~§t. 68. V siorici, v torok due- 2f>. avpisto 1902. Letnik IV. l/.li;ij;i vs;ik toiwk in solioto v IimIihi oli ||. ii 11 |iri'iv| uli (i. /.viM>«'f. Stain1 |to pdšli |jn'ji'iii;iii :ili v Cioria 11:1 ilniii |M»š111;i11 ci'loli'lim H K., polli'tiKt i- K. in n'trtlHiin :> K. I'rod.t|.i s<« v (ioiiri v loli,ik;iin;ih S »• Ii \v ;ir/. v Sitlslxih ulirah in .1 »• I Icrsil/ v uimskili ulic;ili p<>. H vin. (Zjutruiije ixrinujc) l reduiütvo , ultra Vftturiiii h. St. lJ. Dopisf j«' nasloviti na uredniStvo, oplase in iiar;»čn1111> pa na upravniätvo «Gonce». Oglasi s<; račuiujo po petit- vrwtah in siccr ako si- tiskajo 1-krat po 12 vin , 2-krat po 10 vin.. 3-krat po 8 vin. Ako at- vcčkrat liskajo, raču- nijo us po pogodbi. hdajatelj in odgovorni urodnik Josip lVIarušič. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruSic). »likolaskc sunjarijo. j Po nakljuubi nam je prisla v roke ' so neka druga brošurica, ki je zagledala i beli (Ian to polclje. j To je i t a I i j a n s k a brošuriea z naslovom ,.L a t i n i e s I a v i ii e 1 Kr i- u I i e n e I I I s t r i a"', kalero je spisal neki Neimenovani. ... i Tudi ta bi'osurica jednako oni Vso- ! nemca Otokarja Schuberta kipi saniih rosnili želj po naši mili sloven.ski zeinlji v Primorju in sploh na jugu naše rno- narhij". (llovek, ki prebira te stvari, so n^- liote spomni tiste basni o volku in luni, ki je plavala v vodi. Volk, misleč, da je hieb, hlastal je in pil vodo da bi požrl luno, pri tern pa se je tako napil— vode, da je počil. Vsenemški in vselaški volk tudi hlastata, naposled pa. ko se le pre- več napijeta — praznih upov, počita in — slovenski hieb splava jima po vodi. A dučim se je Vsenemec resno držal le bolj nekako „nemškega zgodovinskega stališča" ob južnem morju ter v neka- terih nekdaj nemških gradovih ter nem- ških priimkih in ponemčenih krajevnih imenih menil zaslediti podlago bodoči Vsenemčiji na našem Jugu, — pa je vse- laški pisec naravnost podel in srnešen kakor pijani harlekin. Pobavimo se' torej še s tem harle- kinom nekoliko. Že naslov njegove brošurice kaže, da v Primorski pozna le I s t r o in Furlanijo. Vsa Goriška mu je le Furlanija in F u r 1 a n i so inu pravi gos- podarji c e 1 e Goriško-Gradiščanske. Fur- lani so mu pravi domačini. Slovenci so ,,stranieri" (tujci), „cragno-1 (krainzi). Da je temu res tako, hoče dokazati s tem, da spomiuja neke molitvene knjižice, ka- tero je v njih materinein jeziku dal za Furlane natisniti lota t820 goriški škof monsignor Wall an d. Lota 1820 že to- rej so bili v Gorici Furlani in ti so na- zivali goriskega skola „ Vescul di Gurizza"'. To je torej neizpodbiten dokaz, da so na Goriškem že od nekdaj gospodovali le Furlani! Pač, bili so tudi Slovenci, a za- nje se nikdo ni zmenil, zanje ni noben goriški škof dal tiskati molitvenih knjižic, kajti oni so bili tu le pritepenci s Kranj- skega in ljudje brez omike in kulture. Po mnenjif tega pisoa so tudi Slovenci po- sneli irne Gorica od furlanskega „Gu- rizza^ in jo torej popolnoma krivo, da bi ime Gorica prihajalo od „gore" ali „gori^e" (vinogradj, kar bi značilo, da so bili v mestu in deželi najprej Slo- venci, a potetn so le kale drugi rod. \e, tega si ne da dopovedati pisec in Slo- venci mu ostanejo „krainzi", tujci. Dej- L.tvo da je v deželi poleg 1 ifi.OOu Slo- vencev le 95.000 Furlanov, mu zado- stuje^ da se morajo Slovenci potopiti v Furlanih, se učiti njih jozika, sprejeti njih običaje in tako postati Kurlani in še le potern biti vredni bivati v fej prelepi deželi. No, pa tudi Furlani ne morejo za vedno ostati kar so, marveč spremeniti se morHJo v čiste Italijane. Schubert vidi v Furlanih ostanek Keltov in smatra njih jezik za starejši od italijanskega, a vsekako za s a m o- stojni jezik. vselaški pisec pa ga smatra za italijanski dialekt in ga torej spaja 7. blaženo italijanščino. V celoti torej vidi v Fnrlanih 11 a 1 i j a n e in v celi Goriško-Gradiščanski — i t a 1 i j a n- sko pokrajino. To je tudi jedro njegove sanjarije. Kot vselaškemu sanjaču so mu kaj- pada siten trn v očeh Slovenci in vanje se zaganja z vso harlekinsko jezo. Nikakor ne more pojmiti, kako naj bi b;li ti kraji domovina Slovencev, ko tako podnebje, rastlinstvo, običaji, kakor i vse drugo govori le o ,.južnem prebi- valstvu". Tu na jugu n. pr. plešejo ljudje pod milim nebom, onstran gor, kjer vlada mraz, pa v zaprtih prostorih; tu jedo polento, ribe in radič, ondi peršut, pe- čenko, žganjce in kislo zelje; tu je ljud- stvo veselo, živahno in prepeva radostne pesmi, ondi je činerno, resno in poje le malokedaj, a še tedaj kadar poje, poje j le otožne pesmi. Naravno je torej, da ' Slovenci imajo svojo pravo domovino I ob Savi, dočirn je ob Soči prava domo- vina Italijanov. , No, nekaj stavkov pozneje pa ta ; pisec ne privošči domovine Slovencem niti ob Savi, marveč rise zemljevid ,.še ne zjedinjene Italije" tako, da nje skrajne meje segajo do Savinih bregov. A zopet na nekem drugem kraju pravi, da so on^tran gr>r pač naravni gospo- darji Nemci, a tuknj v Primorju le Ita- lijani. Slovencem prav nikakor no pri- vošči ta Vselah ol. tanka na zemlji in zares način, kakor zanikuje v svoji bro- šuri istim obstanok, spominja na obna- šanje tistega Laha, ki se je najodel po- lente in radiča, se napil na to rofoška a se potern jel prepirati — s svojo senco. Čuj-nno, da je Otokar Schubert pisal svojo bidsuro kot nekak odgovor na brosuro tega Vselaha, ki odreka Nem- cem pravico dogospodstva na jugu mon- arhije. Zaradi tega poudarja V7senemec ,.zgodovinsko stališče" Nemcev in na- slanja svoje trditve na dejstvo, da so bili nekateri oglejski patriarhi, zlasti pa goriški grofje in nekaj drugegoriške aristokracije nemški priseljenci. Vsenemcu seveda nikakor ne more v glavo, da vroči Vselah odreka mrzlemu Nemcu pravico do gospodstva v gorkih južnih krajih, ker se taki nnzori itak ne strinjajo z vse- nemško politiko. katera razSirja nemško posest na še mnogo bolj vroče kraje ob Kongu in Senekalu ter po arhipelih južne in severne Avstralije. No, mi odkritosrčno rečemo: nam se zdita Vsenemec in Vselah oba jednako smešna, ko se trudita, kako bi drug dru- gemu, oba pa nam Slovencem dokazala, da te dežele niso slovenska last, marveč nemška ali italijanska. Za dokaz, da so vse primorske pokrajine prvotna slo- van.