrat so vse košarkari-ce zadovoljile, še bolje pa bodo morale igrati v soboto, ko se bodo v derbiju kroga v gosteh spoprijele z močnim Sco-gliettom. Ostala izida 16. kroga: Pordenone Darma Milič kroma Team '90 - Scoglietto 46:33, Servolana -Codroipese 44:68. Vrstni red: Pordenone Team '90 28, Polet 24, Scoglietto 22, Gorizia 2002 12, Codroipese 8, Servolana 2. DEŽELNI 3:3 Poletovke presenetile Nadaljuje se res odlični trenutek Po-letove ženske mladinske košarke. V nedeljo so namreč mlade igralke Under 14 open-skega društva dosegle res izjemen in pov- sem nenadejan uspeh, ko so v Spilimber-gu na deželnem finalu tekmovanja v trojicah (3 proti 3) osvojile kar drugo mesto in zaostale le proti ekipi miljskega Inter-cluba, ki je lani v isti postavi bil drugi na državni ravni. Poletovke so pripravile prvovrstno senzacijo, ko so v izločilni skupini premagali visoko favorizirano ekipo iz Pordenona, ki je merila na prvo mesto. Končni izid tega mini-srečanja (tekme se igrajo po brzopoteznem sistemu: 5 minut brez prekinitev), 13:12 za poletovke, je med drugim zelo varljiv, saj so nasprotnice dosegle 5 točk v zadnjih sekundah, ko so naše igralke v bistvu že proslavljale zmago. Edini poraz so potem doživele v finalni skupini proti poznejšim zmagovalkam. Res vse pohvale Poletovi četvorki (tri igralke in ena rezerva, ki pa mora obvezno stopiti na igrišče), ki so jo sestavljale Jana Cro-selli, Paola Grisoni, Samantha Šmid in Irina Tavčar, ki jih tu omenjamo po strogem abecednem redu, saj so prav vse igrale na višku svojih trenutnih sposobnosti. (STa) Izidi, izločilna skupina: Polet - PN Team 90 Peresson 13:12; Polet - Codroi-po 2 11:1. Finalna skupina: Polet - Baloncesto Le Gialle 9:4; Polet - PN Team 90 Colamarino 5:5; Azzurra Girls TS 1 - Polet 15:6. Končna lestvica: 1. Azzurra Girls TS - 1; 2. Polet; 3. Baloncesto Isontina - Le Gialle; 4. PN Team 90 Colamarino. 360 STOPINJ David Štr Predan plezanju David Štrajn je nadvse aktiven odbornik Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Letos je vodil tečaj plezanja, ki se ga je udeležilo kar lepo število tečajnikov. Preden bi se posvetil plezanju in deskanju na snegu (snowboard) je David igral odbojko pri Boru. A to le nekaj let, ko je obiskoval višjo srednjo šolo. V glavnem pa je le treniral in igral prijateljske tekme. V prostem času David rad »borda« po nedotaknjenih kotičkih Kanalske doline. V glavnem stran od prena-trpanih smučišč. Najboljši športni dosežek: vsak dosežek je bil pomemben Datum rojstva: 8. 6. 1969 Društvo: SPDT Bivališče: Trst Stan: poročen Zaposlen/študent: zaposlen Ostali športi: snowboard, smučanje, odbojka, košarka Moj trener: Gianni Furlanič Ostale dejavnosti in konjički: različne spretnostne igre z rokami, Rubikova kocka, vrtnarstvo Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: jih ni; razne revije o plezanju; rad ne gleda televizije Knjiga na nočni omarici: knjige povezane z alpinizmom in naravo Najljubša glasbena skupina: vse, samo da ni Biagio Antonac-ci Najljubši film: / Ob sobotah zvečer grem najraje... spat Najljubša jed: pašta, škampi in brancin Najljubša pijača: Union pivo Navijam za: mojo družino Najljubši zamejski športnik: Klavdij Veljak Najljubša zamejska osebnost: Mario Ma-gajna Moja zastava: prozorna Najljubše počitnice: Francija - Luberon Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil... surfer Zgled v športu: Ivo Nakič Skrita želja: otvoriti moj agriturizem ye ar Torek, 15. aprila 2008 SPORT Okrepitev ■.. : r'' ! f ¡T-.v • ! f, : ;. . ÉMMBM' l I 1 i "ÍT;- i! . .............:tfnJ .....J- 18 Torek, 15. aprila 2008 NOGOMET / ELITNA LIGA - Kljub nepozitivnim rezultatom v obeh taborih še ne obupajo Vesna še ni odpisana Juventina mora reagirati V nedeljo bo v Križ prišel Pordenone - Pri Juventini so vložili priziv na Kovičevo izključitev 1 AMATERSKA LIGA - Še bo pestro Če Primorec premaga Azzurro ... Primorje dejansko že izpadlo Sovodenjci želijo obdržati 6. mesto Mario Pantuso (Juventina) princic Kriška Vesna je bila v Percotu že na pragu pomembne zmage. Zatem pa - v 90. minuti - je sodnik dosodil Unionu 91 enajstmetrovko. »Najbrž pravilno, saj se je Maksi Grgič, četudi nehote, dotaknil žoge z roko,« je enajstmetrovko utemeljil športni vodja Paolo Vidoni. »Union je izenačil, kar je bila za nas prava hladna prha. Res škoda, saj bi z zmago v gosteh nekoliko popravili uvrstitev na lestvici in tudi morala bi bila višja. Vsekakor nismo še vrgli pušk v koruzo in že v nedeljo bomo skušali premagati Pordenone, ki še ni matematično napredoval v D-ligo.« V nedeljo so »plavi« stalno držali vajeti igre v svojih rokah. V odločilnih trenutkih pa jim ni uspelo obdržati koncentracije. Oba zadetka je tudi tokrat dosegel Simone Mervich (že 16 zadetkov). Zelo nezadovoljni pa so v taboru Ju-ventine, ki je izgubila proti Monfalconu s tesnim 1:0. »Ni šlo vse po načrtih. Res ne bi vedel, zakaj smo tudi tokrat igrali tako slabo. Predvsem v prvem polčasu. V drugem delu je bilo nekoliko bolje, čeprav smo naredili ključno napako in Mar-tignoni je to izkoristil ter zatresel našo mrežo. Pred koncem tekme pa bi nam sodnik lahko celo dosodil enajstmetrovko, saj so tržiški branilci naredili prekršek nad Degrassijem,« je komentiral športni vodja Gino Vinti. V Juventininem taboru so obenem na deželno zvezo poslali priziv glede Kovičeve izključitve (5. krogov). (jng) 7 nogometašev ekip naših društev je po 27. krogih, v različnih amaterskih prvenstvih, doseglo deset in več zadetkov: Mervich (Vesna, 16), Kneževič (Kras, 12), Botta (Kras, 11), Micor (Primorec, 13), Portelli (Sovodnje, 19), Satti (Zarja Gaja, 10), Bressan (Mladost, 10). KRAS KOIMPEX Drugo mesto je v dometu San Luigi že v elitni ligi Pri Krasu so bili po tekmi veseli in hkrati malček razočarani: »Z zmago smo se približali Lignanu in tako lahko še ciljamo na drugo mesto (boljši izhodiščni položaj v play-offu, dve tekmi na domačem igrišču). Zgrešili pa smo toliko priložnosti, da bi se lahko tekma končala vsaj s 7:1. Letos se to dogaja prepogosto,« je povedal športni vodja Goran Kocman. Ključ tekme je je bil vstop na igrišče Alessia Pohlena in Mateja Bagona. Pred tem je Kras igral slabo, po njunem vstopu pa so se »rdeči« prebudili in popolnoma nad-igrali nasprotnika. Pohlen je bil odločilen, saj je poleg zadetka tudi odločilno podal Orlandu. Kras bo v nedeljo igral proti Pertegadi, ki se bori za obstanek v ligi, čez dva tedna pa bo v Repen prišel Lignano. Prvo mesto je v skupini B že oddano. San Luigi je tudi matematično napredoval v elitno ligo. 2. AMATERSKA LIGA Zarja Gaja lahko še upa v četrto mesto Po zmagi proti drugo uvrščenemu Piedimonteju je Zarja Gaja znova utirila vlak na pravo pot za play-off. Četrto uvrščena ekipa iz Ronk ima sedaj le tri točke prednosti. Tekma je bila dopadljiva in nogometaši Zarje Gaje so tokrat dali vse od sebe. Blatno igrišče je nekoliko oviralo igro. Junak tekme pa je prav gotovo bil koprski nogometaš Vili Bečaj, ki je z dvema moj stro vina ma do segel dva zadet ka (obakrat s prostega strela). Tretjič pa je žoga švignila mimo vrat. Če bi Sat-ti bil še dva krat na tan čen sam pred vratarjem, bi bila zmaga vzhodno-kraške enajsterice še višja. Rumeno-modri bodo v nedeljo gostovali pri zadnje uvrščeni Mossi, ki je že matematično izpadla. Tri točke bodo torej im pera tiv. BREG - Po porazu goriškega Au-daxa so Brežani - tri kroge pred koncem prvenstva - tudi matematično rešeni. Breg je že v soboto izgubil proti Opicini (2:1). ZA VRH - Skupina C je izenačena bodisi na vrhu kot na dnu. Za prvo mesto se borijo tržaške ekipe San Sergio, San Giovanni in Pon-ziana. Ekipa iz Svetega Sergija (trenira jo nekdanji Vesnin trener Fabio Sambaldi) naj bi bila glavni favorit, čeprav San Giovanni (trener Mau-rizio Sciarrone ex Primorje) in Pon-ziana (športni vodja Gianni Di Benedetto) lahko presenetijo. ZA OBSTANEK - Na dnu lestvice sta dejansko že odpisani, čeprav še ne matematično, Ruda in Primorje. Za obstanek se bodo zatem borile še Primorec, Azzurra in Pieris. V najslabšem položaju so nogometaši trebenskega društva, ki pa so moralno »na konju«. V zadnjih petih krogih so zbrali 13 točk (4 zmage in neodločen izid). PRIMOREC - »Če bi igrali tako vsaj od januarja naprej, bi danes imeli vsaj trideset točk«, meni predsednik Darko Kralj, ki je takole ocenil nedeljsko tekmo: »Prvi polčas je bil mogoče najboljši v letošnji sezoni. Vodili smo že s 3:0 in lahko bi dosegli še vsaj tri gole. Na sredini igrišča smo imeli popolno premoč. Pohvalil bi predvsem Meolo, pa tudi Sardoč in Cadel sta odlično opravila svojo nalogo. Tudi napadalca Carli in Micor sta igrala dobro.« Skratka: v Primorčevem taboru so precej optimisti. V nedeljo jih čaka najbrž odločilna tekma proti Az-zurri. »Treba bo zmagati oziroma ne izgubiti,« je še dodal Kralj. PRIMORJE INTERLAND - »Slabo, prava katastrofa. S tem porazom se najbrž poslavljamo od 1. AL.« Tako je športni vodja Dean Štolfa komentiral visoki nedeljski poraz proti Ponziani. »Popustili smo na celotni črti. Sploh nam ni šlo, igralci so vrgli puške v koruzo.« SOVODNJE - »Tri točke smo dosegli z res minimalnim trudom,« je priznal predsednik Zdravko Kuštrin. Sovodenjci (na sliki Eros Kogoj) so tri četrt tekme igrali z desetimi igralci, saj je sodnik že v prvem delu izključil vratarja Denisa Pavia (dotik žoge z roko izven kazenskega prostora). Prvi so sicer po-vedli gostje, Sovodenjci pa so izenačili že tri minute kasneje. Mrežo Rude je zatresel Trampus. Zmagoviti zadetek pa je dosegel Boris Portelli. To je bil njegov 19. zadetek v letošnji sezoni. Na lestvici najboljšega strelca pa vodi Biondo (San Canzian), ki jih je dosegel 22. Po zmagi imajo Sovodenjci 40 točk na lestvici (6. mesto). POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV ELITNA LIGA Monfalcone - Juventina 1:0 (0:0) JUVENTINA: Sandrigo, Morsut, Buttignon, Terpin, Sannino, Giar-russo, Liut (Mainardis), Pantuso, Devetak, Degrassi, Contin (Bellaminut), trener Dante Portelli. Union 91 - Vesna 2:2 (1:0) VESNIN STRELEC: v 67. in 80. min. Mervich. VESNA: Samsa, Bertocchi, Fantina, Tomizza, Degrassi, Ervigi (Grgič), Montebugnoli (Boscolo), Gerbini, Venturini (Martin Che-ber), Leone, Mervich, trener Marco Della Zotta. PROMOCIJSKA LIGA Kras Koimpex - Isonzo 3:1 (0:0) KRASOVI STRELCI: v 57. Orlando, 78. Pohlen, 93. Kneževič. KRAS: Contento, Nonis (Bagon), Mania (Artur Alejnikov), Cen-tazzo, Ventrice, Visintin, Giorgi, Metullio, Kneževič, Stabile (Pohlen), Orlando, trener Sergej Alejnikov. 1. AMATERSKA LIGA Gallery - Primorec 1:4 (0:3) PRIMORČEVI STRELCI: v 17. in 18. Micor, 43. Carli, 84. Farra. PRIMOREC: Trevisan, Farra (Pe-tranich), Emili, Braini, Santi, Meola, Laghezza (Ursic), Sar-doč, Micor, Cadel, Carli (Lanza), trener Oliviero Macor. IZKLJUČEN: v 70. Emili. Primorje Interland - Ponziana 0:5 (0:3) PRIMORJE: Percich, Brajnik, Longo (Marchio), Ferro (Siccar-di), Merlak, Dagri, Alan Ravalico, Pipan, Pauletič, Scarpa, Picciola, trener Nevio Bidussi. IZKLJUČEN: v 80. Dagri. Sovodnje - Ruda 2:1 (0:0) STRELCA: v 66. Trampus, v 81. min. Portelli iz 11-m. SOVODNJE: Pavio, Feri, R. Figelj, Kogoj, Simone (Skarabot), Brgant, Trampus, Calligaris, Por-telli, M. Ferletič (Matija Figelj), Assi (Spessot), trener Claudio Sari. IZKLJUČEN: v 28. min. Pavio. 2. AMATERSKA LIGA Zarja Gaja - Piedimonte 2:1 (1:0) STRELEC ZA ZARJO GAJO: v 45. in 70. Bečaj. ZARJA GAJA: Carmeli, Bernetič, Segulin (Kariš), Martin Grgič, Goran Križmančič, Vitomir Križmančič, Schiraldi, Satti, Ghezzo (Brombara), Bečaj, Franco, trener Moreno Nonis. ENAJSTERICA TEDNA 1 A lessandr-o-Carmelli (Zarja Gaja) Eros Kogoj Louis ( V (SowdnjF) Fantina^7 Vesna) Mario (Juv Edvin Brajnik Pantuso(Primorje Interland) entina) Michele Meo|a Alen î (Prlm iMicneie ivieoia »ardoT (PTorec) ior|ec) Alessio Pohlen Pete (Prl l " (Kras Koimpex) 1 \Vili Bečaj/ (Zarja Gaja) r Carli morec) Simone Mervich (Vesna) | Elitna liga izidi 27. kroga Pordenone - Azzanese je bila preložena; Muggia - Casarsa 0:2; Gonars - Fincantieri 1:1; Monfalcone - Juventina 1:0 ; Manzanese - Palmanova 2:1; Tricesimo - Tolmezzo 0:1; Sevegliano -2-2 Torviscosa 2:1; Union 91 - Vesna Pordenone 26 18 4 4 52:22 58 Manzanese 27 16 6 5 43:17 54 Monfalcone 27 10 12 5 28:20 42 Torviscosa 27 11 7 9 25:26 40 Sevegliano 27 9 11 7 27:22 38 Muggia 27 11 4 12 40:34 37 Tricesimo 27 9 10 8 34:34 37 Tolmezzo 27 9 8 10 26:33 35 Fincantieri 27 8 9 10 23:32 33 Azzanese 26 8 9 9 29:32 33 Casarsa 27 8 8 11 26:30 32 Gonars 27 7 10 10 25:31 31 Palmanova 27 7 7 13 36:44 28 Union 91 27 6 9 12 30:38 27 Juventina 27 7 e 14 17:39 27 Vesna 27 4 14 9 29:3e 2e PRIHODNJI KROGVesna - Pordenone; Juventina - Sevegliano. Promocijska liga IZIDI 27. KROGA San Lorenzo - Staranzano 2:1; San Luigi - Capriva 1:0; Lignano - Centro Sedia 0:1; Kras - Isonzo 3:1; Sangiorgina -Pertegada 2:1; Pro Romans - Pro Gorizia 0:3; Cervignano - Santamaria 1:1; Mariano - Virtus 0:0. San Luigi 27 17 6 4 50:23 57 Lignano 27 13 8 6 37:21 47 Kras Koimpex 27 12 10 S 33:24 4e Pro Gorizia 27 10 14 3 25:15 44 Centro Sedia 27 11 7 9 22:17 40 Sangiorgina 27 9 11 7 26:23 38 Virtus Corno 27 9 11 7 25:26 38 Capriva 27 9 10 8 17:18 37 Mariano 27 6 14 7 13:16 32 Pro Cervignano 27 6 13 8 29:32 31 Pertegada 27 8 7 12 28:31 31 Santamaria 27 7 10 10 22:31 31 Staranzano 27 5 13 9 18:23 28 San Lorenzo 27 6 10 11 24:31 28 Pro Romans 27 5 7 15 17:34 22 Isonzo 27 5 5 17 20:41 20 PRIHODNJI KROG Pertegada - Kras 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 27. KROGA Pieris - Aquileia 1:1; Gradese - Medea 1:1; Pri morje - Ponziana 0:5; Gallery - Primorec 1:4; Sovodnje - Ruda 2:1; Azzurra - San Canzian 3:2; Turriaco - San Sergio 0:2; San Giovanni -Villesse 4:2. San Sergio 27 16 6 5 58:28 54 San Giovanni 27 15 7 5 54:33 52 Ponziana 27 13 12 2 57:32 51 Aquileia 27 13 10 4 50:34 49 Gradese 27 14 6 7 44:37 48 Sovodnje 27 11 7 9 40:39 40 Turriaco 27 10 10 7 32:31 40 Villesse 27 12 4 11 43:47 40 Gallery 27 11 6 10 45:43 39 Medea 27 8 11 8 47:36 35 San Canzian 27 8 6 13 43:51 30 Pieris 27 5 11 11 24:37 26 Azzurra 27 7 4 16 28:48 25 Primorec 27 S S 14 40:S7 23 Ruda 27 5 4 18 34:55 19 Primorje 27 S 4 1S 2S:Se 19 PRIHODNJI KROG: Primorec - Azzurra; Villesse - Primorje; Medea - Sovodnje. 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 27. KROGA Audax - Esperia 0:1; Begliano - Ronchi 0:0; Chiarbola - Muglia 1:3; Costalunga - Domio 1:1; Moraro - Lucinico 2:1; Opicina - Breg 2:1; Zarja Gaja - Piedimonte 2:1; Zaule - Mossa 4:0. Costalunga 27 16 11 0 50:20 59 Piedimonte 27 16 5 6 40:22 53 Domio 27 15 4 8 40:26 49 Ronchi 27 10 16 1 33:22 46 Zarja Gaja 27 12 7 S 37:2S 43 Opicina 27 12 6 9 50:42 42 Chiarbola 27 11 9 7 34:28 42 Esperia 27 11 8 8 33:29 41 Begliano 27 11 3 13 25:30 36 Zaule 27 10 4 13 44:44 34 Breg 27 S S 11 24:32 32 Moraro 27 7 8 12 27:36 29 Lucinico 27 5 9 13 26:41 24 Muglia 27 6 4 17 27:44 22 Audax 27 3 12 12 26:41 21 Mossa 27 3 6 18 17:48 15 PRIHODNJI KROG: Breg - Audax; Mossa -Zarja Gaja. 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 27. KROGA Aiello - Malisana 2:2; Aurisina - Montebello 0:3; Campanelle -Union 2:1; Castions - Cgs 5:0; Fiumicello -S.Andrea 2:0; Strassoldo - Romana 0:4; Torre - Terzo 1:0; Mladost je bila prosta. Romana 26 20 4 2 52:15 64 Castions 25 19 2 4 62:20 59 Torre 25 17 2 6 57:27 53 Fiumicello 25 14 7 4 42:22 49 S.Andrea 25 14 5 6 48:22 47 Terzo 25 14 5 6 33:17 47 Mladost 2S S 7 10 33:34 31 Aurisina 26 8 3 15 29:44 27 Cgs 26 7 6 13 42:61 27 Malisana 25 7 6 12 29:40 27 Montebello 25 6 6 13 26:41 24 Strassoldo 25 6 6 13 35:42 24 Aiello 25 5 6 14 24:47 21 Union 25 4 5 16 27:59 17 Campanelle 25 4 2 19 25:63 14 PRIHODNJI KROG: Mladost - Aurisina / ŠPORT Torek, 15. aprila 2008 1 9 tenis - Gaja v državnih prvenstvih Dekleta zlahka Fantje v težavah Poškodba Matjaža Pogačnika botrovala tudi kazenski točki na lestvici Moška B-liga Prvenstvena pot Gajinih tenisačev v boju za obstanek v B ligi postaja po tretjem krogu vse zahtevnejša. V Pratu so namreč fantje padriško-gropajskega društva spet izgubili, tokrat brez osvojenega srečanja. Najhuje pa je to, da se je Matjaž Pogačnik, ki je bil letos prvič v postavi, poškodoval že takoj po začetku svojega srečanja. Bolečine v hrbtu so bile v nadaljevanju prvega seta takšne, da se je raje odpovedal igri in posledično so morali gajevci predati tudi eno srečanje dvojic, saj so bili na gostovanju kot sicer vedno v zadnjih letih le v štirih. Zaradi predaje so tudi dobili kazensko točko na lestvici.Kljub dvema izgubljenima točkama, so se ostali gajevci borili po svojih močeh, Aleš Plesničar je iztrgal prvi set prvopo-stavljenemu toskanske ekipe Simoniju, ravno tako sta se oba brata do zadnjega srčno borila v igri dvojic, v kateri sta zmagala en set, kar dva pa izgubila v tie-brea-ku (5-7). Pred gajevci je dobrodošel teden počitka, ki ga bodo čim boljše izkoristili za treninge in okrevanje, saj imajo za tem na sporedu dve domači srečanji, od katerih bo treba iztržiti kar najveeč. TC Prato - AŠZ Gaja 6:0 Simoni (2.3) - A. Plesničar 3:6, 6:1, 6:2; Pippi (2.6) - Surian 6:2, 6:4; Chiocchini (2.8) - Pogačnik 4:1 - predaja Pogačnik; Ciruolo (3.1) - B. Plesničar 6:2, 6:4. Dvojice: Pip-pi/Bonini - A./B. Plesničar 7:6, 6:4, 7:6 Ostala izida: Bozen - Alba 2:4, Tre-viglio - Albinea 2:4. Vrstni red: Alba in Albinea 7, Trevi-glio in Prato 4, Bozen 3, Loano 0, Gaja -1. Ženska C-liga Dekleta Gaje v prvenstvu C lige pa nadaljujejo z zmagami, po zaslugi katerih so po drugem krogu srečanj na prvem mestu skupaj z ekipo Libere iz Vidma. V nedeljo so gajevke premagale solidno in homogeno postavo iz Čedada, ki jo sestavljajo tri mladinke under 16. Na Gajinih pokritih igriščih smo bili priča lepim in v trenutkih tudi napetim srečanjem, v katerih pa je gajevkam uspelo odigrati do konca tako, da niso predale nasprotnicam niti seta. Še največ je tvegala Carlotta Orlando, ki je morala v drugem setu odigrati tie-break, ki si ga je izborila z minimalno razliko pred nasprotnico na rezultatu 7:5. Medtem ko je Ciguieva na hitro odpravila s prvopostavljeno ekipe iz Čedada, Katio Mattellicchio, je Šuva-kova odigrala bolj uravnovešeno srečanje, v katerem pa je vseskozi ohranila kontrolo nad dogajanjem na igrišču. Predvsem pa se je mojstrančanka izkazala v igri dvojic v paru s Ciguievo, ko je izrabila velik del svojih večletnih tekmovalnih izkušenj kot članica ekipe univerze v Mia-miju, kjer je do lanskega leta študirala. AŠZ Gaja - TC Cividale Cigui - Mattellicchio (3.4) 6:0, 6:1; Šuvak - Zanuttig (3.4) 6:4, 6:3; Orlando -Venica (3.5) 6:1, 7:6. Dvojice: Cigui/Šuvak - Mattellicchio/Zanuttig 6:0, 6:2 Ostali izidi 2. kroga: TC Triestino - Libera 0:4, Eurotennis - Campagnuzza 4:0, Maniago - Zaccarelli 2:2 Vrstni red po 2. krogu: Gaja, Libera 4, Eurotennis, Cividale, Zaccarelli 2, Ma-niago 1, Campagnuzza, Triestino 0 Zaradi poškodbe je Matjaž Pogačnik izgubil svoj dvoboj in moral predati igro dvojic kroma jadranje Spodbuden nastop Jaša in Simona kroma V nedeljo seje na Gardskem jezeru zaključila prestižna regata evropskega pokala »Expert Olympic Garda«, na kateri so nastopili najboljši italijanski in nasploh evropski jadralci, ter dve japonski posadki. Na nedeljski finalni regati, v katero se je uvrstilo le najboljših deset posadk, sta nastopila tudi Čupina jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta. Rahlo deževje in blag veter sta spremljala zadnjo preizkušnjo, na kateri je naša posadka bila druga: »Čez cilj smo prijadrali le tri metre pred tretjeuvr-ščenimi, Zandonajem in Tranijem,« je povedal Jaš Farneti, fiokist, ki je bil z nedeljskim nastopom zadovoljen. Zmagala je japonska posadka, ki je bila tudi na skupni lestvici prva. Jaš in Simon sta z dobro uvrstitvijo nadoknadila eno mesto in bila na končni lestvici osma, druga med mladinci in druga med italijanskimi posadkami. Boljša sta bila le Zandona in Trani, ki sta bila na minulem svetovnem prvenstvu šesta. »Zanje je bil to bolj trening, saj sedaj ciljata na dobro uvrstitev na predolimpijski regati v Franciji,« je pojasnil Jaš, ki bo s Simonom nadaljeval s treningi, 10. in 11. maja pa bosta nastopila na državni regati. Tanja Romano Francesca Roncelli Martina Pecchiar Atraktivni »Dah ljubezni« Muzikal »Dah ljubezni«, ki ga je kotalkarsko društvo Jolly priredilo ob svoji 35. obletnici, je v tržaško športno palačo na Čarboli privabilo v petek, soboto in nedeljo na premiero in štiri ponovitve več tisoč gledalcev, ki so uživali ob izredno barvitem in atraktivnem spektaklu. V njem so vidni vlogo imele tudi slovenske kotalkarice Tanja Romano (Polet), Francesca Roncelli (Gioni) in Martina Pecchiar (Jolly). Romanova je sicer nastopila samo v soboto in kljub temu, da ima še vedno (ali pa spet) težave z nogo, je s svojim nastopom požela tudi najdaljši aplavz. mladinski nogomet - Uspelo jim je izenačiti, zatem pa so izgubili Naraščajniki ne smejo popustiti V nedeljo morajo v Tolmeču vsaj izenačiti - Deželni najmlaši brez vratarja in brez točk - Najmlajši letniki 1994 napredujejo, Paoletti štiri gole DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Pomlad - Monfalcone 2:3 (1:2) STRELCA ZA POMLAD: Jarc in Jan Čok. POMLAD: Dedenaro, Potleca, Jev-nikar, Kuret, Kovacic, Dolliani, Candot-ti, Aljoša Čok, Jan Čok, Zeriali, Jarc; Pe-trovački, Radovcic; trener Marino Kragelj. Nogometaši Pomladi so proti solidni ekipi iz Tržiča izgubili res lepo priložnost. Če bi proti Monfalconu iztrgali vsaj neodločen izid, bi opravili velik skok v boju za obstanek v deželnem prvenstvu. Tekma je bila sicer zelo živahna in pestra. Tržiški gostje, pri katerih trenira vratarje slovenski trener Elio Roncelli, so na začetku tekme prevzeli pobudo v svoje roke in povedli z 2:0. Pomlad je bila v težavah, ni pa se predala. Gol Martina Jar-ca tik pred odmorom je znova vrnil upanje Kragljevim varovancem. Drugi polčas je bil prav tako zanimiv, četudi igra - na obeh straneh - je bila vse prej kot lepa. Igralci obeh ekip so naredili veliko napak. Pomlad pa je vztrajala in po dvajsetih minutah je Jan Čok izenačil. Še kar številni navijači ob dolinskem igrišču so bučno proslavljali izenačujoči zadetek. Vodstvo pa le ni trajalo do trikratnega sodnikovega žvižga. Gostje so nekoliko nepričakovano še tretjič zatresli Dedenarovo mrežo (lep zadetek), kar je bilo za Pomlad prava hladna prha. Do konca tekme oranžno-plavi niso imeli več priložnosti za gol. Zdaj bo torej treba zmagati oziroma ne izgubiti v nedeljo v Tol-meču. DEŽELNI NAJMLAJŠI Pomlad - Union 91 0:2 POMLAD: Mattiassich, Zerjal, Tence, Cerkvenic, Vidoni, Carli, Kuret, Tosone, Pahor, Purič, Hoffer, D'Oronzio, Cadez, Viviani, Brass; trener Ljubojevič. Nogometaši Pomladi niso bili kos niti Unionu. Pomlad je že na začetku tekme plačala hud davek, saj je sodnik izključil vratarja Mattiassicha. V vratih ga je zamenjal D'Oronzio. Pomlad bo po tem porazu najbrž zaključila prvenstvo na samem dnu lestvice. NAJMLAJŠI 1994 Pomlad - Monfalcone 6:1 (2:1) POMLAD: Vidoni (Ghira), Verni, Daneu, Vallon, Bonetta (Bolognani), Porro (Skupek), Rossone, Ridolfi, D'Oronzio (Arduini), Rebula, Paoletti; trener Makivič. Pomlad ni začela najbolje in gostje so povedli po zaslugi strela iz enajstih metrov. Zatem so se oranžno-plavi zbudili in najprej izenačili z Rebulo (lepo izveden protinapad), zatem pa pred odmorom povedli s Paolettijem (strel iz enajstih metrov). V drugem delu so se gostitelji razigrali in še štirikrat zatresli tržiško mrežo. Cristian Paoletti, v nedeljo med boljšimi na igrišču, je dosegel kar štiri zadetke. Ostali izidi: Muggia - San Luigi A 0:3, San Luigi B - San Giovanni 1:1, San Sergio - Ponziana 4:1, Itala San Marco je bila prosta. Vrstni red: Ponziana 33, Itala San Marco 32, San Sergio 32, San Lui-gi A 29, San Luigi B 18, Pomlad, San Giovanni 16, Monfalcone 4, Muggia 3. Prihodnji krog: San Giovanni - Pomlad. ZAČETNIKI 11:11 Pomlad A - Ponziana A 2:2 (0:1, 0:1, 2:0) STRELCA ZA POMLAD: Arduini in Perco. POMLAD: Ghira, Skupek, Simeoni, Kante, Renar, Sedmak, Arduini, Bolognani, Rebula, Vattovaz, Perco, Puntini, Marussi, Mesar, Ban, Pertot; trener Ridolfi. Prvi dve tretjini sta minili v znamenju Ponziane, zadnja pa je bila domena Pomladi. Trener Valter Ridolfi - predvsem v prvih dveh tretjinah - ni bil najbolj zadovoljen s svojimi varo- Naraščajniki izidi 7.KROGA PLAY-OUTA Fiume Veneto San Luigi 1:1; Pomlad - Monfalcone 2:3; Tolmezzo je bil prost. Monfalcone 6 3 0 3 9:10 9 Pomlad 6 3 0 3 6:7 9 Fiume Veneto 5 2 2 1 6:4 8 Tolmezzo 5 2 1 2 6:5 7 San Luigi 6 1 3 2 5:5 6 PRIHODNJI KROG Tolmezzo Pomlad vanci. »Dobro so igrali le v zadnjem delu,« je ocenil Ridolfi. ZAČETNIKI 7:7 Cgs B - Pomlad B 1:2 (0:1, 1:0, 0:1) STRELCA ZA POMLAD: Ca-selli in Laschizza. POMLAD: Carli, Racman, San-cin, Ferluga, Caselli, Stojkovič, Ko-vacic, Esposito, Laschizza; trener Kos. Tekma je bila precej izenačena, na koncu pa so le prevladali nogometaši Pomladi. Najmlajši IZIDI 7. KROGA PLAY-OUTA Extra - Bearzi 2:0; Pomlad - Union 91 0:2; Sangiorgina - Moimacco 1:2. Moimacco 7 6 0 1 16:5 18 Bearzi 7 5 1 1 13:7 16 Extra 7 5 0 2 16:13 15 Sangiorgina 7 2 1 4 11:14 7 Union 91 7 2 0 5 8:10 6 Pomlad 7 0 0 7 4:19 0 PRIHODNJI KROG Bearzi - Pomlad 20 Torek, 15. aprila 2008 ODBOJKA / deželne lige Pri moških letos nobenega izpada V moški C-ligi vse jasno, Slogini četrtoligaši (le) teoretsko še v boju za play-off Sobotni krog je bil za naše šesterke, ki se v deželnih ligah borijo za obstanek v glavnem kar uspešen, manj sreče pa sta imeli Slogini ekipi, ki sta se borili za mesto v play-offu. V moški C-ligi vse jasno Naše moške ekipe so bile letos precej bolj uspešne od ženskih, saj so se tri potegovale za mesto v play-offu (ena si ga je tudi zagotovila), nobena pa ni izpadla iz lige, saj si je s sobotno zmago proti Cusu obstanek v C ligi priboril tudi Val Imsa. Odkar lahko trener Jerončič računa tudi na doprinos Andree Lo Iacona in je na igrišču bolj izkušena postava so valovci še nepre-magani, premagali pa so marsikatero boljšo ekipo. Res škoda torej, da je prišlo do zapletov pri registraciji Lo Iacona, saj bi bila Valova pot v prvenstvu gotovo drugačna, če bi lahko igral od vsega začetka. Sočani, ki so si že pred časom zagotovili obstanek v ligi, so tudi tokrat zaradi raznih poškodb igrali s pomlajeno postavo, tako da nabirajo v tem obdobju precej izkušenj tudi Sočini mladinci. Battistijevi varovanci so tako spet ostali praznih rok, nov poraz pa na njihov položaj na lestvici ni vplival. V isti ligi so slogaši sicer premagali San Vito, izgubljena točka pa pomeni konec možnosti za uvrstitev v play-off. Sloga Tabor Te-levita pa je imela tokrat tudi nekaj smole, saj se je med tekmo poškodoval korektor Vasilij Kante. Bolj kot izgubljene točke na zadnjih dveh tekmah pa sta bila za slogaše v boju za play-off odločilna gladka poraza proti Vivilu in Cusu. V moški D ligi se je Olympia Tmedia maščevala Clubu Alturi za poraz iz prvega dela prvenstva, kljub temu pa si končnega tretjega mesta ne more več priboriti, tako da bo igrala odločilne tekme v končnici v gosteh. Glavno pa je, da bo takrat v popolni postavi. Sloga se je tudi tokrat odlično upirala Fincantieri-ju in mu odtrgala točko, tako da ima teoretično še možnost, da se uvrsti v play-off. Morala pa bi gladko premagati prvouvrščeno Porcio in upati, da San Qui- Valovi četi Zorana Jerončiče se je z zmago v Trstu izognila izpadu iz D-lige kroma rino gladko izgubi v Trstu proti Several Insurance Brokerju. Slogaši bodo vsekakor odločali o neposrednem napredovanju, saj bi z osvojitvijo vsaj ene točke potisnili Porcio na drugo mesto in tako napredovanje omogočili Riguttiju. Bližja obstanku, dosegljiv mogoče celo play-off Združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka se je z zmago v Paluzzi močno približala obstanku v D ligi, to pa tudi po zaslugi Govolleya Kmečka banka, ki je premagal Buio. Plave imajo tri kroge pred koncem sedem točk prednosti pred Manzanom (Altura si je v B2 ligi že skoraj zagotovila obstanek, tako da bo v deželnih ligah en izpad manj), štiri pred Buio in dve pred Fiume Venetom, izpadla pa bo očitno le ena izmed teh ekip (na sporedu pa so še nekateri neposredni obračuni med zasledovalci plavih). Po drugi strani pa so se Kalčeve varovanke spet nekoliko približale petemu mestu, saj za njim zaostajajo štiri točke, tako da bi se lahko s tremi gladkimi zmagami mogoče celo uvrstile v končnico, glavni cilj pa seveda obstaja obstanek. Po porazu s Tarcentom Kontovel nima več možnosti za neposreden obstanek v ligi, minimalne pa so tudi možnosti za repesažo, saj bi morale v treh krogih nadoknaditi kar sedem točk zaostanka za Fiume Venetom in štiri za Manzanom. Končno na 12. mestu Sloga List je opravila svojo dolžnost in gladko premagala pepelko v ligi Vivil in tako končno vendarle prehitel tržaški Virtus, ki je bil na lestvici pred njo, čeprav so ga Maverjeve varovanke dvakrat premagale. Slogašice imajo zdaj dve točki prednosti pred Tržačankami, če bodo do konca prvenstva ohranile minimalno prednost pred njimi, pa jim bo uspelo doseči neposreden obstanek v C ligi, kar bi bil lep uspeh, še posebno zato, ker nastopa Sloga v tret-jeligaškem prvenstvu s skoraj enako ekipo kot lani v D ligi, med prvenstvom pa je zaradi službenih obveznosti izgubila še odličnega libera Chiranijevo. intervju - Jana Ban, odgovorna pri Kontovelu »Izpadov je preveč!« Mlajše igralke se v D-ligi ne morejo uveljaviti - Na začetku premalo samozavestni, zdaj boljši iz kroga v krog Kontovelke igrajo v povratnem delu prvenstva veliko boljše, kljub temu pa so po sobotnem porazu proti prvouvrščene-mu Tarcentu matematično izpadle v 1. divizijo (imajo pa še nekaj možnosti za osvojitev 10. mesta, ki bi moralo zagotoviti re-pesažo). O letošnjih nastopih Kontovelk in o D ligi smo se pogovorili z odgovorno za odbojko pri Kontovelu Jano Ban. Če si hočete zagotoviti repesažo, morate v treh krogih nadoknaditi sedem točk zaostanka. Mislite, da vam to lahko uspe? »Bo zelo težko. Buio in Fiume Veneto lahko premagamo, saj smo ju že v prvem delu v gosteh, težje pa bo proti Corde-nonsu. Do zadnje tekme pa bomo vsekakor vedno igrali za zmago. Kar bo, pa bo. Ne glede na končno uvrstitev, pa bi rada dekleta pohvalila. Čeprav je naš položaj že dolgo časa slab, se igralke niso predale ma-lodušju. Igrajo zelo motivirano in iz tekme v tekmo boljše. Mislim, da so med sezono v vseh pogledih močno napredovale in ustvarile zelo lepo skupino, tako da jim je vseeno treba čestitati.« Med prvenstvom ste dokazali, da bi bil obstanek dosegljiv, čeprav so vam na začetku pripisovali zelo malo možnosti. Zaostanek, ki ste ga nabrali v prvem delu pa je bil na koncu očitno prevelik... »Mislim, da je zato krivo predvsem nastopanje v 1. diviziji, ki je prekratko in premalo zahtevno prvenstvo. Zaradi tega nismo bili več navajeni na višji ritem igre in nismo igrali dovolj konstantno. Večkrat smo dobro začeli, proti koncu seta pa popuščali. Zdaj se nam to ne dogaja več, a je žal že prepozno. Poleg tega pa smo verjetno na začetku igrali premalo samozavestno in tudi sami mislili, da nismo dovolj dobri. Škoda, saj smo potem dokazali, da smo lahko enakovredni vsem ekipam, saj imamo kljub nekoliko slabšemu napadu oziroma manjšemu številu prodornih napadalk zelo dobro obrambo.« Kje ste izgubili odločilne točke? »Po mojem so bili odločilni porazi proti Cecchiniju (Pasiano) in Paluzzi v prvem delu ter proti Manzanu v drugem delu. Vse tri tekme bi lahko zmagali, z devetimi ali v najslabšem primeru šestimi točkami več bi bil naš položaj zdaj dru- gačen.« Ste v društvu že razmišljali o naslednji sezoni? »Ne, saj še vedno čakamo tudi na razplet v 2. diviziji, kjer se še potegujemo za napredovanje. Poleg tega pa bo vse odvisno tudi od študijskih in službenih obveznosti naših igralk.« Za konec nam povejte še svoje mnenje o D ligi. »Mislim, da bi morala biti D liga prvenstvo, v katerem bi lahko izkušnje nabirale tudi mlajše igralke, to pa zaradi velikega števila izpadov pravzaprav ni mogoče. Ekipe, ki smo imele največ mladih igralk na igrišču, smo se potegovale za obstanek, pri vrhu pa so ekipe s starejšimi in izkušenimi igralkami, ki igrajo prav zato bolj konstantno. Na začetku sem mislila, da je tudi prvenstvo predolgo, zdaj pa opažam, da je dolžina prava, problem pa je, da so v Trstu pokrajinska članska prvenstva prekratka. To bi bilo treba spremeniti.« (T.G.) Moška C liga izidi 21. KROGA Tabor - San Vito 3:2 (23:25; 25:16; 18:25; 25:20; 15:13); Cus - Val Imsa 1:3 (13:25; 25:23; 19:25; 19:25); Soča ZBDS - Faedis 0:3 (18:25; 14:25; 14:25); Buia - Valpanera 3:0 (25:14; 25:18; 25:12); Natisonia - Basiliano 3:1 (21:25; 25:20; 25:16; 25:23); Prata - VBU 1:3 (18:25; 20:25; 25:21; 22:25). VBU Videm 21 19 2 59:17 55 Pav Natisonia 21 17 4 54:25 51 Prata PN 21 14 7 48:33 41 Buia 21 12 9 47:33 40 Faedis 21 13 8 46:32 38 Tabor Televita 21 12 9 43:34 36 San Vito 21 8 13 38:46 26 Basiliano 21 8 13 32:49 22 Soča ZBDS 21 8 13 30:49 21 Val Imsa 21 6 15 25:50 18 Cus 21 5 16 23:50 15 Valpanera UD 21 4 17 25:52 15 PRIHODNJI KROG Tabor Televita - San Vito (19.4. ob 20.30 na Opčinah); Val Imsa - Tabor Televita (19.4. ob 21.00 v Gorici); San Vito - Soča ZBDS (19A ob 20.30 v San Vitu al Tagliamento). SESTERKA TEDNA ¿rdUUJJiaJ '¿UU^JJU^i ša (Govolley Kmečka banka) CT] roi-^ a|=¡ ea ^ sa ■cl c ŽENSKA D LIGA IZIDI 23. KROGA Buia - Govolley 1:3 (27:29; 25:13; 23:25; 21:25); Fiume Veneto - Pasiano 3:1 (17:25; 26:24; 25:11 ; 25:17); Paluzza - Bor/Breg 0:3 (15:25; 19:25; 19:25); Tarcento - Kontovel 3:0 (25:13; 26:24; 25:18); Reana - Cordenons 0:3 (20:25; 18:25; 14:25); Pradamano - Manzano 3:1 (25:23; 16:25; 27:25; 30:28); Roveredo -Cervignano 2:3 (25:19; 23:25; 25:18; 23:25; 13:15). Tarcento 23 21 2 67:18 64 Roveredo 23 16 7 58:36 47 Cordenons 23 16 7 54:37 43 Cervignano 23 15 8 53:41 42 Pradamano 23 14 9 49:47 38 Reana 23 12 11 48:44 37 Paluzza 23 12 11 48:44 36 Bor/Breg KB 23 12 11 46:44 34 Fiume Veneto 23 11 12 47:51 32 Buia 23 9 14 45:50 30 Manzano 23 9 14 37:50 27 Kontovel 23 8 15 33:54 23 Govolley KB 23 4 19 35:58 20 Pasiano PN 23 2 11 18:64 10 PRIHODNJI KROG Govolley - Roveredo (19A ob 20.30 v Gorici); Bor/Breg - Tarcento (19A ob 21.00 v Trstu); Kontovel - Buia (19A ob 20.00 pri Briščikih). NASE ŠTEVILKE TOP SCORERTEDNA Ženske: Ilaria Černic (Go-volley Kmečka Banka) 28 Moški: Andrea Loiacono (Val Imsa) 33 TOP SCORERJI Ženska C liga: C. Fazarinc 232, I. Pertot 186, S. Cvelbar 166, I. Gantar 112, D. Ciocchi 80, A. Spangaro 78. Moška C liga: M. Ombrato 312, D. Riolino 276, V. Kante 233, S. Černic 230, I. Valen-tinčič 197, D. Slavec in G. Testen 186, D. Sorgo 145, M. Čevdek 141, I. Veljak 134, N. Pantič 123, L. Lavrenčič 121. Ženska D liga: I. Černic 400, S. Bukavec 325, I. Mania 314, P. Uršič 305, K. Vodopivec 298, K. Spetič 218, A. Colsa-ni 206, M. Starc 202, I. Flego 193, A. Verša 168, M. Della Mea 161, M. Lisjak 154, A. Žužič 142, M. Zavadlav 118. Moška D liga: D. Faganel 333, M. Romano 288, T. Lan-go 281, D. Iozza in S. Rožac 224, E. Taučer 165, D. Cetto-lo 159, L. Terčič 149, D. Dor-nik 131, F. Hlede in R. Berne-tič 113. 6 V soboto so odbojka-rice Sloge List in od-bojkarji Vala Imse dosegli svojo šesto zmago. Valovci so si z njo že zagotovili obstanek v C ligi, tako da bo zanje zadnji krog le prestižnega značaja (na sporedu bo derbi s Slogo Tabor), za slogašice pa bi bila lahko šesta zmaga prav tako odločilna v boju za obstanek (do konca prvenstva pa so še trije krogi). Če je bil sobotni krog za slogašice in va-lovce pozitiven, pa so Sočani zabeležili že šesti zaporedni poraz, poleg tega pa so skoraj vse tekme izgubili z gladkim 3:0 (osvojili so namreč le en set). Še sreča, da so si že pred časom zagotovili obstanek v ligi, saj bi jim sicer po taki negativni seriji res trda predla. v ŽENSKA C LIGA izidi 23. KROGALibertas - Rivignano 3:0 (25:19; 25:16; 25:18); Chions - Martignacco 0:3 (17:25; 18:25; 25:27); Palazzolo - Talmassons 0:3 (25:27; 14:25; 24:26); Virtus - Triveneto 1:3 (25:20; 11:25; 18:25; 21:25); ucinico - Porcia 0:3 (19:25; 17:25; 23:25); Cormons - Volleybas 2:3 (25:22; 25:19; 1Í :25; 20:25; 11:15); Villa Vicentina - Sloga 0:3 (11:25 10:25; 17:25). Porcia 23 23 0 69:14 65 Triveneto PN 23 20 3 64:22 58 Lucinico 23 17 6 59:26 53 Martignacco 23 16 7 58:31 50 Volleybas UD 23 14 9 50:38 41 Libertas TS 23 14 9 47:37 39 Chions 23 12 11 41:39 35 Talmassons 23 10 13 40:45 31 Cormons 23 9 14 41:45 30 Palazzolo 23 7 16 32:51 24 Rivignano 23 7 16 27:54 21 Sloga List 23 6 17 25:54 19 Virtus TS 23 6 17 28:57 17 Villa Vicentina 23 0 23 1:69 0 PRIHODNJI KROG Sloga - Lucinico (19A ob 18.00 na Opčinah) Moška D liga IZIDI 21. KROGA Sloga - Fincantieri 2:3 (25:22; 28:26; 18:25; 21:25; 9:15); San Quirino - Porcia 1:3 (25:22; 16:25; 13:25; 22:25); Cordenons -Broker 3:1 (25:19; 25:19; 19:25; 25:13); Pallavolo Ts - Cervignano 3:1 (20:25; 25:21; 25:22, 25:23); Rigutti - Volley UD 3:0 (25:12; 25:20 25:14); Olympia - Altura 3:0 (25:20; 25:17 25:17). Porcia 21 17 4 57:21 54 Rigutti 21 18 3 58:17 53 Fincantieri 21 18 3 57:22 51 Olympia TMedia 21 16 5 53:20 48 San Quirino PN 21 12 9 45:37 37 Sloga 21 12 9 45:40 34 Club Altura 21 10 11 40:38 32 Cordenons 21 8 13 32:46 23 Pallavolo TS 21 6 15 25:50 19 Broker TS 21 5 16 23:57 13 Cervignano 21 3 18 19:59 9 Volley UD 21 1 20 15:62 5 PRIHODNJI KROG Porcia - Sloga (19 A ob 18.00 v Porcii); Volley UD - Olympia (19A ob 20.30 v Aquilei) / ŠPORT Torek, 15. aprila 2008 1 21 under 16 ženske - Prva finalna tekma za naslov prvaka na Goriškem Govolleyu ni uspelo presenetiti Lucinica Z zmago na povratni tekmi v petek pa lahko še izsilijo igranje tretje tekme Lucinico - Govolley Kinemax 3:0 (25:16, 25:21, 25:22) GOVOLLEY KINEMAX: M. in G. Zavadlav, Petejan, Valentinsig, Bressan, Giuntoli, Černic, Pozzo, Komjanc, Antonič, Turus (L). Trener: Rajko Petejan Mladim odbojkaricam Govolleya na prvi finalni tekmi ni uspelo presenetiti Lucinica, ki je na prvem mestu zaključil redni del prvenstva in je zato glavni favorit za osvojitev pokrajinskega naslova. Domače igralke so zelo dobro začele, medtem ko se odbojkarice Govolleya nikakor niso mogle sprostiti, tako da je bil uvodni niz enosmeren. Drugi in tretji set pa sta bila veliko bolj izenačena, čeprav Goričankam nikoli ni uspelo nasprotnicam vsiliti svoje igre. V drugem nizu so sicer naše igralke tudi vodile, po 21. točki pa popustile. Tudi v zadnjem setu so odbojkarice Govolleya, ki so bile na mreži sicer boljše od Lucinica, čeprav Mateja Zavadlav zaradi poškodovanega gležnja ni mogla nuditi svojega običajnega doprinosa, v končnici naredile preveč napak, da bi lahko presenetile v polju odlične nasprotnice. Gladek poraz pa Petejanovih va- rovank ne sme potreti, saj lahko z zmago na povratnem srečanju v petek izsilijo še tretjo tekmo. Morale pa bodo igrati precej bolj sproščeno in bolj agresivno v obrambi, kjer so bile tokrat veliko slabše od Lucinica. Na Tržaškem Jutri prva polfinalna tekma Kontovela Kontovelke, ki so v svoji kvalifikacijski skupini osvojile prvo mesto (izgubile so le povratno srečanje proti Alturi), se bodo jutri na domačih tleh pomerile z Volleyem 3000 (ob 20.15 na Proseku). Kot nam je povedala odgovorna za odbojko pri Kontove-lu Jana Ban, pričakujejo Kontovelke uvrstitev v finale, čeprav tudi tokrat ne bodo mogle igrati z najboljšo postavo. Trenerka Tanja Cerne namreč ne bo mogla računati na doprinos Jasne Briščik, po dolgem času pa bosta spet lahko igrali Ivana Starc in Tadeja Zavadlav. Povratna tekma bo v nedeljo ob ll.uri na Stadionu Rocco. Mateja Zavadlav in trener Rajko Petejan bumbaca Hraber odpor Sloge Cordenons si je uvrstitev v finale priigral šele v tretjem setu 1. moška divizija under 16 moški - Polfinale za naslov Naš prapor odpravil tudi Olympio Olympia - Naš Prapor 2:3 (25:23, 24:26, 25:19, 25:27, 12:15) OLYMPIA: Blasig, Brotto, Dorni, Fajt, Frandolič (L), Komjanc I. in M., Muc-ci, Polesel, Terpin. Trener: Rinaldo Dorni NAŠ PRAPOR: Bajt, Boschini, Bra-ione, Feri, Juretič, Nanut, Valentinčič. Trener: Sandro Leghissa. Po zmagi proti Mossi so Brici tokrat premagali tudi prvouvrščeno Olympio. Tekma je bila izenačena in na koncu so Brici zasluženo slavili predvsem zaradi večje učinkovitosti v napadu, medtem ko je Olympia naredila nekaj precej naivnih napak. Pri domačinih se je poznala odsotnost Vogriča, pri Našem Praporju, ki je tudi nastopil v okrnjeni postavi, pa se je tokrat izkazal Valentinčič. (Albert Voncina) Ostali izid: Soča Gostilna Devetak - Mossa 3:2 (o tekmi smo že poročali), Fin-cantieri - Turriaco 3:1. Vrstni red: Olympia 31, Mossa 28, Naš prapor 21, Soča Gostilna Devetak 16, Turriaco 10, Fincantie-ri 8 (Soča in Olympia s tekmo manj). 1 .ŽENSKA DIVIZIJA Ronchi - Soča 3:0 (25:8, 25:6, 25:9) SOČA: Camauli, Kogoj, Gergolet, Černic, Beuciar, Moro, Brumat, Gallizia. Sočanke so gladko izgubile proti prvouvrščeni ekipi iz Ronk, ki je bila zanje pretrd oreh, tako da se ji niso mogle učinkovito upirati. Val/Dom Imsa - Lucinico 2:3 (23:25, 25:16, 25:16, 24:26, 13:15) VAL/DOM IMSA: Lavrenčič, Costariol, Degano, Povšič, Terpin, Koc-jančič, Chiarion, Piras (L). Trener: Rado Lavrenčič Lavrenčičeve varovanke so kljub dobremu nastopu zmago prepustile Lu-cinicu, ki ima na lestvici precej točk več. Žal pa je naša ekipa spet imela smolo, saj si je že na začetku tekme poškodovala koleno Irene Costariol (letos ne bo mogla več igrati). Lucinico je povedel 16:1, Povšičeva, ki je na centru nadomestila Costariolovo, in soigralke so nato nasprotnice dohitele pri 23. točki, preobrat pa jim ni uspel. V nadaljevanju so bile odbojkarice Vala/Dom boljše, v izenačenih zadnjih dveh setih pa jim je na koncu zmanjkalo moči. Ostali izidi: Azzurra - Staranza-no 3:0, Fincantieri - Grado 1:3, Capri-va - Morarese 0:3, Mossa - Villesse 3:0, Pro Romans - Pieris bo v četrtek. Vrstni red: Ronchi 58, Mossa 56, Pie-ris 54, Pro Romans 49, Morarese in Az-zurra 47, Villesse 36, Lucinico 34, Ca-priva 25, Val/Dom Imsa 18, Soča 16, Staranzano 11, Grado 6, Fincantieri 2 (Pro Romans in Pieris s tekmo manj). Sloga - Futura Cordenons 3:1 (26:24, 25:16, 15:25, 25:23) SLOGA: Calzi 0, Devetak 13, Dussich 24, Juren 1, Košuta 14, Moscati, Pilato, Riosa 2, Škerlavaj 1, Žerjal 1. Trener: Martin Maver Povratno polfinalno srečanje v borbi za deželni naslov so slogaši igrali brez izključenega Iliča, (diskvalificiran bo tudi na obeh finalnih tekmah za tretje mesto), vendar so kljub temu dokazali, da ne zaostajajo za ekipo iz Cordenonsa. Zaigrali so zelo zbrano in umirjeno, predvsem pa zelo samozavestno. Futura, ki ji je bila dovolj osvojitev enega niza, jih je verjetno podcenjevala in mislila, da jih bo premagala z levo roko. Prvi set je bil zelo izenačen in Sloga ga je osvojila v razburljivi končnici, v drugem pa so naši igralci nasprotnike povsem nadigrali. Tokrat neustavljivi Dussich je bil za Futurin blok in obrambo nerešljiva uganka, dobro sta skozi vso tekmo napadala tudi Devetak in Košuta, domačini pa so tudi v polju igrali odlično. Slo-gaši so bili tako na pragu neslutenega uspeha, ko je v tretjem setu gostom uspelo uveljaviti svojo višinsko premoč na mreži (center Pretti je visok kar dva metra). Po tem setu je bilo tekme, kar se uvrstitve v finale tiče, konec, Slogaši pa so z zelo značajno igro dokazali, da si želijo zmage in jo tudi povsem zasluženo osvojili. (Inka) UNDER 18 MOŠKI Futura Cordenons - Sloga Multinvest 3:0 (25:14, 25:13, 25:14) SLOGA MULTINVEST: Cettolo 10, Dussich 7, Ilič 7, Slavec 2, A. Škerlavaj 1, D. Škerlavaj o. Trener: Ivan Peterlin Slogaši so na tekmi z deželnim prvakom Cordenonsom nastopili zelo okrnjeni (še najbolj se je poznala odsotnost podajača Riose, katerega je zamenjal D.Škerlavaj, ki običajno igra kot libero) in napadalca Ščeka), tako da je bilo res nemogoče računati na kaj več. Slo-gaši so se sicer borili po svojih močeh, premoč domačinov pa je bila očitna. (Inka) Codroipo - Soča Gostilna Devetak 0:3 (17:25, 17:25, 8:25) SOČA GOSTILNA DEVETAK: M. in E. Juren, J. in G. Černic, Devetak, Butkovič. Trener: Boris Jelavič Sočani so z lahkoto premagali skromni Codroipo, čeprav so igrali v močno okrnjeni postavi. Njihova zmaga ni bila nikoli pod vprašajem, še posebno uspešni pa so bili v zadnjem nizu, ko so nasprotnike povsem nadi-grali. Vbu - Olympia Terpin 0:3 (14:25, 17:25, 21:25) OLYMPIA TERPIN: L. in P. Brotto, Gomiscech, Capparelli, Caprara, Komjanc, Pavlovič, Blasig, Lango, Culot. Trener: Al-lain Mauri Goričani so kljub odsotnosti Terčiča in libera Gatte brez večjih težav premagali zad-njeuvrščeni Vbu. Igrali so zbrano in dokazali, da so med sezono precej napredovali, tako da trener Mauri pričakuje, da bodo naslednje leto v tem prvenstvu zelo uspešni. Na igrišče so stopili vsi igralci in se preizkusili tudi v različnih vlogah, zmaga pa ni bila nikoli pod vprašajem. Ostala izida: Prata - Fincantieri 3:0, Ri-gutti ni igral. Vrstni red: Cordenons 47, Prata 33, Rigutti in Soča Gostilna Devetak 30, Fincantieri 25, Sloga Multinvest 20, Codroipo 11, Olympia Terpin 6, Vbu -1 (Cordenons s tekmo več). UNDER 14 MOŠKI Cervignano - Olympia Ferstyle 3:0 (25:21, 25:12, 25:20) OLYMPIA FERSTYLE: Vogrič, Terpin, Montrone, Persolja, Brusa, Winkler, Hlede, Corsi, Škerk. Trener: Diego Poletto Odbojkarji Olympie so nepričakovano izgubili v Červinjanu, kljub porazu pa ohranjajo tretje mesto na lestvici. Polettovi varovanci razen v drugem setu niso igrali slabo, na končni rezultat pa je nedvomno vplivala odsotnost Vizina. Il Pozzo - Sloga 3:0 (25:7, 25:17, 25:12) SLOGA: Antoni, Guštin, Pečar, Rupel, Sancin, Tanteri, Taučer, Trento, Valič. Trener: Ivan Peterlin Slogaši so v nedeljo gostovali v Prada-manu pri eni najmočnejših ekip prvenstva. Nemogoče je bilo seveda upati na uspeh, vendar naša ekipa kljub gladkemu porazu ni igrala sla- bo. V prvem setu so slogaši sicer dokaj pasivno sprejemali pobude domačinov, v naslednjih dveh pa so izvedli kar nekaj dobrih akcij in bili uspešni tudi v obrambi, razlika med ekipama pa je seveda zelo velika. (Inka) Soča - Cordenons 3:0 (25:13, 25:18, 25:13) SOČA: Uljan, Kovic, Debianchi, Fio-relli, A. in Š. Čaudek, Melillo. Trener: Lucio Battisti Sočani so tudi v povratnem delu brez težav premagali zadnjeuvrščeni Cordenons. Igrali so zelo zbrano in potrdili, da so med sezono zelo napredovali. Ostali izid: Coselli - Prata 3:0, Gemona ni igrala. Vrstni red: Gemona 39, Il Pozzo 36, Olympia Ferstyle 30, Cervigna-no 24, Coselli 19, Sloga 15, Soča 10, Pra-ta 7, Cordenons 0 (Olympia, Il Pozzo in Coselli s tekmo več). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Tolažilna skupina Killjoy - Sloda Dvigala Barich 1:3 (25:22, 21:25, 19:25, 21:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Malalan, Pertot, Slavec, Smotlak, Spangaro, Štrajn, Va-lič. Trener: Martin Maver Slogačice so začele z nastopi v tolažilni skupini in v prvi tekmi brez težav zmagale. Prvi set so sicer po nerodnosti izgubile, v nadaljevanju pa so bile vseskozi boljše od svojih nasprotnic. Dobre so bile tako v polju kot na mreži in razlika med ekipama je bila še večja, kot kaže končni izid. (Inka) 2. ženska divizija Po zmagi v derbiju Kontovel še za 2. mesto Sloga - Kontovel 0:3 (15:25, 19:25, 19:25) SLOGA: Cernich 7, Goruppi 4, Jarc 1, Kralj 9, A. Malalan 4, T. Malalan 4, Mil-covich 4, Spangaro 5, Valič 0, Slavec (L). Trener: Martin Maver KONTOVEL: Antognolli, Balzano, Cassanelli, Ferluga, Forčič, Gregori, Per-narcich, Ravbar, Regent, Turco, Zavadlav, Poiani (L). Trener: Tanja Cerne V nedeljo zvečer je bila na Opčinah ena odločilnih tekem za osvojitev drugega mesta. Priložnost je izrabil Kontovel, ki je svoje nasprotnice odpravil po samih treh se-tih. Tekmo si je ogledala številna publika, ki je verjetno pričakovala ogorčen boj za vsako žogo, vendar do tega ni prišlo. Slogašice so namreč delovale precej zmedeno in neodločeno in nudile gostjam zelo skromen odpor. Od rok jim ni šlo nič, tako da so same olajšale Kontovelu pot do zmage. Konto-velke so se vsekakor predstavile kot bolj homogena ekipa, ki je tudi znala spretno izkoristiti vse vrzeli v Slogini igri, in je povsem zasluženo zmagala z novimi tremi točkami pa lahko še vedno osvoji drugo mesto, ki vodi v 1. divizijo, slogašice pa zdaj nimajo več možnosti. (Inka) Breg/Bor Zadružna kraška banka - Altura 3:2 (20:25, 25:12, 21:25, 25:21, 17:15) BREG/BOR ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Cossutta 20, K. Koren 7, Luxa 6, Richiardi 14, Carciotti 6, A. Koren 9, Virgilio 1, Boz 6, Venier 4, Starec 2, Marchesi, Colsani. Trener: Saša Smotlak Plave so tudi v povratnem delu šele po tie-breaku premagale Alturo, z zmago pa so jo praktično izločile iz boja za napredovanje. Tekma je bila z izjemo drugega seta dokaj izenačena, obe ekipi pa sta si močno želeli zmage. To dokazuje tudi dejstvo, da so pla-ve v tretjem setu nadoknadile zaostanek 16:9 in nasprotnice ujele pri 21. točki (nato so žal popustile), Altura pa je na koncu petega seta, v katerem je tudi vodila 4:0, Smotlako-vim varovankam izničila štiri zaporedne match-žoge. Na koncu so prevladale bolj konstantne domačinke, ki so v končnici petega seta dosegle tudi nekaj zelo pomembnih blokov. Vrstni red: Breg/Bor Zadružna kraška banka 40, Kontovel 31, Roiano/Gret-ta/Barcola 30, Sloga in Altura 28, Oma 9, S. Andrea 7, Killjoy 6, Prevenire 1 (Breg/Bor ZKB s tekmo več, Prevenire z dvema, Killjoy in S. Andrea s tekmo manj). UNDER 13 MEŠANO Na Goriškem Pieris - Soča 3:0 (25:17, 25:22, 25:10) SOČA: Cotič, S. in M. Devetak, Mo-setti, Braini, Peressini, Berlot. Treber: Štefan Cotič Sočanke so proti zadnjeuvrščenemu Pierisu igrale v okrnjeni postavi in naredile v ključnih trenutkih preveč napak, da bi lahko ogrozile zmago domače ekipe. Začele so slabo in tako uvodni niz prepustile Pie-risu, v drugem pa so vodile do rezultata 20:16, ko so povsem popustile. Poraz v drugem setu jih je potrl, tako da se v zadnjem nizu Pierisu sploh niso upirale. Vrstni red: Millenium Etsi 44, Tor-riana moški 37, Ronchi 36, Fincantieri ženske 33, Torriana ženske 24, Cormons 23, Farra Millenium 22, Fincantieri 19, Soča 18, Mossa 16, Staranzano 9, Pieris 10 (Fincan-tieri s tremi, Pieris in Farra z dvema, Etsi, Ronchi, Torriana ženske in Staranzano s tekmo manj, Soča s tekmo več). Na Tržaškem - Skupina C Kontovel - Altura B 3:0 (25:17, 25:18, 25:17) KONTOVEL: Agosta, Ban, Brescia-ni, Cassanelli, Daneu, Klobas. Kontovelke so proti Alturi zaigrale v okrnjeni postavi, a so kljub temu prepričljivo prevladale v vseh treh nizih in tako osvojile prvo mesto v skupini. Predvsem boljša obramba in organizirana igra sta omogočili, da so prvi in tretji niz osvojile brez težav. Najbolj izenačen je bil drugi niz, ko so Kontovelke vodile že 16:11, nato pa so z lastnimi napakami dopustile, da je Altura nadokan-dila na 18:16. Nato pa so domačinke vendarle prevladale. Končni vrstni red: Kontovel in Bor Co.A.La 25, Sloga 20, Oma B 12, Altura B 7, Virtus M 1. 22 Torek, 15. aprila 2008 ŠPORT plavanje - Svetovno prvenstvo v kratkih bazenih v Manchestru Svetovni rekordi so padali kot zrela jabolka ¡talija domov s po dvema srebrnima in bronastima kolajnama - Magična moč novih kombinezonov rokomet - LP V finalu Kiel in Barcelona V finalu rokometne lige prvakov bosta zaigrali ekipi španskega Ciudad Reala in nemškega Kiela, ki brani naslov. Ciudad Real je že v petek izločil nemški HSV Hamburg, Kiel pa je bil v dveh tekmah boljši od španske Barcelone. Prva finalna tekma bo 3. ali 4. maja, povratna pa 10. ali 11. ma-ja.Ciudad Real je na prvi tekmi slavili zmago s 34:27, na drugi v Nemčiji je izgubili s 26:32, a se vseeno prebili v finale. Pri Špancih je Sergej Rutenka zabil šest golov (dva s sedmih metrov), Aleš Pajovič in Uroš Zorman pa se nista vpisala v strelsko statistiko. V nedeljo je Kiel v Barceloni le še potrdil uvrstitev v veliki finale. Že na prvi tekmi je pred domačimi gledalci namreč popolnoma razorožil Katalonce in zmagal z 41:31. Na povratnem obračunu je sicer izgubil s 37:44, a se vseeno zanesljivo uvrstil v veliki finale. Vid Kav-tičnik je v dresu nemških »zeber« zabil štiri gole. Američanke zlate HARBIN - Ameriška ženska hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu elitne skupine v kitajskem Harbinu osvojila zlato kolajno. Američanke so v finalu premagale velike tekmice iz Kanade s 4:3 (2:1, 2:0, 0:2) so ponovile uspeh iz leta 2005 in se drugič doslej veselile naslova najboljših na svetu. Bron je pripadel Finkam, ki so s 4:1 (0:1, 1:0, 3:0) ugnale Švico. V konkurenci devetih držav so zadnje mesto osvojile Nemke, ki so tako na SP v letu 2009 izpadle v nižjo divizijo I. Juventutu pokal ULEB TORINO - Košarkarji španskega Juventuta iz Badalo-ne so osvojili letošnji pokal Uleb. V finalu zaključnega turnirja najboljše osmerice so v Torinu premagali španskega tekmeca Akasvayu Girono z 79:54. Junak tekme je bil Demond Mallet, ki je za Juventut dosegel 26 točk, Rudy Fernandez pa je dobil nagrado za najkoristnejšega igralca turnirja.V tekmi za tretje mesto je Dinamo iz Moskve premagal carigrajski Galatasaray s 84:67. MANCHESTER - V britanskem Manchestru se je v nedeljo končalo 9. svetovno plavalno prvenstvo v 25-metrskih bazenih. Po zaslugi Petra Mankoča se slovenska reprezentanca vrača domov z deveto in deseto medaljo s tovrstnih tekmovanj, skupno pa že z 71. in 72. medaljo s svetovnih in evropskih prvenstev. Mankoč tokrat ni navdušil le z zlato in srebrno medaljo. Še bolj z novim evropskim rekordom 52,21 sekunde na 100 m mešano in novim rekordom prvenstev 50,04 na 100 m delfin, kjer je za najboljšim evropskim dosežkom Srba Milorada Čavica zaostal za vsega dve stotinki. »Bil sem na vseh prvenstvih in to prvenstvo je za Slovenijo nekakšna krona. Mislim, da smo napovedi, ki smo jih dali pred odhodom, celo presegli. Navdušen sem predvsem nad Petrovim rekordom. Kar je napovedal, je praktično uresničil. Na 100 delfin sta mu za evropski rekord zmanjkali dve stotinki, a dosegel je tretji najboljši izid vseh časov. Gre za disciplino, v kateri bo nastopil tudi na olimpijskih igrah,« je z oceno prvenstva začel tokratni vodja poti in direktor reprezentanc Ciril Globočnik. Zadnji dan so plavalci postavili kar šest novih svetovnih rekordov in skupno število povišali na 18, novih je tudi 12 evropskih rekordov. Za uvod v sklepni niz svetovnih rekordov je poskrbela hrvaška Italijan Filippo Magnini je na razdalji 100 metrov prosto osvojil srebrno kolajno le tri stotinke za Američanom Adrianom. Zanj je bila to že 31. osvojena kolajna na mednarodnih tekmovanjih (EP, SP, OI) ansa plavalka Sanja Jovanovic na 50 m hrbtno. Jovanoviceva je razdaljo preplavala v 26,37 sekunde in bila še 13 stotink hitrejša od lastnega rekorda. Z drugim svetovnim rekordom, na 50 m prosto gaje dosegel Du-je Draganja, je bila Hrvaška med najprijet-nejšimi presenečenji letošnjega prvenstva. Na 200 m hrbtno je nadarjenost potrdil Avstrijec Markus Rogan, ki je bil na 200 m hrbtno z 1:47,84 za 1,21 sekunde hitrejši kot Američan Ryan Lochte na zadnjem prvenstvu leta 2006 v Šanghaju. Rogan je Avstriji priboril prvo zlato kolajno s SP v zgodovini plavanja te države. Lochte pa tudi v nedeljo ni ostal brez svetovnega rekorda, saj gaje izboljšal na 100 m mešano, kjer seje ura ustavila pri 51,15 sekunde. Svetovne rekorde so postavili še Av-stralka Felicity Galvez na 100 m delfin (55,89), Nizozemka Marleen Veldhuis na 50 m prosto (23,25) in Rusi v mešani štafeti (3:24,29). Svetovni vrh je v torej Manchestru napravil velik korak naprej, čeprav so manjkali nekateri najboljši. Po mnenju strokovnjakov so razlogi različni. Eden od možnih je revolucionarna nova oprema, veljavnost katere je ta teden »potrdila« tudi mednarodna plavalska zveza FINA, drugo dejstvo pa je, da so pred vrati olimpijske igre in prav v vsakem olimpijskem letu plavanje stori še korak naprej. tenis - Šarapova Prva zmaga na Floridi Premagala Cibulkovo MIAMI - Ruska teniška igralka Marija Šarapova je zmagovalka 600.000 dolarjev vrednega turnirja WTA na Amelia Islandu na Floridi. V finalu je ruska prva nosilka premagala Slovakinjo Dominiko Cibulkovo s 7:6 (7), 6:3. Šarapova je za svojo prvo zmago na tem turnirju, tretjo letošnjo in skupno 19. v karieri potrebovala slabi dve uri. Že uvrstitev v finale, zanjo je bila na turnirjih WTA prva, pa je pomenila velik uspeh za 18-letno Slovakinjo. Spartak evropski klubski prvak BRNO - Košarkarice moskovskega Spartaka so ubranile naslov evropskih prvakinj. V finalu zaključnega turnirja v Brnu so pred 3500 gledalci s 75:60 (43:27) premagale domačo ekipo Gambrinus. Za moskovski klub je to drugi naslov zmagovalk evropske lige, zanj pa so najbolj zaslužne Avstralka Jacksonova (18 točk) in Američanki Birdova (14) in Thompsonova (12). V tekmi za tretje mesto je UMMC Jekaterinburg, ki je v pol-finalu izgubil ruski dvoboj, s 70:69 (34:26) ugnal francoski Bourges Baskets. Kobenhavn- Nordhorn Danski Koebenhavn, ki je v polfinalu pokala EHF v soboto izločil koprski Cimos, se bo v finalu tega tekmovanja pomeril z nemškim Nordhornom. Slednji je bil v dveh tekmah boljši od španskega Aragona, kjer si kruh služi slovenski vratar Beno Lapajne. Nordhorn je na prvi tekmi v Španiji izgubil s 25:26, a pred domačimi gledalci slavil z 39:30 (21:17). ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO PREBIVALCI NOVE CELINE ZDRAVNIK, SPECIALIST ZA 2ENSKE BOLEZNI AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC LADD SLAVA, CAST CAST.) BAKREN ITAL NOVEC FOTO LAKO KORALNI OTOK RUSKI PISATELJ (ARKADIJ) KRILO RIMSKE LEGIJE DOTIKAL-NICA ALDO RUPEL JUNAKINJA VISOŠKE KRONIKE NAS REŽISER KOBAL OBLEKA DUHOVNIKOV NADO-MESTNIK OPATA AVSTRALSKI MEDVEDEK GORAZD PUČNIK PRISTANIŠČE V MAROKU KOSTA TODOROV ANGLEŠKA MERA MIUJONSKI DELI MIUMETRA POPOLNO UJEMANJE STAR SLOVAN TRINID. ATLET BOLDON FRANCOSKI FILOZOF IN PISATELJ (ERNEST) GIBLJIVA SAMODEJNA NAPRAVA IZOLACIJA NEKD. HRV. NOGOMETAŠ (GORAN) IGOR KOMEL DVORANA ZA PREDVAJANJE FILMOV NEMŠKI MUZIKOLOG STARA LJUBLJANA KROŽNIK JAJČASTE OBLIKE NEKDANJA JUGOSLOV. ATLETINJA NIKOLfi MAJHNA, A KREPKA RAZVITOST SMUČIŠČE NA ŠVEDSKEM ORNELLA VANONI OSEBA IZ TISOČ IN ENE NOČI ARIANNA BOGATEC RIMSKI POZDRAV PRIMORSKE BABICE IZDELOVALEC VEČJE HIŠNE OPREME NAŠ PUBUCIST IN ALPINIST ŠKAMPERU RAZPREDELNICA / Španska prevlada ESTORIL - Španec Jorge Lorenzo (Yamaha) je zmagovalec tretje letošnje preizkušnje svetovnega motociklistične-ga prvenstva. V razredu motoGP je na dirki za VN Portugalske drugo mesto za Lorenzom, ki je prvič zmagal med elito, osvojil njegov rojak Dani Pedrosa (Honda), tretji pa je bil Italijan Valentino Rossi (Ya-maha).Branilec naslova svetovnega prvaka Avstralec Casey Stoner (Ducati) pa se je moral zadovoljiti s šestim mestom. Po tej zmagi je v skupnem seštevku SP Lorenzo dohitel na vrhu Pedroso (oba imata z 61 točk), tretji je Rossi s 47. Španec Alvaro Bautista (Aprilia) je slavil v kategoriji do 250 kubičnih centimetrov, Simone Corsi (Aprilia), pa v najšibkejšem razredu. Boonenu Roubaix PARIZ - Najtežja in najbolj slavna enodnevna kolesarska dirka na svetu, Pariz-Roubaix, v svoji 106. izvedbi ni postregla s presenečenji. Po skoraj 270 kilometrih »Severnega pekla« so se za zmago v zaključku udarili trije favoriti, največ moči pa je v sprintu na velodromu v Rou-baixu imel Belgijec Tom Boonen, ki je dirko dobil že leta 2005. Drugi je bil Švicar Fabian Cancellara, tretje pa Italijan Alessandro Ballan (na sliki). Znani polfinalisti Teniške reprezentance Rusije, Argentine, Španije in ZDA so se uvrstile v polfinale svetovne skupine Davisovega pokala. Zadnji so si nastop med najboljšo četverico priborili branilci naslova Američani, ki so sinoči v četrtfinalu s 4:1 premagali Franco-ze.Rusi so se uvrstili v polfinale Davisovega pokala, ko je moral Čeh Tomaš Berdych zaradi poškodbe gležnja predati dvoboj Nikolaju Da-videnku. Španci (na sliki Feliciano Lopez) so svoje delo na gostovanju v Nemčiji uspešno opravili že po dveh dneh. Argentina pa je odločilno točko proti Švedski osvojila po zmagi Davida Nalbandiana. NIKOZIJA - Slovenska moška teniška reprezentanca je izgubila že po prvem nedeljskem dvoboju v 1. krogu druge evroafriške skupine Davisovega pokala proti Cipru. Marcos Baghdatis je namreč s 6:4, 6:4 in 6:4 premagal Marka Tkalca in Cipru prinesel neulovljivo prednost 3:1. DUBROVNIK - V dvoboju prve evroafriške skupine pa je Hrvaška s 3:2 odpravila Italijo. V odločilnem dvoboju je Mario Ančic s 6:4, 6:4 in 6:2 premagal Simoneja Bolellija. Po tem porazu bo morala Italija septembra proti Latviji igrati za obstanek v prvi skupini. Cunego suvereno BILBO - Kolesarje, ki so nastopili na diki ProToura po Ba-skiji, je le dan po koncu čakala še ena preizkušnja, dirka Klasika Primavera. Po 171 kilometrih jo je dobil kolesar Lampreja Damiano Cunego (na sliki), ki je v sprintu najmočnejše skupine premagal Španca Alejandra Valverdeja in Finca Kjella Carlstroma. Edini slovenski predstavnik Matej Mugerli (Liquigas) je bil 30. z zaostankom minute in 44 sekund. Torek, 15. aprila 2008 2 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Po županovih besedah zaradi restriktivnega tolmačenja zaščitnega zakona Slovenski plakati »žrtev« površnosti in neusklajenosti V slovenskih občinah brez programske opreme za izdajo dvojezičnih volilnih izkaznic Slovenske volivce, ki so v nedeljo svojo državljansko dolžnost opravili v goriškem mestnem središču, je pričakalo neprijetno presenečenje. Na voliščih so bili razobeše-ni furlanski in italijanski volilni plakati, slovenskih pa nikjer. Za to naj bi bila kriva površnost oz. neusklajenost pristojnih uradov na goriški občini, deželi FJK in prefek-turi. Po besedah župana Ettoreja Romolija so v volilnem uradu oz. na generalnem tajništvu goriške občine pri razobešanju volilnih plakatov restriktivno tolmačili zaščitni zakon 38/2001, na prefekturi pa menijo, da po vsej verjetnosti razlog za zaplet tiči v nepazljivosti in površnosti uslužbencev, ki niso sledili praksi iz prejšnjih let. Na odsotnost slovenskih plakatov na voliščih v mestu in na izključno prisotnost italijanskih in furlanskih so prvi volivci opozorili v nedeljskih zgodnjih dopoldanskih urah. »Ko sem se zavedel, da ni bilo slovenskih plakatov, sem predsednici volilnega sedeža na Rojcah dejal, da ne bom volil, dokler jih ne bodo razobesili,« je povedal Dimitrij Tabaj, ki je med prvimi sprožil alarm. Predsednica sedeža je poklicala na občino, kjer so ji zatrdili, da so slovenske plakate razobesili v Štandrežu, Podgori in Pevmi, češ da naj bi tako predvideval zaščitni zakon. Ta-baja odgovor ni zadovoljil, zato je na to opozoril najprej policista na sedežu, nato pa še volilni urad goriške občine in prefekturo. Podobno kot Tabaj so ravnali in protestirali še drugi slovenski volivci. Po več prejetih obvestilih so se aktivirali deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin, deželni delegat SSk za deželne volitve Miloš Čo-tar, pokrajinski podtajnik SSk Julijan Čavdek in občinska svetnica Marilka Korsič, ki so tudi sami obvestili sile javnega reda, občinski volilni urad in prefekturo. Z občinskimi funkcionarji je stopil v stik tudi občinski in pokrajinski svetnik ter obenem pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Njemu, predstavnikom SSk in občinskemu svetniku Komunistične prenove Liviu Bianchiniju so se na občini izgovarjali, da so ravnali na podlagi zaščitnega zakona 38 in plakate postavili v treh rajonih, vključenih v seznam, kjer se izvaja vidna dvojezičnost. »To nikakor ne more veljati, saj zakon 38 določa, da nikakor ne gre krčiti že pridobljenih pravic,« je občinskim funkcionarjem odvrnil Marinčič. V nedeljo okoli 13. ure je pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič opozoril župana Ettoreja Romolija, ki je posredoval, tržič - Nesreča Z zlomljenim nosom na Katinari V katinarski bolnišnici se zdravi 36-letni delavec Matteo Ma-rega iz Škocjana, ki se je poškodoval včeraj okrog 13.30 med delom v tržiški ladjedelnici Fincantieri. Med varjenjem naj bi moški zagledal pet metrov dolg in dva metra visok jeklen pano, ki naj bi se po valjarjih nevarno premikal proti njemu. Delavec se je prestrašil; da bi ga pano za zadel, se je vrgel na tla, pri tem pa je zadobil močan udarec v obraz in si zlomil nos. Alarm so nemudoma sprožili Maregovi sodelavci, ki so takoj klicali pomoč. Na kraju je posredovalo zdravniško osebje, ki je moškega prepeljalo v tržiš-ko bolnišnico. Tu so se zatem odločili za premestitev ranjenca na Ka-tinaro, kjer deluje specializiran oddelek za zdravljenje poškodb obraza. Prejšnjo sredo se je v ladjedelnici poškodoval 36-letni Giuseppe Lopoio, ki je padel z delovnega odra, na katerega ne bi smel stopiti. da so popoldne po mestnih voliščih razobesili slovenske plakate. »Ne vem, ali je takšno odločitev sprejel volilni urad ali generalno tajništvo na občini, vsekakor pa so slovenske plakate razobesili le v treh rajonih, kjer se na podlagi zakona 38 izvaja vidna dvojezičnost. V drugih predelih mesta so postavili plakate v italijanščini in furlanščini, kot predvideva zakon 482. Ko so me obvestili o odsotnosti slovenskih plakatov, sem takoj odredil njihovo postavitev, saj je bilo to praksa prejšnjih let. Hkrati sem vprašal občinsko odvetniško službo, da naj pojasni, kam in kdaj je treba razobešati plakate v različnih jezikih,« je pojasnil Romoli in dodal: »Antipatično je bilo predvsem dejstvo, da so volivci odkrili njihovo odsotnost, ko so prišli na volišče. Občina bi morala predhodno sporočiti, kako je nameravala ravnati z večjezičnimi plakati.