-ka posest — pa nam niso merodajne ne fraze Nemca in ne frare Laha, mar- več naša pristno slovanska krajevna inieiitt, katerih nahajamo ne le v starih matrikulah, marveč tudi že v prastarih ka- tastrih in listinah. Slovenec je bil, ki je prvi dal imena krajem, goram in nasel- binam v teh južnih pokrajinah, a Nemec in Lah sta te znake le izpačila kakor jih pačita še danes. Ali naj navedemo tema dvema prepira^ema za našo posest nekaj dokazov iz starih listin, da je Slo- venec prvi bival v mestu Gorici in jed- nako tudi v deželi goriški in po celi Furlaniji, — ne da na tem kraju govo- rimo o vztočnem delu avstrijskega Pri- morja? Kaj značijo torej sledeca imena: „na Sirochim1', „na Pallachianv', „za Lavada-', „Prestau", „Pod turnanv', „Stu- deniz", „pod mala cestafc\ „Gorische'', „Tri kralli", ,.na Gorinsca Pood*'. „Blan- gie", ,.Svetim Petrou. „Sveti Troizzo1', „Locnik*1, „gmajna dolenja'1. „Bastian- chisu, „Cesta", ..Habangrop', „Stamas", (Stomaž) ^Percova", „Bresig", „Bratinis", (bratiniščei „Podorzia*'. tpod drčo) „Pu- brida". ,.Dolinci9", „Honcis*1. „Stesa^, ,,1'cizza*', „Soncnig") „Gognis*4. „Ghnis-1, „Mlachis", „Scartizia". i^krtica) ^Bucovh*4, itd. itd. V Ali ne značijo ta imena pristno slovenskih krajev, katera so izpačili tujci ? Ali ni to pristno slovenski per- gament, čez kateri je v svoji krivični pohotnosti načečkal tujec svoja smešna slova ? Verujemo Vselahu, da mu dišijo naši slovenski kraji tako d^>bro, kakor njegovemu od polente in radiča ,,razva- jenemn'- želodcu — slovenska gnjat in pečenka! A naša skrb bodi, da ne pripade ni jedno ni drugo ne Vselahu in ne Vse- nemcu; naša skrb bodi, da raz na3 per- gament. k i s e g a od gore do morja, čim prej izbrišemo tuja nadležna slova in očedimo svojo zsodovinsko knjigo tu na jugu tako nemških kakor i laških spak. To bodi naša narodna naloga, v tei nalogi složimo v s i svoje moči. kar nas diäe v tem južnem delu velike slovanske domovine božji zrak iz krepkih slovanskih pluč, najezo tujih usiljencev! Tržaški namestnik. »information" piše: Zatrjuje se da grof Goess ne pride v novo namestniško palačo v Trstu. — Dogodki meseca februarja so njegovo stališče tako omajali, da je njegov od- stop sklenjena stvar. In vzroka ni. da bi se tem vestem'ne verjelo in to tem ma- nje, ker se istim dosedaj od avtoritativne strani ni oporekalo. Nastopanje grofa Goessa v februarskih dogodkih je pa tudi zares dokazalo vso njegovo nezmož- nost na eminenten način. Po pravočas- nem razumnem poseženju od strani na- mestnika bi gotovo ne prišlo do obžalo- vanja vrednih izgredov in ne do izjem- nega stanja in niti do preke sodbe, ostalo bi bilo le pri štrajku. Ne le trmo- glavost Lloyda, marveč v veliko večji meri nerodnost narnestnikova je kriva, L1STKK. Maksim Grjemač. Malunisko spisal Marko V o v «5 o k, poslovcnil {', vctk o. I. To, kar varn hočem pripovedovati, se ni zgodilo za naših časov, temveč že ^avno, ko je na Ukrajini še gospodovala Poljska in Ruska. Ruska je vladala Ukra- j'sii tokraj obali. Uprav pred Čerkasorn, Domontova, je bival na svoji pristavi poleg Dnjepra Maksim Grjemač. Hodil je v salijanu in baršunu. In bil je krasen: polna lica, čr- nih obrvi in brk, vesel ter šaljiv. Kakor hitro pride v nedeljo med Ijudi, takoj ga obkroži vse mlado in staro. Jako so ga ljubili. „Glej", pravi kdo iz gruče, „ti si se, brate Maksim, že čisto pogospodil". „Ehe, brate moj, da. Dajte se tudi vi, dobri ljudje. Dobro živi gospoda. Za vas je že dosti, da pripogibate svoj til- nik, dosli. Jaz hočem jesti in pili in se lepo oblačiti, has tako, kakor pristoja bogatemu gospodu. A bit je tak: potrebuje li kdo iz našega sela pomoči, glavo zastavim, da mu pomore; ga prosi li tujec, nastal bode vihar, ki vse uniči. Ko se je nekoč po- lastil neki plemič kozaškega polja, mu je zrušil hišo ter ga pregnal preko Dnjepra. Bil je Maksim Grjemač vdovec ki je imel dve hčeri. Jedna — klicali sojo Katico — je bila že odrasla mladenka, a lepa in ponosna kakor kraljica; druga, Tatjana, še vrlo mlada, nevelika; samo po dvorišču se vrti, ali gleda skozi okno, kakor lastavica. Živeli ste pri očetu raz- košno. Bilo je nekako opolnoci, ko prive- slajo brodniki po Dnjepru in pristanejo pod staro vrbo; a gospod Maksim jih pelje v hišo in jim postreže, kakor se spodobi. Pozabila sem že, kako se je imenoval oni gospod, kateri je po mla- deničih poslal darove. Bival je v kame- niti špilji med gorami nad Dnjeprom, in nikdo ni vedel o tem, razen nekoliko zvestih kozakov. II. Najčešče je prihajal mladi ko- zak Semjon, krasen mladenič; lokav kakor raca, smel kakor sokol, — in srčno ga je vzljubila ponosna Katarina. Snubijo jo bogati ljudje in dobrega rodu, jeden in drugi in tretji. „Nečem, ne grem". „Poslušaj, hčerka!" pravi Maksim. „Preveč si ponosna, ribica! Snubijo te prvi ljudje v selu, samo mladi in krasni mladeniči, pa zakaj nečeš?"' „Meni ni na tem, če so oni mladi in krasni, — ko jih pa moje sree ne rnara". „A koga maraš, hčerka? Čuj me malce, moje dete, jaz te ne bodem ni- kamor silil, ali ne dam te brodniku, pa če tudi mesec pade z neba. Ne dam, hcerka! In kakor ti pravim, tako tudi bode. Moja očetovska beseda je čvrsta, to sama veš". „Vem, atek! Ali kakšnega zeta boš si želeli?" „Svobodnega kozaka, hcerka, kateri bi bil sam svoj gospod in bi se nikomur ne uklaujal". „A če bode sam svoj ?" „Tedaj v božjem imenu 1" ,, Dobro, jaz počakam". „Čakaj, moje sree, ne branim. Kdo pa je to? Jaz sem nekaj zapazil". „Č>mu naj bi vedeli, atek! Naj se preje osvobodi, bodete zvedeli potem". „Dobro, drago moje dete, dobro!" Ko je to Čul Semjon, pravi: „Kaj hočeva? Treba bode Čakati. Jaz služim pri svojem gospodarju le tretje leto, zadnje. Ako nam bode sreča mila, bodemo imeli to leto velik dobiöek. Ataman mi ne bode storil krivice: polten človek je to. Zahvalil se mu bodem za kruh in sol, sezidal si lepo hišico in potem se predstavim in poklonim tvo- jemu očetu. Samo zvesto me ljubi, moja devojka!" Čakata naša goloba. Le vesla, leti Semjon po Dnjepru, coin kar reže sinjo vodo. Odpravljajo se kozaki na pot; Sem- jon je ž njimi. Pripravljajo ae kozaki na svoje delo. „Sokol moj, kozak!" govori Kata- rina ter se privije k njemu. „Kedaj se povrneš? Ali brzo?" „Brzo, moja ribica, brzo. Ko vzevete prva visnja na tvojem vrtu, ko zakuka siva kukavica, priveslam k tebi zopet nazaj". Odšli so kozaki jeseni in rekli, da se povrnejo poleti. jo zrrmge nakupili mnogo smodnika, da l,j nasc volilce, ako bi isti podlegli, s streljanjcin iz možnarjev dražili in izzi- vali. Cluli smo tudi, da ste si oskrbeli celo godbo, ki bi v slucajw vase /.mage pred hiso slarega /upana svirala — „mi'tvasiiIiM)" Icr tako p (»i» a I i n s k o demonslrirala proti njemii. Vidite, mi smo zmagali in sicer sijajno zmagali, pa kdo vas izziva s kakim strHjanjerri, kdo vas žali s kako »odboV Pamet torej, pamet, ako hočeto, da vas bo Ijudstvo spoštovalo tor upo- števalo vaš glas! „Soc'iiit'iini1-* iH'vediu'/u. -- V predzadnji šlevilki „Soče" nas pozivlja iievednoz „Sočiir v obliki prošnjo, naj povenio ime onega hwbivga (sic!) kano- nika, ki je navduševal za upeljavo ruskega jczika na kranjskih srednjih solali. Mož jc seveda naslovil ta svoj poziv n a n h- pauiiii a d r e s o, kcr v omenjenem naseni članku smo l pi-oti koncu doloeene uro, ko se je imelo volitev završiti, prišlo je vseli ii) mandHrov li kratu na volisce. Mislili so si namreč: ko bodo nasprotniki videli da nas ni pred poludno nn volisce, nienili bodo, da nas sploh ne bo.le in marsikaleri od njih ostal bode doma ko bodo videl da se tudi mi ne ganemo, misleč, saj zado- stuje tudi najmanjšc število somišljenikov na volišču, ako se na^prolniki ne udeleže volitve. Ali kar naenkrat, malo trenutkov namrec pred potekom določene ure za- grmimo v dvorano, nupolnimo prostor, ob določeni uri s(» /apre dvorana in kdor je not.er je noter in kdor je zunaj je zunaj in zmaga je gotovo nasa. Pa revčki so se zinotili, kajti ri.jih je bilo le 45, a naših do takra». oddanih glasov bilo je že 76. In tako so morali reveži od- hajati — z dolgimi nosovi in izjalovii se jim ie ta Huhovlti naert ne vemo kateroga rimhembersko — b r e j s k o g a Moltkeja. ltalijanski pregovor pravi : „c h i perde, no cujon a'1. In tako nam je tudi popolnoma umljivo, ako se ,.na- prednjakrk ne smejejo, marveč se jeze in tega jim tudi no moremo braniti. — Svetovali bi jim pa le jedno: da naj ne I postajajo v svoji jezi — srnešni; kajti s ; tem da postanejo smesni, ne vzbude pri | drugih sožalja nego — pomilovanje in ; posmeh. Tako se smešijo nainrec v zadnji '¦ „Soči", ko zabavljajo nu nasprotnike, ker so za nje glasovali nekutori volilei iz sosednjih obcMn. imojoči volilno pravico v Rihembergu, dočim sami • iz'ecno priznavajo, da so jednake vrste volilei tudi zanje glasovali. Torej to kar je za nje prav, mora biti po njih „libe- ' ralnem" inišljenju za druge krivo! ; I°totako je ntnoäuo, ako se hudujejo v i „Soči" na nasprotnike, da so pregovarjali | za so volileo ter pred volitvijo agitirali, ! dočiin so oni dolgo poprej po noči i in po dnevi nadlegovali ne lo rihember- ške volilce nego tudi one iz sosednjih obein ter jim celo grozili, ako ne bodo zanje glasovali. Najbolje seveda bi bilo ko bi prišli na volisce samo rnožje a la Ličen, učitelj Mužina, agitator Copie in jednaki; naši pa da bi doma eepeli in križem roke držali! Potem seveda je nnpredna zrnaga na celi črti! Ne bodite toroj smešni in poskrite se raje iji mol- cite, pa spametujte se in bodite dubri in poštoni, pa bo bolje za Vas in za celo olxjino! Učite se od naših volilc^v miro ljubja in dostojnega obnašanja. Iz do- brega vira smo namreo doznali, da ste v svojem n eut omelj o n e rn zaupanju III. Sedi Katarina v sobi, plete avilene rokave in terače ter vedno pogleduje skozi okno, li äe piba mrzla burja, se li že taja sneg, li kmalu dahne topli veter. Izgkijala je zima, izginila. Šami Dnjeper, siv in črn, in pljuska ob obali; brsti vrba, zeleni se grmovje. — Vesela naša Katarinka vse opaža. Vzcvele so višnje, zakukala je siva kukavica. Krasno je na vrtu! Razvil se je zeleni bezeg ter lepo vzevel; volčja creänja je razpustila svoje široke liste; evete, proevita polni mak, i sivi i beli i rdeči; razširilo se je po zemlji temno trnje. Med tem evetjem pa hodi. najkras- nejši evet, Katarinka sama, hodi in ne obrne jasnih oöi od sinjega Dnjepra; in ko vzide mesec in pospe" s svetlimi is- krami temno vodo, že je i Katarinka pod staro vrbo na obali. Pozoruo gleda, pogleduje ne plovi li lahki čolnič, ne vesla li v tem čolnu postavni ter ljub- ljeni kozak. Preide teden, preide drugi. Ona u$ii pod vrbo, a noö jkiqr in tiba; samo slavček prepeva in ünjeper äumi. In pokaže se nekaj v daljtvi, kakor črna ladjica... bližje... bližje... Da, to je coin! Leti kakor na krilih vetra. Že je iztegnila roki k njemu. Kak kuzak krmi ladjico?... To ni Semjon... Glej ga, že je pri obali; upre se ob veslo, zažvižga jeden pot, drugi pot. Iz hiše pride oče. Katarina se skrije za vrbo. Pride stari Grjemač, pa vpraäa: „Kake novice prinasaä ?' „Slabe, gospod Maksim", pravi ko- zak, „slabe!" „Kaj pa se je zgodilo?" „Predvčerajšnim je brila burjä, opolnoči je gorela breza, (a kozaki, ko je treba dati znamenje, da prihajajo, za- palijo brezo, ali kako drugo drevo ob Dnjeprn). Mi smo to opazili in jim šli včeraj naproti... Toda nikogar ni bilo... samo Dnjeper nosi razbite čolne. „Ali je bila velika burjaV" „Jaz ne pomnim take! Gelo hraste je s korenom ruvala, a Dnjeper je metal pesek z dna. Noč je bila temna, temna, samo kar so bliski razsvetljevali. A ko zagrmi grom, kakor da se tresejo vs« naddnjeprske gore". „In ni nobenega glasu od nikoder". „Nobenega glasu, gosp. Maksim! Že smo jih iskali, in alanuan misli z nami vred, da so se vsi potopili v Dnjepru". „A bili so izvrstni mladeniči to, brate! 0, izvrstni mladeniči! No, pojdiva v hišo!" „Sedaj je, glej, svoboden kozak muj ženin, atek! Sedaj ste dočakali svo- bodnega žonina". Stari se ozre. A tu njegova Kata- rinka stoji na mesečini, bleda, bleda! „Gospod Bog s teboj, moje dete!" vikne, prijemši jo za hladno roko. Ona mu pogleda v oči, osvobodi roko in gre, ne rek.ši besedice. IV. Peljal je Maksim kozaka v sobo, pogostil ga ter spromil, potem pa se vrnil v hišo. Ona sedi na vrtu in plete venec iz belega in rdeeega rnaka ter ga veže z zelenim bržljanom. In vzide solnce izza Dnjeprove obale. „Hčerka moja, KaUrinka!" izprego- vori atari, sedaje poleg nje... Gospod ti je veliko žalost poslal. Dvigni glavo, dete in poglej v starega očeta !" Ona dvigne .t^lavo in pogleda vanj. „Oj heerka, kako si se postarala!" .,Ne atek, še sem mlada!" vzdihne oaa in začno znova plesti venec. Kako ji un govori, kako jo teši! A ona pleto samo svoj venec in ne od- govori ni besedico. Odšel jo stari in poklical mlajšo hčerko: „Teljanka, pojdi moja ribica, k sestri; v veliki tu 8 SS 30 Lino......M 41 f»7 9 *2S ! „ftifab posojilnica" I v Gorici, reglstrovnoa zadruga i omejeno zavezo. sprcjiMiKi hranilne «loge, katcrv o- brostujp po 4' .. polu in e s p č ii o; npvzdigncii«1 oltrpsti pripisujp komv lt>ta h (rlavnjri. Kcntni davek plaiujp poso- jilnica snma. Dajc posojila udom n;i ost'bni krt'dit po 6" 0 in na vknjižbo po 51,'«- Sprt'jema ölaite z gla v ni mi d <»- h'zi po 200 K in z o p r a v i 1 n i m i d p l pž i po 2 K. Olvarja članom t p k o Cp raČiinp, katprp obri'sUijp po dogovoru. Za nala- ganje in vraiianjp so na razpolago po- ložnisp c. kr. poštnp hranilnice. tako da . jp mogočp poslati dpnar brez poätnih stroäkov. Uradne ure so vsak delavnlk od8 12, ure zjutraj in ob pondeljkih in četrtkih tudi popoludne od 2—4 v ullcl Vetturini 9. IN» ziii/Tiii (Mkni jo na proriaj lop, vise?. svetilnik (kloca) ki jo posolmo priprivtMi /a\ malo < orkvo na tloželi. — \>i so i/vo j>ri iia^'in npr.ivnislvu. Pomocnika in učenca st> sprt'jnu» lakoj pri Jo&efn Vrtovcc, krojacu «¦• /V/. Zuhljah. I'huilo po ilogovoi'ii. j —-------------------------------.—„.---------- I Anton Pečenko Vrtnii ulioa 8 (.(IKK A Via Giardino 8 priporoča pnstna bela in črna vina is wipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih «i nogradow. I uusiavija na tioin in razposilja po zpipz- .lici na vsp krajp avstro-pgprskp monaihijc v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtpvo poäilja Indi uzorce. Cene interne. Postrttiba poatena. Prosiva zahtevati listke! i^ajvecja trgovina z zelezjem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavtje priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, ielezje, strešna okna, cevi zastra- nišča ltd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slov.ečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. m^bbbbbbm Edina zaloga 1 | I I stavbenih nositeljev ^w^^^J v eorlcl. f U Podnkana šica za vinograde po jako ani&anih cenah! I Pozor! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva z a h t e v a t!i listke! r* Pozor! Eao krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Podpisani priporoča slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lit-no mnke iz Majdičovega mlina v Kranju, nadalje irrm tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gori^ice (Senf.) Cirii-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoätovanjem Josip Kutin, trpovec v Semeniški ulici h. štv. 1. (v lastni nisi.) dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica St. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, največje in najcenejše skladižče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakern slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercevj, solčnikov. pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebžčin za vezenje. priporočevalno najbolje kupova- Iiščc za g. Sivilje in krojače. Naročila za izdelovanje perila (za frospodel in modercev po vsakej meri in aahtevi izvrsujejo se tocno. Špedicijska poslovnica GašparHvalič v Grorioi, v ulici llorvllist. 12. Pi i|M)i-iH':i s(> lopln Sliivcn- ccm v nicslii in rnjiikoni n;i ilc/.cli /;i prcvji/iniji1 vs.-ikovi'stnci,':! lilagn in p kr-.ijo. Kcr ima tri nove zaprte vozove za prevažanje, zauolavlja. da sc hlago no- po.škodovano dostavlja. Išče kovaškeg-a pomagača. Kilo? \\)\v iipi'Mvnislvo Ivan Bednarik priporooa svojo knjigoveznico v (lorici ulica Vetturini št. 3. Krojaska mojstra ' X' Cufer & Bajt' v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 v nisi g. J. Kopača pri nkr. sodniji, i/.dchiji'lj) | vsakovrstizc obleke ^a mo^kc ( po meri, boriisi fine ali pa priproste. I Priporočata sfsvojiin rojakom f v Gorici in na dcželi, posebno pa č.duhovačini in nčencern srednjih I in ljudskih sol za obilna naročila. Peter Drašček, trgovec jedilnega blaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoea se p. n. obfin- stvu v (lorici in z dežo-lo. Prodaja. kavino priiueso. sladkor, milo« slanino, riž, maslo snrovo in kuhaiio, olje. moko iz Majdirevih mlinov in vse jest vine. Zaloga zvTeplenk sv. Cirila in jVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulir.a «St 9. Prodaja stroje tudi n:. * vabila na karton * * * in na papir sprejemnioe * * * * * za irufitva pisma in zavitke 8 flrmo * # * * * y. * .k. * * etikete za vaakorino * * ***** porabo plakate * * * * * v raznih barvah * * * in velikosti i. t. d. „Jvsarodixa Jiskaraa" * * * * v Gorici, ulica Vetturini St. 9 * * * * je preskrbljena z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence © © © © V zalog-i ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in drug-e urade na močnem papirju, ter na proclaj ima knjig-e: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino $$$«$$$$ tolminske sole * * * * >b & m © O.GORICO' kl Izhaja tlvakrat na teden v tlveh izdajah, ter stane na leto 8 K, poi leta 4 K četrt leta 2 K !&- TISKA: »PH, U«T* ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj prumožne oelo leto 3 K TISKA: iBt. * *¦ * * pobotnice raeunske sklepe ..... licTie tiskovino za industrijo " x. x v. ' trgovino in obrt ***** * * * * posetnice razne velikosti * * * * * in oblike z zavitki * * * * ^ * * * zaročniee in poročnice * * * * v elegantnih škatljah ***** ter osmrtnice v * raznih oblikali i. t. d. gt. 68. V fiorici, v tm-ek dne 2f>. avpiista 1902. Letnik IV. l/.h;ijii vs;i.k tnn'k in solioto v li'ilmi ol) 11. mi |)icil|"il(lni' /;i ini'slo i.'i ul, ,'{. uri |>.»polilus /•¦¦'• "I'v.i'ln. A ko |i;i.ili'ii;il:i ilncvii pni/.nik i/i'l<- d;m pn-job K. I'rod.'i.l'1 *•' v ''"in i v tul)nl<;ini;ili S r Ii w •'!'• z v Sulskih ulir.-j.li in .) i'I li>rsil/ v Nunskili ulirali po 8 vin. (\>(, itd. itd. y Ali ne značijo ta imena pristno slovenskih krajev, katera so izpačili tujci ? Ali ni to pristno slovenski per- gament. čez kateri je v svoji krivični pohotnosti načečkal tujec svoja smešna slovaV Verujemo Vselahu, da mu dišijo naši slovenski kraji tako dobro, kakor njegovemu od polente in radiča „razva- jenem»-" želodcu — slovenska gnjat in pečenka! A naša skrb bodi, da ne pripade ni jedno ni drugo ne Vselahu in ne Vse- nemcu: naša skrb bodi, da raz naS per- gament, k i s e g a od pore do morja, čim prej izbriäemo tuja nadležna 9lova in očedimo svojo zeodovinsko knjigo tu na jugu tako nemških kakor i lažkih spak. To bodi naša narodna naloga, v tei nalogi složimo v s i svoje moči. kar nas diše v tern južnem delu velike slovanske domovine božji zrak iz krepkih slovanskih pluč, najezo tujih U9iljencev! Tržaški namestnik. ».Information" piše: Zatrjuje se da grof Goess ne pride v novo namestniško palačo v Trstu. — Dogodki meseca februarja so njegovo stališče tako omajali. da je njegov od- stop sklenjena stvar. In vzroka ni, da bi se tern vestem~ne verjelo in to tern ma- nje, ker se istim dosedaj od avtoritativne strani ni oporekalo. Nastopanje grofa Goessa v februarskih dogodkih je pa tudi zares dokazalc vso njegovo nezmož- nost na eminenten način. Po pravočas- nem razumnem poseženju od strani na- mestnika bi gotovo ne prišlo do obžalo- vanja vrednih izgredov in ne do izjem- nega stanja in niti do preke sodbe, ostalo bi bilo le pri ätrajku. Ne le trmo- glavost Lloyda, marveč v veliko večji meri nerodnost namestnikova je kriva, L1STKK. Maksim Grjemač. Malorusko spisal M a r k o \ o v č o k. poslovlmi il C vi'lko. I. To, kar vam hočem pripovedovati, se ni zgodilo za naših časov, temveč že davno, ko je na Ukrajini še gospodovala Poljska in Ruska. Ruska je vladala Ukra- jini tokraj obali. Uprav pred Čerkasom, Domontova, Je bival na svoji pristavi poleg Dnjepra Maksim Grjemač. Hodil je v salijanu in baršunu. In bil je krasen: polna lica, čr- nih obrvi in brk, vesel ter šaljiv. Kakor hitro pride v nedeljo med Ijudi, takoj ga obkroži vse mlado in staro. Jako so ga ljubili. „Glej", pravi kdo iz gruče, „ti si se, brate Maksim, že čisto pogospodil". „Ehe, brate moj, da. Dajte se tudi vi, dobri ljudje. Dobro živi gospoda. Za vas je že dosti, da pripogibate svoj til- nik, dosli. Jaz hočem jesti in piti in se lepo oblačiti, baš tako, kakor pristoja bOtiatcmu ensnrwln našega sela pomoči, glavo zastavim, da mu pomore; ga prosi li tujec, nastal bode vihar. ki vse uniči. Ko se je nekoč po- lastil neki plemič kozaškega polja, mu je zrušil hišo ter ga pregnal preko Dnjepra. Bil je Maksim Grjemač viovec ki je iinei dve hčeri. Jedna — klicali so jo Katico — je bila že odrasla mladenka, a lepa in ponosna kakor kraljica; druga, Tatjana, še vrlo mlada, nevelika; samo po dvorišču se vrti, ali gleda skozi okno, kakor lastavica. Živeli ste pri očetu raz- kožno. Bilo je nekako opolnoci, ko prive- slajo brodniki po Dnjepru in pristanejo pod staro vrbo; a gospod Maksim jih pelje v hišo in jim postreže, kakor se spodobi. Pozabila