« Županje od občinske odvetniške službe tudi zahteval, da naj mu pojasni, kako naj se izvajata zaščitna zakona 38 in482. Poudaril je še, da so plakate v slovenščini že pred enim mesecem razobesili v veži občinske palače in po mestu, kar dokazuje - pravi Romoli -, da niso nikakor hoteli kršiti zaščitnih norm. Naj k temu pristavimo, da so bili slovenski plakati res razobe-šeni po mestu, vendar ne ob italijanskih in furlanskih, kot bi pričakovali. Šef prefektovega kabineta, viceprefekt Pietro Giulio Scarabino je včeraj potrdil, da na prefekturi preverjajo, zakaj je prišlo do zapleta. »Dvojezične plakate za državne volitve smo poslali vsem osmim občinam goriške pokrajine, v katerih se izvaja zakon 38, in jih pozvali, da naj jih razobesijo. Pravkar preverjamo, zakaj v Gorici jih niso razobesili,« je povedal Scarabino. Po njegovih besedah je prefektura pristojna samo za državne volitve, medtem ko je za deželne in krajevne pristojna dežela. »V nedeljo opoldne smo posredovali, da so po goriških voliščih postavili dvojezične plakate,« je povedal Scarabino, ki meni, da je treba iskati vzrok za zaplet v nepazljivosti in površnosti funkcionarjev. Slovenske plakate so na goriška volišča prinesli v nedeljo popoldne, vendar jih niso povsod razobesili na vidna mesta in na stene volišč. Ker jih niso imeli dovolj, so jih nekaj pripeljali tudi iz videmske pokrajine, so povedali na občini. Semolič je Romolija že v petek obvestil, da so bili prejšnji teden slovenski volilni plakati nerodno postavljeni po mestnem središču. V nekaterih ulicah Slovenski plakat, za katerega so na goriškem volišču iskali primerno mesto bumbaca so bili samo furlanski in italijanski plakati, na Rojcah pa samo slovenski. Romoli je dejal, da je bilo za nerodno razobešanje krivo podjetje, ki postavlja plakate. Po Semoliče-vih besedah se je Romoli obvezal, da bo v kratkem sklical srečanje s predstavniki slovenskih organizacij. Na njem bodo razčistili, kaj predvidevajo dosedanja zaščitna določila v korist slovenske narodne skupnosti. Zakon 38 vsekakor izrecno predvideva, da se že pridobljene pravice na podlagi dru- gih zakonov nikakor ne krčijo, kar pomeni, da ga ne gre tolmačiti restriktivno. V Gorici so od petka do včerajšnjega dne številni volivci zahtevali in prejeli dvojezične volilne izkaznice, tega pa niso mogli storiti v občinah Doberdob, So-vodnje in Števerjan. Tri slovenske občine namreč niso imele ustreznega računalniškega programa za izdajo dvojezičnih volilnih izkaznic, s katerim pa se je Gorica pravočasno opremila. (dr) flKOSSTHEgttfiSE i^iST KONCERT DAVID DENSCN PECJECT V KULTURNEM DOMU V GORICI Danes-torek, 15. aprila 2008 ob 21. uri APrimorski ~ dnevnik tržič - Zahteva Dežela naj vloži civilno tožbo Tržiško združenje izpostavljenih azbestu bo od nove deželne vlade Furlanije-Julijske krajine zahtevalo, da vloži civilno tožbo zoper družbo Fincantieri v procesih, ki obravnavajo smrti zaradi izpostavljenosti azbestnim vlaknom. »Naša dežela je zaradi azbesta že utrpela preveč škode, tako iz vidika človeških življenj kot tudi iz ekonomskega vidika. Zato je povsem logično, da lahko dežela vloži civilno tožbo v sodnih obravnavah zaradi azbesta,« je povedal predstavnik združenja izpostavljenih azbestu Davide Bottegaro. To zahtevo je združenje izpostavljenih azbestu v sodelovanju z organizacijama Carico sospeso in Pirates for a better world med volilno kampanjo predstavilo vsem goriškim kandidatom, ki so se potegovali za mesto v deželnem svetu ali v parlamentu. V dokumentu so predsedniki vseh treh organizacij, in sicer Rita Na-dalini Nardi, Emilio Cicciarella in Olimpia Valentini podčrtali tudi potrebo po uvedbi ukrepov na področju zdravstvene oskrbe, ki bi omogočili hitro diagno-sticiranje in projekte za zdravljenje me-zotelioma plevre. Deželni seznam izpostavljenih azbestu med tem opozarja, da epidemija bolezni, kijih povzroča izpostavljenost smrtonosnim vlaknom, še vedno ne pojenja. Zaskrbljujoči so predvsem podatki iz goriške pokrajine. Iz primerjave med obdobjem 1995-1998 in obdobjem 1999-2003 namreč izhaja, da se je stopnja obolevnosti med moškimi povečala za 60 odstotkov, in sicer od 13,2 odstotkov na 100.000 prebivalcev do 21 odstotkov na 100.000 prebivalcev. Nič kaj spodbudni niso niti podatki obolevnosti med ženskami. Razširjenost bolezni se je namreč zvišala od 3,1 na 100.000 prebivalcev do 5,4 na 100.000 prebivalcev. Deželni seznam še ne razpolaga z novejšimi podatki, preliminarne študije pa so pokazale, da se položaj ne izboljšuje. »Zelo pomembno bi bilo poznati tehnike, ki bi omogočale hitrejše diagnosticiranje azbestnih bolezni. Žal je na tem področju še veliko dvomov,« je povedal predstavnik tržiškega študijskega centra za dokumentacijo rakastih obolenj Claudio Bian-chi in dodal: »Gotovo pa je, da morajo izpostavljeni azbestu opustiti kajenje. Binom kajenje-azbest močno povečuje možnosti nastanka raka na pljučih.« gorica - Zdravstvena vzgoja na višješolskem tehničnem polu Osveščeni od mladih let Dijake zavodov Cankar, Vega in Zois sta včeraj obiskala izvedenca Marco Bertali in Miha Kramli - V ospredju premoščanje stiske in odvisnosti Miha Kramli med dijaki goriških zavodov Vega in Zois bumbaca Premoščanje psihološkega nelagod-ja z introspektivnim pristopom ter preventiva v boju proti drogam in drugim odvisnostim sta bili temi včerajšnjih delavnic, ki so se jih udeležili dijaki višješolskih zavodov Cankar, Zois in Vega iz Gorice. Dijaki četrtih razredov šol Cankar in Vega so sledili delavnici, ki jo je vodil psihiater in psiholog Marco Bertali iz oddelka za duševno zdravje pri goriškem zdravstvenem podjetju, dijaki prvih in tretjih razredov vseh treh zavodov pa so se po skupinah srečali z odgovornim pri novogoriškem centru za zdravljenje odvisnosti Miho Kramlijem. »Delavnica z Bertalijem spada v ponudbo goriškega zdravstvenega podjetja, srečanje s Kramlijem pa smo priredili v sodelovanju s Kulturnim domom, zadrugo Maja in športnim združenjem Dom v okviru projekta z naslovom Najboljša droga je žoga,« sta povedala podravnateljica tehničnega pola Flavija Bezeljak in odgovorni profesor za zdravstveno vzgojo Nikolaj Deve-tak. Podčrtala sta, da so dijaki letos že sledili predavanjem na temo ljubezni, spolnos- ti in spolno prenosljivih bolezni, ki so jih vodili medicinski sestri Slavica Babič in Vlas-ta Bizjak, priredila pa jih je šola v sodelovanju z društvom krvodajalcev iz Sovodenj. »Naslov delavnice je Dragocena pot od notranjega nelagodja do dobrega počutja. Dijakom sem hotel prikazati, kateri so izhodi iz notranje stiske in nelagodja, ne da bi se posluževali zdravil ali drog,« je povedal Bertali, s katerim so udeleženci srečanja spoznali tudi tehnike zdravljenja s hipnozo in jogo. S Kramlijem so se dijaki pogovorili o drogah, njihovih učinkih in načinu, da se mladi izognejo uživanju mamil. »Uporabili smo metodo igranja vlog,« je povedal novogoriški izvedenec, ki je mladim spregovoril tudi o neke-mičnih zasvojenostih (npr. z internetom) in rezultatih študije, za katero sta se skupaj zavzela oddelek za zdravljenje odvisnosti pri goriškem zdravstvenem podjetju SERT in ambulanta za odvisnosti Zdravstvenega doma iz Nove Gorice, in ki je preverila navade približno tisočih dijakov z obeh strani meje. (Ale) 24 1 6 Četrtek, 17. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Župan pisal ministrici in prejel odgovor državnega sekretarja Šempetrska bolnišnica bo še letos dobila onkologijo Denar že predviden - Obolelim za rakom bodo omogočili kemoterapijo bliže domu Šempetrska bolnišnica že od leta 2000 načrtuje ustanovitev odseka internistične on-kologije, tedaj je za zdravstveno osebje namreč razpisala ustrezne specializacije. Obolelim za rakom bi tako omogočili kemoterapijo bliže domu in jim prihranili mučne in utrujajoče vožnje na kemoterapijo v Ljubljano. Ker pa zdravstveni svet ministrstva za zdravje tega programa finančno ni podprl, je novogoriški župan Mirko Brulc v imenu vseh županov Goriške pisal ministrici za zdravje Zofiji Mazej Kukovič in jo pozval, naj ukrepa v korist bolnih. Na poziv županov se je odzval državni sekretar na ministrstvu za zdravje Darko Žiberna, ki je bil pred imenovanjem na to funkcijo direktor šempetrske bolnišnice. V odgovoru navaja, da je v predlogu splošnega dogovora za področje zdravstvene dejavnosti za letošnje leto predviden denar tudi za širitev dejavnosti na področju kemoterapije, med bolnišnicami, ki naj bi jo izvajale, pa je tudi šempetrska. Brulc v pismu ministrico seznanja tudi s tem, da so v šempetrski bolnišnici strokovno pripravljeni z ustreznim kadrom, pripravljajo tudi ustrezne prostore za ambulantno kemoterapijo in lekarno za centralno pripravljanje citostatikov. »Nimajo pa še finančne odobritve, kajti omenjeni program ni bil podprt s strani Zdravstvenega sveta ministrstva za zdravstvo, ker naj ne bi ustrezal nacionalnemu programu, to pa pomeni, da v naslednjem letu ne bo sredstev s strani plačnika (ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, op.n.) za novo dejavnost v bolnišnici,« trdi Brulc, ki opozarja tudi na druge prednosti ustanovitve odseka internistične onkologije v šempetrski bolnišnici. Med temi je tudi zmanjšanje stroškov za prevoze do Ljubljane, nov odsek pa bi bil tudi spodbuda za delavce bolnišnice, »saj predstavlja ambiciozen načrt prav v letu, ko Slovenija predseduje EU in je urejenost onkološkega zdravljenja eden od ključnih projektov«. Oddelek za hematologijo in revmato-logijo v šempetrski bolnišnici deluje vse od njene ustanovitve. Razširjeni strokovni kolegij za internistično onkologijo pri ministrstvu za zdravje pa je podprl predloge bolnišnice na področju zdravljenja raka, torej standardno zdravljenje s kemoterapijo raka dojke in končnega dela širokega črevesa ter zdravljenje kroničnih levkemij in limfomov tudi z biološkimi zdravili. Na Brulčevo pismo seje včeraj odzval državni sekretar Žiberna. Napisal je, daje za letos predvideno financiranje širitve dejavnosti na področju kemoterapije, ki pa jo je smiselno izvajati le v nekaterih izbranih bolnišnicah v Sloveniji. Poleg Onkološkega inštituta, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor naj bi se kemoterapije torej izvajale še v Splošni bolnišnici Celje in Splošni bolnišnici Nova Gorica. Do tega stališča pa se mora dokončno opredeliti še komisija za pripravo državnega programa nadzorovanja raka, ki jo je imenovala ministrica za zdravje, kar naj bi se zgodilo do konca junija. (km) Splošna bolnišnica v Šempetru foto k. m. nova gorica - Izteka se rok za sedež univerze, občina vprašala podaljšanje Obnova stavbe do jeseni V igri pet lokacij za univerzitetni kampus na 20 hektarov velikem zemljišču - Do poletja naj bi bila izbrana najugodnejša Danes se izteče že drugi rok za pridobitev uporabnega dovoljenja za stavbo, kjer ima sedež Univerza v Novi Gorici. Ker tudi tokrat mestni občini Nova Gorica, ki je še vedno lastnica stavbe, in univerzi ni uspelo pridobiti potrebne dokumentacije za ureditev požarne varnosti in drugih varnostnih zahtev, je občina gradbeno inšpekcijo ponovno zaprosila za štirimesečno podaljšanje. Če objekta ne bi sanirali, bi se morala iz nekdanje Primexove stavbe v Rožni Dolini izseliti polovica od 900 študentov in 80 raziskovalcev. Novogoriška občina je 3.600 kv. metrov velik del v nekdanji poslovno-trgovski stavbi že pred desetletjem dodelila teda- nji Politehniki, iz katere je leta 2006 nastala prva nedržavna in četrta slovenska univerza. Ker pa je lani septembra gradbena inšpektorica ugotovila, da v tem času ni nihče poskrbel za spremembo namembnosti objekta, je za to določila rok do 15. decembra in ga nato na prošnjo občine podaljšala do 15. aprila. V »času Primexa« je bila stavba namreč registrirana za pisarniško in trgovsko dejavnost, zdaj pa se v njej izvajajo pedagoški in znanstveno-razisko-valni procesi. Na občini se nadejajo, da bo tudi tokrat njihova vloga za podaljšanje odobrena, saj so z urejanjem ustrezne dokumentacije, kar jo bo veljalo 60.000 ev-rov, že pri koncu. Po sedanjih napovedih naj bi bila obnova stavbe dokončana do jeseni. Najprej naj bi bil zaključen projekt za gradbeno dovoljenje, ki bo vložen na upravno enoto, medtem ko je idejni projekt obnove, s katero bodo zadostili varnostnim in požarnim zahtevam že končan, pravijo na novogoriški občini. Stroške obnove - teh bo za 200.000 evrov - naj bi po dogovoru krila univerza, kjer bodo v dveh do treh mesecih pripravljeni na selitev predavalnic iz višjih v nižja nadstropja. Tam bo lažje omogočiti evakuacijske poti, za laboratorijski del pa občina dokumentacijo še pripravlja. Na univerzi še pojasnjujejo, da je zanje bolj ugodno, če gradbena dela opravijo poleti. Na univerzi pa se že nekaj časa ukvarjajo z iskanjem primernega, 20 hektarov velikega zemljišča za postavitev univerzitetnega kampusa. V stavbi v Rožni Dolini se že nekaj časa borijo s prostorsko stisko, zato so predlani del programa preselili v bivši Šolski dom v Križno ulico v Gorici, dejavnosti univerze pa so razpršene še v Ajdovščini, Vipavi, Postojni in Benetkah. V igri je sedaj pet lokacij za kampus, dve v ajdovski, po ena pa v novogoriški, šem-petrsko-vrtojbenski in renško-vogrski občini. Do poletja naj bi bila izbrana najugodnejša, še prej pa bo treba opraviti pogovore o možnostih odkupa zemljišč. (km) Brulc čestital Sicilijancem Novogoriški župan Mirko Brulc je pismeno čestital združenju Sicilijancev iz Gorice, ki je pred kratkim v Novi Gorici priredilo svoj tradicionalni praznik »La fe-sta dei picciriddi«. Le-ta je med Novogo-ričani močno odmeval ravno zaradi neo-bičajnosti pobude. Predsedniku društva Salvatoreju Colelli je Brulc napisal, da se je navdušenja organizatorjev nalezla publika z obeh strani meje, kar je v novogo-riškem Kulturnem domu ustvarilo enkratno vzdušje. Soočanje o volilnem izidu Politična formacija Verdi del giorno bo jutri začela z nizom srečanj na aktualne teme, ki jih bo vsako sredo prirejala v pice-riji Al lampione v ulici Silvio Pellico v Gorici. Jutrišnje srečanje ob 21. uri bo namenjeno analizi volilnega izda na Goriškem. Udeležili se ga bodo župan Etto-re Romoli, občinski tajnik DS Giuseppe Cingolani, občinski svetnik Foruma za Gorico Andrea Bellavite in svetnica stranke Cittadini per Gorizia Donatella Gi-roncoli. Tečaj za odvajanje od kajenja Jutri ob 20. uri na sedežu oddelka za odvisnosti SERT v Gorici se bo začel tečaj za odvajanje od kajenja, ki ga prireja združenje prostovoljcev Assodigiada. Tečaj bo potekal štiri zaporedne dni, nato pa še enkrat tedensko za obdobje osmih tednov; informacije na tel. 0481-592782. 38. izvedba sejma Expomego V petek, 25. aprila, se bo na goriškem sejemskem razstavišču začela 38. izvedba sejma Expomego; svečano odprtje bo ob 11.30. V Romansu danes brez vode Družba IRIS obvešča, da bo zaradi del na vodovodnem omrežju danes med 10. in 17. uro prekinjena dobava pitne vode v kraju Versa v občini Romans. Zaposlijo cestnega delavca V pokrajinskem uradu za delo v ulici Al-fieri v Gorici bodo jutri med 9.30 in 12.30 zbirali prijave za nadaljnje selekcije za mesto cestnega delavca, ki ga bodo zaposlili s šestmesečno pogodbo za 36 ur tedensko. Zahtevajo nižješolsko izobrazbo in vozniško dovoljenje C. Kandidati naj s seboj prinesejo obrazec ISEE. Sporočilo izletnikom Izletnikom, ki bodo šli na pot s Primorskim dnevnikom, sporočajo, da bo poravnava zadnjega obroka in prevzem dokumentacije kot sledi: za potovanji v Grčijo jutri, 16. aprila, med 9. in 13. uro v upravi Primorskega dnevnika v ulici Garibaldi 9 v Gorici, za potovanje v Ameriko pa danes, 15. aprila, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, kjer bo informativni sestanek s začetkom ob 18. uri. gorica - Zaključek niza otroških uric v Feiglovi knjižnici Pravljica za slovo Majda Zavadlav je otrokom pripovedovala zgodbo o Poldku - Tudi letos so srečanja s pravljico imela velik uspeh »Neke temne, nevihtne noči, je Pol-dek v postelji, a ne spi - čaka in v mamo upira oči.« Tako se je začela pravljica za lahko noč, ki jo je prejšnji ponedeljek pripovedovala Majda Zavadlav v Feiglovi knjižnici v KB centru v Gorici. Zavadla-vova je pravzaprav zadnjo pravljico iz letošnjega niza otroških uric uprizorila in oživila: z glasom, mimiko in prirojeno spretnostjo je malčke spodbudila, da pravljice niso le poslušali, pač pa tudi gledali, doživljali in prepevali. Dokaz, da si otroci vse bolj želijo pravljic, je visoka prisotnost na pravljičnih popoldnevih, ki so skozi vso zimo potekali v prostorih Feiglove knjižnice. Dobra navada je, da majhnemu otroku beremo vsak dan po 20 minut in se medtem še z njim pogovarjamo. Slikanica Poljubček za lahko noč je tudi opremljena s predlogi za starše in vzgojitelje za najbolj učinkovito posredovanje pravljice. Takih knjig je na policah knjigarn v zadnjih letih vedno več. Za zaključek otroških uric je vsak otrok dobil medvedka iz lepenke, kateremu je lahko narisal oči, nosek in popek. nova gorica - Priprli 34-letnega krajana Skrival mamilo in sestavine heroina Otroci so pozorno prisluhnili izkušeni pravljičarki Majdi Zavadlav smrt - Danes Cocolinov pogreb Veliko let je bil travniški župnik V nedeljo je v videmski bolnišnici v 79. letu umrl msgr. Silvano Cocolin. Rojen je bil 21. septembra 1938 v Rudi in v duhovnika posvečen 29. junija 1962 v Ogleju, kjer je bil župnik njegov stric Peter Cocolin, kasnejši goriški nadškof. Silvano Cocolin se je veliko posvečal mladinski pastorali in poučeval na goriških višjih srednjih šolah. Po stričevi smrti leta 1982 je postal župnik pri Sv. Ignaciju na goriškem Travniku, leta 1998 pa prevzel in do smrti vodil župnijo v Čer-vinjanu. V tamkajšnji cerkvi bo danes ob 15.30 pogreb. »Bilje prijatelj Slovencev,« je o njem rekel župnik goriške duhovni-je Sv. Ivana Marjan Markežič. Zaradi suma preprodaje prepovedanih drog so novogoriški kriminalisti prejšnji teden ovadili 34-letnika iz okolice Nove Gorice. Med hišno preiskavo so namreč pri njem našli manjšo količino kokaina in konoplje ter 2,3 kilograma mešanice kofeina in paracetamo-la, osnovne sestavine za mešanje s heroinom. Iz novogoriške policijske uprave so včeraj sporočili, da so 34-letnega moškega že nekaj časa sumili zaradi preprodaje drog. Na podlagi sodnega naloga so pri njem najprej naredili hišno preiskavo in našli manjšo količino kokaina in konoplje. V okolici hiše pa so dobili tudi 2,3 kilograma mešanice kofeina in paracetamola, ki se uporablja za mešanje s heroinom. Po najdbi so ga aretirali in pridržali. Osumljeni je bil v preteklosti že obravnavan zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Tokrat so kriminalisti proti njemu podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitev petih kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo mamila. Minuli petek so ga s kazensko ovadbo izročili dežurnemu preiskovalnemu sodniku v Novi Gorici, ki je zoper njega odredil pripor. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. aprila 2008 25 gorica - V galeriji centra Lojze Bratuž Po dvajsetih letih ostaja Nemčev opus enako vznemirljiv V galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici bodo jutri ob 18. uri odprli pregledno razstavo z naslovom Negovan Nemec, 20 let pozneje. Uvršča se med pobude, ki so na Goriškem stekle aprila lani in so namenjene obeleževanju 20-letnice smrti Negovana Nemca, prvega akademsko izobraženega kiparja povojne generacije na Goriškem. Razstava, ki je nastala v sodelovanju z Mestno galerijo Nova Gorica in Galerijo Velenje ter jo bo v Gorici predstavil Jurij Paljk, prikazuje segmente umetnikovega ustvarjanja na študijski in intimen način, njen osnovni namen pa je Nemca dvajset let po prezgodnji smrti ponovno priklicati v skupen, javen spomin. Na ogled bo do 30. aprila. Tudi dvajset let pozneje ostaja Nemčev opus enako subtilen in vznemirljiv, izzivalen in nagovarjajoč ter s prepoznavno kiparsko mislijo premišljenih razmerij materiala, prostora, mase in strukture živo vpet v prostor, ki ga je v 70. in 80. letih preteklega stoletja tako prodorno zaznamoval s spomeniško, por-tretno in plastiko na javnih mestih v kamnu, lesu in železu, kakor tudi z malo plastiko v kamnu in bronu. Tako je ostal zapisan v očeh poznavalcev in ljubiteljev kot avtor izjemne senzibilnosti forme in materiala. Njegova dela so nastajala v ekspresivnem zamahu, ki je razodeval dinamičnega umetnika, polnega informacij, idej, znanja in energije. Ideje so vrele iz njega in se zažirale v les, varjeno železo, kombinirane materiale, kamen, bron, najprej pa v številne skicirke. Negovan Nemec se je rodil 23. aprila 1947 v Biljah na Goriškem in umrl 26. avgusta 1987 Ljubljani. Po končani Šoli za oblikovanje leta 1967 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je v razredu Slavka Tihca tudi diplomiral. Je prvi akademsko izobraženi kipar povojne generacije na Goriškem, ki je vdrugem letniku za delo Avtoportret prejel študentsko Prešernovo nagrado. Prvo samostojno predstavitev je imel v Galeriji Meblo v Novi Gorici leta 1972 (skupaj z Lucijanom Bratušem) in odtlej razstavljal v vseh vidnih galerijah v Sloveniji in v zamejstvu, pa tudi v Beogradu, Splitu in drugod. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah slovenske in jugoslovanske umetnosti doma in v tujini. Od leta 1971 je realiziral več javnih del - spomenikov, portretov javnih in kulturnih delavcev Primorske, monu-mentalnih reliefov in skulptur v poslovnih prostorih ter parkovnih skulptur. Ukvarjal se je tudi z grafičnim in industrijskim oblikovanjem. O njem govorimo kot o ustvarjalcu na začetku vrhunca svoje ustvarjalne poti, ki je bila tragično prekinjena na pragu zrelega obdobja. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče gorica O meji kot o simfoniji Škof kraja Mazara del Vallo na Siciliji Domenico Mogavero bo v petek, 18. aprila, obiskal Gorico. Udeležil se bo posveta z naslovom Meja: Simfonija glasov in barv, ki ga prirejata katoliški tednik Voce isontina in Fundacija Goriške hranilnice. Odgovorni urednik tednika Voce isontina Mauro Ungaro je med predstavitvijo dogodka pojasnil, da želi biti srečanje predvsem simbolično snidenje dveh obmejnih škofij na italijanskem ozemlju, ki sta iz geografskega zornega kota skrajno oddaljeni, imata pa tudi nekaj skupnega. Če je goriška nadškofija na meji med Italijo in Slovenijo, predstavlja sicilijanska škofija mejo med dvema celinama, in sicer med Evropo in Afriko. Sorodnost med sicilijansko in goriško nadškofijo je tudi v dejstvu, da je v škofiji Mazara del Vallo na otoku Pantel-leria prisoten tudi začasni center za nezakonite priseljence CPT. Škofija Mazara del Vallo beleži na svojem juris-dikcijskem teritoriju enega izmed najvišjih odstotkov vernikov, pripadnikov islamske veroizpovedi. Na žalost pred-njači obenem tudi po najvišjem odstotku mafijskih umorov in razširjenosti organiziranega kriminala. Mogavero bo svoj obisk v Gorici začel na sedežu združenja Sicilijan-cev v Gorici. V dopoldanskih urah bo obiskal italijanski višješolski zavod ITI Galilei v ulici Puccini, kjer bo dijakom četrtih razredov tehničnega pola in dijakom goriškega znanstvenega liceja predaval o težavah pri zagotavljanju zakonitosti na Siciliji. Ob 19. uri bo daroval mašo v cerkvi Sv. Roka v Podtur-nu, ob 20.30 pa se bo udeležil posveta o vlogi, ki jo ima Cerkev v obmejnem prostoru. Posvet bo potekal v konferenčni dvorani župnije v Podtur-nu. V projekt z naslovom Meja: Simfonija glasov in barv, sodi tudi koncert otroškega pevskega zbora iz Podturna, ki bo 16. maja nastopil s pesmijo v italijanskem, slovenskem in furlanskem jeziku. ( VaS) macije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. KOMIGO - festival komičnega gledališča 2008 v Kulturnem domu v Gorici: 21. aprila ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) »Kdo vam je pa to delu?« (Boris Kobal - Café Teater iz Slovenije); informacije na tel. 0481-33288. U Kino DRAMSKA DRUŽINA PROSVETNEGA DRUŠTVA F.B. SEDEJ iz Štever-jana se bo predstavila v soboto, 19. aprila, ob 20.30 na odru Sedejevega doma v Števerjanu s svojo najnovejšo gledališko uprizoritvijo z naslovom Črna komedija dramskega in filmskega ustvarjalca Petra Shaffra v režiji Franka Zerjala. Ponovitev bo v nedeljo, 20. aprila, ob 17. uri. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: 18. aprila Recital »Juliette Greco«; infor- GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Juno«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ri-prendimi«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Amore bugie e calcetto«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »La seconda volta non si scorda mai«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Alla ricerca dell'isola di Nim«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »In amore niente regole«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Al-la ricerca dell'isola di Nim«. Dvorana 4: 17.00 - 19.30 - 22.00 niz ameriških filmov v originalnem jeziku »In the Valley of Elah«. Dvorana S: 17.40 - 20.00 - 22.00 niz Kinemax d'Autore »Persepolis«. Razstave NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V DVORANI DEŽELNIH STANOV goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) bo v petek, 18. aprila, ob 18.30 uradno odprtje razstave fotografij Marka Vogriča, člana fotokluba Skupina 75. Dela v različnih tehnikah ter večjih in manjših velikosti bodo na ogled do poletja. Na odprtju bo spregovoril časnikar in kritik Jurij Paljk, sledila bo pokušnja žlahtnih vin z briškega oslavskega konca. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM V BRDIH razstavlja keramičar Ivan Sku-bin serijo glinastih umetnin; do 16. aprila ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. À Koncerti 21. ure; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v Gorici, tel. 0481-81826, www.sdzpi-irsip.it. S Izleti REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE NAŠA POMLAD 2008 bo v Kulturnem domu v Novi Gorici danes, 15. aprila, ob 18. uri in v sredo, 16. aprila, ob 18. uri. NIZ GORIZIA JAZZ v priredbi združenja Controtempo je v teku v deželnem avditoriju v Gorici: 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brainville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 0481-33090). KULTURNO DRUŠTVO SKALA GA-BRJE vabi na slavnostni večer z naslovom »... s pesmijo skozi čas« ob 25-letnici zborovskega delovanja moškega pevskega zbora Skala Gabrje v soboto, 19. aprila, ob 20.30 v prostorih KD Skala v Gabrjah. MEDNARODNI FESTIVAL MLADINSKIH PIHALNIH ORKESTROV bo v soboto, 19. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopili bodo mladinski pihalni orkester GŠ iz Vrhnike, pihalni orkester Arcobaleno Junior iz Trsta, mladinski pihalni orkester GŠ iz Radovljice in mladinski pihalni orkester Citta di Monfalcone iz Tržiča; vstop prost. SKUPINA THE MAFF prireja koncert ob 5. obletnici delovanja in predstavitvi novega cd-ja v grajski kleti v Vi-polžah v soboto, 19. aprila. Ob 21.30 bo nastopila skupina Corvus, sledila bo predstavitev novega CD-ja in nastop skupine MAFF Friends, na koncu pa še glasba skupine The MAFF. SNOVANJA 2008: v četrtek, 24. aprila, ob 20. uri v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom Zapiski na črtovju (Skladbe študentov kompozicije na Tartini-ju v Trstu); informacije na tel. 0481532163 ali scgvkomel@tin.it; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 21. aprila, ob 20.15 koncert Komornega orkestra Talich iz Češke; informacije na tel. 003865-3354013 ali www.kulturni-dom-ng.si. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v ponedeljek, 21. aprila, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert skupine Triestango; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). H Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je samo še nekaj prostih mest na 72-urnem osnovnem tečaju angleščine A.2, ki se bo pričel 15. aprila in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih z urnikom od 19. do PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi k vpisu na dvodnevno planinarjenje po Lošinju in Cresu, ki bo v soboto 26. in nedeljo 27. aprila. Prvi dan se bodo na otoku Lošinj podali po pogorju Osorščice, drugi dan pa spoznavali znamenitosti Cresa in se povzpeli na njegov najvišji vrh. Izlet je primeren za vsakogar, ki je pozimi poskrbel vsaj za malo kon-dicije. Organiziran bo avtobusni prevoz (število udeležencev je omejeno). Prijave z vplačili akontacije sprejemajo na sedežu društva danes, 15. aprila, kjer bo ob 18. uri sestanek z udeleženci; informacije na sedežu društva, na spletni strani www.planinsko-dru-stvo-ng.si ali na tel. 0038651-814912 (Darko). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet na Matajur, v sklopu vsakoletne pobude Sabotinske družne poti. Društvo bo organiziralo avtobusni prevoz. Posebej vabi k udeležbi člane Kekčeve druščine. Pri pobudi sodelujejo planinska društva Brda, Nova Gorica in goriška sekcija CAI.Prijave na sedežu društva, ob četrtkih med 19. in 20. uro do 30. aprila. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). Ü3 Obvestila KD JEZERO iz Doberdoba vabi v sredo, 16. aprila, ob 20.30 v Modra's galerijo na predvajanje filma Alaina Re-snaisa »Cuori«. KLUB OSMICA PRI MAČKU vabi na 7. praznik salame v soboto, 19. aprila, v kulturnem centru Danica na Vrhu z pričetkom ob 20.30. Nastopile bodo skupine Express, Kraški ovčarji in Dej še an litro. KMEČKA ZVEZA v Gorici obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim zainteresiranim za izpopolnitev modelov za davčno prijavo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). MLADINSKI DOM iz Gorice prireja v četrtek, 17. aprila, ob 20.30 peti redni občni zbor članov za odobritev računov in programa, ki bo na sedežu Mladinskega doma v Gorici v ulici Don Bosco 60. OBČINA SOVODNJE je izdala dva razpisa za izplačilo prispevkov za plačevanje najemnin za glavno stanovanje: prvi je za družinska jedra z nizkimi prejemki (z registrirano redno najemninsko pogodbo v letu 2007), drugi je namenjen najemodajalcem, ki dajo na razpolago manj premožnim najemnikom še neoddana stanovanja in velja za nove pogodbe. Prošnjo je treba sestaviti na ustreznem obrazcu in jo oddati na uradu za protokol do 17. aprila. K prošnji je treba priložiti še dodatno dokumentacijo, ki je navedena v razpisu. Razpis in dodatne informacije dobite na tajništvu občine ali na spletni strani www.savognadi-sonzo.com. PALAČA CORONINI CRONBERG bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495). SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Pri- jave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija); informacije na sedežu društva (tel.-faks 0039-0481-884037) ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 00390481-884909 ali 0039-339-5720418, email andrejkah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160 ali 0039-338-7812271) in Filipu Hledetu (tel. 0039-329-0744269). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na redni letni občni zbor v četrtek, 17. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici; prvi sklic je ob 19.30, drugi ob 20. uri. ZDRUŽENJE CUORE AMICO organizira v petek, 18. aprila, ob 15.30 na sedežu v ul. Cipriani 71 v Gorici predstavitev delovanja ob 25. obletnici združenja in posvet Roberta Chiozze na temo kardiologije. V nedeljo, 20. aprila, bodo ob dnevu srca med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro nudili brezplačni pregled stopnje holesterola v krvi, krvnega pritiska in glikemij-ske stopnje (na tešče); informacije na tel. 0481-523153. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica sklicuje 5. pokrajinski svet v večnamenski dvorani pri cerkvi Sv. Nikolaja v Tržiču, Prvomajska ulica 84, v torek, 22. aprila, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. 0 Prireditve NA BEVKOVEM TRGU V NOVI GORICI bo v okviru Festivala prostovoljstva mladih danes, 15. aprila med 10. in 14. uro predstavitev organizacij, ki izvajajo prostovoljsko delo. Ob slabem vremenu bo dogodek pod arkadami mestne občine Nova Gorica. POVOLILNI KLEPET S KANDIDATI za deželne volitve v organizaciji Goriškega loka bo v petek, 18. aprila, v čitalnici Feiglove knjižnice v KB centru v Gorici. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v sredo, 16. aprila, ob 18. uri predstavitev publikacije Fulvia To-mizze z naslovom »Poco prima del temporale« z ilustracijami Franca Du-ga. V DVORANI POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI bo v sredo, 16. aprila, ob 18. uri srečanje z Borisom Pahorjem, avtorjem Nekropole, ob predstavitvi njegovega dela »Srečko Kosovel: pričevalec zaznamovanega stoletja«. Spregovorili bodo Roberta Demartin, Fabiana Fusco, Valentin Bucik, Božidar Jezernik in Nika Simoniti Jenko. Z avtorjem se bosta pogovarjala urednika knjige Janez Vrečko in Tatjana Rojc. Med srečanjem v organizaciji goriške pokrajine, oddelka za prevajalstvo fakultete za tuje jezike in književnosti Univerze v Vidmu in filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo poskrbljeno za simultano prevajanje. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v četrtek, 17. aprila, ob 18. uri literarni večer s pesnikom in akademikom Cirilom Zlobcem, ki bo predstavil svojo novo pesniško zbirko V viharjih in zavetrjih srca. Pogrebi DANES V PODGORI: 10.00, Angela Pi-rih vd. Tercic (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Luciano Trevisan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.30, Luciano Padoan iz goriške splošne bolnišnice ob 14.00) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Maria Gal-liena iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Trst za upepelitev. DANES V BEGLIANU: 11.00, Fiorindo Zorzet (iz tržiške bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. Ob žalostni in prerani izgubi drage Nadje Fajt izreka Marku Lutmanu občuteno sožalje in bližino odbor proti goriškemu upepeljevalniku 26 Torek, 15. aprila 2008 DNEVNE NOVICE / washington - Pogovori z ameriškim svetovalcem za nacionalno varnost Hadleyjem Rupel o junijskem vrhu EU - ZDA in precej obširno tudi o Kosovu Slovenski zunanji minister se je včeraj srečal tudi z državno sekretarko Condoleezzo Rice WASHINGTON - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj v Beli hiši sestal s svetovalcem za nacionalno varnost Stephenom Hadleyjem, s katerim sta govorila o junijskem vrhu EU-ZDA v Sloveniji ter o vprašanju Kosova. Pred srečanjem s Hadleyjem je Rupel na sedežu Organizacije ameriških držav (OAS) govoril pred njegovim stalnim svetom in delo pri predsedovanju EU, napovedal junijski vrh med EU-ZDA ter povedal, da bo majski vrh EU-Latinska Amerika in Karibi v Peruju utrdil partnerske odnose med regijama. Rupel je po srečanju s Hadleyjem potrdil, da je vrh EU-ZDA že dogovorjen, ni pa želel povedati nič natančnejšega o datumu. Dejal je le to, da bo vrh junija. Po besedah neimenovanih diplomatskih virov ZDA iz varnostnih razlogov še ne želijo javno objaviti datuma vrha, ki je sicer že določen. O samem vrhu na Brdu pri Kranju pa je dejal, da bosta strani podpisali nekaj sporazumov, predvsem transportnih oziroma o zračnem prometu in drugih gospodarskih vprašanjih. Dodal je, da političnih sporov med EU in ZDA skorajda ni, odprtih pa je nekaj gospodarskih vprašanj, pri čemer jih bodo nekaj rešili, druge pa sploh ne. 'Američani so nagnjeni k temu, da bi bili rezultati vrha čim bolj konkretni," je dejal Rupel. O vprašanju odpravljanja ameriških vizumov za državljane EU Rupel in Hadley nista govorila, minister pa je dejal, da je to vprašanje že rešeno. Podpredsednik Evrop- Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel ske komisije Franco Frattini in slovenski notranji minister Dragutin Mate sta po Ruplovih besedah glede tega naredila veliko delo, ki ga cenijo tako v Evropi kot v ZDA. "S Hadleyjem sem nameraval govoriti predvsem o vrhu, vendar pa je, kot vidim, največja teža vseeno dana Zahodne- mu Balkanu," je dejal Rupel in dodal, daje Sloveniji glede Kosova naložena precej težka naloga. "V Beli hiši mislijo, da naj Slovenija nekako močneje pritisne na tiste, ki odločajo v zvezi s Kosovim in Srbijo ter na Zahodnem Balkanu nasploh. Dejstvo je, da smo sedaj kot predsedujoči EU odgovorni za marsikaj. Potrebno se bo dogovoriti, kako ravnati v zvezi z misijo ZN na Kosovu, glede meje, okrog severnega dela Kosova," je povedal Rupel. "Nihče od mojih sogovornikov si ne želi kakršnihkoli delitev ali kompliciranj na meji. EU ima zelo pomembno vlogo in nalogo. Mora biti del mednarodne posadke, ki bo zavarovala, kar smo vsi skupaj priznali. Priznali smo Kosovo kot državo in imamo sedaj neke dolžnosti. Ko smo otroka poslali v šolo moramo kupiti tudi šolske potrebščine," je še dejal Rupel. Ocenil je, da se je potrebno dogovoriti za akcijo, ker časa ni veliko. "Pred nami je nekaj zelo pomembnih dogodkov. To so volitve v Srbiji, sprejemanje kosovske ustave... So neke objektivne okoliščine, ki jih je potrebno upoštevati. Želimo si, da bi v Srbiji prevladale sile, ki so demokratične, proevropsko usmerjene in mislim, da se mora EU v tem trenutku zamisliti sama nad sabo ali hoče ali noče proevropske Srbije. Če nam slučajno ne uspe narediti ustreznih in nujnih korakov, potem si bomo posledice pripisali sami sebi," je še dejal Rupel, ki se je nato srečal še z ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice. (STA) pastoralni obisk Papež Benedikt XVI. od danes do nedelje v ZDA Papež Benedikt XVI. med nedeljsko molitvijo Regina Coeli, ki v tem obdobju zamenja običajni Angelus ansa new york - Zaskrbljenost v ZN Ban Ki Moon opozarja na globalno krizo vse večjega pomanjkanja hrane NEW YORK - Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je včeraj posvaril, daje hitro stopnjujoča se globalna kriza, povezana z razpoložljivostjo hrane, dosegla izredne razsežnosti. To bi lahko uničilo napredek, ki je bil v boju proti globalni revščini dosežen v sedmih letih. "Hitro stopnjujoča se kriza razpoložljivosti hrane po vsem svetu je dosegla izredne razsežnosti," je Ban povedal zbranim na srečanju ZN, ki so se minuli konec tedna udeležili tudi spomladanskega srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. Ob tem je pozval k sprejetju kratko roč nih izred nih ukrepov v več regijah, da bi tako zadovoljili izredne potrebe po hrani in se izognili stradanju, kot tudi k dolgoročnemu boju za občutno povečanje proizvodnje žita. "Tudi mednarodna skup nost bo mo ra la nuj no in skup -no ukrepati, da bi se izognila večjim političnim in varnostnim posledicam te naraščajoče krize," je še dodal Ban. Generalni sekretar ZN je ponovil tudi nedeljski poziv predsednika SB Roberta Zoellicka. Ta je vlade pozval, naj Svetovnemu programu za hrano (WFP) do 1. maja priskrbijo 500 milijonov ameriških dolarjev (316 milijonov evrov) nujne pomoči. Zmanjšanje ekstremne revščine za polovico do leta 2015 je tudi eden izmed t. i. ciljev tisočletja ZN. Tudi generalni direktor IMF Dominque Strauss-Kahn je v soboto na spomladanskem srečanju IMF in Svetovne banke opozoril, da bi nadaljnje naraščanje cen hrane v nerazvitih državah lahko imelo grozljive posledice za ves svet, vključno z nevarnostjo lakot in vojn. Udeleženci nedeljskega zasedanja razvojnega odbora Svetovne banke pa so mednarodno skupnost pozvali k ukrepanju zaradi naraščajočih cen hrane, ki vodijo v vse večjo lakoto in politično nestabilnost v državah v razvoju. (STA) Polovico nasilnih smrti v ZDA povzroči strelno orožje CHICAGO - Doslej najobsežnejša raziskava o nasilnih smrtih v ZDA je pokazala, da je za skoraj polovico nasilnih smrti v ZDA krivo strelno orožje. Umori predstavljajo slabo tretjino (30 odstotkov) vseh nasilnih smrti, več kot polovica pa je samomorov, so pokazali rezultati študije ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni.Preostali delež nasilnih smrti so primeri, pri katerih se ne da