sem že, kako se je imenoval oni gospod, katori je po mla- deničih poslal darove. Bival je v kame- niti špilji med gorami nad Dnjeprom, in nikdo ni vedel o tern, razen nekoliko zveatih kozakov. II. Najčešče je prihajal mladi ko- srčno ga je vzljubila ponosna Katarina. Snubijo jo bogati ljudje in dobrega rodu, jeden in drugi in tretji. ..Nečem, ne grem'1. „Poslušaj, hčerka!" pravi Maksim. „Preveč si ponosna, ribica! Snubijo te prvi ijudje v selu, samo mladi in krasni mladeniči, pa zakaj nečeš?" „Meni ni na tern, če so oni mladi in krasni, — ko jih pa moje srce ne maraa. ,.A koga maraš, hčerka? Čuj me malce, moje dete, jaz te ne bodem ni- kamor silil, ali ne dam te brodniku, pa c-e tudi mesec pade z neba. Ne dam, hčerka! In kakor ti pravim, tako tudi bode. Moja očetovska beseda je čvrsta, to sama veškl. „Vem, atek! Ali kakšnega zeta boš si želelir»*' „Svobodnega kozaka, hčerka, kateri bi bil sam svoj gospod in bi sft nikomur ne uklanjal1'. „A če bode sam svoj?" ,.Tedaj v božjem imenu!" „Dobro, jaz počakam". „Čpmu naj bi vedeli, atek! Naj se preje osvobodi, bodete zvedeli potem". „Dobro, drago moje dete, dobro!" Ko je to čul Semjon, pravi: ,.Kaj hočeva? Treba bode čakati. Jaz služim pri svojera gospodarju že tretje leto, zadnje. Ako nam bode sreča mila, bodemo imeli to leto velik dohiček. Ataman mi ne bode storil krivice: polten človek je to. Zahvalil se mu bodem za kruh in sol, sezidal si lepo hisico in potem se predstavim in poklonim tvo- jeniu očetu. Samo zvesto me ljubi, moja devojka !u Čakata naša goloba. Le vesla, leti Semjon po Dnjepru, coin kar reže sinjo vodo. Odpravljajo se kozaki na pot; Sem- jon je ž njimi. Pripravljajo se kozaki na svoje delo. „Sokol moj, kozak I" govori Kata- rina ter se privije k njenm. „Kedaj se povrneš? Ali brzo?*' „Brzo, moja ribica, brzo. Ko vzcvete prva višnja na tvojem vrtu, ko za&uka siva kukavica, priveslam k tebi zopet naaaj". jo zmage nakupili mnogo smodnika, da l,i naže volilce, ako hi isti podlegli, s streljanjem iz mnznarjev dražili in izzi- vali. Ouli smo ludi, da ste si oskrlxjli 'ceio godbo, ki hi v slučajii vašo zmage pred hišo starega ziipana svirala — „inrtvsisiiico' ler tako pubalinako domonsirirala proti njemu. Vidite, mi smo zmagali iri nicer sijajno zmagali, |>a kdo vks izziva s kakirn streljanjem, kdo vas žali s kako godboV Pamet torej, pamet, ako hočete, da vas bo ljudstvo spostovalo tor upo- števalo vaš glas! „SoMiinnu" nevednožu. — V predzadnji številki „SoOe" nas pozivlja nevednež „Sočin'; v obliki prošnje, naj poverno ime onega hrabrega (sic!) kano- nika, ki je navduseval za upeljavo ruskega jezika na kranjskih srednjih šolah. Mož je seveda nasluvil la svoj poziv na n a- p a č n o a d r e s o, ker v onipnjenem našem članku smo le p o v e d a I i, da tako pise spisovutelj brošure „Die deutsche Mark am Si'idmeer' Otokar Schubert. Torej bi se imel ,.SočiniC ne- vednež prav za pr.iv obrniti do imeno- vanega S c: h u b e r t a, da inu ta na- znani kanonikovo ime Kor je pa nevedne poučiti tudi dHo usiniljenja, kakor smo se ueili v katekizmu in smo mi kot krist- jani dolžni dejanski izpolnovati to kar nas uči katekizem, povemo ,.Sočinfunu" nevednežu, da je bil dotieni k;ik:Tal iz njih in jim ni hotel ugoditi; ko pa so se pritožili na avstrijskem konzulatu, so jih zavrnili na ang'. konzulat, ees ladija je angležka, Pa tuui angl. konzul sv ni hotel brigati za n;'e, nasprotno se jim je grozilo z zaporom, ako ne bi hoteli delati dalje, dasi je po- /,'ojena doba že potekla. Potem so jih svabili z zvijauo v neko pristaniško po- ¦ilopje in jih tarn zaprli celih 24 ur. Alej tern časom je ladija odplula, a vzela saboj voe njihovo imetje, tako da so bili na tujem brez vseh primočkov. Ko so bili tako stroäke odvedel v domovino — a od 38 rnož jih je zmanjkalo 10, ne da bi se vedelo kam so [jrisli. Kdo ve. ali bi se tern rovežern go- dilo tako, ila niso bili Slovani. Itllijl lov z elektriko. Zelo čudno urfjpno ladijo izdeluj^ kapitan Wiliarn A. Cole v Norlblku. Kapitän za- trjuje, da bode njegova izumitev prese- gala vsa za ribji lov potrebna sredstva. kar jih je bilo še do sedaj uvedßnih. Hibe namerava loviti s pomočjo močnih elfjktričnih luči Bavil se je s skuSnjami ribjega lova s poniočjo umetnih luči, ter je irnel pri svojih poskusih precejšen vspeh. Mnenja je, da bode mogoče s po- rnocjo njegove priprave ujeti najredkejše vrste rib v veliki globočini. Ladijo je imenoval ..Atlantic". Ladija je kaj čudne podobe, podobna plavajoči hiši. Dolga je 60 čevljev in lö č^vljev široka. Za gn- nitev iste uporabljen bode električni stroj z rnočjo 1(1 konjskih si I, poleg tega bode še pornožni stroj za vzbujanje elektrike, katera «e bode iiporahljala za razsvit- Ijavo luči z svitlobo 2000 sveč in os- ntiero druzih luči, kalere bodo uporab- ljene pri ribjern lovu pod vodo. Zadnje ornenjene luči npuščene bodo v vodo nad mrežo, s pomočjo katere bodo po- tem ribe na suho pote^njene. Ladija bode stala 8000 dolarjev. Kolera v Rusiji — Uradna po- ročila javljajo. Ja je kolera v pokrajini Amur sicer ponehala, a v Mukdenu in Kabarovskem pa se zelo širi. Ruska vlada je storila vse korake, da se šir- jenje epidemije omeji. Grozna železni^ka nesreča. — Huda železniška nezgoda se je prigodila v Muskingum dolini v državi Ohio. Se- verno vozeči vlak Ohio Little Kanawaka družbe. je prevozil ravno skoro čez le- seni most, ko se je hipoma zadnji voz od vlaka odtrgal ter s tira skočil in se v globočino 40 čevljev s popotniki vred prekuonil. Voz obrnil ?e je dvakrat v zraku predno je zadel s hudim padcem v globino, kjer se je popolnoma razbil. V vozu bilo je 30 potnikov. Dva potnika bila stn na mestu vbita, v.si drugi več ali manj pobiti. V kratkem dospelo je tja več zdravnikov. kateri so pričeli takoj z rešilnim poslovanjem. Tri.je biciklistje in le 2 uogl. — V mürskem kopališču Falkestonu so trije biciklistie, ki napravijo vsaki dan skupno izlete. Eden izmed njih je sploh brez nog in njegove roke poganjajo „kolo za invalide*', druga uva imata po eno nogo in rahita navadna biciklja. Oudua mesta. — Na Angleškemje mesto, ki obstoii iz samih žeiezniških vozov. Tudi v državi C?eorgija je mesto z 2000 prebivalei, ki vsi stanujejo v takih vozovih. Na zapadni strani Irske je ob- čina iz samih jadrnic. V Wiomyngu v bližini perivoja Selvostone je mesto zgra- jeno iz posebne vrste stek'a, Kadarvzhaja in zahaja solnce. je čaroben pogled na to mesto in tujci prihajajo nalašč za to v mesto. Domisljija ga je ozdravila. — Nekega posesinika v Landshutu na Ra- varskem so začeli po noči boleti zobje. Ko je svoje neznosne boleeine potožil svoji ženi. mu je ta svetovala, naj se namaž^ s spiritom, ki je stal na oknu. Ubogi trpin se namaže. Zobje so ga po- nehavali boleti in kmalu je bil v sladkem spanju. A ko se njegova žena drugo jutro zbudi — zakriči. Videla je zamorca. Njen rnož je namreč^ po noči zagrabil za napačno steklenico in se je namazal s tinto ! No pa nič ni delo, črnilo mu je pa vendar bolečine pregnalo. „Vrla iiospodinia". — Spisala M. Luitgarda Rihar. Ponatis iz letnih poročil urSulinskih šol v Ljubljani 1. 