določiti vzroka smrti, denimo ko gre za zastrupitev ali naključno sproženo strelno orožje. V skoraj dveh tretjinah umorov je storilec uporabil strelno orožje, medtem ko je bila v 18 odstotkih primerov žrtev umorjena z ostrim ali topim predmetom. Sedemkrat več žensk kot moških je morilec zadavil ali zadušil. Med žrtvami je bilo okoli 50 odstotkov več Afroame-ričanov in Indijancev kot belcev. Med prebivalci azijskega porekla je smrtnih žrtev nasilja 60 odstotkov manj kot belcev, med Latinoame-ričani pa 15 odstotkov manj. (STA) Pobuda za referendum o vstopu Hrvaške v Nato propadla ZAGREB - Hrvaške nevladne organizacije, združene v Odboru za referendum, niso uspele zbrati potrebnih 448.000 podpisov državljanov za referendumsko pobudo o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. V nedeljo, ko je potekel 14-dnevni zakonski rok za zbiranje referendumskih podpisov, so imeli približno tretjino potrebnih podpisov. Med vodilnimi politiki na Hrvaškem je podpis pod pobudo podal le predsednik največje hrvaške opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanovic. Ob tej priložnosti je izrazil prepričanje, da bi hrvaški državljani na morebitnem referendumu podprli vstop Hrvaške v Nato. (STA) Odvetnik Grosso spet prevzel obrambo Franzonijeve TURIN - Po zadnjem prizivu na kasacijsko sodišče proti obsodbi na 16-letno zaporno kazen se odvetnik Carlo Federico Grosso vrača v obrambne vrste Annamarie Fran-znoni, matere zverinsko umorjenega triletnega Samueleja Lorenzija iz kraja Cogne. Na prošnjo odvetniškega para, Paola Chicca in Pao-le Savio (ki sta nasledila odvetnika Taormino), bo Grosso znova branil Franzonijevo, ki je bila po njihovem mnenju le žrtev medijev. Prihodnje srečanje na sodišču je predvideno 21. maja. NEW YORK - Papež Benedikt XVI. bo danes začel svoj prvi obisk v ZDA, odkar je bil 19. aprila 2005 izvoljen za voditelja katoliške cerkve. Obiskal bo Washington in New York, ne pa tudi Bostona, med obiskom do nedelje, 20. aprila, pa bo med drugim praznoval tudi svoj 82. rojstni dan.Papeža bo v zračni bazi Andrews danes pričakal predsednik George Bush s soprogo Lauro in cerkvenimi dostojanstveniki. Naslednji dan bo postal šele drugi papež v zgodovini po Janezu Pavlu II. leta 1979, ki bo obiskal Belo hišo. Po sestanku z Bushem mu bo washingtonski nadškof, kardinal Donald W. Wuerl s kolegi priredil kosilo za rojstni dan, popoldne pa se bo v Nacionalnem svetišču bazilike brezmadežnega spočetja srečal s 350 ameriškimi škofi in nadškofi. V četrtek bo papež maševal na base-ballskem stadionu moštva Washington Nationals, popoldne pa se bo na kampusu Katoliške univerze Amerike srečal z voditelji okrog 250 ameriških katoliških univerz in fakultet, s katerimi bo govoril o pomenu izobraževanja. Isti dan bo imel Benedikt XVI. v kulturnem centru Janeza Pavla II., ki stoji poleg omenjene univerze, medversko srečanje s predstavniki budistične, muslimanske, hindujske, judovske in drugih ver. V petek zjutraj bo papež odpotoval v New York, kjer bo najprej nagovoril ZN, zvečer pa bo imel skupno mašo s predstavniki drugih krščanskih ver v nemški cerkvi St. Joseph na 87. ulici na Manhattanu. V so- boto zjutraj bo imel mašo za duhovnike, di-akone in predstavnike krščanskih redov v katedrali Sv. Patricka, popoldne pa se bo srečal z mladimi katoličani v semenišču St. Joseph v Yonkersu severno od mesta New York. Zadnji dan obiska, v nedeljo, si bo papež na Manhattnu ogledal prizorišče terorističnih napadov 11. septembra 2001, zgodaj popoldne pa bo imel mašo na stadionu Yankees v Bronxu. V ZDA je danes okoli 64 milijonov katoličanov, ki živijo v 18.600 župnijah, od katerih jih kar 3200 nima svojega duhovnika. Ameriška katoliška cerkev ima 195 škofij in nadškofij, 433 aktivnih in upokojenih škofov, 42.000 duhovnikov (od tega skoraj 14.000 redovnikov) in 17 kardinalov, od katerih jih sedem vodi nadškofije. Ameriška katoliška cerkev se še vedno spopada s posledicami pedofilskih škandalov, ki so izbruhnili leta 2002 v Bostonu. Cerkev je za odškodnine spolnih zlorab otrok po letu 1950 doslej privolila v plačilo skupaj dveh milijard dolarjev. V zveznem kongresu je od 25 do 30 odstotkov kongresnikov in senatorjev katoličanov, katoliške vere pa je tudi pet od devetih vrhovnih sodnikov ZDA. V katoliške osnovne in srednje šole, ki jih je skupaj več kot 7000, je vpisanih več kot dva milijona otrok, na katoliških fakultetah in univerzah pa študira skoraj 800.000 študentov. Katoliška cerkev v ZDA vodi okrog 560 bolnišnic ter več kot 1700 dobrodelnih organizacij. (STA) krvavi vikend - 30 mrtvih na italijanskih cestah Avtomobil zgrmel v prepad, petčlanska družina na mestu mrtva RIM - V preteklem vikendu je na italijanskih cestah v 25 prometnih nesrečah izgubilo življenje 30 oseb. Po podatkih prometne policije in karabinjerjev je število žrtev v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta upadlo. Leta 2007 so italijanske ceste terjale 37 žrtev v 34 prometnih nesrečah (med njimi tudi štirje pešci). Med najbolj tragičnimi je prav gotovo nesreča, ki se je v nedeljo zvečer pripetila pri Bocnu. Šestčlanska družina se je po ozki gorski poti vračala s praznovanja birme, ko je njihov avtomobil zgrmel za kakih sto metrov v prepad, se nekajkrat obrnil in naposled pristal na spodnjem ovinku. Pet potnikov je bilo na mestu mrtvih, iz popolnoma zmečkane pločevine pa se je rešila le 15-letna hčerka Melanie. Okrog 19. ure je družina Rifesser doma iz kraja Ortisei v dolini Val Gar-dena zapustila gostilno pod staro domačijo Castel Juval plezalca Reinholda Messnerja, kjer je s sorodniki praznovala birmo. Med spuščanjem pa je na ovinku njihova skorajda nova mazda zavo-zila naravnost v prepad. Življenje so iz- Iz zmečkane mazde se je rešilo le 15-letno dekle; njena družina ni preživela ansa gubili 44-letni voznik Karl Rifesser, njegova 43-letna žena Paolina Zingerle, njun 14-letni sin Manuel ter Karlova starša 72-letni Luis in 70-letna Emilia Santifaller. Hčerko Melanie so reševal- ci s helikopterjem odpeljali v bolnišnico v Bocen, kjer ji sledi ekipa psihologov. Razlogi nesreče še niso znani, najbrž je šlo za slabost, saj je bil voznik abstinent, kar pomeni, da se ni dotaknil alkohola. / KULTURA Torek, 15. aprila 2008 27 tržaška opera verdi - Na odru deli dvojice Brecht-Weill in L. Bernsteina Dovršen prikaz operne ustvarjalnosti 20. stoletja Dobra pevska zasedba, v kateri sta tudi Alessandro Svab in Giuliano Pelizon Raje pozno kot nikoli: ta banalni rek je naša dobrodošlica dvema umetninama, ki sta prvič zaživeli v opernem gledališču Verdi, Brechtova in Weillova opera petinsedemdeset, Bernsteinova pa šestinpetdeset let po krstni uprizoritvi. Med dvema enodejankama, ki sta si po obliki in vsebini zelo različni, obstaja kljub vsemu rahla vez, kajti Leonard Bernstein je dela dvojice Brecht-Weill visoko cenil ter jih tudi vključil v festival, na katerem je predstavil svojo opero, obe pa dokazujeta, da je opera tudi v 20. stoletju vitalen in zanimiv žanr, ki zrcali sodobno družbeno problematiko. Bertold Brecht in Kurt Weill sta začela svoje plodno sodelovanje v Berlinu, ko je bila nemška prestolnica središče evropske avantgarde, toda kaj kmalu je nacistična diktatura začela preganjati vse, kar se je oddaljevalo od nadute samopodobe razčlovečenega režima: z oznako Entartete Kunst (izprijena umetnost) je cenzura zaznamovala dela umetnikov, ki so se s svojimi stvaritvami pregrešili nad pravili in večinoma je to doletelo Žide in komuniste. Tako Brecht kot Weill sta šla v izgnanstvo, kjer sta se prva leta ubadala s hudimi materialnimi problemi; ubrala sta različne poti, pred ločitvijo pa sta dokončala opero-balet Die Sieben Todsünden (Sedem smrtnih grehov), ki je doživela krstno uprizoritev v Parizu leta 1933. Delo zelo nazorno zrcali Brechtovo vizijo o didaktični in družbeno-kritični funkciji gledališča, ki naj z jasnimi in preprostimi teksti prikaže kričeča nasprotja in krivice kapitalističnega ustroja in licemerstvo njegovih moralnih principov; s posrečeno zamislico o konkretni fizični razdvojenosti protago-nistke udejani končni rezultat odtujenosti, shizofrenija je sad nerazrešljivih nasprotij, ki spremljajo Anno na poti »s trebuhom za kruhom«. Skozi sedem let, skozi sedem mest bo razdvojena Anna skušala slediti »moralnim« principom svoje družine, ki jo peha za denarjem in obenem opozarja na smrtne grehe: Anna I je neizprosna, njena dvojnica Anna II je zbegana in na koncu povsem strta; prihranila je denar za hišico v Louisiani, a pri tem zatrla in poteptala vsa svoja čustva in dostojanstvo. Zgodbo je Kurt Weill uglasbil s svojo tipično mešanico klasične in ljudske glasbe, tudi on je iskal način, s katerim bi se oddaljil od Wagnerja in drugih predstavnikov buržujske opere, ne da bi zapadel v prostaške kalupe pogrošne ljudske glasbe. Namera je odlično uspela, glasba ima veliko ekspresivno moč, ki so jo odlični interpreti dodobra izkoristili: na premieri je v glavni vlogi pela veteranka Daniela Mazzucato, ki je prisotna na skoraj vseh predstavah, ogledala pa sem si prvo ponovitev, v kateri je kot Anna I pela albanska sopranistka Miriam Tola. Umetnica nas je povsem očarala z interpretacijo, ki je ujela vse odtenke nelahke vloge in ustvarila vokalno in odrsko nadvse prepričljiv lik. Dvojnica Anna II je bila ekspresivna plesalka Francesca Zaccaria, lakomna družina pa je bil moški kvartet, v katerem so dovršeno peli Gianluca Bocchino, Andreas Jaeggi, Nicolo' Ceriani in Alessandro Svab. Sergio D'Osmo je ustvaril primerno hladno scenografijo in lepe kostume, Giovanni Di Cicco pa koreografijo, ki ni imela geometrične jasnosti, je pa včasih lepo interagirala z dogajanjem. Glasbeno vodstvo je imel v rokah Will Humburg in dirigentu je uspelo lepo uskladiti oder z orkestrom; manjše netočnosti sta odtehtala ritem in energija, ki sta vodila izvedbo. Leonard Bernstein se v svoji operi Trouble in Tahiti ni lotil širše družbene problematike: svojo pozornost je osredotočil na tipično dobrostoječo ameriško družinico, tudi tu pa lahko gledalec razbere klice razkroja človeških čustev, ki jih vsakodnevno pehanje za zaslužkom globoko načenja. Dinah in Prizor iz Bersteinove opere Trouble in Tahiti Sam sta si postala odtujena, skoraj sovražna v zakonski rutini, kjer je plamen strasti že davno ugasnil, skladatelj pa jima na koncu le privošči žarek upanja. Bernstein je s svojim pikrim humorjem zelo lepo naslikal »idealno« vinjeto upper middle class, v katero se ironično vključi Jazz trio, sodobna različica grškega zbora, ki komentira prigode protagonistov. Tudi tu je bila umetniška izbira nadvse posrečena: albanski baritonist Gezim Myshketa in mezzosopranistka Renata Lamanda (namesto Daniele Mazzucato) sta se odlično vživela v zgodbo, njuno petje je bilo vseskozi ekspresivno in lepo oblikovano, posamezni prizori so iztrgali neprisiljene aplavze, naravnost ganljiv pa je bil poslednji prizor, tudi po zaslugi čudovite Bernstei-nove glasbe, ki je protagonista spojila z Jazz triom. Manuela Bisceglie, Gianluca Bocchino in Giuliano Pelizon so se v triu zelo lepo izkazali in glasbeno vodstvo je tudi tu našlo pravo ravnovesje med od rom in or ke strom. Obe eno de -jankije režiral Giulio Ciabatti, kije svoje delo pohvalno izpeljal; skratka, nadvse prijetno presenečenje, ki umešča to postavitev med najlepše umetniške dosežke letošnje sezone. Ponovitve do sobote, 18. aprila. Katja Kralj O Srebrenici v okviru projekta Teritorij 1995 V okviru projekta Teritorij 1995 je v soboto v Mestnem muzeju Ljubljana ambasador evropskega leta medkulturnega dialoga 2008 Marko Peljhan pripravil predavanje o knjigi dokumentov in pričevanj iz Srebrenice avtorja Hasana Nuhanovica z naslovom Pod zastavo Združenih narodov: Mednarodna skupnost in genocid v Srebrenici. Kot so sporočili iz podjetja Parsek, ki podpira projekt, bo projekt Teritorij 1995 intermedijski umetnik Marko Peljhan razvijal v sodelovanju s svojim Zavodom Projekt Atol. Njegov cilj je, da z obširnim dokaznim materialom opozori na dejstvo, da je bil genocid v Srebrenici posledica načrtovane vojaške taktike, za katero morajo storilci prevzeti polno odgovornost, in da ga je treba obravnavati kot zgodovinsko dejstvo. Zato se je tudi odločil za zbiranje dokumentov in ne za umetniško interpretacijo dogodkov. »Spomin na Srebrenico je potrebno nenehno oživljati, ne le zaradi poklona žrtvam, ampak tudi kot opozorilo na padec človečnosti, ki se lahko zaradi ignorance zgodi kjerkoli in kadarkoli,« je ob tem še dejal ambasador evropskega leta medkulturnega dialoga. Avtor knjige Hasan Nuhanovic je bil priča genocida v Srebrenici julija leta 1995, v katerem so srbske sile po zavzetju te enklave pod zaščito ZN ubile 8000 Bošnjakov, moških in fantov. V enkla-vi je živel od leta 1992 in delal kot prevajalec nizozemskega kontingenta sil ZN. Knjiga je sicer izšla že leta 2005 v zbirki Koda Študentske založbe. (STA) V Londonu odprli 38. knjižni sejem. Včeraj so odprli letošnji knjižni sejem, na katerem sodeluje več kot 23.000 založnikov, knji-gotržcev, literarnih agentov, kritikov, pisateljev, pesnikov in novinarjev iz okoli 100 držav, prvič naj bi se je udeležila tudi Rusija. Sejem je ena največjih svetovnih predstavitev novosti v izdajanju in trženju knjig. Na londonskem knjižnem sejmu pa je letos v ospredju nasploh digitalizacija založništva, izdajanje knjig za otroke in mladostnike ter odnos med knjigo ter filmom in televizijo. Sejem bo trajal do 16. aprila. (STA) sežana - Večer v Kosovelovem domu Gost srečanja Boris Pahor Predstavili v slovenščini izdano monografijo Srečko Kosovel - pričevalec zaznamovanega stoletja - Pogovor sta vodila urednika publikacije Tatjana Rojc in Janez Vrečko Boris Pahor in Tatjana Rojc v Sežani f. o.k. V okviru zbirke Kultura sožitja, ki izhajajo pri filozofski fakulteti v Ljubljani, je kot prva izšla knjiga tržaškega pisatelja Borisa Pahorja z naslovom Srečko Kosovel - pričevalec zaznamovanega stoletja. Knjiga, ki je med italijansko javnostjo doživela velik od mev in za ni ma nje, je bi la ta ko prevedena tudi v slovenski jezik in njeno predstavitev v Kosovelovem domu v Sežani se je udeležilo veliko število obis ko val cev. V pogovoru z obema urednikoma knjige, prof. Tatjano Rojc, ki se posveča literarni kritiki in primerjalni književnosti, ter z literarnim teoretikom, zgodovinarjem in kritikom dr. Ja ne zom Vre čkom je da nes še ved no čil 95-letni avtor Pahor po uvodnima nagovoroma dekana filozofske fakul-te te prof. dr. Va len ti na Bu ci ka in urednika zbirke Kultura sožitja prof. dr. Božidarja Jezernika, razkril tematiko monografije, ki predstavlja pomemben prispevek k poglabljanju med se boj nih od no sov med slo ven - skim in italijanskim jezikovnim območjem. Iz razgovora je bilo trdno občutiti, da je Pahor po svoji osebni izkušnji in zaradi svojega izjemnega sporočila zares pričevalec svojega časa in posrednik tako slovenske kot tudi pri mor ske mis li v zgo do vi ni prejš -njega stoletja. V knjigi kot tudi v celotnem Pahorjevem opusu zasledimo iz kuš njo in pri mor ski spo min. Kljub temu, da je doživel skupaj z drugimi fašizem, preganjanja, taboriščne izkušnje, sanatorije in druge tegobe, verjame v človeka in njegovo resnico. »Kar slovensko vodstvo in politika pozabljata, je primorski spomin, ki ga obravnavata kot le delček slovenske države. To je občutil že Srečko Kosovel, ko je dejal, da naj ne zaupamo v Ljubljano, ker nam Ljubljana nič ne bo dala. Edino to, kar nam ostane, je ljubezen, ki daje smisel življenju. Tako tudi Kosovelova ljubezen do življenja ni pojemljiva brez ženskega erosa, po katerem hrepeni,« je med drugim poudaril Pahor. Predstavil je tudi Koso- vela kot odličnega poznavalca modernih gibanj, ki j e še danes še kako aktu a len. Večer, ki ga je vodila Patricija Do dič, je prav ta ko kot knji ga, ki jo je ob li ko val Ran ko No vak, raz kril obis -kovalcem še mnoga skrita področja obeh pričevalcev prejšnjega stoletja Srečka Kosovela in Borisa Pahorja ter ce lot ne ga pri mor ske ga in slo ven ske -ga naroda. Odlomke iz predstavljene knjige je bral domači dramski igralec Rafael Vončina, kulturni program pa so oblikovali glasbeniki Tria Art (Tamara Ražem, Tamara Tratjak in Branko Trifkovic) in fotografinja Katarina Sadovski.V preddverju Kosovelovega do ma so na ogled po sta vi li knjiž no razstava Pahorjevih del. Knjigo Srečko Kosovel - Pričevalec zaznamovanega stoletja bodo jutri ob 18. uri predstavili v sejni dvorani goriške pokrajine, v četrtek pa v dvorani NŠK tržaškega Narodnega do ma. Olga Knez 28 Torek, 15. aprila 2008 PRIMORSKA / sežana - Glasbeni večer v Kosovelovi knjižnici Vloga kljunaste flavte v glasbeni kulturi in poučevanju Gost večera z naslovom Nu, pujte, pujte vsi ljudje je bil prof. Miloš Pahor SEŽANA - Po zelo dobro obiskanem že 13. srečanju iz serije Vsi Jadra-novi filmi, kjer so predstavili 30-minut-ni film o arheologiji Krasa avtorja Jadrana Sterleta in kjer je Katja Hrobat, asistentka na oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, spregovorila o prazgodovinskih gradiščih na Krasu s poudarkom na Mušji jami v Parku Škocjanske jame, je pa žal bil slab še obis kan glas be ni ve čer z na slo -vom Nu, pujte, pujte, vsi ljudj e. Kljub temu pa je bilo srečanje z glasbenim gostom Milošem Pahorjem iz Trsta, ki je ob pomoči skupine učencev Glasbene šole iz Nove Gorice iz razreda prof. Irene Pahor in pod njenim vodstvom predstavil zgodovino in pomen kljunaste flavte, nadvse zanimivo in poučno. V uvodu je ravnateljica sežanske glasbene šole Alenka Miklavec Podgor-nik predstavila uvrščenost kljunaste flavte v sežansko glasbeno šolo. Pri tem je dejala, da je kljunasta oz. blok flavta prisotna v slovenskih glasbenih šolah že od vsega začetka. Pomemben premik pa je bilo šolsko leto 2002/03 s preoblikovanjem programov in ko je bil program poučevanja kljunaste flavte razširjen na 6 let z možnostjo pouka na srednji šoli. Žal pa je kljunasta flavta uporabljena predvsem za začetnike in po njej ne segajo starejši glasbeniki z razliko od nekaterih drugih zahodnih držav, kjer igrajo ta instrument tudi starejši ljudje. Zanimivo je tudi igranje tovrstnega inštrumenta v komornih skupinah, zato glasbeni pedagogi menijo, da bi to zkoristiti tudi pri pouku kljunaste flavte v glasbenih šolah. V programu so na večeru v Sežani predstavili nekaj skladb dveh sodobnikov Primoža Trubarja - letos slavimo 500-letnico njegovega rojstva - in enega največjih slovenskih skladateljev vseh ča sov Ja co bu sa Gal lu sa. Pa hor je prikazal vlogo kljunaste flavte kot in-štru men ta sko zi zgo do vi no re ne san se in baroka do današnjih dni. »Kljunasta flavta je najbolj razširjen in dostopen inštrument (tudi njena cena je primerna). S tem bi rad opogumil starše, katerim so rekli, da njihovi otroci niso za glasbo. Človek se lahko v vseh starostnih obdobjih odloča za učenje kljunaste flavte. Štiriglasne skladbe za kljunaste flavte so zapisane tudi v priročniku, ki je posvečen Gallusu in ga je uredila Irena Pahor, izšel pa je pri založbi Mladika,« je poudaril Pahor. Na srečanju, ki je bilo namenjeno glasbenim peda- v nedeljo V Kopru srečanje starodobnikov KOPER - Društvo ljubiteljev sta ro dob nih vo zil in plo vil Ad ria Classic iz Kopra organizira v nedeljo že tradicionalno srečanje ob otvoritvi sezone, raznih srečanj in relijev starodobnikov, ki se tudi letos obetajo v zelo velikem številu v organizaciji številnih slovenskih kot tudi tujih društev sta-rodobnih vozil. Udeleženci se bodo zbrali pred prenovljenim lokalom City burger v Kopru med 9. in 10.uro, kjer bo tudi malica, nakar bo sledil start vozil. Pot jih bo vo di la mi mo Ko pra, Vanganela do Marezig, kjer bo kraj ši pos ta nek in ogled mo tor -nih koles in drugih vozil. Po postanku nadaljujejo vožnjo proti Abi tan tom z dalj šim pos ta nek s prigrizkom in ogledom znamenite istrske vasice. Srečanje bodo zaključili s kosilom in družabnim srečanjem z zabavo in raznimi igrami v ribogojnici Bobri. (O.K.) Prisotnim je zaigrala skupina učenck Glasbene šole iz Nove Gorice iz razreda prof. Irene Pahor, na flavto pa je zaigral tudi prof. Miloš Pahor o. knez dutovlje - Ocenili 34 vzorcev vin Terani potrdili visoko kakovost gogom, gojencem, staršem in vsem ljubiteljem glasbe, so odprli tudi razstavo knjig o glasbi na splošno, glasbi v Sloveniji in glasbeni vzgoji, med katerimi je tudi predstavljeni priročnik. Ravnateljica sežanske Kosovelove knjižnice Nadja Mislej Božič pa je zaključila z željo, da bodo še organizirali po dob ne do god ke, na ka te re bo do povabili tudi preostalo občinstvo. Olga Knez DUTOVLJE - Turistično društvo Kras in Krajevna skupnost Dutovlje sta v sodelovanju z Društvom vinogradnikov in vinarjev Krasa ter sežansko Kmetijsko svetovalno službo novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda v začetku aprila pripravila prvo lokalno ocenjevanje vin v krajevni skupnosti. Tokrat je petčlanska strokovna vinska komisija pod vodstvom Mirjane Košuta iz Kmetijsko gozdarskega zavoda iz Nove Gorice ocenila 34 vzorcev vin, od katerih je bilo kar 30 vzorcev rdečih vin, pretežno teranov. Prisotne sta pozdravila in podelila diplome najboljšim predsednik TD Kras Branko Kjuder in vinska strokovnjakinja sežanske KSS Majda Brdnik. Poudarila sta, da dobri rezultati pričajo na to, da so se že priznanim vinogradnikom pridružili mladi, prav tako strokovno podkovani in izučeni. Terani so bili izjemno kakovostni. Ugotovili so zelo malo napak, le trij e vzorci so imeli nečist vonj, oksi-dacijo in cik. Sicer pa je kar dve tretjini vzorcev izpolnjevalo organoleptične pogoje (oceno 16,1 in več), kar je pogoj, da vino, pridelano na Krasu, nosi ime teran. Med rdečimi vini je zmagal Ivan Ukmar (Dutovlje) pred Bojanom Rade-šičem (Skopo), ki bo v poletnem času odprl kmečki turizem in Primožem Štoko (Krajna vas). Zaradi malega števila vzorcev pri belih vinih so podelili le eno nagrado, ki jo je prejel Pavel Gomezel (Dutovlje). Seveda pa se Dutovci pripravljajo na osrednji dogodek, letos že 38. tradicionalni Praznik terana in pršuta, ki bo potekal sredi avgusta v senci borovcev v Dutovljah. Ob osrednjem dogodku po-vorke okrašenih kraških vozov organizatorji pripravljajo tudi številnih spremljajoče dogodke kot so izbor kraljice terana (lanskoletna kraljica je namreč Jasmina Macarol iz Križa) in izdajo posebne knjige, posvečeno omenjenemu prazniku s tradicijo. Seveda pa je v Dutovljah aktivno tudi TD, ki organizira številne aktivnosti. Tako bodo označili pešpot, ob dnevu zemlje očistili divja odlagališča, v maju pa izpeljali kmečke igre, košarkarski turnir za mlade in kolesarjenje. (O.K.) Jutri po TV Koper Primorski mozaik KOPER - V jutrišnji oddaji Primorski mozaik (TV Koper ob 18. uri) bodo gostili ravnateljico Vzgojnega zavoda Planina. Je edina specializirana institucija v Sloveniji, ki obravnava otroke in mladostnike s čustvenimi, vedenjskimi in psihiatričnimi motnjami. Pripravljajo humanitarni koncert, katerega izkupiček bodo namenili sodobni ureditvi zavoda. S sliko in besedo bodo odšli 100 let nazaj v začetke idrijske realke, predstavili načrte družbe Turizem Kras ob 190 letnici odkritja notranjih delov Postojnske jame in opozorili na zanimiv adrenalinski dogodek na Soči konec tedna. Jutri v Librisu predstavitev knjige Vampir KOPER - V knjigarni Libris v Kopru nadaljujejo z aprilskimi literarnimi srečanji. Tokrat bodo jutri ob 19. uri na svoj račun prišli vsi, ki jih zanimajo napete zgodbe. V goste so povabili hrvaškega pisatelja Borisa Perica, ki bo predstavil svojo knjigo Vampir. Osrednji motiv fabule je zgodba o najstarejšem in najbolj znanem vampirju iz Istre Juriju Grandi, ki naj bi po legendi (v Slavi vojvodine Kranjske jo omenja tudi Janez Vajkard Valvazor) tam živel v drugi polovici 17. stoletja. Pogovor z avtorjem in prevajalcem Iztokom Osojnikom bo vodil Goran Č. Potočnik. Obiskovalce pa bodo počastili tudi z vampirskim napitkom. (O.K.) Konjeniški vikendi v Lipici LIPICA- Vsak vikend v letošnjem aprilu so v Lipici na sporedu konjeniške prireditve, ki jih organizira Kobilarna Lipica. Od 18. do 20. aprila bo Pokal Al-pe-Adria v dresurnem jahanju, zadnji vikend v aprilu (26. in 27. aprila) pa pripravljajo vikend konjev in tradicije. Prikazali bodo namreč tradicijo lova na lisico brez lisice, tradicijo sokolarstva, sledila bo posebna predstava lipiške šole jahanja. (O.K.) Okrogla miza o prazniku terana in pršuta DUTOVLJE-Turistično društvo Kras iz Dutovelj organizira v soboto ob 18 uri na šoli Memory v Dutovljah okroglo mizo na temo Praznik terana in pršuta - naredimo več. Cilj okrogle mize je zastaviti program prireditve širše in mu vdahniti novo kvaliteto ter ga z različnimi manjšimi prireditvami na Krasu približati vsem tistim krajem, kjer imajo ljudje ideje in programe, ki bi praznovanje obogatili in polepšali. Na okroglo mizo so organizatorji povabili: župane občin Sežana, Komen, Miren - Kostanjevica, Divača in Hrpel-je Kozina ter župana Repentabra in Zgonika. (O.K.) tržaški partizanski pevski zbor pinko tomažič - Aprila in maja Vrsta koncertov po Primorski Na raznih proslavah in praznikih - Prvi nastop bo v nedeljo pri Sv. Ivanu, prihodnji teden tudi v Škofji loki, Piranu, Trstu TRST - Po mlad ni me se ci so tra -dicionalno tudi meseci spominskih proslav in svečanosti, saj obeležujejo Pri mor ke in Pri mor ci vrs to po memb -nih praznikov. Tako je 25. april v Italiji praznik osvoboditve izpod nacifašiz-ma, 27. aprila praznujejo v Sloveniji dan upora proti okupatorju, 1. maj pa je v obeh državah mednarodni praznik dela. To so tudi najbolj »vroči« tedni v koncertni sezoni Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, katerega čaka vrsta nastopov. Prvi bo na sporedu že v nedeljo pred Narodnim domom pri Svetem Ivanu (Trst), kjer bosta SKD Škamperle in krajevni odbor za počastitev padlih priredila spominsko svečanost (ob 11. uri). V sredo, 23. aprila, bo zbor nastopil v Škofji loki (ob 19.uri), dan kasneje v Piranu (prav tako ob 19. uri). Dan osvoboditve bo TPPZ proslavil z dopoldanskim koncertom v tržaški Rižarni, 1. maj pa s tradicionalnim popoldanskim koncertom na borjaču Prosvetnega doma na Op-činah. (pd) Pevke, pevce in člane orkestra čaka v prihodnjih dneh vrsta nastopov kroma / ALPE-JADRAN Četrtek, 17. aprila 2008 29 šolstvo - V organizaciji avtonomne pokrajine Južne Tirolske v Brixnu m ■ v • fvf ■ v ■ Na srečanju manjsmskih sol tudi dijaki Trinka in Kosovela Prihodnje leto bi lahko srečanje MINALPS organizirali v Furlaniji-Julijski krajini Na posnetku učenci proseške šole in njihovi vrstniki iz šole La Villa (Badia) koroška - Slovenska manjšina ZKP od Avstrije zahteva uresničitev državne pogodbe Peter Kuchar potrjen za predsednika Zveze koroških partizanov Peter Kuchar (desno) na pohodu v spomin na padle partizane pod Arihovo lukan projekt Teritorij 1995 o pokolu v Srebrenici LJUBLJANA - V okviru projekta Teritorij 1995 je v soboto v Mestnem muzeju Ljubljana ambasador evropskega leta medkulturnega dialoga 2008 Marko Peljhan pripravil predavanje o knjigi dokumentov in pričevanj iz Srebrenice avtorja Hasana Nuhanoviča z naslovom Pod zastavo Združenih narodov: Mednarodna skupnost in genocid v Srebrenici. Njegov cilj je, da z obširnim dokaznim materialom opozori na dejstvo, da je bil genocid v Srebrenici posledica načrtovane vojaške taktike, za katero morajo storilci prevzeti polno odgovornost. Avtor knjige Hasan Nuhanovič je bil priča genocida v Srebrenici julija leta 1995, v katerem so srbske sile po zavzetju te enklave pod zaščito ZN ubile 8000 Bošnjakov. V enklavi je živel od leta 1992 in delal kot prevajalec nizozemskega kontingenta sil ZN. Knjiga je sicer izšla že leta 2005 v zbirki Koda Študentske založbe. BRIXEN - V organizaciji avtonomne dežele Južne Tirolske je v Brixnu (Bressanone) od 1. do 3. aprila potekalo kulturno-športno srečanje MINALPS, ki so se ga udeležile manjšinske šole v Italiji. Slovenske šole v Italiji sta zastopali dve sku pi ni dru go šol cev go riš ke srednje šole Ivan Trin ko ter pro seš ke ga oddelka srednje šole Srečko Kosovel. Šoli sta bili izbrani na osnovi koordinacije uradov za šport pri odgovarjajočih pokrajinskih šolskih uradih. Srečanja v Brixnu se je skupno udeležilo 17 skupin, med njimi pa jih je kar polovica zastopala tamkajšnjo ladinsko manjšino. Dober mesec pred srečanjem sta naši dve šoli vzpostavili stike z učenci krajevnih šol z do pi sovanjem, na sa mem srečanju pa so učenci imeli priložnost, da pisno izoblikovane vezi še utrdijo. Gostujoče skupine so bile nastanjene v znanem hotelu Grüner Baum v sa mem sre diš ču Brixna. Pr -ve ga dne zve čer je bi la v mest ni šport ni pala či na pro gra mu pred-sta vitev vseh sku pin, ki se je zavle -kla pre cej pozno v noč. Naslednje -ga dne so se vsi poda li na smu čiš -ča Plan de Gral ba (Do li na Gar de -na), kjer so se zjutraj lahko odločili za raz lič ne ob li ke rekre a ci je na sne gu ali le du. Tako so se ne kateri odločili za smučanje, drugi za sankanje, imeli pa so tudi možnost drsanja na ledu in sprehoda s kr-pljami. Popold ne pa so se v me ša nih sku pi nah vsi ude le žili iger na sne -gu. Zvečer je bil v hotelu nenapovedan sprejem organizatorjev, katerega se je ude le žil tudi naš de žel ni šolski ravnatelj Panetta, ki je prisotnim dal raz umeti, da bi lah ko v pri -hodnjem letu priredili podobno srečanje nekje v naši deželi. Na sprejemu je goriško pokrajino zastopala dr. Pavattijeva, tržaško pa prof. Mari. Razgibani dan se je v ritmu priljubljenih hitov zaključil seveda v disku. Naslednjega dne zjutraj je bilo vstajanje upočasnjeno, žal pa je bilo srečanja v bistvu konec. Ob po-vratku so ne katere sku pi ne izko ris -ti le pri lož nost za ogled ne katerih zani mi vos ti. Zelo posre čen in poučen je iz tega vidi ka bil ogled bo-censkega muzeja Ötzi. Otroci iz treh dežel bodo skupaj praznovali Evropski dan CELOVEC - Letošnji Evropski dan (9. maja) bo Koroška praznovala na tromeji v občini Pod-klošter. Pod trijezičnim geslom "...friedlich vereint! ...uniti in pace! ...v slogi združeni!" bo na sporedu kar 15 prireditev na petih različnih prizoriščih. Med drugim bodo otroci iz Pod-kloštra, Kranjske Gore in Trbiža pri gorski postaji na tromeji spustili balone s pripetimi željami za skupno Evropo, na Korenskem sedlu pa bodo razstavljeni umetnostni objekti z napisi v treh jezikih. V sklopu praznovanj evropskega dneva pa bo občina Podklošter podpisala tudi listino o sodelovanju s partnerskima občinama Mežica in Črna na (slovenskem) Koroškem. (I.L.) 53.000 obiskovalcev na sejmu Prosti čas 2008 CELOVEC Sejem za prosti čas in turizem »Freizeit 2008« na celovškem sejmišču je bil popoln uspeh. Štiridnevno prireditev, ki se je končala preteklo nedeljo, je obiskalo kar 53.000 ljudi oziroma šest odstotkov več kot leta 2007. Kar 98 odstotkov vprašanih je podelilo sejmu, na katerem so bile s svojo ponudbo močno zastopane tudi sosednje regije na čelu s Slovenijo in Fur-lanijo-Julijsko krajino, oceno »prav dobro« oz. »dobro«. Po nadvse pozitivnih odmevih na temo »pohodniški turizem« celovška sejemska družba sedaj napoveduje celo samostojen sejem s tega področja. (I.L.). Na Evropski razstavi 2009 pričakujejo 300.000 obiskovalcev CELOVEC - 26. aprila 2009, torej čez dobro leto dni, bodo na Koroškem, v samostanu v Šen-tpavlu v Labotski dolini in v Pli-berku, odprli Evropsko razstavo. Organizatorji pričakujejo nad 300.000 obiskovalcev, so poudarili organizatorji, ko so minuli teden predstavili podrobnosti te velike mednarodne prireditve. V samostanu v Šentpavlu bodo med drugim na ogled literarne znamenitosti iz 4. do 18. stoletja, ki si jih je sicer mogoče ogledati le v Vatikanu, v Pliberku, v galeriji Wernerja Berga, pa bo svoja dela razstavljalo 60 umetnikov 20. stoletja. (I.L.) CELOVEC - Zveza koroških partizanov (ZKP) je konec preteklega tedna na rednem občnem zboru v kulturnem domu SPD »Danica« v Šentprimo-žu v Podjuni vnovič potrdila na čelu zveze Petra Kucharja. Hkrati je pomladila svoj odbor, saj je pomladitev odbora narekovalo dejstvo, da bi ZKP spričo razumljivega pešanja moči funkcionarjev, ki so dosegli določeno starost, lahko bila tudi v bodoče kos številnim nalogam. V razpravi so udeleženci občnega zbora predvsem obžalovali, da republika Avstrija kljub partizanskemu prispevku k osvoboditvi, na katerega se je še posebej sklicevala pri pogajanjih o Avstrijski državni pogodbi (ADP), še vedno ni izpolnila njenega sedmega člena. Vnovič potrjeni predsednik Kuchar je v zve zi s tem pove dal sle de če: »Av -strija mora končno izpolniti svoje obveze do koroških Slovencev, ki so s svojim uporom nedvoumno dali svoj prispevek, da je Avstrija prišla do državne pogodbe!« Kuchar je še opo zo ril, da Zve za koroških partizanov in prijateljev anti-fašizma izvaja vsakoletno serijo spominskih prireditev, oskrbovanje grobišč in spomenikov padlim borcem za svobodo, predvsem pa tudi Peršmanov muzej in prizadevanja za odškodnino bivšim bor cem za svo bodo in žrtvam an -tifašizma med koroškimi Slovenci. (I.L.) koroška - Prejšnji konec tedna V znamenju dveh romanj Na pohodu Čez štiri gore letos sodelovalo približno pet tisoč romarjev z vseh koncev Koroške CELOVEC - Življenje na Koroškem sta prejš nji ko nec ted na zazna -movala dva ustaljena romarska pohoda. Kot običajno je največjo pozornost pritegnil tako imenovani »Tek čez šti ri go re«, ki se je začel v no či na petek opolnoči na Štalenski gori pri Celovcu in se je po 52 kilometrih dolgem poho du in osem naj stih urah ho -je končal nekaj pred šest o uro popoldne v soboto blizu Šentvida ob Gli ni. Tudi romanje »Treh žebljev se je prav tako začelo v no či na petek opol -noči s štartom na Lisni gori v Podjuni. Podjunsko »Romanje na tri gore« je dolgo 32 kilometrov in vodi preko Svetega mesta v Božji grob pri Pliber-ku, kjer je pli ber ški de kan Ivan Olip daroval zaključno mašo. Romanja pri Celovcu se je tudi letos udeležilo nad 5000 (!) romarjev iz vseh koncev Koroške, podjunske-ga romarskega pohoda, ki je bolj krajevnega značaja, pa nekaj sto romarjev. (I.L.) Na tradicionalnem pohodu Čez štiri gore je tudi letos sodelovalo več tisoč romarjev lukan 30 Četrtek, 17. aprila 2008 piran - Odprtje v petek ob 19. uri Razstava Viktorja Birse ob 100-letnici rojstva Razstava v piranski Galeriji Hermana Pečariča je skromen po-klon Viktorju Birsi (1908 - 2002), umetniku, ki je s svojim bogatim ustvarjalnim opusom nedvomno zapustil vidne sledove v prostoru, iz katerega je izhajal in v katerem je preživel večji del svojega življenja, v prostoru, na katerega je bila vezana generacija slovenskih umetnikov, ki so z različnimi in samosvojimi likovnimi pristopi svojo ustvarjalnost podredili značaju in duhu kraja. Njegov genius loci sta Kras, kjer se je rodil, in Slovenska Istra, kamor se je preselil po drugi svetovni vojni. V tem obdobju se je intenzivno, z vso predanostjo posvetil slikanju in se prav z likovnimi deli iz tega obdobja uveljavil v stroki in še posebej med ljubitelji umetnosti kot krajinar značilnega primorskega in kraškega pejsaža, kot »poslednji impresionist«, kakor je samega sebe najraje poimenoval, ki je ustvarjal neobremenjeno, izoliran od vseh umetniških tokov in dogajanj v 20. stoletju. S sli kami iz tega »im pre si o -nističnega obdobja krajinske intime« je umetnik tudi dokončno osvojil široko publiko, ki je vzljubi la nje go vo pre pro sto in odkri to slikarsko pripoved. Panoramski pogledi so motivno preproste podobe okoliške pokrajine, s katero se umet nik soo ča v svo jem bi vanju. Statični, večkrat ponavljajoči se in reinterpretirani izseki so na videz podrejeni le ci klič ne mu spreminjanju narave in njenemu doslednemu opevanju. Izpostavljeni posa mez ni ele men ti me di teran -ske vegetacije postopoma izginjajo v daljavo in nam odpirajo pogled v širino horizonta. Slikarjevo oko beleži stanje in notranjo nujo lastne intimne pripovedi. Nje-go ve sli ke su ve renih potez zrcali -jo značilno sproščeno atmosfero me di teran ske ga pro sto ra in spo -kojno odslikavajo svet, ki ga obdaja in intimno doživlja kot svojega. Brez eksperimentiranja in ra di kal nih pre ob ra tov zasle di mo v umet ni ko vi bogati li kov ni us -tvarjalnosti postopne vsebinske in formalne premike. Ob redko izbranih motivih tihožitja in ženskega akta prevladujejo predvsem v njegovem najplodnejšem obdobju značilne kraške in morske ve du te meh ke ga in všečne ga rea -lis tič ne ga ko lo rita, kjer z igrivost -jo svetlo be in sen ce pri čara sko -raj idi lič no podo bo sve ta. Raz po-loženjski in kompozicijsko dovršeni pejsaži značilnih skladnih ze-melj skih barv v teh ni ki olja na platnu izražajo avtorjev čustveni odnos do narave. V želji, da z brezčasnimi likovnimi zapisi po-uda ri nje no več nost in ne okr nje -nost, pa je čuti ti osebno me lan ho -lijo in minljivost. V nekakšnem zatišju le slutimo prisotnost člo-ve ka in nje go ve sle do ve. Razstava bo na ogled do 15. maja 2008. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče J. P. B. Moliere: »Namišljeni bolnik« / danes, 15. aprila, ob 11.00 abonma ba-rakuda, v četrtek, 17. aprila, ob 19.30 red K z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok, v petek, 18. aprila, ob 20.30 red F, v soboto, 19. aprila, ob 20.30 red T z italijanskimi nadnapisi. Marko Sosič: »Tubotubatubetubitu« / v mali dvorani v torek, 22. aprila, ob 9.00, abonma zlata ribica. Pesniški večer z Markom Pogačnikom / vodi Martina Kafol, v torek, 29. aprila, ob 20.30 v foyerju balkona. Gledališče Rossetti Hermann Broch: »Invetato di sana pian-ta« / režija Luca Ronconi, v produkciji gledališča Piccolo Teatro di Milano - Teatro d'Europa. Premiera v sredo, 20.30 ob 20.30, v četrtek, 24. aprila, ob 16.00, od četrtka, 24., do sobote, 26. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 27. aprila, ob 16.00. La Contrada William Arthur Rose: »Indovina chi viene a cena?« / v režiji Particka Rossija Ga-staldija, igrata Gianfranco D'Angelo in Ivana Monti. Danes, 15 aprila, ob 16.30, od jutri, 16., do sobote, 19. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. aprila, ob 16.30. Gledališče Miela Paolo Rossi: »Ubu re d'Italia« / v sklopu niza komičnih predstav »Non c'è niente da ridere«. V torek, 22., v sredo, 23., in v četrtek, 24. aprila, ob 21.00. GORICA Kutlruni dom V petek, 18. aprila, ob 20.30 / gledališka predstava »Don Chiscotte, un so-gno«. Nastopa Gruppo Teatrale Sipa-rio iz Fagagne. V ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30 / v okviru niza »Komigo 2008« nastop Borisa Kobala z igro »Kdo vam je to delu?«. VIDEM Teatro Palamostre Emma Dante: »Cani di bancata« / produkcija: Centro di Ricerca per il Teatro v sodelovanju s Palermo Teatro Festival. V petek, 18. aprila, ob 21.00. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V petek, 25. aprila, ob 20.00 / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. SEŽANA Kosovelov dom V soboto, 19. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Jutri, 16. aprila, ob 20.30 / Alan Ayck-bourn: »Skriti strahovi na javnih krajih«. V četrtek, 17. aprila, ob 17.00 in 20.00/ Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija Vito Taufer. V soboto, 19. aprila, ob 20.30 / Rado-slav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. V nedeljo, 20. aprila, ob 18.00 / Alan Ayckbourn: »Skriti strahovi na javnih krajih«. V četrtek, 24., in v petek, 25 aprila, ob 20.30 / brata Presnjakov: »V vlogi žrtve«. V soboto, 26. aprila, ob 20.30 / Alan Ayckbourn: »Skriti strahovi na javnih krajih«. V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija Vito Taufer. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 15. aprila, ob 19.00 in v sredo, 16. aprila, ob 19.30 / Vladimir Bartol: »Alamut«. V četrtek, 17. aprila, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Helibronna ali Preizkus z ognjem«. V petek, 18. aprila, ob 19.30 / Andrej Nieng: »Osvajalec«. V soboto, 19. aprila, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Danes, 15. aprila, ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V četrtek, 17. aprila, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V petek, 18. aprila, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V soboto, 19. aprila, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 15. aprila, ob 19.30 / Anton Pa-vlovič Čehov: »Tri sestre«. Jutri, 16., in v četrtek, 17. aprila, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V petek, 18. aprila, ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V soboto, 19. aprila, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. PRIREDITVE Mala scena MGL Danes, 15. aprila, ob 20.00 / James Pri- deaux: »Gospodinja«. Jutri, 16. aprila, ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V četrtek, 17. aprila, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 18. aprila, ob 20.00 / avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. V soboto, 19. aprila, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče Do jutri, 16. aprila, ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«. V četrtek, 17. aprila, ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija Gašper Tič. V petek, 18. aprila, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«. Od četrtka, 24., do sobote, 26. aprila, ob 19.30 / L. Prenner / D. Spasic: »Kdo je umoril Anico :?«. Mladinsko gledališče V soboto, 19. aprila, ob 17. uri / Kajetan Kovič: »Mucek Muri«. Igra za otroke. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Kurt Weill: »I sette peccati capitali« in Leonard Bernstein: »Trouble in Tahiti« / do petka, 18. aprila, ob 20.30 ter v soboto, 19. aprila, ob 17.00. Gledališče Rossetti »Hubbart Street Dance Chicago« / umetniški vodja jim Vincent, koreografija: Jiri Kylian, Nacho Duato, Daniel Ezra-low, Twyla Tharp. V soboto, 19. aprila, ob 20.30 in v nedeljo, 20. aprila, ob 16.00. V ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30 / v okviru sezone Koncertnega društva nastopa Quadro Janas & Tripla Concordia. GORICA Kulturni dom Danes, 15. aprila, ob 21.00 / koncert skupine David Benson Project (GO). VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Koncert Tria Modigliani / Angelo Pe-picelli, klavir; Mauro Loguercio, violina; Francesco Pepicelli, violončelo. V ponedeljek, 21. aprila, ob 20.45 Ludwig Van Beethoven; v sredo, 23. aprila, ob 20.45 Johannes Brahms; v četrtek, 24. aprila, ob 20.45 Arnold Schoenberg. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V petek, 18. aprila, ob 20.00 / koncert klasične glasbe: solo nastop Maksima Mrvice (klavir). V sredo, 23. aprila, ob 20.30 / nastop skupine Dej še'n litro. V četrtek, 24. aprila, ob 19.00 / koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 / jazz koncert skupine Tim Berne & Science Friction. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 21. aprila, ob 20.15 / koncert Komornega orkestra Talich iz Češke; dirigent Jan Talich, solistka Helena Jirikovska, violina. POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 24. aprila, ob 20.30 / v okviru Postojna blues festivala koncert Little Pigeon's ForHill Blues (HR). LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 15. aprila, ob 20.30 v Klubu CD nastopa Drago Ivanuša. Jutri, 16. aprila, ob 20.00 / v Gallusovi dvorani koncert Avstralskega komornega orkestra. Dirigent: Richard Tognetti; solista: Mark Padmore, tenor, Richard Tognetti, violina. V četrtek, 17., in v petek, 18. aprila, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Madžarska nacionalna filharmonija. Dirigent: Zoltan Kocsis. V soboto, 19. aprila, ob 19.30 / Gallusova dvorana: Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, dirigent Rene Gulikers, solista Teo Kovačevic, pozavna in Simon Klavžar, marimba. V torek, 22. aprila, ob 20.30 / v Klubu CD nastopa Badi Assad (Sao Paulo, Brazilija), glas, kitara. Mediapark Cvetličarna V četrtek, 19. aprila , ob 21.00 / koncert skupine Riblja čorba. V četrtek, 24. aprila, ob 21.00 / koncert skupine Chris Jagger's Atcha z gostom Mojom Handom. _AVSTRIJA_ DUNAJ Slovenski kulturni center Korotan V četrtek, 17. aprila, ob 19.00 / koncert kitarista Janeza Gregoriča. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: na ogled je razstava R. Škočirja »Moji srčni kraljici«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Settecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. Palača Costanzi: še danes, 15. aprila, bo na ogled razstava »Sodobna arhitektura. Trst-Bologna-Kobenhavn-Ljubljana«. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Gallerija Cartesius do 22. aprila bo na ogled razstava o Avgustu Černigoju. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V Bambičevi galeriji (Proseška ul. 131) je do 19. aprila na ogled razstava Manuele Frisone - Poti srca. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter ob sobotah od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Z večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. NABREŽINA V dvorani Iga Grudna bodo do 18. maja na ogled slike Klavdija Palčiča. Urnik: ob sobotah, od 17. do 19. ure, ob nedeljah, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kavarni Gruden so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Laurenti. Urnik kavarne, ob sredah zaprto. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni, razstavlja pod naslovom »Moji srčni kraljici« likovnik Rudi Skočir. Kulturni center Lojze Bratuž: jutri, 16. aprila, bo ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Razstava bo na ogled do 30. aprila z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ali po domeni. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Palazzetto Veneto / do 1. maja bo na ogled razstava »Le cartoline racconta-no - Il cantiere 1908-2008«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Občinska galerija umetnosti / še danes, 15. junija, bosta na ogled razstavi »Vito Timmel. Il Teatro di Panzano« in »Tranquillo Marangoni. Un artista in cantiere«. Urnik: od 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. Občinska dvorana Antiche Mura / do 17. aprila je na ogled razstava »Im-pronte d'acqua. Trasformazione del territorio ed uso delle acque«. Urnik: od 16. do 19. ure. -/ ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Herman Pečarič / v petek, 18. aprila, ob 19. uri bo odprtje razstave ob 100-letnici rojstva slikarja Viktorja Birse. Razstava bo na ogled do 15. maja. KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Miljenka Licu-la, letošnjega Prešernovega nagrajenca. V Mestni galeriji Nova Gorica na trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava »data collision«. Razstavljajo Hans H. Diebner in Sven Sahle, Florian Grond, Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič, BridA; do 30. aprila od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. aprila 2008 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2007: Mladi Kraški Muzikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 11.00 11.25 12.00 13.30 14.10 14.45 15.50 16.15 16.45 17.00 17.10 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.10 23.15 0.50 Nan.: Baldini e Simoni Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giura-to) Aktualno: Occhio alla spesa Dnevnik in vremenska napoved Variete: La prova del cuoco Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Storie Nan.: Incantesimo (i. E. Sylos Labini) Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Aktualno: Parlament Dnevnik in vremenska napoved Volitve 2008 Aktualno: La vita in diretta Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nad.: Ho sposato uno sbirro (It., '06, i. F. Insinna, L. Corna, 1. del) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi B. Ve-spa) Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.15 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 6.30 Dok.: Panama un filo di terra tra due oceani 7.00 Variete: Random (risanke) 9.45 Aktualno: Cult book 10.00 13.30 Dnevnik - Punto.it - O volitvah 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik, Costume e societa in Salute 14.00 Variete: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 19.50 Resničnostni šov: X Factor 18.05 Dnevnik- kratke vesti, športne vesti, vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: swnow dogs - 8 cani sottoze-ro (kom., ZDA, '02, i. C. Gooding Jr) 22.35 Nočni dnevnik 22.45 Aktualno: Punto di vista 23.00 Film: La nave fantasma (fant., ZDA, '02, i. G. Byrne) Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 - Volitve 2008 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Punto donna 13.00 Aktualno: Speciale Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 16.35 Variete: Melevisione 17.00 Dok.: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.00 23.25 Aktualno: Volitve 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.50 Aktualno: Primo piano 1.10 Aktualno: Gargantua 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: Diario famiglia, con gli occhi dei figli - Un fratello a sorpresa 6.10 Nan.: Kojak 6.45 Tv prodaja: Mediashopping 7.15 Nan.: Magnum P.I. 8.15 Dnevnik - Pregled tiska 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Bianca 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.00 Nan.: Sentieri 16.20 A mezzanotte va la ronda del pia-cere (kom., It., '75, i. C. Cardinale) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik - prometne informacije, vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Resničnostni šov: Stranamore (vodi E. Folliero) 0.05 Film: Il comune senso del pudore (kom., It., '76, r.-i. A. Sordi, i. C. Ponzoni) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik - Mattina 8.50 Aktualno: Mattino cinque (vodi Barbara D'Urso in Claudio Brac-chino) 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.35 Aktualno: Secondo voi 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 16.50, 18.05 Resničnostni šov: Grande Fratello 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni šov: Amici 17.05 Nan.: Una mamma per amica 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Resničnostni šov: Grande Fratello (vodi A. Marcuzzi) 0.00 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) O Italia 1 6.35 9.05 10.00 10.30 11.00 11.25 12.15 12.25 15.00 15.55 16.50 18.30 19.00 19.40 20.05 20.30 21.10 22.10 23.45 0.45 13.40, 17.15 Risanke Nan.: Happy Days Nan.: Dharma & Greg Nan.: Hope & Faith Nad.: Prima o poi divorzio! Nan.: Will & Grace Aktualno: Secondo voi Dnevnik in vremenska napoved/Studio sport Nan.: The O.C. Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel Nan.: Lizzie McGuire Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La vita secondo Jim Risanke: I Simpson Risanke: Futurama Kviz: La ruota della fortuna Nan.: XXX (akc., ZDA, '02, r. Rob Cohen, i. Vin Diesel) Dnevnik in vremenska napoved Film: The Chronicles of Riddick (fant., ZDA, '04, r. D. Twohy, i. V. Diesel) Dnevnik in vremenska napoved/Športne vesti ^ Tele 4 7.00 7.15 8.00 8.10 8.50 9.00 9.30 10.35 11.05 12.35 13.35 14.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 17.00 Risanke 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Pregled tiska A tu per tu - pisma Don Mazziju Aktualno: L'eta non conta Formato famiglia Nan.: The flying doctors 15.00 Klasična glasba Aktualno: Automobilissima.com Aktualno: ...dopo il TG - Nel bau-le dei tempi Aktualno: La tv delle liberta 15.40 Dokumentarec o naravi 18.45 Aktualno: Obiettivo fisco 19.10 Aktualno: Domande a Riccardo Illy 19.55 Športne vesti 20.05 23.35 Speciale Fest 2008 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: In coda al Tg 22.25 Expo 22.45 Alla scoperta dell'Universita di Trieste 23.00 Vremenska napoved in nočni dnevnik 23.55 Košarka: Snaidero Udine - Lotto-matica Roma LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.10 23.35 0.00 1.10 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Le vite degli altri Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: L'ultima caccia (kavb., ZDA, '56, i. R. Taylor, L. Nolan) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik 1.35 Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni šov: S.O.S. Tata Nan.: Doctor*ology Variete: Speciale Chiambretti Variete: Markette - Tutto fa brodo in tv Dnevnik Jr Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 Na potep po spominu 9.15 Lutkovna nanizanka 9.35 Lutkovna igrana nan. 9.50 Sejalci besed: Ivan Cankar 10.10 Zgodbe iz školjke 10.40 Sprehodi v naravo 11.00 Francoska dok. serija 11.55 Večerni gost: Aleš Hauc (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Vroči stol (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 16.20 Ris. nanizanka 16.05 18.40 Risanke 16.10 Poučno razvedrilna oddaja: Ali me poznaš? 16.30 Knjiga mene briga: Friedrich Dürrenmatt - Fiziki (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Tv pogled 17.35 0.10 Dok.: Gozdovi Slovenije 18.00 Z glavo na zabavo 18.30 Žrebanje astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Kviz: Piramida 21.00 Tv dnevnik: Dosje 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Gozdovi Slovenije (pon.) 23.50 50 let televizije: Tv dnevnik 15.4.1990 0.35 Film: Mrtvec {p Slovenija 2 6.30 9.00, 1.05 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 10.00 NLP s Tjašo Železnik in Klemnom Slakonjo (pon.) 13.10 Dober dan, Koroška (pon.) 13.40 City folk (pon.) 14.10 Oddaja o modi: Bleščica (pon.) 15.10 Studio city (pon.) 16.10 50 let televizije (Tv dnevnik 15.4.1990) 16.30 Prisluhnimo tišini (pon.) 17.00 Oddaja Tv Maribor: Glasnik 17.25 Mostovi - Hidak: Potepanja - Ba- rangolasok 18.00 Dnevnik Tv Maribor - Slovenija Danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 V duhu glasbenega in plesnega izročila 19.25 Dok.: Slovenska ljudska glasbila in godci: Oprekelj 20.00 Glasba: Svet opere 20.25 Globus 21.00 Dok. film: Dediščina Evrope 22.45 Film: Semenj ničevnosti (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Mladinska oddaja: Fanzine 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.25 Artevisione - kulturni magazin 16.55 Aktualno: Meridiani 18.00 Med valovi (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 0.05 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Slovenski magazin 20.00 Srečanje z... 20.30 Avtomobilizem 20.45 Nautilus 21.15 Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Biker Explorer 22.45 26. mednarodni pokal v plesih 23.35 Istra in ... 0.20 Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 11.00 23.30 Videostrani 16.30 Rokomet: Ajdovščina - Sežana 18.00 Mladi @ - a + e 18.40 19.55 Epp 18.45 Spoznajmo jih (pon.) 19.40 Kulturni utrinek 20.30 Pod drobnogledom: Minister za pravosodje 21.30 Fair play: Portret bivšega hokejista Aleša Mušiča 22.00 Asova gibanica 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 He-vreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Marjan Tomšič - Oštrigeca (10. nad.); 10.40 R'N'B; 11.00 Studio D; 11.15 Brezmejne skice; 12.00 Tema tedna; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Vsaka vas ima svoj glas; 18.40 Etno glasba; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35Za-ključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Pogovor z ekologom; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kinospored; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dne- SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 15. aprila 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan lü sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona VREMENSKA SLIKA 1000 1010 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Ob prehodu atlantske fronte bo popoldne nad severnim Jadranom nastalo ciklonsko območje. Jutri se bo v višinah zadrževal hladen zrak, zato bo ozračje nestanovitno. Nad severnim Sredozemljem, delom srednje Evrope in Balkanom je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se zadržuje nad vzhodnimi Alpami in zahodnim ^Balkanom ter počasi slabi. Nad naše kraje bog od severa dotekal DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.52. Dolžina dneva 13.33. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.50 in zatone ob 4.13. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave; okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. ;i slabi. Nad naše kraje bo nekoliko hladnejši zrak. ^ J) j - -A. A. 1 PLIMOVANJE Danes: ob 2.30 najnižje -23 cm, ob 8.07 najvišje 23 cm, ob 14.13 najnižje -40 cm, ob 20.42 najvišje 44 cm. Jutri: ob 2.58 najnižje -33 cm, ob 8.44 najvišje 29 cm, ob 14.44 najnižje -42 cm, ob 21.10 najvišje 48 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........10 2000 m 1000 m............6 2500 m 1500 m............2 2864 m .-1 .-5 .-7 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 5/12 CELOVEC O S/11 TOLMEČ O S/iS TRBIŽ O 1/6 O 2/iO KRANJSKA G. O 4/ii S. GRADEC VIDEM O ")(W 6/iS O PORDENON Jy 7/i4 ^ A. O TRŽIČ 4/11 _ - _ - O ČEDAD O KRANJ 7/14 ^ 0 LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 7/12 9°5CA0^ 9/14 £>f™NA .„ , - KOČEVJE CELJE 5/11 O MARIBOR O 6/i2 PTUJ O M. SOBOTA O 5/13 N. MESTO 6/ii O ____ ZAGREB 6/i2 O REKA 10/14 ^NAPOVED ZA DANES' Dopoldne bo pretežno oblačno z zmernimi do močnimi Pretežno oblačno bo. Pojavljale se bodo krajevne padavine, padavinami, deloma nevihtami. Meja sneženja bo na okrog deloma plohe. Popoldne se bo v severnih krajih in na Pri-1200 m. V popoldanskih urah bo spremenljivo do oblačno morskem delno zjasnilo. z možnostjo posameznih krajevnih ploh. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primor- skem okoli 9, najvišje dnevne od 10 do 15 stopinj C. V,_> O GRADEC 5/13 CELOVEC O S/i2 TOLMEČ O 1/14 TRBIŽ O -2/iO O 2/ii KRANJSKA G. VIDEM O 2/i6 O PORDENON S/iS ČEDAD O 3/15 CT TRŽIČ 4/i2 O KRANJ o 4/i2 S. GRADEC CELJE S/i2 O MARIBOR O 6/13 M. SOBOTA OS/i4 PTUJ O GORICA O S/i6 O N. GORICA 9/i4 O LJUBLJANA 7/13 POSTOJNA O 5/11 KOČEVJE N. MESTO 6/i2 O .___ ZAGREB 6/13 O N REKA iO/iS _ O ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI Spremenljivo bo z možnostjo krajevnih ploh in posamez- Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V popolnih neviht, ki bodo verjetnejše v popoldanskih ali večernih danskem času bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. urah. V četrtek bo večinoma suho vreme, pihal bo jugozahodnik. Dopis iz pariza - V centru Pompidou razstavljenih dvesto umetnin ene največjih sodobnih kipark Louise Bourgeois Umetnost kot katarza V centru Pompidou je v teku razstava Louise Bourgeois: dvesto umetnin ene največjih sodobnih kipark, ki se je rodila v Parizu leta 1911. Gre za edinstveni dogodek, v organizaciji francoskega kulturnega centra in londonske Tate Gallery. Dela so razstavljena kronološko in vključujejo skulpture, risbe, slike, gravure, ki jih je ustvarila od leta 1938 dalje, ko se je preselila v ZDA. V predverju centra je razstavljeno, prvič v Evropi, njeno najbolj znano delo: orjaški pajek. Ambivalentna figura. Kot ostala dela Louise Bourgeois. Spomin, podoba, metamorfoza. Z risanjem in slikarstvom je Louise Bourgeois začela v domači delavnici stenskih preprog. Kaj kmalu se je usmerila v skulpturo, ker, kot je sama izjavila, ji je njen »fizični vidik« omogočal materializacijo čustev in torej premostitev strahov. Njena dela so eksplicitno avtobiografska, življenje in umetnost so zanjo neločljiva; v njenih delih je izrazila spomine in občutke. Posebno vlogo ima v njenih delih ženska figura. Orjaški pajek naj bi ponazarjal njeno mamo. Louise Bourgeois je nekoč rekla »prav tako inteligentna, potrpežljiva, čista in koristna.« Razlag in asociacij je veliko - med drugim materina služba popravila tapiserij - kljub vsemu pa vzbuja ta skulptura zbeganost, ne- lagodje. Dalje med pomembnimi temami je »La femme maison« (Žena-hiša), ki jo je prvič naslikala leta 1947 in nato upodobila v osemdesetih. Tudi ta figura je ambivalentna: oblike telesa so v kontrastu z linearnostjo hiše, ki nadomešča glavo. Breme gospodinjstva ali spomini otroštva? Mati je skrbela za dom, oče je letal za krili; družinska situacija je globoko zaznamovala Louise Bourgeois. Težave, razočaranje, negotovost. Slednje je izrazila v totemskih figurah, ki se tanke dvigajo proti nebu in dajejo občutek nestabilnosti. Človek uporablja ogromno energije za pokončno držo; ne le fizično, ampak tudi (ali predvsem) psihološko. »Na začetku so moja dela bila strah padca. Nato je postala umetnost padca. Kako pasti, ne da bi se ranil. In nato umetnost biti tukaj, v tem prostoru.« Skulpture Louise Bourgeois so torej spomini in občutki oziroma konkretizacija le-teh v podobah, reprodukcija doživljanja same umetnice glede družine in družinskih vezi. Prav zato, ker ne gre za reprodukcije predmetov, so njena dela ambivalentna. Tako, na primer, skulpture delov telesa, s katerimi se je ubadala v šestdesetih; v delu Cumu-l(1969) ni jasno ali gre za kup oči ali penisov. Sicer pri Louise Bourgeois namen ni presenečenje ali osuplost, kot pri nadrealistih: gre za metamorfozo, ker se občutki s časom spremenijo in dobijo novo identiteto. Umetnost Louis Bourgeoise je katarza. Poleg metamorfoze so ključni elementi njenih skulptur surovine: umetnica uporablja najrazličnejše - les, marmor, kavčuk, mavec - in raziskuje njihove karakteristike, podobnosti in kontraste (trdo, mehko, tekoče...). In nenazadnje je izrednega pomena prostor: skulpture spremenijo pomen glede na okolje, ker spremeni se percepci-ja opazovalca. Od devetdesetih dalje se je Louise Bouirgeois posvetila okolju njenih skulptur; na primer, Precious Liquids (1992), kjer različni elementi so postavljeni v leseni cilindrični prostor. Prostor postane del umetnine. Podoba. Met-morfoza. Surovine. Prostor. Dela Louise Bouirgeois mnogim niso razumljiva, nedefinirane skulpture vzbujajo zbeganost, strah. Večinoma pri sodobni umetnosti je potrebno poznavanje, za katero pa poskrbijo razlage na razstavi in dosjeji na spletni strani centra. Kot pri vsaki postavitvi so organizirani tudi vodeni ogledi, debate itd. Skulpture Louise Bouirgeois. Njena osebna zgodba. Odnos med skulpturo in opazovalcem. Med umetnico in opazovalcem. Jana Radovič Pred centrom je razstavljeno najbolj znano delo Louise Bourgeois orjaški pajek okolJe Hrvaško morje je čisto ZAGREB - Morje na hrvaških plažah je večinoma visoke kakovosti, so potrdili izide lanske raziskave strokovnjaki na srečanju o zaščiti morja v Zadru. Kot so dodali, 98,6 odstotka analiziranih vzorcev morja na plažah ustreza visokim standardom kakovosti vode za kopanje. Pris toj ne služ be so la ni pre -verjale kakovost morske vode na več kot 880 točkah v hrvaškem delu Jadrana. Zgolj dvanajst lokacij (9 na območju Splita, tri pa na območju Reke in Šibenika) za kopanje ima zmerno onesnaženo morje, medtem ko so ostali vzorci pokazali, da gre za visoko kakovost (78,13 odstotka). Ivana Trump četrtič dahnila "da" MIAMI - Ivana Trump se je v soboto zvečer ponovno poročila - tokrat s 36-letnim italijanskim podjetnikom Rossanom Rubicon-dom - in sicer razkošni obmorski graščini svojega nekdanjega moža in ameriškega mogotca Donalda Trumpa v Palm Beachu. 59-letna Ivana, za katero je to že četrti zakon, je nosila poročno obleko v pastelni roza in zlati barvi.