1897/98 do 1901/1902 V Ljubl.ani 1902. Založil ur- i5nlinski sumostan v Ljubljani. Tisk Za- družne tiskarne. Strani 82. — 0 gospo- dinjstvu se je pri nas dosedaj le malo pisalo. Zato je ur^ulinka M. Luitgarda Rihar zelo ustregla slovenskim pospodi- njam, da je izdala knjigo ,,Vrla gnspodi- nja", v kateri je kratek nauk o gospo- dinjstvu. Pisateljioa je priredila knjigo po svoj razlagi, v kateri je obravnavala to tvarino v uršulinski gospodinjski soli. Posamezne oddelke je priobčevala v letnih poročilih uršulinskih šol, sedaj je pa vso tvarino objavila v licni knjigi, ki ima tri dele. V prvem delu so opisana svojstva dobre gospodinje, namrec: redoljubnost, delavnost, varčnost, snažnost, potrpežlji- vost, pohlevnost in krotkost, napredo- valnost in pobožnost. Pisateljica poučuje gospodinje, kako naj si ta svojstva pri- dobr. in mikavno razpravlja, kako jim pridobljona svojstva koristijo. Najobšir- nejši je drugi del, v katerem je razprava: Kaj mora znati vrla gospodinja? C.ita- teljk|e_ prekoristne knjige_ bodo bvede^e, obieko. Posebno važen in spretno ae- stavljen je oddelek o hrani. Pisateljica je opisala vsa navadna živila in pijače in podala nauk, kako naj se odbira in pripravlja hrMna. V tretjem delu je govor, kako naj skrbi gospodinja za posle in bolnike, in kako naj vzgaja olroke. V širšem poraenu spada v gospodinjstvo ponekoliko tudi nauk v vrtnarstvu itd. pa o tern pisate- ljica ne govori, ampak opozarja samo na doticne knjige, ki jih imamo že Slo- venci o teh strokah. Tudi pri oddelku: „kako naj se pripravljH hrana1', ne po- daja pisateljica „receptov", ampak le uči, kako naj ravna gospodinja s hrano. da postane užitna, slastna in hraniva. Pisateljici ae je „Vrla gospodinja'' dobro posrecila in le želeti je. da bi knjigo dobilo v roko prav mnogo go- spodinj. Nevezana knjiga stane 60 vin. vezana 80 vin. (s posto 10 vin. več) in se naroča v uršulinskern samostanu v Ljubljani. Nannlnn gj^spodarstvo. Ravnanje z inlekom po leti. Od vseh stranij čujemo o vročem poletnem času pritožbe, da se mleko preurno zagrize; vsled te okolnosti trpi enako proizvajalec mleka, kakor tudi prodajalec in uživalec mleka in rnnogo- krat pride vsled tega do prepira. Dejstvo. da nastopa ta nesreča samo v poletnih mesecih, nam tudi ponuja razlago te prikazni. Akoravno toplota sama na sebi ni naravnost vzrok. da se mleko zagrize, ampak različne glivice, zlasti takozvane mlečno-kisle bakterije, vendar toplota posredno sodeluie, ker ustvarja pogoje, ki so pomnožitvi žkodljivih glivic naj- ugodnejši. Ker je doslej popolnoma ne- možno, odvračati od mleka te škodljivce, zato mora i kmetovalec i drugi. skozi kojih roke gre mleko, obraöati svojo po- zornost na dvoje: 1. da se bakterijam kolikor rnoč zabrani pristop v mleko in 2. da se zniža toplina mleka v ta namen. da se zabrani razmnoževanje škodljivih gli\ic. V vimenu zdrave krave je mleko še popolnoma čisto in brez bakterij: toda že v kanalih aescev se lahko mleku pri- družijo ta živobitja, zato naj se prve kanlje mleka vedno izmolzejo na tla. Od trenotka. ko pride mleko v godilo. se vseljuje vanj skoro neprenehoma cela svojat raznih škodljivih glivic; takih je dovolj v hlevskem zraku, v stelji, v krmi, v mlečnih posodah itd. Zato ima mleko pomolzeno zunaj na paši posebno še v višjih legah n. pr. v planinah. mnogo menj bakterij. nego hlevsko mleko, in pri tem imamo zopet znatne razlike ter je na pr. mleko iz takega hleva, kjer se nastilja s šoto, mnogo čistejše. kakor če steljemo z gozdnim nastiljem; čistejše mleko dobimo, ako ne pokladamo krme pred ali med molžo, ampak šele potem, ako rabirno dobro kovinasto mlečno po- sodo mesto lesene itd. Koliknr bolj snažno se mleko pri- dobiva, toliko bolj trpežno bo vže blago; popolnoma trpežno blago pa dobimo še le tedaj, ako s primernim ohlajenjem skodlj've bakterije kolikor se da zatiramo. Za razne glivice najugodnejša top- lina leži pri 20 "do 32 ali 381-1 C, zato jc kravje toplo mleko razvoju bakterij naj- ugodnejše. Kako velik da je vpliv raz- ličnih toplin, kaže sledeči zgled: Eno in isto mleko se je zagrizlo, <5e se je hranilo pri 19° C čez 19 ur; pri 20° C čez 48 ur; pri 15° C čez 88 ur; pri 10° C čez 99 ur; pri 2° C čez 14 dnij in ako se dene med mleko <5i- stega ledu, se ohrani še dalj časa po- polnoma sladko. Najzanimivejše pri tem je razmerje in fadržanje mleka pri 20 in pri 15' C; razmeroma majhno znižanje toplinc za 5" C ima za posledico skoro še enkrat večjo trpežnost. Za življenje si vzemimo iz tega nauk, da je treba mleko kar najpreje ohladiti vsaj na 15° G. Ako imamo na razpc.ago tekočo vodo, ki jo morda lahko napeljemo še v hladno klet, potem lahko že prav vspešno hladimo mleko. ako je postavimo v visokih ozkih konvah v vodno kotlino. V čisto majhnih gospo- darstvih ali pri prevaževanju mleka ali za odjemalce mleko ohlajamo s tem, da konve kar priprosto ovijemo z vlažnimi vrečami; toplola, ki je potrebna za iz- hlapevanje vode, se odteguje konvam in mleku. Mnogo nižje in znatno brže se ohladi mleko s ponioejo hladilnikov, naj- bolje obeh dveh skupaj. I cevasti, i okrogli hladilniki se na- hajajo dandanes tako popolni in tako ^la^dein_nwajrazHč,S^lii(JV/razmeram. da je zamogla priprosta zahteva po zvi- Sanju rnezde stopiti v popolnoma drugi tir. Zaradi tega je popolnoma naravno, da od onega dne naprej ne more biti več govora o bivanju grofa Goessa na nje- govem niestu. Slovansko prebivalstvo Primorja, to se pravi ogromna veeina primorskega prebivalstva pa za grofom Goessom go- tovo tudi ne potoei solze. Že s prvim dnem nastopa svojega je Goess pokazal, da hoee korakati pota svojih prednikov; in s te poti ni stopil zares niti jeden trenutek. Vladna politik«, ki je v Primorski postala tra- dioijonalna. je politika krivice in nespa- meti, ker prctislovanska in protiavstrij- ska Njen poglavitni smoter je ohranitev nadrnoei jednega malega dela prebival- stva, ohranjenje oligarhije italijanskih gorenjih deset tisuč. Ta oligarhija stremi pod jako prozornim plaščem narodne rartikalne politike, katere se poslužuje, da ne izgubi zaupanja nižjih slojev i ta- lijanskega prebivalstva — pred vsem za svojimi sebičnimi in prav nič idejalnimi cilji ter si hoOe zagotoviti svoje go^podarsko in soc. nadvladje za vse večne case. 0 resnih političnih ide- jalih pri njej ne more biti govora; kajti ona ni pogumna in odkritosrčna dovolj da bi svoje irredentistiene želje povedala na glas. Ta oligarhija je radikalna le pod domac'O streho, posebno v casu volitev, drugače pa in zlasti na Dunaju, pa ne najde vlada — seveda za dober napitek — boljsih slug kakor so zastopniki te oligarhije, kateri bi prodali, le da si za- gotovijo svoje gospodarsko in družabno premoč, brez pomiselka celo svoje irre- dentistiäke aspi racije. Ali ne samo slovansko, marveč tudi italijansko prebivalstvo trpi pod tern go- spodstvom in v vrstah tega, namreč ital. prebivalstva pokazali so s*> že večkrat poskusi opozicijonalnega gibanja. kateri pa 3o se še vedno poizgubili ob raznih obljubah in povtJsrjanju irredentistiške ideje. Najtežje leži to gospodstvo pa na slovanskem prebivalstvu tako v političnem kakor i — in to posebno v Istri — v gospodarskem oziru. Za dokaz krivice, ki se godi v jezikovnem oziru tržaškim Slovencem, le joden vzgled. Več ko 20 000 Slovencev mesta Trsta (brez okolice), ni- majo niti jedne Ijudske sole in boj za isto traja ie leta dolgo brez uspeha. Oligarhija je mogočneja nego pravica, nego vlada, nego država. In v krogu te oligarhije gibali so se doslej vsi tržaški namestniki; oni so dihali zrak korupcije in krivice in ako se niso kakor Rinaldini, že v naprrj odločili služiti korupciji, pa so pozneje prav gotovo stopili v nje službo. Tudi grof Goess v tern ni delal izjeme; poslanec pete kurije za Istro n. pr. je poslanec po milosti Goessovi : župan puljski, dr. Rizzi ma jo izprosil mandat v posebni avdijenci in grof Goess je uslišal njegovo prošnjo. Kakor rečeno: Slovenci in Hrvatje Primorja ne potočijo za grofom Goössom niti jedue solze. Za naslednika Goessu se irnenuje dvornega svetnika S i m o n e I 1 i j a, cegar imeno- j vanja Slovenci ne bodo pozdravili z ve- seljem, ker niu organ te oligarhije le poje navduäene hvalospeve in pricakuje od njega. da bode varoval pravice — to se pravi gospodstvo — 11 a 1 i j a n o v. Bodi pa naslednik grofa Goessa kdor j koli hoče, biti mora mož. ki bode znal j s tradicijo temeljito pomesti. Kajti ta ! tradu-ija ni le traduija krivu"\ or,a ne stavi v nevarnost le državnopravno za- jameenili pravic večine prebivalstva. marvee je v prav veliki nieri nevarna tudi interesom Avstrije. Al.o že vlada ! ninui volje dati Slovanom njih pravice j in postopati ž njimi kakor z jednako- vrednimi državljani, pa bode morda vendar smatraia za svojo dolžnost da varuje vsai i n t e r e s d r ž a v e. Saj je uprav kruta politika to, da se hoee pre- tirana stremljenja jedne klike ublaževati s tern, da se vrže v žrelo tej kliki kot žrtev vse lojalno prebivalstvo. Nadejamo se. da se bode ob novem zasedanju tr- žažkega namestnikovega sedeža dalo ko- nečno slovo tej politiki. Tako „Information". ,,Information" je list, ki je jako na- klonjen ministerskemu predsedniku dr. Koerberju. Javna tajnost pa je, da si mini- sterski predsednik dr. Koerber in grof Goess nista posebno dobra in se torej ni euditi ako je „Information" v tern vprašanju zabrenkala na to struno. Mi pa smo in ostanemo mnenja da nas vse osebne spremembe pri tržaškem namest- ništvu toliko easa puste popolnoma hladne, dokler se z njimi ne izvrši tudi sprememba vladnega zi sterna. Da pa taka sprememba ni odvisna od osebe, ki zasede namestniški stol v Trstu, je pač vsakemu razsodnemu eloveku umljivo Sprememba vladnega zistema na Pri- morskem je jedino le stvar centralne vlade dunajske. Ako ne misli torej cen- tralna vlada na Dunaju spremeniti na Primorskem vladnega zistema, ne smat- ramo mi odstop grofa Goessa za nio druzega nego za osobne diference med dr. Koerberjem in grofom Goessom, ako ne celo še več, namreč da izpolui dr. Koerber s to osebno spremembo želje Italijanov, ki so v državnem zboru, ko so se obravnavali v njem tržaški fe- bruarski dogodki. z vso odločnostjo za- hteva li da se grof Goess mora umakniti. Politiöni pregled. Protikongregacijska gonju v Švicl. Na podlagi člena 52. švicarske ustave je zvezni svet naročil 12 redovniskim naselbinam, da morajo tekom treh me- secev ostaviti švicarska tla. Redovnice, ki so se nasolile v kantonih St. Gallen, • Waadt in Wallis, so došle iz Francije. Citirani člen švicarske ustave prepove- duje ustanovitev novih redov. Zani- mivo pa je, s čim zvezni svet zagovarja svoj korak Pravijo nanireč, da to nare- kuje strah pred Krancijo, ki bi bil lahko povod politiškomu razporu. Drugi pa zo ! pet pravijo, tla so redovi zelo nevarni J za obstoj svicarske republike. Gibanje v i prilog kongrt^acijam je v Franciji rojali- stiško (!) in tako utegne postati. o groza, v Švici. Kajpaila, anarhisti in najrazličnejsi sodrugi uživajo v Švici popolno svobodo, ubogo redovnice pa so nevarne tej svo- bodni »'ržavi. | Kralj italijanskl na Nemškem. ! ltalijanski kralj Viktor Ivnanuel ilo- • spe due 27. t. in. s svojim dvornim via koin v Magdeburg, kjor ga bodo prioa- kovali oni nemški častniki, ki bodo kralju na razpolago teknm njcgovega bivanja na Neniškom. Ob pol 6 uri popoludm» istegit due pa bodo kralja na postaji v Wiklparku pričakovali csar in drugi člcii i nemskih vladarskih rodbin. j Dne 28. t. ni. zjutraj se italijanski kralj pripelje v Herolin. — Nasleilnjega due pa bo skoraj ves dan v cesarjevi družbi v Potsdamu, dne 31. t. m. pa se kralj Viktor Emanuel odpelje nazaj v Italijo. Domače in razne novice. Cesar v Pnlju. — Nj. Veli^anstvo cesar se pripelj»' v spremstvu Nj. ws. Visokosti nadvojvode Franca Ferdinanda dne I. septembra z ždeznico naravnost v Pulj, da se udeloži tarn pomorskih vaj ki bodo obstojale tudi v tern, da se bo poskusilo vojaštvo izkrcati n«i kopno in bodo tako izkicanje poskusili zabra- niti pežpolki št. 97, 87, domobranski polk St. 5 ter jeden polk trdnjavskega top- nislv'i. Prvotnn je bilo določeno, da se pripelje cesar že 31. avg. zvečer v Mi- ramar ter da se od tam 1. septembra zjutraj na jahti „Miraniar" odpelje v Pulj ; ali kakor se vidi, se je ta načrt spremenil. Cesar ostane v Pulju do 4. septembra. Xovi škof tržftški miisgr. Qr. Frauc Nagl pride v Trst dne 28. t. m. ob b. uri in pol popoludne. Do Ljub- Ijane se mu popeljeta nasproti kanonika F 1 e g o in S i rn c i c h. V Nabrežini ga bode pričakoval natnestnik grof G ^e'^s, na štaciji v Trstu pa tržaški župan s starešini in kapitukrni vikar m*gnr. Po- j tronio. Intronizacija se izvrši " nedeljo , dne 31. t. m \ f >Iati,j;i Jouko. — Ravnokar do- \ znajerno, da jo umrl v Boveu župan, g. l Matija Jonko. Pogreb bo jutri. N p. v m.! Za ..Šolski Dour' je došlo nasomu upravnistvu : Boštjan Ozebek, c. kr. po- ; star na Slapu 20 K. katere je plačal Jo- ' sip Lapanja iz Dol. Tribuše za poravnavo žaljenja na časti o priliki cerkvenrga ! shoda dne'27. jul. t. 1. v Dol. Tribuši in . ob enem izreka Josip Lapanja, da je j Bosljan Ozebek popolnoma nedolžen. i ', Občinske volitve v Rihember^u. ! ( — Brzojavka. ki smo jo dobili v soboto ! j popoludne, bila nam je v dokaz da smo ! , imeli prav, ko smo v zadnji številki pi- j ( sali da ni dvoma da ne bi s trank a ! . medsebojnega rn i r u in redaj] zmagala tudi v II. in I. volilnem razredu. i ] V petek namreč vnlil je II. razred in tu j ; je bilo za našo stranko oddanih 76 glasov, i | za „napredno" pa 45 glasov. V soboto | , pri volitvi v I. razredu pa se nasprotna I j siranka niti ni upala na voliščo. Vrgln ( je torej, da govorimo s vSočo", pnško v . koruzo. Ta izid občinskih volitev v Ri- ; ( hembergu, ako se ga primerja z bobna- | j nanjem v „Soci', ki j<3 z neprirnerljivo sa- ! j mozavestjo oznanjevala svetu, na kako } trdnih nogah da stoji njena itranka v tej občini, nam zopet in zopet dokazuje da ni „Souina" pisava od začetka pa do konca nic druzoga nego lurbanje in goli humbug ter da išče človck pri teh ljudcli zaman kakega sledu o resnosti. ..Soca'- je nainreč se v sobolo, ko so bilo vondar že v petok hončane volitve v II voliliKMn razredu. nesratnno lagala, pisoč da pojde iijfMia strnnka s pnpolnim zaupanjem do zmage v volilni boj v 11. in v 1. volilnem razredu. Tako zamorejo pisati le — pijančki, kateri nimajo najinanjega obzira do svojih či- tatcljcv. Volitve so so sploh vrsilo mirno brez vsakega noreda ali agitauija soveda bila je jako /ivahna Posebno so brusili pt'le napredni agitalorji in ludi vozovi in konji morali so pomagati. Posebno so jo to jrodilo pri vnlilvnh v III. razrodu, v 11 razrodu pa iznuVlili so si napioil- njaki „kunžtni" volilni manevor. (loin dopoludne. nainroč liilo ni nobonoga njih volileev na volišuo; so lo proti kono.u določene uro? ko so jo imolo volitov završiti, prišlo jo vsoh \b mandelcov h kratu na volisče. Misliii so si narnreč: ko bodo nasprotniki videli da nas ni prod poludne na voliščo, inenili bodo. da nas sploh ne bode in marsikatori od njih oslal bode dotna ko bode videl da se tudi mi ne ganomn, misleč, saj zado- stuje tudi najmanjšo Atftvilo somialjenikov na volišču, ako se nasprotniki ne udcleže volitve. Ali kar naenkrat, malo trenutkov namreu pred potokom določeno ure za- grmimo v dvorano, napolnimo prostor, ob določeni uri so zapre dvorana in kdor je noter je rioter in kdor jo zunaj je zunaj in ztnaga je gotovo na.ša. Pa reveki so «e zniotili, kajti njih je bilo le 45, a nasih do takrat oddanih glasov bilo je že 76. In tako so morali revoži od- hajati — z dolgimi nosovi in izjalovil se jim je ta duhovlti nacrt ne vemo kateroga rimhembersko — b r ej s k o g a Moltkeja. Italijanski pregovor pravi: „c h i perde, no cujona'1. In tako nam je tudi popolnoma umljivo. ako se „na- prednjakiu n e smejejo, marveč se joze in loga jim tudi no moremo braniti. — Svetovali bi jim pa le jedno: da naj ne postajajo v svoji jezi — srnešni; kajti s tern da postanejo smošni, ne vzbude pri drugih sožalja nego — pomilovanje in posmeh. Tako so smešijo namreč v zadnji „Soči", ko zabavljajo no nasprotnike, ker so za nje glasovali nekateri volilci iz sosednjih občin, imojoči volilno pravi co v Ri hembergu, dočim sami izreeno priznavajo, da so jednake vrste volilci tudi zanje glasovali. Torej to k;ir je za nje prav, mora biti po njih „libe- ralnem" mišljonju za druge krivo! htotako je smešno, ako se hudujejo v „Soči" na nasprotnike, da so pregovarjali za so volilce ter pred volitvijo agitirali, iločiin so oni dolgo poprej po noči in po dnevi nadle^ovali ne le rihember- ške volilce nego tudi one iz sosednjih občin ter jim colo grozili, ako ne bodo sanje glasovali. Najbolje seveda bi bilo tco bi prišli na volišče samo možje a la Ličen, učilclj Mužina, agitator Copič in lednaki; naši pa da bi dorna čepeli in : take! Gelo hr»ste je a korenom ruvala, a Dnjeper je metal pesek z dna. Noč je bila temna, temna, naddnjeprske gore". „In ni nobenega glasu od nikoder". „Nobenega glasu, gosp. Maksini! Ze smo j'.h iskali, in a'aroan misli z nami vred, da so se vsi potopili v Dnjepru". „A bili so izvrstni rnladeniči to, brate! 0, izvrstni mladeniči! No, pojdiva v hišo!" ,,Sedaj je, glej, svoboden kozak moj ženin, atek! Sedaj ste dočakali svo- bodnega ženina". Stari se ozre. A tu njegova Kata- rinka stoji na mesečini, bleda, bleda! „Gospod Bog s teboj, moje dete!" vikne, prijernSi jo za hladno roko. Ona mu pogleda v oči, osvobodi roko in gre, ne reksi besedice. IV. Peljal je Maksim kozaka v sobo, pogostil ga ter spremil, potem pa se vrnil v hišo. Ona sedi na vrlu in plete venec iz belega in rdečega rnaka ter ga veže z zelenim brsljanom. In vzide solnce izza Dnjeprove obale. in—1--___-•_ it_. ..._•_!__in :_________ je veliko žalost poslal. Dvigni glavo, dete in poglej v starega očeta!" Ona slvigne <,rlavo in pogleda vanj. „Oj hčerka, kako si se postarala!'* .,Ne atek, še sern mlada!" vzdihne oaa in začne znova plesti venec. Kako ji on govori, kako jo teši! A ona plete samo svoj venec in ne od- govori ni besedice. Odšel je stari in poklical mlajšo hčerko: „Totjanka, pojdi moja ribica, k sestri; v veliki tugi je, tolaži jo !" Pride na vrt. „Sestrica! Katrica, srčece! Zakaj se zalostiäV Glej, že prihaja poletje!" In jo objame okrog vratu z belimi rokami. „Sestrica moja mala! Klepetulja mala nerazumna!" kara Katarinka — rnalo. ,,(), kako je ta tvoj venec krasen, sestra! Kako je krasen! Sestrica mila, kedaj ga denes na glavo?" „Zvečer ga denem". Rniäkil si>oniiiMft.itt*se °vs«k» ¦ IUJCaIiL priliki „Solskofja doma" Loterijske številke. Z\. avgusta.- Trst......77 ö S SS 30 Line......S-t +1 :')7 9 2S „ffntralna posojil»" v Oorici, registrovaua zatlruga z omejeno zavezo, 9prt'j*3 (> i n o; novziliititiMic obresti pripisujo kom'c It'ta h ghivnici. Hentui davek plačujo poso- jilnioa satua Daje posojila luloin n;i osobni kr*idit [>o 61' 0 in na vknjižbo po5's. Sprejema Clane z g 1 a v ni mi d e- 1 p ž i po 200 K in z o p r a v i I n i m i ii e l o ž i po 2 K. Ütvarja äkinom t c k o C r ra<5u nc, katere olm'stuje po dojovoru. Zu uala- ganjt' in vračanje so na razpolagc po- ložnieo c. kr. p'oStne hranilnice, lako da p niogoče poslati denar brez požtnih stroäkov. Uradne ure so vsak delavnik od8—12. ure zjutraj in ob pondeljklh in četrtkih •idi popoludne od 2—4 v ulicl Vetturlni 9. Po znicrni mil je na pnxlaj lop, vises svetilnik (kloča) ki je poselmo pnpr;iviM\ /,:i malt» - hištv:i v vsc kraj«». Kcr ima tri nove zaprte vozove za prevažanje. /.auolavlja, ;. '¦¦' * x vabila na karton v. * # in na papir sprejemnice * # * * * za druötva pisina in zavitke s flrmo * -f. * X. * ¦f. * # * * etikete za vsakoršno * * * * * * * poratao plakate* * * * * v raznih barvah * * * in velikoBti i. t. d. „jVapodna Jiskarna" m 9 © * v Gorici, ulica Vetturini št. 9 $ c* ® © fj je preskrbljena z povsem novimi črkami, ^ okraski in finim papirjem, ter more pre- g vzeti vsa vtiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake koiikurenee © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem pa.pirju, ter na proclaj ima knjige: llijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino mm&mm®mift tolminske šole i» » ® «t » r» © © TISKA: -^ * * * * pobotniee računske sklepe lične tiskovine za industrijo x >; ,.. >: ... * trgovino in obrt ***** * * + * posetnice razue velikosti * *„,*„« in oblike i zavitki * + * * ^ * + * zaročniee in poroönice * * * * v elegantnih škatljah ***** ter osmrtniee v * raznih oblikali i. t. d. 6. TISKA: -^u h Ö,GORIC0' ki izhaja dvakrat na teilen v (Jveh izdajah, ter stane na leto 8 K, pol Iota 4 K . četrt leta 2 K v M0T TISKA: ,PR, LIST' ' ki izhaja vsak četrtek ter stane na Icto 4 K, poi leta - 2 K, za in a n j promožne | celo leto 3 K